Acceptance for mailing at special rate of postaje provided for In section 1103, Act of Oct 3, 1917, authorised on June 1 1616, „kd«.««« in praznikov. .................. teued dally except Sunday, end Holidays. PROSVETA y - lista Je 16.00 XXXIV. jjyO—YEAR GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl ln upravnllkl prostori: 2607 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1667 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 ■■ »cond-sls« man*/ January IS. 1W. at the poat-otftoa at Chteaio. Illinois. under th« Act of CoocrwM of March » im CHICAGO. ILU TOREK. 4. AVOÜ1TA (AUGUST 4). IMS Subecriptlon $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 113 Američani napadli japonsko trdnjavo na Kitajskem Bombe porušile vojaške barake, pomole in zanetile požare. Rusi izvršili uspešne proti* naskoke na nemške pozicije. Cungking poroča o japonskih pripravah za invazijo Indije. Podmornica potopila ruski parnik v Mehiškem zalivil Hsngjang. Kltajaka, 4. avg.— Ameriški letalci so bombardirali fjncwan, japonsko trdnjavo v wovinci Kiangsi, katero oblega-o kitajske čete. Metali so 550 untov težke bombe, ki so poru-gle glavni stan japonske armade, vojaške barake, dva pomola in zanetile požare. Dva japónica vojaška transporta na reki fu sta bila tudi bombardirana iz zraka. To je bil že tretji ameriški bombni napad na Lincwan v zadnjih štirih tednih. Napadalci to izgubili samo eno bojno le- razbili 482 ruskih tankov v bitkah ob reki Don. Melbourne. Avstralija. 3. avg. —Zavezniški letalci so sestrelili šest japonskih bojnih letal v bitki nad Kokoda-Gono, Nova Gvineja. To mesto leži 60 milj vzhodno od Port Moresbyja, zavezniške mornarične baze. Letalci so metali bombe tudi na japonsko vojaško letališče pri Lae- Cungking. Kltajaka. 3. avg.— Kitajci so ustavili prodiranje japonskih čet proti Wenčovu, provinca Čekiang, in izvršili uspeš- Ameriški napaden klo V napadu na japonsko trd-1 ne napade na japonske pozicije ljav0 pri Lišuju, 55 milj severozapsd- Moikva. 4. avg.—«Jluske arma-1 no od Wenčova. Ameriški in kick so izvršile več uspešnih proti- tajski letalci so bombardirali že-I »kov na nemške vojaške leznico Peking-Hankov. Bombe cije pred Stalingradom in so razbile več mostov. Rostovom, pravi sovjetski V Cungking dospela poročile munike. Donski in kubanski omenjajo gibanje japonskega vo-iki so bili zagnani v boj proti jaštva v Burmi. To polagoma icem na fronti Kučevka- prodira proft indijski meji. Iz ki so ubili 1500 nemških poročil je razvidno, da se Japon-»jakov v enem sektorju. ci pripravljajo na invazijo In- Vrhovno poveljstvo pravi, daldije. . padlo 2450 Nemcev v bitkah z I London. 3. avg.—Nemške sue ¡i v conah v bližini Kučevke,|na francoskem obrežju so v kon-letskaje in Salslu. V teh co-|fuziji streljale na svoje lastne se vrše srdite bitke že tri|patrolna ladje in dva potopile, , pa poškodovale. Konfuzija Moskva, 3. avg.-Rusi so od-I jc ^naftala, ko so enote angleške P napade nemških oklopnih bojne mornarice napadle nemške it na svoje pozicije pri komoU enote pri Cherbourgu, Francija. , reke Don na severozapadni Egipt 3. avg.-Ameri- rani Stalingrada, dočim so so- ški letslci so napadli z bomoa-letske čete in bojna letala savr- mi osiščni vojaški transport v prodiranje Nemcev na ozem- bližini Derne, Libija, poroča po-llju Kučeva-Salsk. Poveljstvo veljstvo britske eislske sile. pravi, da se položaj ni iipreme- Vojne operacije na egiptski na tej froVti in da je sovraž- fronti so ponehale V zadnjih "treh dneh so se vršile le praske med stražami. Aktivni so le brit-ski in ameriški letalci v zraku, m 111U1U>I„VIW11 „v—-,Komunike pravi, da so izvršili «ji. To tvorijo petokolonci in več uspešnih napadov na osiščna špioni, katere so pripeljala nem-1 oporišča v Libiji, ika letala in jih spustila ns tis v Washington. D. C« 3. avg.— idju ruske bojne črte. Sovjeti Mornarični department poroča, ¡S) ujeli 45 petokoloncev in špio-lda je osiščna podmornica poto-ttov v enem sektorju frohte ob pila ruski parnik v Mehiškem išči Don in jih ustrelili. I zalivu. Devet članov posadke se Na bojišču pri Kletskaji, 80 pogreša. Poročilo je bilo objav- milj severozapadno od Stalin- ljeno, ko se je 36 članov posadke »da. se ljute bitke nadaljujejo, izkrcalo v neki ameriški luki. Od tai so odbili vse napade na I japonskega napada na Pearl oje pozicije in vrgli Nemce na- Harbor, Hsvsj, so osiščne pod J z velikimi izgubami. Cez nhornice potopile 408 ameriških iri tisoč Nemcev je padlo v|in drugih parnikov z Rusi v enem sektorju. Nadaljnjih 800 Nemcev je bllbl y v. "bitih v drugem sektorju. Ruski ilflCTl Z« SpiOSHU jjblci SO sestrelili 286 nemških I # tep.^^^ ®o/flifco veibanje «ih Argentinska policija išče napadalce > Buanos Aires. Argentina. 3. avg.—Waldo Frank, ameriški pisatelj in predavatelj, je dobil poškodbe, ko je šest moških udrlo v njegovo sobo v hotelu in ga napadlo. Ti so izjavili, da so policaji m zahtevali, naj jim pokaže potni list in druge papirje. Napad je bil izvršen 24 ur potem, ko je vlada obvestils Franka, da je nezaželjena oseba in da mora zapustiti Argentino. Pisatelj je bil odpeljan v bolnišnico, v kateri bo ostsl več dni. Policijski načelnik Domin-go Martinez je izrazil obžalovanja v imenu avtoritet ln naznanil, da bo policija napela vss sile, ds nsjde napadalce. Ko so Franka odnesli iz sobe, je neki mlad fknt zavpil: "Argentina se je maščevala!" Argentinski zunanji urad je izjavil, da je Frank nezaželjena oseba potem, ko so listi objavili pismo, v katerem je pisstelj dejal, "da ja odkril v Argentini veliko konfuzijo in nezadovoljnost.11 On je nameraval odpotovati v čile danes, toda kot po-sledics napada*je moral odhod odloftiti. Frank je pred policijo izjavil, da so za napad odgovorni osliču naklonjeni elementi in nacifaHstični tisk. krvafl pr0h-nacijski iz- in de- Ena osek ubita vat ranjenih ODPOR PRÖTI NEMCEM7 NAfrASCA Vlchy. FrancáJ ka ženska, ki ja v neki pariški Orleans, ja izgrede z vzklik 3. avg.—Ne-lla na miso vini na ulici ala krvave : "Dvignite se Gandhi spet grm InfflJä«ora^ dobiti svobodo Inik utrpel velike izgube v voja-ptvu in materialu. i. Sovjeti so odkrili novo nevarnost v resni militarlstični situa- __ 3. avg.—Mohandas Gandhi, vodja indijskih milijonov, js ponovno opozoril Veliko Britanijo, ds bodo Indijci pozdravili Jsponce, če bodo in vadirall dežalo, ako Indija ne bo takoj dobila neodvisnosti. "Mi se bomo Izognili tski nesreči le, ako postanemo svobod nI," prsvi Gsndhi v člsnku, i katerem naglašs razloge, zaka masno gibanje za neodvisnost Indije potrebno. O tem bo padla odločitev na seji ekseku ivnegs odbors Vseindijskega kongresa, stranke nacionalistov, d se prične v Bombaju prihodnji pstek. "Ako bo Indija dobila neod visnost, ne bo motive ss po-prihoda Japoncev," 1?. bil Domače Murray predlaga obnovo mirovnih pogajanj zdravljenje _ pravi Gandhi. "Iwüjs se bo po-stavila na stran »Jruženlh naro- potniški vlak treščil dov ln boriU proti osišču." IvUk. proti zatiralcem-*-Američani to zahtevajo!" Ena oseba ja bila ubita v streljanju, ki je sledil devet ps ranjenih. Ubit je b neki francoski civilist, šest drugih civilistov, dva! francosks po-icaja in eden nemški vojak pa ranjenih. Policija pravi, da so načrte za Ugrede skrbno sastsvils tri grupe "teroristov". T\ri ženske so mjsksle čez sto žensk, ki so se zbrsle pred stojhico zelsnjave, tri druge so metale letake med množico, dočim je grupe moških brsnils ženske tri ikmenjala stre-e s poliesji. Plesre Laval, načelnik francoske vlsde, ki je dospel v Paria prvič po treh tednih, je dej si, ds so isgvedi bili posledica radijskega hujskanja iz tujine. Laval js obiskal pozorlšče izgredov ln bolnišnico, v katero sU bila pripeljan* dva v izgredih ranjena policaju. Obema je podelil srebrno medaljo. Pozorlšče izgredov spremstvu di Farnands de Brln | I Izgredi so bili prsv tsko hi tro končsni kot so se pričeli. Voditelji izgrednikov so pobegnili. Ko je streljsnje prenehalo, so ns ulici ležsll ubiti civilist ln rs njenci. Avtoritete so izjsvile, ds 60 "komunistični agiUtorji" prišli pred stojnico ob štirih popol dhč.' Nekaj minut pozneje je ženska skočila na mizo in izrekla bojni klic. Dva policaja sts ss zsgnsls proti nji, ds jo potegnete z miza, nakar so moški zs-čeli streljati. Nsstsls je psnlks, v kateri so "teroristi" pobegnili. Nemški vojak Josaph Frieger je bil ustreljen v glavo ln bo na brže podlegel poškodbi. Priča kuje se, ds bodo nscljske svto-ritete odredile nove reprisslije. Poročila pravijo, da so se izgredi vršili tudi v drugih frsneo-skih mestih, dest oseb je bilo ubitih v bližini Nsncyjs, ko js v tovorn Smrtna nesreča pri delu Strabane, Pa.—Trank Horvat, star 23 let in rojen v Hermtnie-ju, Pa., je bil te dni ubit pri delu v Clevelandu, O., ko je padel poslopja pri gradnji. Bil je član društva 588 SNPJ in zapušča očeta, dva brata in sestro. fte an grob v Pennl Library, Pa.—Pred dnevi Je tukaj umrl Frank Sedlar, stsr 52 let in rojen v Toplicah pri Novem mestu. Bil je član društva 386 SNPJ ln zapušča ženo, tri sinove in sestro. Mak ubit v California _ _______ Grass Valley, Calif.-Dna iö.I William L. Batt, podnsčelnlk fe-j uli j a ja umrl za posledicami Ideralnega produkcljskegs odbo-težkega udarca na glavo John ra, je dejal, da je popolnoma u-Tesan, stsr 65 1st ln doma od Vi- ver jen, ds se bo Rusljs učlnko-čs nsd Ljubljsno. Dne 5. julij a I vito borils proti nsmšklm srms-mu je avto z dvema neznancema! dam prihodnjo simo, čeprsv Ji zsprl pot do njegove gsrsša in [Amerike in Vellks Britanija ne Rusija bo vzdržala ¡nemški pritisk Batt hvali junaštvo sovjetskih že t Waahlngton. D. C« 3. avg. - ko je Tsssn zshtevsl, naj umaknejo njegovemu svtu, gs e eden neznancev udsrll po glavi s nekim predmetom 6 takšno silo, ds je obležal nezavesten Američani grade ceste za Japonce Bolezni med vojnimi ujetniki T je ogledal vtxua tajnika nona. pomagata v velikem obsspu Bstt Je v svojsm govoru po rsdlu pohvalil junaštvo ruskih vojskov. "Priznati morsmo, ds Amerika ln Vellks Brltanljs ne — r------- ----------1mnuiIM tu »«»•»■ »»•«■■••j- Živel je Še deset dni v bolnišnici ro0reta zslagatl Rusljs s vojnim in končno je podlegel. Bilje član materialom v sedanjih okolno-društva 745 SNPJ. ^^ Istih", je dejal. "Ako 66 bodo Ru si Šs učinkovito borili proti Nemcem prihodnjo zimo, ln jas sem uverjea, da se bodo, bo to fasluga ruskega vojsštvs ln ljud stvs. Dostikrst uglbsm, kjs bi bili mi ln Angleži, ¿a se ne bi Rusi tako junaško borili proti sovrstniku. Ml Jim skušamo pomagati, toda potežkoče s pošiljs nJem oroftja so vslike." Kunming. Kitajska, 3. avg. —I D ______a>__i Tu krožijo govorice, da ameriški I KOOStl^fi naj Udloči vojaki, katere so Japonci ujeli frfafe druga fronta na Filipinskih otokih, so uposle- chicago, 3. avg. - John Čuda- gi*d gradnji cest ns otoku lls^L^, blv* amariški poslanik vlLmj nami. TI otok laH v WW^jSag3Tln ns Poljskem in wiBTWni brežja južne Kitsjske. izolsclonist prsd japonskim ns- Vojni ujetniki tvorijo del be-1 padom na Pearl Harbor, Hsvsj, lopoltne delsvske skupine, ki Js jt ujsvil, naj prsdsednik Roo-fospels ns otok Hsinsn pred I s#velt ln njegovi svetovalci od-trami meseci, prsvijo Kitsjci, ločijo glede ustsnovltve druge . Zunsnji viri trdijo, da Japon-1 fronte v Evropi. Ti edini Imajo cl niso Ispolnlll obljube gleda VBa informacije o situaciji. Cu Izboljšanja položaja britskih voj. nih ujetnikov v Hongkongu. Za-radi pomanjkljiva hrane 66 ši- dahy je dajal, da Je dlakusljs o drugi fronti potrsbns, nI ps prs-vllno, če uredniki ln drugI dsje- rljo bolezni med ujetniki. Do- j0 nasvete e ssdevi, kl je ne rs 6lej še nI noben represented I sume Jo, ker to povzročs konfu mednsrodnegs Rdečega krila o-1 hiška 1 taborišč, v katerih se ns-hsjsjo britaki vojni ujetniki. Naciji u&trolili ena j »t Francozov Vichy, Francija, 3. avgusta.— Enajst oseb, obtoženih ssbotste komunističnih sktlvnosti, je sijo sti. ln uetvsrjs vtis neenotno- Zamorëko vojaške enote na I rekom London» 3. svg.—Amerlks ima zamorske vojaške enote v severni Irski. Večino čsstnlkov tvo- in komunističnih .ktlvnoetl, rlJo bilo obsojenih v smrt na obrsv- f^Ä l^^^t navi pred nacljsklm kličem v ¡« Nsncyju, okupirsrts Francija. vlT i^h« .vrotke« Vse so bile poiUvljene ob sldM tovM4l° evropsksgs in ustreljene. kontinenta. Husk« bojne ladje so bombsr-h straneh. Ta ome-uvodiuk, ki ga je objavil »"^""^onski list Post, in mas- ndonskem trgu Trs- «Iparju, ns" "" lkl nft"laialj ironte. Borim. ♦eljitvo Zakon- tv nega vojaškega vežbanja. devni načrt bo predložen greesu po novem letu. Wsdsworth, eden Izmed sv torjev sedanjega zakona glede ___ .obvezne vojaške službe, čigsr katerem so govorni- IvelJsvnoet poteče po zaključenju potrebno usUnovi-1 Vojne. je dejal, da bo morala Amerika obdržati veliko arma ~ -Vrhovno po-1 do. Program določa letno Iz-a, da nemške| vežbenje milijon fantov v note Prodirajo naprej n-ti II do 21 let in da so se neka-1 "Program Je še vedno pred- reki Kuban. Dru-1 «net študijes" )• nk*] , eii v < prodirajo proti worth. "Zdaj ne vemo. kako večerne in juine like armado bo Amerika morala vzdrževati po končanju U voj-"r? ' " w meUli bom-'ne. Ljudstvo je spoznalo patoj f l-mika na reki Vol-' bo vsdrfevanja velike armade v„ ' J^ikov so bombe po- tudi v mirnem času. Amertaa Od «nora biti sUlno its straži ln pri- tn Poškodovale do 1 avi/u«lM M vi Hitlerjev zaupnik padel I na ruški fronti Stockhol sv ftvedaka, 3. avg. -List Dagbladeta je dobil poro-¡čilo iz Berlina, da je genera Bruta, Hitlerjev zaupnik, ki ja udeležil puča v Monakovu 1 1923, padal na ruski fronti. Poročilo na ooMnja detajlov. I Kanadški general \doepel v London London, 3. 6vg. Cienrra Kenneth Stusrt, šef kansdskegs armadnegs Ksbs, Je dospel j London, kjer bo imel važne dle-ku/ije z angleškimi vojaškimi voditelji Predmet teh ni bil objavljen. Amerika zgradila 171 parnikov v juliju Washington, D. C , 3. svg V ameriških ladjedelnicah je bi lo zgrajenih 71 parnikov v Jull | ju, rekordno število. Skupna to-naša teh znaša 790,300 ton. , juniju so ladjedelnice zgrsdlle 167 psmlkov. Kompanija naznanila I od $!ovit ve delavcev Pstarson. N J., 3. svg. — U prava Wright Arenautteal Co. je naznanila odalovltav 100 de lav-eev. Kot vzrok je navedla po-manjkanje surovega materials Ameriška delavka federacija naj ime-nuje odbor THOMAS ZA USTANOVITEV DRUGE FRONTE Pittsburgh. Ps« 3. avg.—Philip Murray, pred-^lk Kongresa industrijskih orgsnisscij, je v pismu Willismu Oreenu, predsedniku Ameriške delsvsks federacije, predlsgsl, nsj orgsnl-zscljl obnovita mirovns pogajanja in diskusije, da se uatvari organska enotnost. On Je priporočil tudi ustsnovitev odbors, ki nsj bi gs tvorili representsntje CIO in ADF in v čigsr področje nsj bi spsdsls isrsvnava vseh jurlsdikcijskih sporov. Zs ns-čelnlka tega odbors nsj bi blls Imenovana nepristranska oaeba. Produkcija vojnega materiala ne bi smela biti prekinjena, dokler ta odbor ne poda rassodbs. Murrey prsvi v pismu, v kste-rem nsglsšs potrebo organake enotnosti, ds Je imenovsl odbor ss pogajanja s ADF. Tags tvorijo on, R. J. Thomss, predeed-nik avtne unije, ln Jullue Ems-psk, tajnik unije United Eleotri-cal, Radio li Machine Worksre. Ti se bodo sesuli 6 člani odbora, Id ga Imenujs ADF. Predlog glede obnovitve mirovnih sefs-s ADF Je prtšak nepričakovano, ker ae doaleTnl pokaaalo nobeno snsmenjs, da js Murray sa zbllžsnje. On je pred nekaj msaecl pretrgal sveso s Johnom L. Lewisom, predsednikom rudarske unije UMWA, ker je ejed-njl predlsgsl obnovo mirovnih »ogsjenj z ADF, ne da bi ae prej Msvstovsl s njim. Lewis js v unlju odstsvll Murrsyjs kot podpredsednika UMWA. Murray v svojem pUmu Oreenu nsglsšs večjo kooperacijo med CIO ln ADF v sadnjlh mesecih v Interesu emerllkih vojnih ns porov, obenem pa omenja ustanovitev posebnegs odbors, v katerem Imsts obe organised-jI svojs reprezentsnts, ki sd posvetujejo 6 predsednikom Roo-seveltom v vseh ssdevsh, nsns-lajoČth se na udeležbo delavcev teh nsporlh. "Prepričen sem, ds se boste strinjali s menoj, de ja dalo, ki ga opravi js U odbor, salo vsžno v pr^tsdevsnjlh ss dosego zmsge in porss osiščnih sil v tsj vojni," prsvi Murrsy v pismu. Chiesgo. 3. avg —R J. Thomss, predsednik unije združenih svtnih in letslsklh delsvcev (CIO), Je v dveh govorih pripo-ročai ustanovitev druge fronte na zapadu Evrope, da ae smanj-šs pritisk Hitlerjevih legij ns ruske armade. On je govoril po rsdiu in ns shodu v Orsnt Psr-ku, katerega je srsnšlrsl čikaški svet Industrijskih unij. Shod s, ns katerem Je blls resolucija, ds unije CIO podpirsjo Roosevel-tov progrsm glede ustsnovltve druge fronte, soglesno sprejeta, ■ Je udeležilo čez 1000 ljudi. Letne konvencija avtne unije se je danes pričele v hotelu Shermanu. Prišlo je čes 1100 delegatov, ki representing) 900.000 delsvcev. Voditelji trdijo, ds je svtna unija največja ameriška delavska organizacija. Thomas je v obeh govorih poudarjal, da ae bo Amerika zavarovala s ustanovitvijo druge fronte. "Ne glede ne to, kaj mislimo o obliki ruake vlada In komunizmu, se moramo sevede-ti. da bo na stotleoie ameriških vojakov ubitih, če bo Ruaija padla, preden boeta Nemčije in Js-ponaka poraženi," js dejal. "Is toga razloga je ustanovitev 4ru-ge fronte potrebna." ¡¿a PROSVETA plašilo m uummra MARODHE HM, 91 »0 ss brtrt SS.7» m pet 9 Maelov MmkafUNit PROSVETA SSS7-M Se. Lawadale OT TKE rm&RATEP Za pomoč trpečim rojakom Detro&r—Minilo je že par mesecev, odkar sem se oglasil v fVosvett Vzrok je, ker dandanes nimam časa za pisanje. Ako more star človek delati po 72 ur na tedfcn, je to dovolj za vsakega, pa čeprav samo stoji ali eodi. In denes marsikdo ugiba, kaj bi pisal, ker čas je drag in razmere ] sijo za one, Id danes umirtijo od zelo kritične. Ves svetle danes lakote, trpljenja, žalosti ali obu- — Datum v oklepaju na primer (August SI, 1»4S), poleg valega na asalovu peaftt^. da vam Je • tem datumom potekle -vite jo pravočasno, da ss vam list ne ustavi. Tedenski paberki Primarne ali nomlnacijske volitve za kongresne kandidate so v teku zdaj tu in zdaj tam. Nedavno so bile v Montani in tamkaj je izolacijski kandidat za senatorja pogorel kljub temu, da je agi-tiral zanj izolacionist Wheeler. Volilci države Montane se dra- mijo. e e e . Slovenski list iz Argentine poroča, da imajo tudi Slovenci svo-jrgs "kvtzlfciga" To je general Rupnik, na katerega jo bil izvršen atentat v Ljubljani, a se ni posrečil in Rupnik jo ostal ftiv. Nato so ga italijanaki fašisti postavili za župana Ljubljane. Dali je še živ, ni znano. Ce jo, ali bo—s Paveiičem in Nedičetn vred—čakal sodbo četnikov, kadar okupirajo Jugoslavijo? e e e Mnogo Je med nami indivldijev, ki so pred napadom na Pearl Harbor radi govorili, da se mora Amerika čuvati vojne, kajti vojno dobimo fašizem. Roosevelt komaj čaka, da okliSa diktaturo takoj po napovedi vojne. . . Dsnes pa je marsikateri teh indivldijev silno ogorčen zaradi počaenega process proti necijskim saboterjem. Proces v Wash mgtonu nazivajo "škandalozno farso" in vpijejo: "Ob zid z njimi in kroglo vanje! Tako bi storili brez potrate čaaa z ameriškimi seboterji v Nemčiji!"--- Prej so se bali fašizma, zdaj pa hočejo, da Amerika postopa lašistično—kakor v Nemčiji ali Italiji! Demokracija ni demokracija, če velja le za one, ki hočejo demokracijo! Denpkracija je demokracija, kadar velja tudi za sovrstnike demokracijo!— e e e Razni nadeti in fašisti, ki se danes zsgovarjajo prod sodiščem, demonstrirajo brez izjeme, da so nsjvečji hinavci in strahopetci *«Jadfl eAlatfuim I« ki soincem. . »■ Od iste demokracije, katero so neštetokrat obljuvali in oblili z najbolj smrdečo gnojnico, zdsj zahtevajo zaščito. Vsake črke zakona se poelUžijo in vsako najmanjšo tehnično potezico izrabijo v svojo obrambo. Kako silno so nedosledni! Ce je ameriška ustava zanič, če so zakoni, sloneči na tej ustavi, zanič, če Je vsa struktura ameriške demokratične justice zanič, čemu vraga se zdaj zatekajo pod krilo te justice? Niti enega še ni bilo doslej, ki bi se z glavo pokonoi ( drezal: "Ne maram vale demokratične pravice!" Zares, fini ksrakterji so ti nacisti in fašisti!-- e e • • naselbin predsodkov z preteklosti. Izgovori, da bo kndjiček vse pobral, da bodo duhovniki za cerkva pobasali, odborniki plače vlekli, ali da bo vsakdo svojim poma-Ipse to so prazni izgovori, skrajni čas, da bi mala premislili predno naštevamo take puhle izgovore onfttt, ki pro- Ali ni rene in pogled n* j« zelo pretresljivi sta odhajaj® bolj in votnje me-v ar t Ooverner d rta ve Alabama, Frank M. Dixon, jo pred kratkim isjavll, da njegova driava ee ne bo držala federalne klavzulo, katero določa anake pravico za črnokoine in belokolne delavce v tovarnah, ki Izvršujejo naročila za vojno. Governor drtavo Oeor-gtje Je pa drzno izjavil: "MoJa država ve, kako je treba postopati s črnci in črnci vedo, kaj Jih čaka pri nas; ako se črncem ne do-pade naše poetopenje, naj sapuste Georgijo." Združene države so v vojni zoper tirene, ki so postavili neko "arijako pleme" nad vse ostale ljudi. Na jugu Združenih držav so pa tirani—kakor pričata omenjena dva guvernerja—ki še danes postavljajo bclokožno pleme ned vse druge ljudi in poatopajo s zamorci, kakor postopsjo totalltacski naclfašisti a podjamljenimi ljudstvi. Predno Zdrulene države uveljavijo demokracijo v Evropi, Je nujno potrebno, da invadlrejo svoje Juine driave in uveljavijo demokracijo doma. Invazija južnih držav se lahke isvrši isto-¿seno, kakor anglo-smeriška invazija kontinentalno Evropa. e e e Hitler še vedno rogovi 11 po Evropi, zaganja ee v Rueijo In strelja ter požiga v ostalih krajih, ki jih je okupiral. Veeti ia 8lovenije sn nespremenjene. Nedolžne slovenske talee obeh apoiov streljajo dnevno, požiga j<> vaai In iz Rima prihajajo grožnje sa popolno iztrebljenje Slovencev v starem kraju. Kaj pa delamo medtem ameriški Slovenci? AU složno kooperi ramo vsi ss zmsgo nad Hitlerjem, za zmago, katera bo osvobodila našo podjarmljeno staro domovino?' Ne! Še vedno tratimo Čas, energijo in denar so nove in novo prrpire in počenjamo otročarije, katerih bi bil doktor Ooebbels II... v takem položaju kot majhna ladja brez jadrov ali krmila na razburkanem morju, kjer ae o-gromna morska sila igra z njo. Kaj naj torej človek piše, da bi bilo na mostu? Kako naj misli, da bo ne pravi poti? Vse je le uganke, vse le ugibanje. Druge poti danes ni več kot ta, da se vsi civilizirani in demokratični narodi strnejo skupaj v boj za poraz teh nečloveških osiščnih barbarov, ki danes ker na debelo morije, koljejo in pobijajo to nedolžno ljudstvo. To, kar danes te človeške zveri počenjajo, je nekaj tako strašnega, da ti živce pretresa in komaj prenesel vso to grozoto, ko čitaš ali slišiš poročila. Naj bo človek še tako trdovraten ali neusmiljen, se mu mora omehčetl srce, de bi se bridko razjokal nad temi mučenlki, ki jih pobijajo in mučijo nacifašistični mesarji. Drugega izhoda danes ni, kot da vsakdo po svoji moči pomaga za poraz osiščne zverine. Delajmo kolikor smo fizično zmož*» ni, kupujmo *vojne bondfc in znamke kolikor finančno zmoremo in pokažimo svojo lojalnost svobodni Ameriki. Priznati moramo, da smo srečni, ker živimo v tej svobodni deželi. Nihče nima niti pojma, kaj vse se godi tam preko oceana. Vsakdanji umori, klanje, ubijanje, lakota, strah ln groza; povrhu ubogi narod še izganjajo iz domačih krajev, mu požigajo vaai ln uničujejo vse, kar so si ljudje totkimi mukami uatvarili. Kaz-»ijejo družine. Očete v zapor, koncentracijsko taborišče ali na »riailno delo, mstere in otroke >a pobijajo in morijo. Vsa ta grozna početje preneša naš ubogi nsrod. Ta narod milo in bridko proei, dviga kvišku e krvave, sestradane in izmučene roke, čet, usmilite ae vi srečni rojaki v Ameriki. Ta strašni in mili glaa se sliši preko oceana: Pomagaj nam, Vlomil! se nss, ne pusti nas, da ne Izginemo čisto iz te našo ljube domovine. Toda, kakor čltamo v naših slovenskih listih, je videti, da to ubogo ljudatvo ni uališano. Ni uamiljenja do njih. Tu se pile ln piše, prosi in prodi, apelira na panosti? Kar se tiče detroitske slovenske naselbine, je v preteklosti vedno izvršila svojo dolžnost, pa bilo politično, kulturno ali humanitarno. Vedno smo hoteli prekositi druge naselbino in stati naprej pred drugimi. Da ostanemo to, kar smo bili nekdaj in da pokažemo javnosti, da še živimo in da se zavedamo naše dolžnosti, je potrebno, da zberemo lepo vsoto za pomoč našim bednim v stari domovini. Sedaj so se že tri žeriske lotile tegp dela — zbiranja prispevkov za jugoslovansko pomožno akcijo in za ruski relief. To so rojakinje Katie Junko, Katie Kraintz in Mary Jurca. Vsakdo, ki ima količkaj človeškega usmiljenja, naj nikar no odreče pomoči. Imena priapevateljev bodo objavljena v javnosti. , Ta imena bodo ostala v arhivu in naš narod bo po vojni imel priliko jih čitati. Ves denar bo potrošen v Ameriki za živež, za obleko, kar vse bo pravično in pošteno razdeljeno. Dobili bodo oni, ki bodo najbolj potrebni. Bodite brez'skrbi, da tega sklada ne bo deležen kakšen kraljiček ali pa kakšni drugi krvosej^ Kdor ne pride v dotiko s tem.,nabiralnim odborom, naj pa po pošti pošlje. Slovenski Detroit je bil vedno na vrhu. V tej kritični dobi moramo zopet pokazati, da je Detroit "on top." (1 J Aitfpp Jurca. Demokracija brec demokratičnih ljudi je mrtva. Ce ne bo demokratična ravednoet v bodoči Sloveniji in Jugoalavtjl večja in boljša kot je danee pri velikem številu ameriških Slovencev in aetallh Jugoslovanov—ee zamen vse naše lepe lat jo ln tejeve glede bodočnosti demokratične Slovenije ln J ugnala vije. Mod nami jih je mnogo ki hočejo na vsak način biti hlapci in proejakt. na drugi strani pa jih je precej, ki hočejo na vsak način biti diktatorji. Ml se tolažimo, da je no errdi večina, ki odklanja prve In druge HM pe ne. Kljub temu trdno verujemo v demokracijo in njeno bodočnost povsod. tUdI v Indiji, delal I največje človeške zabltostl Vera % bodočo kompletno demokracijo v zvezi g voeobeegajočo znanostjo le edino, kar nas še p<«lMge k delu In nam dela življenje prijetno. Vse drugo ni nič Vee drug«* Je prazna pene. prevare in njo, nevredno človeškega življenja. usmiljene rojake, naj ima vsakdo člov Je temna pege na telesu Šklh Slovencev. Borih eško srce in naj vsakdo pomaga čim več mogočo tem u bogim revežem. Ampak no moremo reči. da jo bil odziv do danes tak kekdr bi moral biti. To smeri-$22.000 smo do danes spravili skupaj v pomožni skled. Ako jo kdo Uko trdovraten'ln neusmiljen, da nima srca do svojih narodnih trpinov, naj bo vsaj tiho ln naj ne odkloni pomoči s raznimi isgovori ter s naštevanjem raznih opravičenih ali O tem ln nw*"« Elisabeth, N. J^iUli smo, da se je smrtno ponesrečil Anton Mervar ln njegova žena iz Clevelanda. Tudi pri nas imamo njegove ploftče, na katerih so lepe slovensko« pesmi in melodi je, kajti nam jih je večkrat poslal. Sedaj ji& ne bo več £lag mu spomin! j v Lepo se zahvalim obiskovalcem mojega sina Joaopha, ki je bil doma na dopustu Iz države Oklahome, in mu voščili srečno vrnitev. To sotbili Jakob Turk, Anthony in Mary Pazderc. Želeti moramo vgl, da fcmagajo na Ii sinovi, prijatelji In drugi vojaki. In tl so prvi pripravljeni dati življenje za nas. Imeti moramo ljubezen ln Spoštovanje do njih. ) Tukaj vidimo vsak dan, ko se vozijo vojaki akozl mesto preko velikega ^ mostu Goethala Bridge, ki veže državi New Jer sey in New York. Tam stoje veliki parnikl, na katere se vkrcajo vojaki ln vzamejo o sobo, vse: troke, municijo in hrano. Ko Jo vpe naloženo, se odpeljejo na daljna bojišča preko širokega morje. Po maotu opremljajo povorke vojakov policaji na mo-toči ki jih. Kar žalost nas pretrese, kader zaslišimo njih si Naš sin Jože je pooeM d* se pri vojakih večkrat pogovarjajo o Jugoslaviji, kako imo ge-nemi Mihej levic zbrano močno armado, s katero se ne poda Hitlerju. Ako bi imela Evropa Vač takih generalov kot je Mihajlo-vič, bi ne bilo tolifco prelivanja krvi. On ni u tekel proč, pač pa je ostal doma in ee bojuje z armado, ki je bila napadena fh razkropljena. On je zbxkl nje-rif ostanke in jih navdušil za nadaljnji boj. Z> njim se bojujejo vsi trije haittfl: Srbi, Hrvatje in Slovenci. Hrvaški usta-so že sli pa še bodo izpre-gledall, kam je prišla njihove "neodvisna" Hrvatska. Vsi tisti, ki so aH še podpirajo Ptfvfr-liča, bodo prišli na račun. Agnes Paeertch. Boj proti podmornicam in vprašanje "druge fronte" Chicago.—Bom začel tako kot nekateri dopisniki: Že je mini-o nekaj tednov, odkar sem se zadnjič oglasil. Od tedaj se vojr na sreča ni še obrnila v prid Ameriki in njenim zaveznikom, marveč se je zelo poslabšala. General Rommel je zadnjič "blitzkriegar skoraj do Alexan drije v Egiptu, Hitlerjeve armade v Rusiji so na južni fronti že blizu Stalingrada in se vale proti Kavkazu, Japortd so na Novi Ovineji napravili nov okupadj-ski sunek in se zasidrali—upati je, da le začasno—tudi na treh zapadnih otokih AlUtijskega otočja. Povrhu vsega tega pa nacij-ske podmornice ka? naprej potapljajo parnike v vodovju za-padne hemisferfe (MieHke) skoraj v istem tempu kot zadnjih šest mesecev. Še vedno potope več pamikov kot jih more Amerika zgraditi v svojih številnih ladjedelnicah. Same slabe vesti za nas in druge protiosiščne silo. Narav no je, da se oglašajo kritiki > tej deželi, še boH pa V Angliji, kajti nekje je nekaj narobe. Ne-Jfi «astnik krtači v reviji American Mercury admirale v Wash-ingtonu; očita jim nesposobnost in jih dolži, da zakrivajo svoje "blunderje" a cenzuro vojnih vesti in drugače. Kritike je deležen tudi momarični tajnik Knox, kajti njegov department le flegmatično poroča dan za dnevom o potopljenih trgovskih ladjah, ki so življenjske važnosti za ves potek vojne. Prav te dni smo čitali prikrito kritiko v Chicago Daily Newsu (Knoxov list), češ, da se v Waehingtonu niso nad štiri mesece zmenili al upoštevali korake, katere j pod vzela Anglija za uspešen boj proti podmornicam v angleških vodah. Piscu teh vrstic se čudno zdi tole: Zakaj ne opremijo tudi trgovskih ladij z aparati za zasle-dltev podmornic in zaeno tudi z bombami in metalnimi topovi ali stroji proti- podmornicam. Ti stroji ali topovi bi seveds morali biti dovolj močni, da bi motali bombe ("ash cans", kot jih imenujejo v "slangu") dovolj daleč, da bi njih eksplozije ne ogražale pamikov samih/ Obe to pripravi sta do danes edino učinkovito orožje proti'podmornicam. Trgovski parnikl so sedaj oboroženi z navadnimi topovi, katerih se pa podmornice oči-vidno ne boje. Bale bi se pa, če bi bili ti parniki oboroženi sličnimi napravami proti njim kot so bojne ladje, predvsem rušile!—z aparati za zaaleditev podmornic in s pripravnimi me-teld podmorskih bomb. Ce bi kdo tej sugestiji ugovarjal, češ, da ni izvedljiva, bi mu kot navaden "zelenec" odgovoril, da je za mehanično vedo vse izvedljivo. Tudi opremi tev trgovskih ladij s takimi aparati. Kot velikemu "nevedhe-žuH se mi zdi, dokler podmornt ce ne bodo imele strahu pred sa mimi" trgovskimi ladjami, toliko čfcsa bodo brez močnih konvojev še izginjale v morje vsem svojim žlahtnim tovorom; In dokler Amerika in Anglija ne očistita morjr osiščnih podmornic, predvsem nacijskih, toliko časa ne more biti dosti upanja na "drugo fronto", posebno ne na uspešno in ttidi zmaga nad osiŠČem bo ostala zelo oddaljena» Rtečem tudi to, če bi taki oborožitvi parnikov ugovarjala oseba, ki ima odgovorno mesto al celo odločujočo besedo v vojnem aparatu ali vladi, bi jo eno-staVno poslal v—pokoj. Irt to brez pokojnine. Dejstvo je, de bo mogoče streti Hitlerjevo mo-rilno mašlno v bližnji bodočnosti—v enem letu ali dveh—le superiorno vojno tehniko in tudi strategijo. Ampak kapital! zem in njegovi privrženci do danes še niso pokazali, da so zmožni voditi uspešno vojno proti osišču. V interesu bodočnosti te dežele, kakor tudi vsega demokratičnega in humaniatlčnega sveta je, da se v tem boju na življenje in smrt med nacifaŠistič-nim barbarstvom in civilizacijo —ali "ljudsko revolucijo," kot je ta svetovni boj oenačil ameriški podpredsednik Wallaco-umakne s poti vsa kapitaiiatična navlaka, ki ograža ne samo zmago nad osiščem, pač pa tudi bodočnost svetovnega miru a ti-ščanjem do svojih privilegijev in sanjanjem o "statusu quo" ali upostavitvi starega sistema, ki ps je mrtev kot ptič dodo. Yes, tudi v Ameriki, ne samo v Angliji, vidimo dosti te navies ke, ki se na primer že več secev puli v Washingtonu med sabo, kAo bo dobil monojhol nad Izdelovanjem tako zvanega umetnega kavčuka. In sicer se razni monopolistični interesi, predvsem mogbčne oljne korpo-recije, pulijo radi—profila, kdo ga bo žel! Med tem pe gori streha nad dežele, iadelovenje umetnega kavčuka pa je skoraj v popolnem zastoju! Ko človek čita o tej tragikomediji, ga pegrakt sveta jeze in bi najrajši storil to, če bi imel moč, kot je storil Sin tesarja v templju: Vso to profitalačno drhal bi s velikim bičem pognal iz Waehingtona in tudi iz dežele ter ji povedal, naj gi% k Hitlerju, kamor spada. • • * de nekaj o "drogi fronti", o kateri Jo vedno več agitacije tukaj toot tudi v Angliji. Da Jo nova fronta proti Hitlerju nujna potrebs v zepedni Evropi v čim hitrejšem času, al nobenega dvo-SHuadja sa zaveznike Jo kritična, in to poeeksiu v Rusiji. Njo po veeh videzih lak-ko reši le «spalen naval angle» šklh m ameriških sU na Hitlerjevo bojno maštno s zapadne strani, kjerkoli od Norvafca pe lo im d6 Gibraltarja. 1 Aftnpak s "drugo faontu' so v avezt u problemi kot pa se jih zavedijj elementi, ki ao danes najbolj glasni, predvsem pristaši Stali-na. Toda kritična situacija v Ru. siji zahteva, da jezspadna froo. U čim prej odprla. Kajti če H*. zdrobi rdečo armado kljub vsemu herojstvu ruskega lj^j. stva in premaga Rusijo s močjo Japonske (da jo bo ta napadla iz MandCuriJc in Pacifika, ni nobenega dvoma), če dobi ko*, trolo nad kavkaškim oljem in nato tudi v Mali Aziji (Iran in Irak), tedaj Jo težko misliti na kakšno zmago zapornikov. Hitler se dObfo zaveda, ako ne zdrobi rdeče armade v tem lotu in ao polasti Kavkaza, od. kjer Rusija dobiva 80% olja in gasolina za svojo potrebe, tedaj je vojna za nJega izgubljena. Zhto je zdaj tudi s tako silo na-valil na Timnlartkove armade na južni fronti«,kajti Rusijo ho-če za vsako ceno žrtev odrezati od kavkaškege olja, ki je živ-ljenjskega pomena za vso rdečo armado, za vso Sovjetsko unij« in vsled tega tudi za Zaveznike. In Hitler hoče to doseči letos, kajti prihodnje loto se bodo nje-gove armade morale boriti na— zapadal fronti. On ve tudi to, da se na dveh frontah njegova bojna mašina, silna kakor je is ne glede na briljantnost nemških generalov, ne bo mogla uspešno boriti in da bo Nemčiji zopet dojtvela strahovit poraz. Ampak vse to je odvisno od ustanovitve zapadne fronte: kje in kdaj jo bosta Amerika in Anglija odprli. Toda tukaj naletimo na najtrši'oreh, kajti Hitler je spremenil vse zasedeno ozemlje ob zapadni obali Evrope v eno samo trdnjavo v globino več ko sto milj od obrežja. Brez najboljših in glgantičnih priprav za naVal na to ozemlje, pt bilo v qkupirani Franciji, Ho-landiji ali Norveškem, bi bil vsak poskus—samomor za vi* ko armado. Iz istega razloga se Hitler lani ni upal napasti Anglije, nakar ce je obritjl proti Rusiji in raztrgal "neiiapadalni" in "prijateljski" pakt » Stali, ♦nom. Od vseh sugestij, ki * sem jih še čital glede "druge fronte", ae mi vidi najboljša, najmanj rit-kantha ln najbolj fcvddljiva sugestija "Stratega" v New Le* derju, kjer agitlra, naj Angliji in Amerika navalita na Hitlerji skozi Španijo in Portugalsko. Prednosti odpretja "druge fronte" v tem kotu Evrope so ha dlani. Amerika in Anglija bi v Španiji in na .Portugalskem imeli na razpolago nebroj dobrih pristanišč za izkrcanje ar« mad, orožja in vojnega materiala. In tega bo treba izkrcati v oromnih množinah za ustanovitev uspešne fronte. Seveda bi a tem naleteli m večji ali manjši odbor s strani oboroženih, sil španakega klero-fašističnega mesarja Franca in hajbrže tudi portugalskega diktatorja. Ampak to bi bila malenkost v primeru s težavami, če bi skušali navaliti na obalo okupirana Francije, Holandske ali Norvežke, kjer zavezniki lahko dOžive nov Dunkirk, nov polon na vsej črti. V Španiji in ni Portugalskem pa bi bil rizils veliko manjši. ! S tem bi bila seveda odprti "druge fronta" na Iberijskea polotoku, kamor bi bil Hitkf prisiljen poalati precejšnje ** vilo svojih divizij is RtMije Ai* pek prodho bo U vojna končana, boeta tudi ti dve državi i» vadirani od ene ali droge stisni. Sigurno je to, kot pr»«i (Dalje na S. strani.) FVod dvajsetimi let« (Iz Prosvet«, 4. avgusta Domača vesli. V Fra-iklii* Kana, Je umri rojak SebasU}* Lahnsecker, član SSPZ Dala veke vaatt John Lew»/, sklical konferenco z baroni P^ moga yf Clevelandu laoeaaaatvo. Finančna kr*fj Nemčiji narašča; antanta previja nov finančni r«u» Nemčijo. ^ Leninu ni ~ i, iruimin m* mani j« vae P° *te*em L** dr. Vladko¿037 okoli 10 milijard dinarjev; 537" od tega je odpadlo na tuj kapital Nemški delež tega ka pitala ni znašal niti 5%, v vsem komaj 472 milijonov dinarjev*! & priključkom Avstrije in Češkoslovaške Nemčiji se je U delež povečal na 10%%, t. j, 1454 milijonov dinarjev. Tedaj so nemške banke enostavno prevzele v svojo oblast tuji kapiUl brez kakšne odškodnine. Ta "velikodušna" goljufija je edinstvena v ekonomskem živ IJenju Bvrope. Istih metod se poslužujejo Nemci v Slovaški, Rumuniji, Grčiji in Hrvatski.)! V...- I---f WUaiyoußumWOk WAR Hitlerjevi sateiiM cw York, 24. julija (JIC).— jšnja tedenska revija The Ion prinaša v poslednji izda-regleden članek Eugena Ko-o Hitlerjevih satelitih in lovih medsebojnih prepirih, terega prinašamo naslednji tak: ivtonomna Hrvatska, ki so jo nrili Nemci in postavili pod Ävo Ante Paveliča, je Še lerjev zaveznik^. Toda niti vstašev (organizacija, ki je >vorna za uboj kralja Ale-idra), ni v stanju, da vpliva riadimirja Mačka. Kljtib te-da je hrvaUki vodja konfi-i na svojem posestvu v Ku-bu, vodijo njegovi pristaši v fovem imenu boj proti Pave Ubijalec Alekaandra je d, da pritegne v svoj tako parlament večje število ovih pristašev, toda njihov btavnik je izjavil, da jih je u prisilil samo "največji te-Spoletski vojvoda, novi kij" Hrvatske, se ne upa poti v Zagrebu iz strahu, da ga abijejo. Namesto, da ae boju-Iza Hitlerja, stopajo kmeti v kne kadre', skupine dezerter-ki se borijo skupno s srbski-fetniki proti vstafem in itall-hkim in .nemškim okupacij-m četam. V ... — Bolgirl ustrelili v Bltolju U oseb lew York, 24. julija (JIC)/-k» nemška radioemisija, kl jo »beležila United Press v * Yorku, poroča, da je bol-tto sodišče v jugoslovanskem Bitolju obsodilo na smrt «*b radi "komunističnega^ "«»ja. Xa vest je priŠU i* Ije. [»«rti nadaljujejo, da je hlajenih še 18 oseb na dol» ječo, a 13 oseb je bilo W*nih, ker so bile nedolžne. V____ *kl kapital vara Jugoslavia tatarski ekonomski čaaopie Economist" javlja beea komentarja o 'prodiia-' ""»»ega kapitala v razne' PVtfiodnp dežele Evrope. To «opanje se vrši tudi v Jugo-Wji Razne nemške veleban- * *«* katerimi sta se "Deu-r *nk" u' "Dresdner Bank" ; koncem,.ao prevzele v "Wast srbske banke. Po ^»J» Srbije od nemških čet ¡2U*an M r og zakon o ' Boji Madžarov in Hrvatov Madžarski list Kisujsag javlja: Tolpa 40 komunistov je napadla žetaniško progo v bližini hr Vatske občine HakovaC. Pobili so pet delavcev, od katerih so bili trije Madžari in dva Hrvate. Železniška proga'je uničena in skladišča j oropana, posmrtne ostanke madžarskih delavcev so prinesli na Madžarsko, V...- Pomanjkanje hrane v Hrvatski Zurtfih Zeitung od 5. junija javljai iz Budimpešte: V Hrvatski vlada veliko pomeni kanje živeža. Ker zaloge fža v Hrvatski ne bodo zadostovale potrebam do nove žetve, se je vršila v Zagrebu pod predsedstvom ministra narodnega goapodaratva ToU konferen ca strokovnjakov poljedelstva, Šefov administracije in načelni» kov ekonomske policije z name- nima pri tem čistih rok. nom, da določijo splošne linije, K* bi omogočile osigijranje pre-Arape tamkajšnjega prebivSlstvs za prihodnje mesece. V pogledu prehrane bosta uživali prednost vojska in prebivalstvo pasivnih krajev. Minister narodnega' gospodarstva je naslovil apel na kmete, v katerem jih poziva» da povečajo proizvodnjo žita. V Hrvatski so zmanjšali por-cljo kruha na 150 gramov. kn k ban-tako zvoni *ncno kontrolo, kateri rih «0. "Nepotrebne 1'kvKiuane ali pa t*he Cas mssks wbkh can* kito usa 5 V***™ tor tims whsa »s Germana uasd poleos and tsrd fss in World W*r Improved today over _____ íüSr - of the War Dtp«riment ieeuSS — S» m «a*t «s «very m sa la the service. ..Ws sr. taking no S\ ïHsrsd hase Ir the 'alsphsat about lO.ss _ hsaigssr l»> transpsrsaT material ^ " r does not esa buy two oe meas gaa i ths purthsss of an flSTO Ws nssd thoueanda of thsmr DoQ't fsU to gtvs st lsast tan psrssat « your inooms avery pay šaj for Wsr Bonde, Poof them st yeuT hank or poatofflce, regularly. U.S. MÜ1 ürajo taSko s političnimi bi najbrže pozdravil ta korak; v manjšem obsegu bi ae to zgodilo tudi na Portugalskem, kajti tud} tem ljudstvo nima |e lete ln lete nobenih pravic. Ta korak bi nedvomno pozdravilo tudi francosko ljudstvo, v obeh delih svoje nesrečne 'dežele in se vrglo proti domačim fašistom a la Laval in kompanija in proti brutalnim nemškim nacijem. Z odmrtjem "druge fronte" skozi Španijo in Portugalsko bi krvolok Hitler prvič resno •zrl porazu v obraz. Seveda bi si Anglija in Amerika s tako invazijo nakopali močnega sovražnika v Vatikanu in sploh katoliške cerkve po vsem svetu, kajti sedanja klerofašistična Španija e v veliki meri tudi kreatura Vatikana, ne samo Berlina in Muaaoliijtjevega Rima—pa tudi Idrijske Anglije in Lavalovega dela Francije. Pa tudi Amerika Glasovi iz P naselbin (Nsdsljevaajs s & ekrani) "Strateg" v New Leederiu, da bo Hitler takoj okupiral Španijo in tudi Portugalako kakor hitro bo—ako bo—gotov z Rualjo. Če pride do tega, bo Hitler dik tiral mir in vae ogromne žrtve bodo zaman. Kaj to pomeni, in sicer ne samo za vso Evropo, marveč za ves svet, si šafcko vsakdo predstavlja. Zdi se ml, da se Aaglijs in Amerika igrate z zmago, a svojo bodočnostjo in sploh z bodočnostjo vsega demokratičnega« svete, če ne prekosite Hitlerja in okupirata Španije ln Portu-galake v svrho usUnovitve "druge" ali zapadne fronte.. Velik del Spenoev, ki ječe pod Pran kovo klerofešistlčno dlkUturo, i m i -------- Za Anglijo in Ameriko je zdaj PTÜel čas, da tiato sramoto po- iravita in se spravlU nad Hit-erjevo pošastno mašino preko telesa gnilega španskega klero-fašizma, in sicer brez ozira, kaj poreče Vatikan ali njegova Črna internaclonaU. S Um bo lacejeva svetovna "ljudska revolucija" zadoblla tudi večji pomen. Ampak samo Invazija Iberij-skega polotoka za naval na Hitlerja ni dovolj. Amerika, Anglija in Rusija morajo obenem izdati tudi proglas na vsa ljudstva Evrope—yes, tudi na Nemce!—naj se dvignejo proti naci-fašističnim barbarom z zagotovilom, da bo po vojni vstaU resnično nova Evropa'v obliki demokratične Evropske federacije. Anton G ar den. Vojaki Mtražijo obrmkjm Mišmi, Fis., 3. sVg,—Vojsšks 1 policija je zastražilk dvanajst milj dolgo obrežje ob tem mestu. Val stanovalci v tukajšnjih hotelih ao bili opozorjeni, naj ae drže proč od obrežja. Vojaške in mornarične avtoritete niso pojssnile vzroke te akcije, toda drugi visoki uradniki so izjavili, da je bil korak podvzet lz tehtnih vzrokov. Osišče a boju proti četnikom (The ChrlstUn Science Monitor, Boston, 25. julija.). Bero, 24. julija.-Oslšče je bale razvilo novo tehniko v boju proti četkikom v Jugoslafiji. Prezgodaj je še, da bi se mqgla ugotoviti njena uspešnost, .j, ; Po zadnjih veeteh, ki ao prišle iz Italije, ao Mistične in na-Pijake edlniee organizirane na isti način, kakor Čstniške Čete. Antipartlzanske čete se borijo po tradicionalnem načinu in kombinirajo "udari ps beži" a politi ukrepi proti pnMvalatvu. > Nove osiščne edlniee imajo lahko oborožitev in so podi poveljstvom oficirjev, ki imajo >oino moč glada strateški in operacijskih vprašanj. Ni pravnejše Četa aa to vrsto so profaštottni vstali, ki Jo jugoslovanska planine in ao vešči partlaanabe tradicije. Izgleda, da se je Uktika uporabila prvič ne planini Kozari v aeverozapadni Bosni Zagrebški dopisnik madiatskaga tiska js poročil* kako so- vataši pod pa» veljstvom osiščnih oficirjev na|» prej zajeli vsa prebivalstvo tega okrožja» potem-pa preiskali ga» zdove in planine za gerilci« Poročila o uspehu te nove Uk-tlke se zelo raclilfclijejo med seboj. Hrvati javljajo, da je bilo ubitih 3500 partizanov, ujetih pa 8000. Nemci pa poročajo, da je bilo ubitih komaj 1100 oseb. Ker je v tem okrožju približno 20,-000 gerileev, tudi ta nasprotujoča si poročila na ksftejo o odločilnem uspehu< "Giornale dltalia" je pred kratkim poročal naslednje: Zakaj gine toliko Italijanov is vedno na Balkanu? Se vse ene al mnogo Italijanov postavlja to vprašanje. Tal balkanska vojaka je postala pr*W narodno gibanje, ki zajame energijo vaeh, moških ln ženft, starcev ln mla» dine. Odpor sčbskih, črnogorskih in slovenskih elemintov sa lahko pojasni s tem, da ti elementi razumejo prav dobro, da gre sa obstoj slovenstva na zapadu, slovenstva, ki si naslanja ne Js* dransko morje ln kl ogroža sem obstoj italijanekaga naroda. Ta borba se vodi v obliki gerllake vojne, v kateri se odlikujejo oborožene bende četnikov, ki smelo napadajo prometno zvezo, pote, Železniške praga, vodovodne oe» vi in samotne mostove« Tem operacijam poveljuje preizkuša» ni starešina, general Dtaša Miha j lov ič. ; - | Poročila, ki prihajajo v Bern, se strinjajo s tem, ds Je odpor v Jugoslaviji vedno močnejši. Pravijo, da se preko 200,000 goničev sedaj bojuje in da drftijo v šahu 10,000 nemških Sft čet ln 25 italijanskih divižij. / ' Neki italijanski slutbeni ko» munike pravi, da So btti ubiti uradniki Italijanske llade, p» sebno fašisti, in celo šsn* la de fco števila umorov stalno večs.' Obstoj s deset glavnih aMUč aktivnega odpore v Jugoslsvijl. Ne severu blizu itelljanake meje v Sloveniji med Celjem ln TNtotn ter v'okrožju rtkrog LJulP Ijsne nadaljuje 900,000 «oven» cev 25-letno borbo zs svobodo, združeno a 701,000 Slovenci, kl ao jih Uslljsiii skušali zasužnjiti v tej vojni. bejsnsko ao vse slovenske va- V; J ■ Íí ' jft| * . 'V.'Y" * y I O im im i vofeba^aa eglpukl Iroati. Si v rokah slovenskih oavobodllr nlh borcev. Italijani kontrolirap Jo štiri velika mesta ln 20 osrecf-njlh naselbin. „ Drugo središče odpora je dolga planinska veriga južno od Karlovca. , i Tretje središče, kjer sc sedaj vodijo glavne borbe, je planina Kozara, o kateri je bilo prav go« Vora. Četrto središče Je južnovzhod. na Bosna, l Peto glavno aredlšče odpora jc Hercegovina ln Črna gorp, ki |ma približno 30,000 kvadratnih kilometrov in je akoro tako velika, kakor Švica. Ta planinski pokrajina ja središče poveljstva ienerala MlhajlovlČa. Tu on vla a neuzm|rjen od strani oslšča, cdajajoč svoje potne liste in pobirajoč svoje davke. Šesto središče odpora je Pri» morje, Dalmaeija itd, "Giornale 4'Italia" ugotavlja, da je želez, alška proga čez Dinarske Alpe vzdolž Jadranskega morja od Reke do Splita stalno izpostav» Jjena sovražnim napadom, kjer je pokrajina za to primerna. Četniki uporabljajo neko posebno Clpravo, ki vrže vagone iz tira kl ae zelo lahko pritrdi na tračnice. S tem mehanizmom razpolagajo v Izobilju, ker ae je prej izdeloval v KraguJevcu. > Sedmo središče Je severoža-padna Srbija okoli Sebeet kjer se četniki žlUvo drže, aodač po nemških poročilih o "končnem čiščenju", j Osmo središče odpora Je arb-sko-bolgaraka meja, kjer ae vodi •talna borba pod poveljstvom Drsgoljubs Jovsnovlča in kjer je določeno število čUnov bol-gsrake zemljogradnlške stranke prlatopilo k Srbom. | Deveto središče odpora je južna Jugoslavija — Makedonija, kjer malim gerilskim edlnlcam Uspeva, da se Še vedno drže, če* prav so poročila o njih delovanju pičla. i Deseto ln glavno središče od pors je meja med južno Madžsr sko ln Hrvateko . blizu Srama, odkoder prihaja borba na srbsko ozemlje, kl jo ja Medžarsks anektlrala. Po jugoslovanaklh virih je bilo na tem ozemlju ubl tih preko 100,000 Srbov. Lj, - / «B^L^ ^^^MSHMBl^S SS^Kjasss ioKO govore nacijr Voiaa no^bl nič1 pomagate Nobena vojna v Evropi ne bi ustvarila možnosti, ds bi se m dan je nepovaljno stanja nado mestllo z boljšim Naapsotno uporaba sile ne bi ustvarile niti gospodarske niti poUttfn« situacija, ki M bila botjls, nago je sedanja • (Adolf Hitler, Relchetag, 17 6. 1038.) ^ nlmu agresivnih namenov proti noh< nemu narodb v Evropi Nas|>r dmoriilc, 3S pS od ssčetk* vojn« do TOREK, 4. AVP.tto». ci, se godi malo boljše. Tug starko, ki je imela mnogo 2 imajo obzire. Drugim pa s*, slabo. w Če pomislimo, da so «Uli I kimi na zelo nizki stopnji | ture, tedaj moramo priznati, je bila njih nravnost v pri* z drugimi narodi silno raz* Tu ne moremo govoriti ne o < jakih, ne o barbarih Soskat skozi miroljubno in pošteno lu stvo. Nerednosti, ki so jih b ali jih deloma še niw 0pug niso na splošno škodo ne bo dom ne naselnikom: njih pri« na stvar so, in jih bodo tudi vrgli sami, ko spoznajo'njih čevost. (Dalje prihodnjič.) PROSVETA rodu in so -bili le slučajno skupaj vzgojeni, se ne smejo ženiti med seboj. Nsjrsje vidijo, če je nevesta iz drugega kraje. V mnogoterih ozirih ao Eskimi boljši, ko ta ali oni evropski narod. Omenimo naj samo ljubezen do bližnjega. On opusti vse, kar bi moglo škodovati sosedu. Iz istegs razloga mu tudi govori resnico. Žene seveda v tem niso popolnoma natančne, a to je že njih splošna slabost. Še eno slabost .imajo, ki tudi pri nas ni redka: starih ljudi ne spoštujejo. Kakor hitro ti ne morejo več delati, jih ne marajo več. Starčkom, ki so imeli dobre sinove sli so bili sami dobri lov- 1 COVER THE WATER FRONT?" vek stori? Predvsem bi bilo treba tega, da ne bi nikdar izgubil samega sebe. Kdo bi mogel to! Dsjvs si vendar pomagati! Ali hočete?..." Zvedevo se je smejala na lepo urejene vrste. Kakšen razburjen boj ae je odigraval za njimi! To je pisal ponoči, je šel ven in je nesel v nabiralnik, da bi bilo to danes zjutrsj njen prvi vtis in bi pozabila njegovo včerajšnje obnašanje in ga ljubila. Prosil je; MImejte usmiljenje; ne ; ljubiva se!" In dejstvo, da je pisal, je bilo vendar že proženje rok za njeno ljubeznijo in priznanje svoje lsstne! Ni mu odgovorila *in je celo aklenila zavleči s svidenjem, če bi ga prosil. Medtem ps ni pisal več. Kaj se je zgodilo? Ali misli, ds mu z molčenjem dsje vzgled v odrekanju? Tiho in velikodušno bi se izvila drug drugemu in se ne bi videla nikoli več? Polastil se je je nepopisen strsh. Bils je že vseskozi na tem, ds bi se popolnoma razkrila na koscu papirja, se pont-žala in ga pozvala. Komaj je še imela toliko treznosti, da si je rekla: "Prišel bo sam od sebe." Dalje ne vzdrži nego opa ... "Ah, mrzel je in ne čuti, kako hudo je vse to. Sovrsžim gal... On? Toda hujše kot meni je njemu, ker se brani, ker je preslsb zs svojo ljubezen. Jaz, jaz jo nosim! ... Ne, ne nosim jo dalje!" In vlak dni je šel neizprosno dsljd po temi. Ns nekem zapoznelem pustnem plesu sta hipoma stala drug drugemu nasproti. V krinkah sta se precej spoznala brez omahovanja. "Po čem?" jo je vprašal; — in ona je molčala in je zardela pod larfo. V poznanju njegovega telesa, njegovih kretenj pri hoji, načina, kako je nosil glavo: v njenem poznanju je bilo poželje-njc njeno. "In vi?" je vprašala. Pa tudi on Je ostsl nem. "Ljubi me!" "Po viem," je dejal ns zsdnje. "Po vsem vas spoznsm. Ničesar nimste, ksr bi imele tudi druge." Po premoru: 4 "Ničesar mi niste odvrnili na moje pismo." "Ker vas nisem razumele. Pri čem nsj vam bi pomagala? Kaj naj hočem? Jaz — jaz nočem nikdar ničesar drugega nego to, kar moram!" "In jaz — jaz se zelo trpinčim." "Pojasnite mi to." On, zelo tiho: "Če bi vam smel. pojasniti, bi ne bilo trpinčenje, kakršno j«/* Sklonil se je nad njeno roko. "Vala madonaka roka. Jo vidim spet? Ali jo smem zopet častiti, vašo msdonsko roko?" Hušknll je g ustnicami preko nje — ona pa Je čutila, omagujoč«, kako se usesavajo njegova nevtolažljiva usta po vsem njenem telesu, ns vsak del njenega mesa. Rekla je s trpečim izrazom: "Nisem tako Vivilena, kakor — pravite, da menite." Plesala sta —* ln bolj ju je omamilo to nego aicer. Večerjala sta z večjo rszposajenoatjo. Nista si več stregla s pokloni v ravnovesju sreče. Prisluškovala sta vročici drug drugega med "Hiteti moram," je dejal iznenada. "Ali veste, da moram li to noč v Malnz?" čutila je kot Isd na svojih golih ramenih. "Ni mogočel" In brž se je popravila: "Kakšen domiaiek!" "Višje povelje," je pojaanil. "Ah, da vas moram tu pustiti samo!" Hotela mu j« kriknltl: 'Tak vzemi me s seboj! V plesni obleki, pol nego, pred pogledi stoterih ljudi — kakorkoli: vzemi me s seboj! Ali neki ne vidiš, da sam priprsvljena?" Naredila se je čisto trdo. (Dalja prihodnjič.) Slovensko-ameriiki DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK -Priredil LEO ZAKRAJŠEK- Priporočamo ga vsem, ki še niso državljani, in onim, ki so že. Vsebuje za oboje bogato informativno gradivo in še posebno pouk za nedržavljane. Stane 50 cenior V xalogi imamo ie Louis Adamičevo TWO-WAY PASSAGE ($2.50 a poštnino vred.)—In druge njegove knjige.—Velika zaloga drugih slovenskih in angleških knjig.—Pišite po naš novi cenik! v tiehatßko obrt spadajoča dela Tiska vsbila za veselice in, shode, vizitnice, , časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARKI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljsko delo prvo vrsto Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-5« 8. Lawndale Avenue - - Chicago. Illinois TEL. ROCKWELL 4904 Po sklopu lt. rodna konvencija so lahko aareii ao list Presvalo k prišteje odo* dva. tri. štlrt ali pet članov la eno družina k ani na atol. List Proaveta stane aa vae enako. sa čiaaa ali »ačiaaa SMC * ono letne oarotalao. Kot pe člani ša plačajo prt osssmsntu fl*» ftadafe se Ji» to prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsroks. do Je Ust predrag sa člaae SNPJ. Liat Proaveta Je vaša lastnin« * gotovo Ja v vaaki drušini nekdo, kl M rad šltol list vsak dsn. Pojeaailot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fU» SNPJ, ali če ae preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj 1* tednik, bode moral tisti član iz dotično družine, ki jo tako skupi» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti Upravnižtvu )»"• in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tel« J* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa fo vsoto naročniku. čevalcl, da ao prvi trgovci in pri-selniki sleparili Eskime na grd način s krivo mero in vago In so jim dajali celo pokvarjeno ali popolnoma zanič blago. Pretepov ali podobnih grobosti pri nJUt ni. Umor je silna redkost. Zdi se Jim nekaj straft» nege umoriti sočloveka. Vojna im je nekaj nepojmljivega,* sa» nlčevsnjs vrednega, njih Jestk nima beseda sanjo. Zgodi ae, da ee Ekkimi sa morilca ne zmenijo dosti; to pe najbrž radi tega, kar ae ne marajo vtikati v tuje stvari. Le le ja morilec vobče škodljiv, se združijo in gs nspravijo neškodljivega , Pač pa Je stvsr sorodnikov umorjenega, da se maščujejo nad morilcem. Vendar pa je bile krvne osvete pri njih zelo mslo razvita, uko, da na današnji rod nima nlkaklh vplivov. Povod umora je tudi tam pogosto kaka fcenaka. Zgodi pa se umor nevedno ne morju, in sicer s harpuno. Napad ao izvrši od zadaj, menda teto, ker bi se , ¡pred umorjenim sicer sramoval svojega dojenja Umoriti stare čarovnike in če-, rovnice je dovoljeno, ker so vraževerni ln mislijo, de ti škodu-. jejo ljudem, eli jih celo umort- N ar od, ki izumira Po Nsnsenu priredil IVAN BEŽNIK (Nadaljevanje.) Vse te dolžnoeti pe držijo Eskimi večinoma le med seboj, e proti tujcu ne. Tujec pač ne živi z njim, se tedaj v stiski ne more opreti nanj, sato tudi nima ozira z nJim. Njih n ravna vrednoat v tem slučaju nekoliko isgubl, ker sloni vendarle na samoljub-Ju. Tujcu zato radi kaj vsamejo, pa le kaj takege, kar jim je v korist. Radi loga so trpeli poaob-no prvi Evropejci na Orenlan- diji. Kot pa pravijo sporočila, ao ae tudi U Evropejci kaj grdo vedli proti prvotnim naaolnikom. Plenili ao jim premoženja, sa letovali žene ln jih silome vozili v Evropo Na te način Jih pač Eskimi nioo imeli se prijetclj« Sovražnike oropati Je pa tudi po evropaki morali dovoljeno! Dendanoa, ko ao ae Evropejci naaelili stalno, jo nekoliko drugače in tudi tatvine ao redko Vendar pe Eskimi Evropejcu radi vzamejo, pooebno le miaiijo. da "ao ne bo mnogo posnelo". Tudi pripovedujejo stari poro- .The Old Man Watches His Convoy