©Božja beseda Leto 2013 Letnik 64 Jul/Avg/Sept The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly July-August-September 2013 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja, C.M. e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M. 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar, 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7 VSEBINA Iz koledarja Papeževih prvih 6 mesecev . .65 Papež mladim...........66 Papež mladim Argentincem .69 Okrožnica Luč vere.......70 Papež poklical žensko . . . .71 Papež po telefonu........72 Papež bo še presenečal . . . .72 Chiara Amirante.........73 Izjava Slov. škof. konference .75 Ločeni in nanovo poročeni . .77 Zgodba za očete .........78 Svetovni drobiž...........80 Od Atlantika do Pacifika Iz Župnije Brezmadežne in Pri Mariji Pomagaj.........84 Sv. Vladimir v Montrealu . .85 Sv. Gregor v Hamiltonu . . .87 Midland 2013 ............87 Izlet v Washington .......89 Cerkev v Keniji ..........90 Zahvale..................94 Za dobro voljo............96 NASLOVNICA: Sveti Peter v Vatikanu. Iz kole Papeževih prvih šest mesecev Minilo je šest mesecev, odkar je na Petrov prestol bil izvoljen papež Frančišek. Tri novosti in posebnosti Frančiškovega papeževanja v prvih šestih mesecih so po prepričanju p. Federica Lombardija: njegovo ime, konec eurocentrizma Cerkve in misijonarstvo. Papeževo ime Frančišek je nedvomno novost, saj je prvi papež s tem imenom, je povedal p. Lombardi, direktor tiskovnega urada Svetega sedeža. Izbiro imena je sam papež tudi pojasnil: revni, mir, varovanje stvarstva. "Videli smo že, vsaj kar se tiče revnih in miru, da so to zares temeljni elementi tega pontifikata in tudi zelo aktualni, kot na primer zelo pogumno zavzemanje za mir na Bližnjem vzhodu v zadnjih tednih," je dejal Lombardi. Druga novost je po njegovem mnenju konec evrocentrizma Cerkve, na kar kaže že dejstvo, da papež prihaja iz Latinske Amerike. To je čutiti v pozitivnem smislu kot širjenje obzorij. Temu smo na poseben način bili priča med svetovnim dnem mladih, ko se je pokazal papežev pastoralni stil, njegov neposreden odnos do ljudi, njegov zelo preprost jezik. Tudi revščina in druge teme prihajajo iz zelo bogatega cerkvenega okolja s pomembnim izročilom, ki sedaj prihaja v srce Cerkve z večjo močjo in prisotnostjo. Vsi papeži so bili 'vesoljni', v srcu so imeli ves svet in niso bili 'parcialni', je nadaljeval p. Lombardi. „Pa vendar verjamem, da je opazno dejstvo, da izbira papeža, ki prihaja iz drugega konti- nenta, dejansko prinaša nekaj specifičnega v stilu, perspektivi in je nekaj zaželenega s strani vesoljne Cerkve, kardinalov in mi to cenimo kot dodatno obogatitev poti vesoljne Cerkve." Tretja karakteristika Frančiškovega papeževanja pa je misijonarska razsežnost. „Papež Frančišek veliko govori o Cerkvi, ki ni avtoreferenčna, ki je misijonska, ki gleda ven iz sebe v ves svet," je dejal p. Lombardi in dodal, da s papežem Frančiškom čoln Cerkve odločno pluje na globoko, brez strahu in z veseljem ob srečanju Božje skrivnosti v novih obzorjih. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža je tudi povedal, da sta papežev stil in jezik zelo neposredna, njegove drže in tudi način življenja se zelo dotikajo ljudi in vzbujajo veliko zanimanje, veliko navdušenje. Lombardi je izrazil prepričanje, da je glavni razlog za to zanimanje zelo globok in izhaja iz dejstva, da papež zelo vztraja na Bogu, ki ljubi, ki je usmiljen, ki je vedno pripravljen odpuščati in na katerega se papež vedno obrača s ponižnostjo. To se današnjega človeka globoko dotakne, saj Frančišek ve, da so ljudje pogosto ranjeni zaradi različnih težkih izkušenj, frustracij, krivice, revščine in izključenosti. Papež zna govoriti na zelo učinkovit način, preko besed in gest zna na zelo neposreden način govoriti o Božji ljubezni do vseh. Bližina, človeško zanimanje in nežnost so tiste stvari, ki se človeka globoko dotaknejo, tako vernikov kot nevernih. Vir: Radio Ognjišče in R. Vatikan Papež Frančišek mladim Kaj naj sporočajo verni starši in stari starši otrokom in mladini Za nami je prvo mednarodno apostolsko potovanje papeža Frančiška, namenjeno 28. svetovnemu dnevu mladih v Riu de Janeiru. Sveti oče se je v Braziliji mudil od 22. do 28. julija in v tem času imel šestnajst sporočilno zelo bogatih govorov. Z mladimi udeleženci svetovnega dne mladih se je srečal na štirih večjih dogodkih. Prvič v četrtek zvečer na obali Copacabana, v petek pri križevem potu, v soboto pri molitvenem bdenju in v nedeljo zjutraj med sklepno sveto mašo. Dodaj Kristusa! »Dodaj Kristusa v svoje življenje in našel boš prijatelja, kateremu lahko vedno zaupaš; dodaj Kristusa in videl boš rasti krila upanja, s katerimi boš lahko po poti prihodnosti potoval z veseljem; dodaj Kristusa in tvoje življenje bo polno njegove ljubezni, postalo bo rodovitno življenje,« je papež dejal mladim med molitvenim bogoslužjem v četrtek zvečer. ШиЛ Božja beseda Julij/Avgust/September 2013 Popolnoma se izročimo Jezusu »Dragi mladi, izročimo se Jezusu, popolnoma se mu izročimo!« jih je Frančišek spodbudil ob koncu križevega pota, ki so ga mladi uprizorili in molili na obali Copacabana. »Dragi mladi, h Kristusovemu križu prinesimo naše veselje, naše trpljenje, naše neuspehe. Našli bomo odprto Srce, ki nas razume, nam odpušča, nas ljubi in nas prosi, da ponesemo to isto ljubezen v svoje življenje, da ljubimo svoje brate in sestre s to isto ljubeznijo.« Ste Kristusovi atleti! »Dragi mladi, ne pozabite: ste polje vere! Ste Kristusovi atleti! Ste graditelji lepše Cerkve in boljšega sveta. Vi ste tisti, ki imate prihodnost. Preko vas vstopa prihodnost v svet. Tudi vas prosim, da ste protagonisti te spremembe. Še naprej premagujte apatijo in ponujajte krščanski odgovor na družbene in politične skrbi, prisotne v svetu,« je papež Frančišek poudaril med molitvenim bdenjem. Papež računa na vas! »Dragi mladi, ob vrnitvi na svoje domove, se ne bojte biti velikodušni s Kristusom, pričevati o njegovem evangeliju,« je spodbudil med sklepno sveto mašo. »Prinašati evangelij pomeni prinašati moč Boga, da bi se izkoreninila in uničila zlo in nasilje; da bi se porušili in podrli egoizem, nestrpnost in sovraštvo; da bi se zgradil novi svet! Jezus Kristus računa na vas! Cerkev računa na vas! Papež računa na vas!« Nikoli ne izgubimo upanja! Papež Frančišek je med obiskom Ria z veliko odprtostjo izkoristil vsako priložnost, da je bil blizu ljudem, vernikom, mladim. Med vožnjo s panoramskim vozilom se je mnogokrat zaustavil pri ljudeh, z veseljem sprejemal pisma, zastave in osebne predmete, ki so mu jih poklanjali verniki, objemal in blagoslavljal otroke. Posebej pomenljivi so bili trije dogodki, ki so na program potovanja bili umeščeni na papeževo osebno željo. Najprej je tu obisk brazilskega marijanskega svetišča v Apaprecidi, kjer je papež Frančišek v Marijino varstvo izročil uspeh svetovnega dne mladih in nato še svoj pontifikat. Med sveto mašo je dejal: »Bog je najmočnejši! Bog je naše upanje! Nikoli ne izgubimo upanja! Dragi bratje in sestre, bodimo luči upanja! Imejmo pozitiven pogled na stvarnost. Spodbujajmo velikodušnost, ki je lastna mladim, spremljajmo jih, da bodo postali protagonisti oblikovanja boljšega sveta: so močan motor za Cerkev in družbo.« Nikoli niste sami! Frančišek je želel obiskati tudi bolnišnico sv. Frančiška v Riu, kjer se zdravijo mladi odvisniki od drog in alkohola. »Danes, na tem kraju boja proti odvisnosti, bi želel objeti vsakega in vsako med vami, ki ste Kristusovo meso, in prositi Boga, naj napolni s smislom in trdnim upanjem vašo pot in tudi mojo. Nikoli niste sami! Cerkev in mnoge osebe so vam blizu. Z zaupanjem zrite pred sebe. Vaša pot je dolga in naporna, a glejte naprej, kjer je gotova prihodnost... Ne dovolite si ukrasti upanja!« Prizadevajte si vi prvi prinašati dobro Ganljiv je bil papežev obisk ene od favel, kjer živijo najrevnejši prebivalci Ria. Frančišek je vstopil tudi v eno od hiš, pozdravil vsakega družinskega člana posebej, se fotografiral z otroki. Na nogometnem igrišču ga je nato sprejela celotna skupnost favele. »Želel bi potrkati na vsaka vrata, reči dober dan, prositi za kozarec sveže vode, spiti 'cafe-zinho' (brazilsko kavo), poklepetati tako kot s prijatelji doma, prisluhniti srcu vsakogar, staršev, otrok, starih staršev,« jim je dejal. »Resničnost se lahko spremeni, človek se lahko spremeni. Prizadevajte si vi prvi prinašati dobro, ne privadite se na zlo, ampak ga premagajte z dobrim.« Na naslednji svetovni dan mladih v Krakov na Poljskem Sicer pa je papežev teden dni trajajoči obisk bil poln tudi z drugimi vrstami dogodkov. Daroval je sveto mašo s škofi, duhovniki, posvečenimi osebami in semeniščniki, ki so mlade spremljali v Rio. Srečal se je s predstavniki državnih in lokalnih oblasti ter predstavniki različnih družbenih področij. Tu je bilo še srečanje z organizatorji dogodka in prostovoljci, z brazilskimi kardinali in škofi ter škofi Latinske Amerike. Ob koncu nedeljske svete maše je naznanil tudi naslednji svetovni dan mladih, ki bo leta 2016 potekal v Krakovu na Poljskem. Vir: Radio Vatikan Papež Frančišek mladim Argentincem Po papeževem obisku 'favele' (revne četrti v Rio de Janeiro) je drugi dan sledilo srečanje z mladimi iz Argentine v katedrali Ria de Janeira. V nagovoru jim je dejal, da upa, da bo posledica svetovnega dneva mladih veliko 'hrupa', kot je bilo veliko hrupa med tistimi, ki so ga pričakali v katedrali, pa tudi pred njo. To pomeni, da papež želi, da bi ta veliki dogodek odmeval tudi po škofijah. Zeli, da bi šla Cerkev na ulice, da bi se ubranila vsega, kar je posvetno, nedejavno, kar služi le udobju, da bi se ubranila klerikalizma ter vsega tistega, kar spodbuja k zaprtosti v same sebe. Papež Frančišek je rekel, da je sedanja svetovna civilizacija šla preko meja, da je ustvarila kult okrog 'boga' denarja. Tako je nastala praksa izključevanja dveh 'polov', ki bi lahko dvignili našo civilizacijo. Eden od polov so ostareli. Ker se zanje ne skrbi več, ker se jim ne dovoli govoriti ali delovati, se dogaja nekakšna 'skrita evtanazija'. Na drugem polu so izključeni mladi. Po papeževih besedah, zaradi visokega odstotka brezposelnosti, med njimi obstaja cela generacija, ki nima izkušnje dostojanstva, zasluženega z delom. Sedanja civilizacija nas je torej pripeljala do izključitve dveh 'skrajnosti', ki naj bi bili naša prihodnost. Papež je spodbudil mlade, da se morajo pokazati, iti morajo ven in se boriti za vrednote. Hkrati, naj ne nasprotujejo starejšim, ampak naj jim prisluhnejo. Ostareli pa morajo začeti govoriti in učiti oz. posredovati modrost narodov. Biti morajo kot 'kulturna rezerva', ki posreduje pravičnost, zgodovino in vrednote. Tako mladi kot ostareli ne smejo dovoliti, da ostajajo izključeni. »Zato mislim, da morate delati. Vera v Jezusa Kristusa ni šala, ampak je nekaj zelo resnega. Daje Bog prišel in postal eden izmed nas, je škandal. Škandal je, da je umrl na križu. To je škandal križa. In križ še naprej povzroča škandal. Pa vendar je to edina zanesljiva pot, pot križa,« je zatrdil papež Frančišek. »Ne prežvrkljajte vere v Jezusa Kristusa. Imamo pomarančni frappe, jabolčni frappe, bananin frappe, toda prosim, ne pijte 'verskega frappeja'. Vera je celovita: je vera v Jezusa, Božjega Sina, ki je postal človek, ki me je ljubil in je umrl zame.« Papež Frančišek je v govoru mladim (Argentincem) zatem povzel, naj torej delajo hrup, naj skrbijo za tiste, ki so zadnji, naj se ne pustijo izključiti, in naj ne žvrkljajo vere v Jezusa Kristusa. Spomnil jih je na blagre in 25. poglavje Matejevega evangelija, ki predstavlja protokol, po katerem bomo sojeni. Če preberejo le to dvoje, bodo dobili načrt za delovanje. Vir: Radio Vatikan in R. Ognjišče LUČ VERE Prva okrožnica papeža Frančiška »Trilogiji Benedikta XVI. o teoloških krepostih (Bog je ljubezen iz leta 2006 in Rešeni v upanju iz leta 2007) je manjkal en steber. Božja previdnost je hotela, naj bo manjkajoči steber dar upokojenega papeža svojemu nasledniku, istočasno znamenje edinosti vere.« S temi besedami je kanadski kardinal Marc Ouellet, prefekt Kongregacije za škofe, povzel nastanek zgodovinske okrožnice papeža Frančiška z naslovom Lumen fidei - Luč vere, ki je bila predstavljena v petek, 5. julija, na tiskovnem uradu Svetega sedeža. v Članek ustanovitelja La Reppublike Papež znova preseneča. Italijanski časopis La Repubblica je objavil obširno pismo papeža Frančiška, naslovljenega na novinarja in ustanovitelja časopisa Eugenia Scalfarija. Pismo je odgovor na članek, v katerem je Scalfari izrazil svoje dvome o krščanski veri, potem ko je prebral papeževo prvo okrožnico Luč vere. Papež Frančišek je v svojem odgovoru pojasnil, da resnica ni absolutni koncept, ki ga posedujejo kristjani, ampak prej cilj, ki ga skušajo doseči. Jezus je pot, resnica in življenje, piše papež in dodaja, da je edini način, kako doseči resnico, prek osebnega odnosa z Bogom. Ob tem citira okrožnico: »Ne lastimo si resnice, ampak resnica objema nas.« Papež, ki je sam podpisal pismo, pojasnjuje, da se vera rodi iz osebnega srečanja z Jezusom. Cerkev je kraj, kjer prihaja do tega srečanja, kljub njenim omejitvam in napakam njenih članov. Papež piše tudi Judom, ki še vedno pričakujejo prihod Mesije. Pojasnjuje, da je Bog vedno zvest svojim obljubam. Judje so vedno ohranjali vero v to obljubo, kljub krutostim, kot je holokavst. In zato bi moralo človeštvo in tudi Cerkev ceniti dejstvo, da so ohranili vero tudi v težkih časih. S tem obširnim pismom je papež sprejel povabilo, da začne dialog o veri z novinarjem, ki išče resnico. Pismo kaže tudi na papežev neposreden in preprost slog, predvsem pa njegovo željo po dialogu onkraj zidov Cerkve. Papež nadaljuje s telefonskimi klici navadnim vernikom. Prejšnji torek je poklical 35-letno Italijanko Anno Romano, ki se je odločila obdržati otroka, kljub temu, da jo je partner zapustil in ji svetoval splav. Rimljanka Anna Romano je papežu v pismu zaupala, da je ravno odkrila nosečnost, partner pa ji je takrat razkril, da je poročen in ima že otroka. Svetoval ji je, naj splavi. Počutila se je prevarano in ponižano. Ni vedela, na koga naj se obrne, zato je preprosto pisala papežu. »Nekaj minutni telefonski pogovor mi je spremenil življenje,« je za Corriere della Sera Vir: Radio Vatikan, R. Ognjišče in revija Ave Maria Papež poklical žensko, ki se je odločila obdržati otroka povedala 35-letna Anna, ki bo rodila v začetku aprila 2014. Papež ji je dejal, da je zelo pogumna in močna, ker se je odločila obdržati otroka, ki je Božji dar. Obljubil ji je, da bo sam krstil otroka, če ne bo imela botra. Anna se je namreč bala, da krst ne bo možen, saj je tudi že ločena. »Ne vem, ali bo papež zares našel čas za krst mojega otroka, a če bo fantek, ga bom poimenovala Frančišek,« je povedala in dodala, da zgodbo pripoveduje kot zgled vsem ženskam, ki se čutijo oddaljene od Cerkve samo zato, ker so naletele na napačnega moškega, so ločene ali so z moškim, ki niso vredni biti očetje. V tiskovnem uradu Svetega sedeža medtem teh papeževih telefonskih klicev ne potrjujejo niti ne zanikajo. »Nične vemo, to so zasebne stvari, o katerih odloča le on,« je komentar tiskovnega predstavnika p. Federica Lombardija. »Mislite, da nas obvesti, če hoče poklicati koga? Nam o tem nikoli ne pove nič.« Vir: Radio Ognjišče, 10. september 2013 Papež po telefonu Papež Frančišek je vedno klical ljudi po telefonu, že kot pomožni škof in nato kot nadškof v Buenos Airesu. Zato, »to, da nekoga pokliče, po njegovem ni nobena novica,« je v pogovoru dejal direktorju Vatikanskega televizijskega centra (VTC). »Številni papeževi telefonski klici, o katerih smo poročali novinarji, so le vrh ledene gore,« je za italijanski katoliški tednik Famiglia Cristiana dejal direktor VTC msgr. Dario Vigano, ki se je o tem pred kratkim pogovarjal s papežem. Ta naj bi mu rekel, češ da še dobro, da mediji ne izvemo za vse telefonske klice, ki jih je opravil. Papež mu je povedal, da je vedno klical ljudi, tudi v Buenos Airesu, kjer je najprej služil kot pomožni škof od leta 1992 in nato kot nadškof od leta 1998. Vedno, ko je dobil pismo duhovnika v težavah, od družine ali zapornika, je nanj odgovoril. Tudi msgr. Vigano je prejel že kar nekaj papeževih klicev, od katerih pa niso bili vsi povezani z delom v vatikanskem televizijskem centru. »Enkrat me je poklical le zato, da bi mi voščil za rojstni dan,« je povedal Vigano, ki je papeževe telefonske klice označil za neke vrste telefonsko pastoralo. Vir: Radio Vatikan in R. Ognjišče Od papeža Frančiška lahko pričakujemo še več presenečenj 13. septembra je minilo šest mesecev od izvolitve papeža Frančiška, ki je uvedel nekoliko drugačen pristop v papeški službi. Njegova toplina, energija in preprostost so osvojile ljudi po vsem svetu, ne samo katolike. »'Papež presenečenj' tako ga kličejo mnogi in sam se s tem strinjam, ob tem pa želim spomniti na to, kako mnogi z njim čutijo tudi osebno povezanost. Ljudje se odlično odzivajo na njegove spontane geste, od telefonskih pogovorov, do izstopov iz papamobila zato, ker želi ljudi pozdraviti osebno. Radi imajo njegovo preprostost in sledijo njegovi pobudi z navdušenjem,« je v pogovoru za news.va dejal msgr. John Kennedy s Kongregacije za nauk vere, njegove besede pa povzema hrvaški katoliški portal laudato.hr. Kljub temu msgr. Kenndy jasno pove, da papež Frančišek ve, kaj počne in kam gre. »Je človek vizije, ima jasen načrt za celotno Cerkev, za njeno reformo. Papež ima tudi sporočilo za ves svet, saj njegova sporočila slišijo tudi tisti, ki niso katoličani,« je dejal msg. Kennedy. Posebej je spomnil na papeževe spodbude vsem kristjanom, da se vrnejo k veri. »On kaže na vse najboljše v Cerkvi,« je dejal msgr. Kennedy. Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo prihodnjega pol leta, je msgr. Kennedy odgovoril: »Še veliko tega, veliko presenečenj in pozivam ljudi, da so na to pozorni.« Vir: Radio Ognjišče Chiara Amirante: "S svetim očetom v Riu sta vera in zavzemanje za pozabljene še močnejši "Božja ljubezen odpira nova obzorja. Papež Frančišek je te besede večkrat ponovil med svetovnim dnevom mladih. S tem nam je dal nov zagon za naše delo in naše življenje, " tako je v intervjuju za Radio Vatikan povedala Chiara Amirante, ustanoviteljica skupnosti Nova obzorja. To je skupnost, ki se že preko dvajset let ukvarja z mladimi, ki prihajajo iz težavnih družbenih ozadij. Chiara Amirante je spregovorila o resničnosti papeževih besed, namenjenih mladim in družbi nasploh. ,„Močno je bilo za nas, ko se je papež Frančišek hotel srečati z našimi brati, ki jih tarejo problemi. V faveli ali v bolnišnici sv. Frančiška, ko nas je spomnil, kako pomembno je objeti človeka, ki je v stiski." Dalje Chiara Amirante omenja, da nas je sveti oče „spomnil pomembnosti kulture solidarnosti, da ne bi videli v drugem tekmeca ampak brata". Poudaril je tudi pomem bnost, da ne bi spustili v naše srce kulture odmetavanja. Ustanoviteljica skupnosti Nova obzorja se je spomnila še na lep moto, ki ga je papež Frančišek omenil med svetovnim dnevom mladih: „ Dodaj vero, dodaj upanje, dodaj ljubezen". Ob tem pravi, da podobno izkušnjo živijo v njeni skupnosti vsak dan: „Zares, če dodamo vero, ima življenje nov okus. To tako zelo vidim v naših mladih, ki prihajajo k nam v brezupnih situacijah. Takoj ko odprejo svoje srce božji ljubezni, je njihova prva izkušnja to, da ima življenje nov okus. Božja ljubezen nam vedno odpira nova obzorja." Sveti oče med svoji govori pogosto poudarja pomembnost biti nekomu blizu in ga vzpodbujati. Chiro Amirante smo vprašali, kako resnične so papeževe besede za nekoga, ki je v zaporu ali pa je odvisen od drog. „Sveti oče, je povedal nekaj zelo temeljnega, veliko resnico. Vsak dan živimo izkušnjo, kako je pomembno, da se ne čutimo sami. Videla sem, da je to močnejše od psihoterapij, psiho- analiz... Vse to je koristno, toda kar vsak dan doživimo v skupnosti, je posebej to, da smo nekomu blizu, kakor nas spominja sveti oče. Moč ljubezni je nekaj najmočnejšega, kar obstaja." Chiara Amirante je skupaj s svetim očetom prepričana o odgovornosti družbe, ki zna sprejeti, vzgajati in podajati mladim vrednote. Še posebej pa poudarja zgled doslednih ljudi in njihovo moč: „Mladi, ko najdejo dosledne osebe, so sposobni velikih odločitev - plemenitih odločitev. Tudi tisti, ki so prišli iz zapora, so bili sposobni narediti velike odločitve ." Papež Frančišek je med svetovnim dnevom mladih priporočal odgovornim družbe naj zagotovijo presežno obzorje, ki prinaša pristno srečo. Kako uresničljiva je lahko njegova prošnja? „Vsekakor uresnič-jiva", pravi ustanoviteljica Novih obzorij. Ter dodaja: „Vsem so jasno, da je potrošništvo, hedonizem, utvarjanje, da lahko v materialnih stvareh najdemo uresničitev - velika laž. Kdor izbere to pot, se znajde v samoti, praznini, pogosto v brezupu in odvisnosti. Zatorej, to priporočilo ni samo uresničljivo, ampak obvezno. Zagotovo je pri tem pomembna velika in tiha revolucija ljubezni. V prvi vrsti živeta pri teh, ki so odgovorni, saj se ta lahko prenese z močjo, kakor to počne papež Frančišek", je še povedala sogovornica Radia Vatikan Chiara Amirante. Vir: Radio Vatikan Slovenska škofovska konferenca Izjava za javnost, 1. avgusta 2013 Po včerajšnjem papeževem sprejemu odstopa ljubljanskega nadškofa metropolita in predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. dr. Antona Stresa ter mariborskega nadškofa metropolita in podpredsednika SŠK msgr. dr. Marjana Turnška smo se slovenski škofje zbrali na seji SŠK z namenom, da izvolimo novo vodstvo. Skupaj s škofom Lipovškom, ki je bil izvoljen za podpredsednika, prevzemava to odgovorno nalogo v Cerkvi na Slovenskem. Najprej se želimo zahvaliti nadškofu Stresu in nadškofu Turnšku za opravljeno delo, ki sta ga opravljala predano in odgovorno. Člani Slovenske škofovske konference nadškofoma na njuni nadaljnji življenjski poti ter pri njunem poslanstvu izrekamo podporo. V tem zgodovinskem trenutku se slovenski škofje zavedamo, da Cerkev na Slovenskem vstopa v čas prenove, izzivov in novih priložnosti. Pred nami so številna odprta vprašanja, ki bodo zahtevala složno in odgovorno delo vseh slovenskih katoličanov. Ob tem si želimo, da bi verniki in Cerkev v naši državi še naprej dejavno uživali pravico do verske svobode ter svobodno delovali na področju kulture, dobrodelnosti in izobraževanja. Še posebej smo zaskrbljeni zaradi napovedanega predloga vlade, da obdavči objekte, v katerih se izvaja verska dejavnost in ki bo v primeru uveljavitve prav gotovo pripeljal do omejevanja verske svobode. Slovenski škofje z zaskrbljenostjo spremljamo tudi informacije, da se pripravlja nov zakon o verski svobodi. Prepričani smo, da je obstoječi zakon primeren in da ga večina verskih skupnosti podpira ter da ni nikakršne potrebe po njegovi odpravi. Pred nami so tudi družbeno-civilni izzivi, ki jih kot Cerkev nosimo skupaj z vsemi Slovenkami in Slovenci. Stopnjevanje krize in naraščajoče število brezposelnih sta zadostna razloga, da na humanitarnem področju nadaljujemo svoje delo. Slovenska karitas in številne druge katoliške dobrodelne organizacije v Sloveniji bodo še naprej pomagale zapostavljenim in odrinjenim na rob družbe, ki živijo v pomanjkanju in v javnosti nimajo glasu. Ob tem izpostavljamo, da Karitas nastopi takrat, ko težave že nastanejo. Predhodno jih lahko preprečimo, če bosta država in civilna družba okrepili pomen družinskega življenja in skrb za najbolj revne, odrinjene in priseljence. I iT4. t' ч Veliko je pozitivnih področij, ki nas združujejo, zato je pomembno, da jih v teh težkih časih izpostavimo in zavestno opustimo ideološke razprave ter sodobne oblike kulturnega boja. Cerkev je živa po Božji besedi, zakramentih in Kristusovi navzočnosti. On, ki je Cerkev ustanovil, je tudi zagotovil, da bo z nami do konca sveta. S tem upanjem in zaupanjem vstopamo v obdobje novih priložnosti. Slovenski škofje So ločeni in na novo poročeni del Cerkve? Cerkev se sooča z mnogimi izzivi sodobne družbe. Med njimi je tudi vedno več ločenih in na novo poročenih parov, ki ne morejo prejemati zakramentov. To vprašanje so postavili že papežu Benedikt XVI. na svetovnem srečanju družin v Milanu. Takrat je dejal, da so ti prav zaradi njegovega trpljenja, ker ne morejo prejeti obhajila, dar za Cerkev in jo preko te njihove bolečine gradijo. Papež Frančišek pa je o tem vprašanju spregovoril z novinarji na letalu, ko se je vračal iz Brazilije. Papež Frančišek pogosto v svojih nagovorih govori o Božjem usmiljenju. Zato je novinarje zanimalo, kaj bi bilo mogoče spremeniti glede možnosti prejemanja zakramentov za ločene in znova poročene. Želeli bi namreč, da bi zakramenti postali priložnost, da se jim približamo, ne pa da so meja, ki jih ločuje od drugih vernikov. V odgovoru je papež poudaril, da je usmiljenje nekaj veliko večjega od tega vprašanja. „Mislim, da je zdaj čas usmiljenja. Živimo v času velikih sprememb, ko so veliki problemi Cerkvi, med njimi neprimerno pričevanje nekaterih duhovnikov, problemi korupcije v Cerkvi, klerikalizma, pustili mnoge, mnoge rane." Cerkev pa je po papeževih besedah Mati in mora rane zdraviti z usmiljenjem. „Ce se Gospod nikoli ne utrudi odpuščati, tudi mi nimamo druge izbire: predvsem moramo zdraviti rane. Cerkev je torej mati in mora hoditi po poti usmiljenja," je dejal papež. Tako je po njegovih besedah storil tudi oče, ko se je vrnil izgubljeni sin, ki mu je najprej naredil praznik, potem, ko je sin želel spregovoriti, pa mu je povedal, kaj se je zgodilo. „Tudi Cerkev mora narediti tako. Ne smemo jih samo čakati, ampak jim iti naproti! To je usmiljenje. Mislim, da je to pravi trenutek za usmiljenje." Prvi navdih o tem je imel že Janez Pavel II., ko je začel govoriti o Favstini Kowalski, o Božjem usmiljenju... Prepričan je bil namreč, da je usmiljenje potreba današnjega časa. Glede ločenih in novo poročenih pa je papež dejal, da obhajila ne morejo prejeti, vendar pa moramo po njegovih besedah na to vprašanje pogledati v luči celotne zakonske pastorale. Zato bo to ena od tem, o kateri se bodo posvetovali z osmimi kardinali 1., 2. in 3. oktobra. Papež je tudi povedal, da bo zakonska pastorala tema prihodnje sinode škofov. „ Smo torej na poti do globlje zakonske pastorale," je dejal papež. Zatem je navedel tudi mnenje svojega predhodnika v Buenos Airesu kardinala Quarrancina, ki je dejal, da je po njegovem mnenju polovica zakonov ničnih. Mnogi se namreč poročijo še povsem nezreli, ne zavedajo se v polnosti, da gre za vse življenje, ali pa se poročijo, ker je pač tako v družbi. „Znova bo treba pregledati tudi pravno vprašanje ničnosti zakonov, saj cerkvena sodišča ne zadoščajo za to. Problem zakonske pastorale je zelo kompleksen," je novinarjem še dejal papež Frančišek. Papež Benedikt XVI. pa je glede vprašanja ločenih in novo poročenih na svetovnem srečanju družin poudaril, da je treba preprečevati to njihovo trpljenje, kar pomeni poglabljati globoko in zrelo odločitev vse od zaljubljenosti dalje, ter nato zakonce skozi življenje spremljati. Tem ljudem pa moramo tudi povedati, da jih ima Cerkev rada, je poudaril papež. In to na konkreten način, kar je pomembna naloga župnij in katoliških skupnosti. Tudi brez prejetja telesnega zakramenta, so lahko po njegovih besedah duhovno združeni s Kristusom. Dodal je še, da so lahko zaradi darovanega trpljenja velik dar za Cerkev. Vir: Radio Ognjišče ZGODBA ZA OČETE SIN: "Očka, ali te lahko nekaj vprašam?" OČE: "Seveda, kaj pa?" SIN: "Očka, koliko zaslužiš na uro?" OČE: "To se te ne tiče. Zakaj te sploh kaj takega zanima?" je razburjeno vprašal oče. SIN: "Rad bi le vedel. Povej mi prosim, koliko zaslužiš na uro?" OČE: "Če že moraš vedeti, zaslužim približno 10 €." SIN: "Uff!" je odvrnil mali fantek in sklonil glavo. "Očka, ali mi posodiš 5 € prosim?" Oče je v trenutku postal živčen: "Če je edini razlog, da si me vprašal, to, da si boš ponovno kupil kakšno nesmiselno igračo, potem samo izgini v svojo sobo." Fantek se je obrnil in žalosten stekel v svojo sobo. Oče se je čez nekaj trenutkov umiril ter začel razmišljati: "Morda pa kaj resnično potrebuje in bi si s temi 5 € to kupil. Po drugi strani pa me še ni velikokrat vprašal za denar. Odšel je do sinove sobe in na vratih potiho vprašal: "Spiš, sin moj?" "Ne, očka, buden sem," mu je odvrnil sin. "Veš, razmišljal sem, morda sem bil prej pregrob in se nisem kaj prida vživel vate. Utrujen sem od dela in potem kdaj ravnam tako, kot si ne želim. Glej, tukaj imaš 5 €, za katere si me prosil." Mali fantek se je iskrivo nasmehnil. "O hvala očka!" je navdušeno dejal. Potem je hitro dvignil svojo blazino in povlekel ven precej kovancev. Oče je debelo pogledal, saj je uvidel, da ima že kar nekaj denarja. Ponovno se je razburil. Mali fantek je počasi pričel šteti denar. Nato je pogledal očeta. "Zakaj potrebuješ še več denarja, če ga že imaš?" je spet razburjeno, a nekoliko bolj umirjeno kot prvič vprašal oče. "Ker ga nisem imel dovolj, ampak sedaj ga imam," je odvrnil sin. "Očka, sedaj imam 10 €. Ali lahko kupim uro tvojega časa? Prosim, pridi jutri prej domov. Rad bi, da večerjaš z nami." Oče se je zlomil. Močno je objel svojega sina in v solzah prosil odpuščanja. Fairfield, CT-Connecticut, ZDA • Župnija Sv. Križa, ki je naslednica leta 1913 v Bridgeportu ustanovljene slovenske župnije, je praznovala 100-letnico obstoja. Slovesnost je vodil sedanji župnik Alfred Pečarič, zastopnica slovenskega veleposlaništva v Wa-shingtonu je predala priznanje in zahvalo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovenke v zamejstvu in po svetu, posebno pismo pa je poslal tudi škof dr. Peter Štumpf, ki je zadolžen za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Vatikan • Papež Frančišek je 5. junija odobril odlok Kongregacije za zadeve svetnikov, s katerim je priznan drugi čudež, pripisan priprošnji blaženega Janeza Pavla II. Istočasno je potrdil pozitivno glasovanje za kanoniza-cijo bl. Janeza XXIII. Obe razglasitvi za svetnika bosta aprila 2014. Washington • Ameriški senat je na položaj poveljnika zračnih sil zveze Nato potrdil Slovenca Franka Gorenca in ga povišal v generala s štirimi zvezdicami. S tem je postal tudi poveljnik ameriških zračnih sil v Evropi in Afriki in še poveljnik skupnega centra za kompetentnost v nemškem Udemu. General Gorenc je bil rojen v Sloveniji leta 1957 in se je s starši priselil v Združene države leta 1961. Otroštvo in mladost je preživel v Milwaukee, WI- Wisconsin. Džakarta • Indonezija se čedalje bolj pogreza v islamizacijo. Julija 2013 je Vrhovno sodišče v Džakarti odpravilo dekret, ki je dovoljeval prodajo alkoholnih pijač. Od sedaj lahko krajevne oblasti po lastni presoji prepovedo njihovo prodajo. Vrhovno sodišče je tudi prepovedalo ženskam sedeti po moško na motorjih ter oblačiti kavbojke ali mini krila. Washington • Zgodovinska sodba vrhovnega sodišča ZDA, ki je razglasila prepoved patentiranja človeških genov, kakor ni mogoče patentirati ničesar, kar očitno pripada naravi in njenim pojavnim oblikam, je poudarila temeljno načelo: s človeškim telesom ni moč delati trgovine. Vatikan • Po dveh letih in pol se je v petek, 5. julija, končal škofijski postopek o življenju, junaških krepostih vietnamskega kardinala Frangoisa Xavierja Van Thuana, ki je umrl leta 2002. Leta 1975, nekaj mesecev po imenovanju za nadškofa Sajgona, ga je komunistični režim zaradi vere zaprl za trinajst let, od katerih jih je devet presedel v samici. Vietnamski komunistični režim beatifikaciji nasprotuje in nagaja, kjer more. Dubaj • Kardinal Ferdinando Fi-loni je sredi junija na obrobju tega mesta v Združenih arabskih emiratih posvetil novo cerkev sv. Antona in skupno središče za okoli 650.000 katoličanov s Filipinov, iz Indije in Bangladeša, ki so tam na delu. Rim • Od 20. do 22. junija je bil na univerzi Antonianum mednarodni simpozij, na katerem je sodelovalo osemsto raziskovalcev različnih disciplin z vsega sveta. Treba je ovrednotiti odnos med vero ter različnimi kulturnimi in znanstvenimi področji, da bi našli nove poti v graditvi človeške zgodovine. Bruselj • V kapeli Evrope se je 24. junija pričel teden molitve in premišljevanja z naslovom "Teden upanja". Njegovo prvo sporočilo je bilo, da je Cerkev navzoča v Evropi, za Evropo in v srcu Evrope. Da je v službi vseh, ki bi radi dali Evropi dušo. Aushwitz, Poljska • V nedeljo, 23. junija, je bil pred 'vrati smrti' v tem medvojnem koncentracijskem taborišču koncert z naslovom 'Trpljenje nedolžnih'. Udeležilo se ga je šest kardinalov, petdeset škofov, petintrideset rabinov in dvanajst tisoč drugih ljudi. Lublin • V sredo, 26. junija, je Katoliška univerza Janeza Pavla II. v Lu-blinu na Poljskem začetnikoma Neo-katehumenske poti Kiku Argüellu in Carmen Hernandez podelila častni doktorat iz teologije. Naziv sta prejela za "izviren prispevek" pri prenovi Cerkve po drugem vatikanskem koncilu. Manila • Filipinski škofje so skupaj z Narodnim svetom evangeljskih cerkva in Narodnim svetom filipinskih cerkva osnovali "krščansko zvezo" v boju proti trgovini s človeškimi organi. Vatikan • Direktor Vatikanske banke (IOR) Paolo Cipriani in njegov namestnik Massimo Tulli sta odstopila s svojih položajev. Odločila sta se, da je ta korak v "najboljšem inte- resu" vatikanskega denarnega inštituta in Svetega sedeža. Kot kaže, je to začetek temeljitega čiščenja te vatikanske ustanove, ki ga je zahteval papež Frančišek. Vatikan • Dr. Matjaž Roter, duhovnik celjske škofije, je bil imenovan za atašeja (dodatnega uradnika) Apostolske nunciature v Urugvaju. Po nadškofu dr. Ivanu Jurkoviču, apostolskem nunciju v Rusiji, in dr. Mitji Leskovarju, uradniku Državnega tajništva v Vatikanu, je dr. Roter trenutno tretji slovenski duhovnik v papeški diplomaciji. Sveti sedež ima diplomatske odnose s 180 državami in mnogimi mednarodnimi organizacijami. Vatikan • 5. julija je papež Frančišek skupaj z upokojenim papežem Benediktom XVI. v Vatikanskih vrtovih blagoslovil kip nadangela Mihaela in zaupal Vatikan njegovemu varstvu. Papež Frančišek je Vatikan zaupal tudi varstvu svetega Jožefa. Lahore • V vasi blizu Patokija v provinci Punjab v Pakistanu so tri žene kristjanke javno pretepli, razgalili in ponižali. To je storil iz maščevanja sin muslimanskega veleposestnika, ker so na paši črede kmetov kristjanov prekoračile meje. Dogodek zelo odmeva v pakistanski javnosti. Rimini, Italija • Sto srečanj, dvanajst razstav, osemnajst predstav, deset športnih prireditev, tisoče gostov in obiskovalcev z vsega sveta, skoraj 4.000 prostovoljcev, tisoč akreditiranih novinarjev je oblikovalo 34. srečanje za prijateljstvo med narodi v Riminiju od 18. do 24. avgusta. Rim • Kardinal Vincenzo Paglia, predsednik Papeškega sveta za družino, je povabil družine vsega sveta, da se oktobra letos srečajo s papežem Frančiškom v Rimu. »Papež je na vaši strani,« je poudaril. Program in nasveti so objavljeni na spletni strani www.famiglia.va. Iasi • V tem romunskem mestu je bil javno predstavljen prvi celoten prevod Svetega pisma iz izvirnih besedil v hebrejščini, aramejščini in grščini v romunski jezik. To je po dolgem času in velikih pričakovanjih storila katoliška Cerkev v Romuniji, kar je zanjo izjemnega pomena. Dubaj • Ker je 26% moških in 40% ženskih državljanov predebelih, je vlada preskrbela aparate za telesne vaje v javnih parkih in zastonjske nasvete dietologov, določila pa je tudi nagrado: za vsak kilogram zmanjšane teže vrednost enega grama zlata, kar je trenutno okrog $48. Kdor želi priti do nagrade, mora izgubiti najmanj 2 kg teže. Vatikan • Papež Frančišek je 18. julija letos z lastnoročnim dekretom ustanovil komisijo za pregled gospo-darsko-upravne organizacije Svetega sedeža. Komisija zbira podatke, poroča papežu in sodeluje s kardinalskim svetom za organizacijske in gospodarske probleme Svetega sedeža z namenom, pripraviti reforme ustanov Svetega sedeža, ki jih bodo poenostavile in izboljšale. rim • Dunajski nadškof kardinal Christoph Schönborn je v pogovoru za italijansko katoliško agencijo SIR ob deseti obletnici objave dokumenta papeža Janeza Pavla II. 'Cerkev v Evropi' poudaril, da naj se stara celina »zave svojih temeljnih vrednot, h katerim je odločilno prispevalo krščanstvo«. Kot pozitivno znamenje je pohvalil »vnovično odkritje misijonarske razsežnosti Cerkve«. Vatikan • Papež Frančišek je 4. junija potrdil, da je 96 katoliških duhovnikov, redovnikov in laikov, ki so jih umorili med špansko državljansko vojno v letih od 1936 do 1939, umrlo mučeniške smrti, ker so jih umorili "iz sovraštva do vere". Priznal je tudi junaške kreposti škofu portugalske škofije Guarda Joseju Oliverri Matosu Ferreirii (1879-1962), italijanskemu duhovniku Nicoli Mazzi (1790-1865), italijanski redovni ustanoviteljici Giulii Crostarosi (16961755) in Španki Teresi Todi y Juncosi. Frankfurt • Predsednik Pape-škega sveta za pravičnost in mir kardinal Peter Kodwo Appiah Turkson je v pogovoru za Frankfurter Allgemeine Zeitung ob gospodarski krizi pozval k večji skromnosti in solidarnosti. »Ce bi bile v krizi siromašne dežele malo bolj skromne in bogate malo bolj velikodušne, bi zelo veliko pridobili.« Kuala Lumpur • Zveza malajsko-islamskih organizacij v Maleziji je vlado pozvala, naj iz dežele izžene apostolskega nuncija, nadškofa Josepha Marina, ker se po njenem mnenju s svojim stališčem do uporabe imena Alah pri krajevnih kristjanih vmešava v islamske zadeve. Nuncij je namreč v pogovoru za revijo Malaysiakini zagovarjal prakso malezijskih kristjanov, da za Boga uporabljajo v deželnem jeziku običajno poimenovanje Alah. Islamabad • Pakistanska škofovska komisija Pravičnost in mir je v pismu novemu predsedniku vlade Navazu Šarifu poudarila, da bi morale biti šole prve, kjer naj bi dosegli spremembo miselnosti glede verske nestrpnosti. Učbeniki in učni načrti namreč zapostavljajo nemusliman-ske učence. Ti morajo na državnih šolah obiskovati pouk o islamu. Berlin • V tako imenovani spominski cerkvi cesarja Wilhelma so ob finalnem srečanju za pokal med nemškima nogometnima moštvoma FC Bayern München in VfB Stuttgart prvič pripravili ekumensko bogoslužje. Vodila sta ga trierski pomožni škof Jörg Michael Peter in predsednik Sveta Evangeličanske cerkve v Nemčiji Nikolaus Schneider. Berlin • Statistični podatki za leto 2011 izkazujejo, da je v Nemčiji 53,2 milijona kristjanov; od tega 24,7 milijona katoličanov in 24,3 milijona protestantov. Od katoličanov jih živi na območju vzhodne Nemčije le dobrih 860.000. Vseh prebivalcev je 80.2 milijonov. Od tega je 31,1 milijonov ateistov ali nevernih. Kijev • Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch, je bil od 8. do 12. junija na obisku v Ukrajini, kjer se je srečal in pogovarjal s predstavniki rimokato-liške, grkokatoliške in pravoslavne Cerkve. Obiskal je Lvov, Užgorod in Mukačevo in to točno dvanajst let po obisku papeža Janeza Pavla II. v Ukrajini. Papež in kardinal Koch sta to deželo obiskala, da bi pomagala ozdraviti globoke rane, ki so zaze-vale med različnimi cerkvami po razpadu Sovjetske zveze, in da bi njihovi člani premagali medsebojne napetosti in trenja. Ta zadevajo zlasti lastništvo nad cerkvenimi objekti, njihovo zidavo in uporabo. Brazilija • Predsednik Brazilske škofovske konference kardinal Ray-mundo Damasceno Assis je naglo povečevanje binkoštnih cerkva v Braziliji (imajo se za protestantske oziroma evangeličanske) ocenil kot priložnost za predramitev katoliške Cerkve: »Mogoče smo postali malo preveč lagodni, mogoče nas je povečanje bin-koštnih gibanj zbudilo in prebudilo za naše dejansko poslanstvo.« Buenos Aires • Najstarejši argentinski škof in dolgoletni pomožni škof v argentinskem glavnem mestu, Gui-llermo Leaden (20. julija je dopolnil sto let), je izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža ocenil kot "božjo milost", papeža Frančiška pa kot "svetega moža". Ljubljana • Tržaški pisatelj in neumorni borec za slovenstvo Boris Pahor je svoj stoti rojstni dan praznoval tudi v Ljubljani. Glavna prireditev je bila 26. avgusta v Operi. Velik del časa je bil namenjen pisateljevemu pogovoru s tremi dijaki, po enem iz tržaške, celovške in ljubljanske gimnazije. Pahor je izrazil tudi grenko resnico, da se Ljubljana za Trst ni nikoli brigala in se tudi danes ne. Ob tej priliki je Pahor postal tudi državljan Evrope, v Ljubljani pa se bo po njem imenoval trg pred K. Vir: revija Ave Maria KO A л \ дИп.т : PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu V poletnem času, času dopustov, je največ dogajanja na Slovenskih letoviščih. Na Slovenskem letovišču v Bol-tonu je vsako nedeljo sveta maša 'pod drevesi', pri kapeli Marije Pomagaj. Maša je v slovenščini, skoraj vedno pa vmes tudi nekaj v angleščini. Za kapelo in priprave na mašo skrbita Rajko in Albina Milavec. Pa še več je pomočnikov, ki lepo poskrbijo vse potrebno. Z mašami ob nedeljah se prične na materinski dan in zaključi na zahvalni dan. Po maši je vedno kosilo v dvorani, saj so 'letoviščarji-domačini' dobro organirani in se zvrstijo za pripravo okusnih kosil. Zelo dobro so pripravljena športna tekmovanja, ki se vrstijo ob koncih tedna, od druge polovice meseca julija do konca avgusta. Otroci, mladi in odrasli tekmujejo in se veselo družijo. Skoraj vsako nedeljo pa so se vrstila praznovanja tudi na drugih letoviščih, kjer je v glavnem vedno bila tudi sveta maša. Povsod je nastopal kakšen od ansamblov, ponekod pa so nastopale tudi plesne skupine in/ali drugi gostje. Tako so se vrstile prireditve: 16. junija, Gregorčičev dan in Očetovski dan na Primorskem letovišču v Newmarket; 30. junija, 54. Slovenski dan, 22. obletnica samostojnosti Rep. Slovenije ter 'Kanadski dan' na Slovenskem letovišču; 7. julija, piknik s tombolo na Prekmurskem letovišču Večerni Zvon v Boltonu; 14. julija, piknik pri letovišču Slovenskega Lovskega društva v Alli-stonu; 21. julija, piknik na letovišču Holiday Gardens v Pickeringu; v soboto, 3. avgusta, Poletni večer pri Slovenskem Letovišču; 18. avgusta, 'Proščenje' v čast Vnebovzeti Devici Mariji na letov. Večerni Zvon; 25. avgusta, piknik na letov. Holiday Gardens; 1. septembra, piknik pri letov. Slovenskega Lovskega društva. Vrstile pa so se nato tudi vinske trgatve: 8. septembra na letov. Večerni Zvon, 15. sept. na letov. Simon Gregorčič, 22. sept. na letov. Holiday Gardens in 12. okt. na Slovenskem letovišču. Nadebudni in pogumni mladenič David Končan je šel s kolesom skozi Kanado in prevozil 6.550 km. Odpeljal se je od doma 11. maja 2013 in se vrnil 8. julija 2013. Pohvalno je, da je zbiral darove za otroke pod geslom 'Across Canada for Kids'. Veliko zbranih darov od raznih dobrotnikov, je sprejela organizacija Canadian Food for Children, znanega zdravnika Andrew Simone. V juniju so bile poplave v Alberti, zato smo tudi v naši nadškofiji po župnijah zbirali pomoč za preizkušene. IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE, Toronto in 25. junija se je letos v City Hall Toronto prvič praznoval Dan državnosti, z dvigom zastave. Od 23. do 28. julija je v Rio de Ja-neiru (Braziljiji) potekal Svetovni dan mladih s papežem. Geslo je bilo: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence« (Mt 28, 19). Od 14. do 19. avgusta so potekale Mednarodne igre otrok v Windsorju. Tekmovali so otroci iz mnogih držav, tudi iz Slovenije. 14. avgusta, na predvečer praznika Marijinega Vnebovzetja, je bila na katoliških pokopališčih sv. maša za pokojne. Maše so bile množično obiskane in lepo pripravljene. Od 18. avgusta so na mnogih letoviščih krasno nastopali oktet Suha in ansambel 'Podjunski trio' iz Avstrijske Koroške. Tudi v cerkvi Brezmadežne so našli priliko za nastop. 7. septembra je bilo romanje v Midland. Opisano je v posebnem članku. Z novim šolskim letom se je počasi pričelo tudi novo pastoralno leto Cerkve, še naprej pod geslom leta Vere. Upamo, da bo vera v Gospoda dobivala vedno več moči in luči v naših župnijah. g. Toni Burja CM, kaplan IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu Počitnice • S šolskimi počitnicami je nastopil tudi čas dopustov. Kot je bilo omenjeno v prejšnji številki Božje besede, je bil skoraj cel mesec junij med nami g. Jože Zupančič CM. Plesna skupina Nagelj v Montrealu Nadomeščal je župnika g. Franca Letonja CM v času njegovih počitnic. Naš župnik g. Letonja je v času počitnic v Sloveniji s svojimi doma obhajal 40. obletnico mašništva. Gospod Zupančič je ob odhodu napisal za Oznanilo med drugim tudi te besede: »Iskren Bog povrni vam vsem in vsakemu posebej...! Rečem lahko, da sem vesel in hvaležen vašemu župniku, ki me je povabil, hvaležen pa sem tudi vsem vam za vašo požrtvovalnost in dobroto, za lepo sodelovanje pri sveti maši, za vaš zgled preskušane vere, za vašo vztrajnost in velikodušnost, ki vas povezuje v prijateljsko župnijsko skupnost... 'Bog plati', ko se trudite, da bi tudi mlajšemu rodu vcepili ljubezen do naše domovine Slovenije. Molimo drug za drugega in Bog naj vas - na priprošnjo Božje in naše matere Marije - obilno blagoslavlja!« Obisk • Po odhodu g. Zupančiča, je prišel na obisk g. Lennoxie Lusabe CM, lazarist s Kenije. Pred dvema letoma se je nekajkrat na kratko ustavil pri nas, ko je študiral v Ottawi. Tokrat pa je prišel na obisk in počitnice, da spozna tudi Montreal in našo skupnost. Plesna skupina Marjetice Slovenski dan • Slovenski dan smo letos obhajali v nedeljo, 14. julija. Slavje se je pravzaprav pričelo že v soboto, 13. julija. V dopoldanskem času so prihajale na pristavo mlade družine z otroki, kajti dan je bil namenjem prav njim. Rozina Maria Rogan je s pomočjo nekaterih spet organizirala 'Kids Carnival'. V popoldanskem času pa so ekipe mladih igrale odbojko za pokal Slovenskega dne. Bazen je bil ves popoldan polno zaseden. Ob 6. uri je bila sveta maša. Po maši in okrepčilu so mladi nadaljevali z igranjem odbojke. Zmagovalna ekipa se je veselila pokala dolgo v noč. Nedeljsko slavje se je pričelo s sveto mašo ob 11. uri. Darovala sta jo domači župnik g. Letonja in gost g. Lusabe. Ga. Rozina Rogan, preds. Cerkven. odbora, je župniku g. Letonji v imenu vseh čestitala ob 40. obletnici mašništva in poudarila, »Hvaležni smo vam, da ste kar 30 let, od vaših 40 duhovniških, že med nami«. Po maši je sledilo kosilo in kulturni program. Slavnostni govor je imel laza-rist g. Lennoxie Lusabe. Nastopil je cerkveni pevski zbor ter plesne skupine -mlajša in starejša skupina Marjetice ter gostje, skupina Nagelj s Toronta. Kulturnemu programu je sledil pik- nik s srečolovom. Na večer smo se srečni, veseli in hvaležni vračali na svoje domove. Bog daj, da bi tudi v prihodnje s podobnim razpoloženjem obhajali ne le Slovenski dan ampak tudi ostale verske in družabne prireditve. Župnijsko romanje • Poromali smo spet k Lurški Materi Božji v Rigaud v nedeljo, 25. avgusta. Nekateri so prišli že zgodaj, da so si ogledali kapelice in celotno področje svetišča v senci mogočnih dreves. Drugi pa so ta čas čakanja na mašo, ki se je pričela ob 12:30, uporabili za spoved ter osebno molitev. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista Franca Rogana je četrt ure pred začetkom maše prepeval Marijine pesmi. Po končani romarski maši, ki jo je daroval naš župnik g. Le-tonja, smo peli litanije Matere Božje prejeli blagoslov z Najsvetejšim. Nekateri so po končani romarski slovesnosti odšli domov, drugi pa so pod lopo nadaljevali z druženjem. S sabo so prinesli malico. Duhovno in telesno okrepčani, smo se veseli vračali z zavestjo, da nas spremljata varstvo in pri-prošnja naše nebeške Matere Marije. Koncert • V torek, 27. avgusta, so nas obiskali rojaki iz Koroške: Oktet Suha in Podjunski Trio. Ob peti uri so pri nas imeli večerjo. Koncerta v dvorani se je udeležilo precej župljanov, pridružili so se pa tudi člani Avstrijske skupnosti v Montrealu. Koncert je vse navdušil, saj so nastopajoče nagrajevali z navdušenim ploskanjem. Hvaležni smo rojakom iz Koroške za nastop in vsem udeležencem. Imeli smo zares lep in prijeten večer. g. Franc Letonja CM, župnik PRI SVETEM GREGORIJU V. v Hamiltonu V mesecu juliju je bil župnik, g. Drago Gačnik na dopustu in ga je nadomeščal g. Jože Pozderec, župnik na župniji Ig pri Ljubljani, doma iz župnije Beltinci. Tudi pri Hamiltonu je bilo več dogajanj na Slovenskih letoviščih. Pri večini prireditvah je potekalo bogoslužje svete maše. Zaradi pomanjkanja prostora, samo naštejemo večje dogodke: 16. junija, Očetovski dan pri društvu Bled v Beamsvillu; 23. junija, Slovenski dan pri Slov. kulturnem društvu Sava v Breslavu; od 16. julija, Izlet otrok Slovenske šole po Sloveniji; 21. julija, Žegnanje - Proščenje pri društvu Bled; od 6. do 9. avgusta, Slovenski poletni kamp za otroke, na prostem, pred župniščem in cerkvijo v Hamiltonu; 11. avgusta, 'Music in the Park' (Muska v parku) pri društvu Lipa Park; 18. avgusta, Nastop Okteta Suha in Podjunskega tria Lipush iz Avstrijske Koroške, pri in po sv. maši v Hamiltonu; 18. avgusta, Piknik pri društvu Triglav v Londonu; 20. avgust, poletno srečanje (izlet) članic Kat. Ženske Zveze; 25. avgusta, Piknik pri društvu Sava; 1. sept., Baseball turnir v Slovenskem Parku; 2. sept., Piknik pri društvu Bled s turnirjem v balinanju; 7. sept., Romanje v Midland; 7. sept., turnir v balinanju pri društvu sv. Jožefa v Hamiltonu; 22. sept., Jesenski banket, župnijsko že-gnanje (praznovanje farnega zavet- nika); začetek praznovanja 50-letnice Župnije, 10-letnica župnijske službe g. Dragota Gačnika, obisk Murskosobo-škega škofa dr. Petra Štumpfa in njegovega kaplana g. Gorana Merica. g. Drago Gačnik SDB midland 2013 Že drugo leto smo se na dan romanja v Midland prebivalci južnega On-taria zbudili pod oblačnim nebom, ob šepetu kapljic dežja in v bolj hladnem ozračju. Kljub temu, večina nismo odlašali ali v srcu omahovali. Slovenci iz Ontaria, pa tudi nekateri gostje iz ZDA in Slovenije smo odšli v Midland z dežniki. Skoraj celo pot je deževalo. Pol ure pred začetkom spominske slovesnosti pri križu, pa je dež prenehal. Ravno tako kot lansko leto. Toda letos se po maši ni 'vlilo' in smo lahko zunaj 'v naravi' zavžili 'kosilo iz popotne torbe'. Večina romarjev je prišla z osebnimi vozili, nekatere pa je pripeljal en avtobus s Toronta in druge avtobus s Hamiltona. Program komemoracije pri križu (žalne slovesnosti padlim žrtvam revolucije) je lepo vodil Ciril Pleško, sin begunca in domobranca. Marjan Ulčar, ki se je rodil begunski družini v Špitalu ob Dravi, na Avs-trijkem Koroškem, je lepo prebral slavnostni govor, ki ga je napisal dr. Peter Urbanc. Na kratko je predstavil zgodovino Domobrancev. Slišali smo tudi, zakaj in kako so začeli vaš-čani Šentjošta pri Horjulu braniti svoje domove. Govor je bil v slovenščini in angleščini, tako da je tudi mladina, rojena v Kanadi, razumela, zakaj so bile te žtrve, in zakaj so odšli naši starši z rodnega doma v taborišče in begunstvo. Anica Resnik je recetirala pesem 'Vetrinje', iz knjige 'Črna maša', ki je izšla leta 1949 v Buenos Airesu. Napisal jo je duhovnik, ki je prevzel pesniško ime Jeremija Kalin. Mnogi izmed naših staršev so bili v Vetrinju na Koroškem, tudi moj oče, zato je bila ta poezija meni še bolj pri srcu. Gospa Resnik je izgubila najmlajšega brata Jožeta, za kogar je bilo rečeno, da gre s prvim transportom v Italijo. Bernarda Čemas je prebrala nekaj verzoh, ki jih je napisala v spomin na domobrance, na vse pobite in druge nedolžne žrtve, ki so zares vredni spomina. Slovenci so bili pravi begunci in mnogi mučenci. Nato je sledil križev pot, katerega je lepo vodil Ciril Pleško. Hvaležni smo Nadi Čemas in Andreju Pahulje, ki sta leta 2010 pripravila knjižico z izbranimi pesmimi, križevim potom in litanijami Matere Božje. Tako je omogočeno vsem romarjem lažje in lepše sodelovanje. Po molitvi križevega pota, smo imeli nekaj časa za ogled okolice. Posebej iz razglednega stolpa se lepo vidi, od koder seže pogled na dvoje velikih jezer in zeleni gozd, kateri je v kratkem 'ozaljšan' tudi z rdečo in rumeno barvo. Cerkev Martyr's Shrine je edinstvena, grajena predvsem z lesom in zelo lepo okrašena. Sveto mašo je ljubeznivo vodil g. Drago Gačnik, pastir in župnik iz Hamiltona. Pridigal nam je škof John Boissonneau, pomožni škof v Torontu. Posredoval nam je tudi prošnjo papeža Frančiška, naj veliko molimo za mir v Siriji in drugod po svetu. Glasovi pevskega zbora Naša Pesem iz Brezmadežne, pod vodstvom Irene Kolenko, so nam s pomočjo organista Andreja Pahulje letos prvič zapeli pri sveti maši v Midlandu. Zapeli so nam v angleščini in Slovenščini. Posebno doživeto smo zapeli pete litanije Matere Božje, ki smo jih glasno zapeli 'vsa cerkev'. Ob koncu smo prejeli blagoslov z Najsvetejšim. Lepo je videti, da že več kot 60 let Slovenci in naše družine romamo v Midland, da se spominjamo naše zgodovine, žrtve naših bratov in kako lepo nas je dobri Bog izpeljal, ne iz Egipta, ampak iz komunističnega terorja ter kako lepo Bog še vedno skrbi za nas, saj tudi mi živimo v deželi 'mleka in medu'. Upam, da se zberemo še drugo leto v tako velikem številu. Tudi če bo deževalo, se bomo radi spominjali, kako so drugi trpeli za nas, molili bomo za vse žrtve in se tudi sami njim priporočali. M. Demšar Izletniki v ameriški prestolnici Washington, D.C. V začetku maja smo se Slovenci iz Toronta in okolice odpravili na 5-dnevni izlet v ameriško prestolnico Washington, D.C. Na poti tja nas je v Hamiltonu blagoslovil župnik župnije sv. Gregorija Velikega g. Gačnik, mi sami izletniki pa smo zapeli ob spremljavi harmonike Mariji na čast. Ogledali smo si nekaj znamenitosti kraja: Arlington pokopališče, grobnice ameriških voditeljev, Belo hišo in druge zgodovinske znamenitosti. Peljali smo se tudi mimo važnejših ambasad. K smo prišli do slovenske, smo se ustavili in imeli kratek pogovor z uslužbenci in Ambasadorjem. Najbolj zanimiv dan pa je bil, ko smo se obiskali Baziliko »Narodno Svetišče Brezmadežnega Spočetja«. Ta cerkev je osma največja na svetu. Sprejme okrog 11,000 vernikov. Bazilika ima več kot 70 kapelic, posve-čenih vsem narodnostim. Vodič fran- čiškanskega reda nam je rad ustregel, da nismo šli mimo slovenske kapele, ki je posvečena brez- Pred katedralo v Washingtonu, D.C. janski Mariji. Leta 1971 na praznik Marije Vnebovzete so ameriški Slovenci, ob navzočnosti škofov in romarjev iz Slovenije, posvetili to slovensko kapelo v ameriškem Narodnem Svetišču v prestolnici Amerike Bogu v zahvalo, slovenstvu v ponos, slovenskemu krščanstvu za molitev, prednikom v čast, sodobnikom v vzpodbudo in bodočim rodovom v vzgled. Oltar krasi posneta kopija Marije Pomagaj s skupne slovenske božje poti, z Brezij, delo slikarja Leona Ko-porca. Nadškof ljubljanski Jožef Pogačnik je takrat ob tej priliki zapisal, da naj bi kapela družila vse ameriške Slovence v veri in češčenju božje Matere, naj bi bila simbol njihove povezanosti med seboj in z nekdanjo domovino, pa tudi simbol povezanosti z vsemi narodi nove domovine, s katerimi jih druži ista državljanska zavest. Pravi tudi, da naša kri v Ameriki prav za prav nikoli ne bo zginila. Z njo naj ostane tudi vera naših ljudi! Pod oltarjem je napis v slovenščini: »Marija Pomagaj z Brezij, prosi za nas!« Na desni strani kapele je napis slovenskega svetniškega kandidata Friderika Baraga, ki pravi »This is all I desire: to be where God wants me to be«. Na levi pa je citat blaženega Antona Martina Slomška, ki pravi: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike«. Citat je napisan samo v slovenščini. Nad vhodom v kapelo pa je citat našega največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in se glasi: »The merciful eyes of our Mother of Brezje will look upon you and you will be consoled«. Kiparska dela so delo Franceta Goršeta. Izvedeli smo tudi, da je slovenska maša v tej baziliki vsako prvo nedeljo v mesecu ob enajstih dopoldan. Od brezjanske Marije smo se poslovili s pesmijo »Lepa si roža Marija«. Na poti do hotela in drugi dan domov smo se veliko pogovarjali o izletu, vendar je bila glavna tema obisk naše slovenske kapele. Mariji z Brezij smo se zahvalili z molitvijo za izredno lep dan. Izlet je bil organiziran s strani agencije Maxima iz Hamiltona in naše Tončke Smodiš. Vsi izletniki smo se zadovoljni razšli in si obljubili, da se zopet srečamo kmalu in obujamo spomine na ta 5-dnevni izlet. Mimi Radovan Ob letu vere poseben pogled na rast Katoliške vere v Keniji Slavnostni govor na Slovenskem dnevu v Montrealu - Kenijski misijonar lazarist, g. Lennoxie Lusabe CM Leto vere Ko je papež Benedikt XVI. izbral to leto za leto vere, je imel velik navdih za katoličane: ponovno najti vsebino vere, ki jo izpovedujemo, obhajamo in živimo vsak dan. Da, povabil nas je »k pristnemu in prenovljenemu spreobr-nenju h Gospodu, edinemu Odrešeniku sveta« (Ap. p. Vrata vere 6), ko izpovedujemo vero v polnem pomenu z ob-novljenin prepričanjem, upanjem in zaupanjem. Ozadje papeževega navdiha je njegovo osebno razmišljanje o pomenu vere v življenju ter njegova globoka zaskrbljenost zaradi posledic sekularizma. Kot misli papež, je seku-larizem prodrl v današnji svet, ki je, po njegovih besedah, poln relativizma in subjektivizma. Odskočna deska našega razmišljanja naj bo priznanje daru vere, ki jo že imamo. Katekizem katoliške Cerkve nas uči: »Vera je človekov odgovor Bogu, ki se mu razodeva in podarja... smisel njegovega življenja« (KKC 26). Z razmišljanjem o veri se zelo ujema tudi današnji evangelij, ko nas Jezus uči, da se vera kaže v naših dejanjih. Vera je v pravem razpoloženju dobro, kar Jezus blagoslavlja, saj z Jezusom Kristusom, ki je polnost razodetja, je vse mogoče. To je torej popolno zaupanje v Boga, ki nam more pomagati rasti v veri in v delih ljubezni do bližnjih. Če imamo enkrat takšno vero, vse drugo bo prišlo. Resnično, po zgledu dobrega Samarijana nas Jezus uči, da s pravim razpoloženjem more vsakdo delati dobro. To je kvaliteta vere, ki jo nekdo ima in to šteje, ne pa položaj, ki ga ima nekdo v družbi. Vprašanje kvalitete vere je bilo v središču Jezusovega služenja in je v središču služenja Cerkve ter je končno veljavno tudi v središču leta vere, kot je nakazal Benedikt XVI. Kot vsi vemo, pot vere ni brez izzivov. Izzivi nas torej opominjajo, naj bomo pozorni, naj ostanemo zvesti veri. Kajti po veri Cerkev ne ostane le močna, ampak 'raste' na moči in velikosti. Pa naj predstavim pot vere, ki ga je prehodilo ljudstvo Kenije, da ponazorim svoje misli. Hitra rast katoliške Cerkve v Keniji Katoliška vera je sodoben pojav v Keniji. Od leta 1895 do 1962 je Kenija izgledala zakoreninjeno Anglikanska in Protestantska. Katoliški misijonarji niso bili Britanci, zato so bili katoličani bolj ali manj potisnjeni v ozadje. Kenija je postala samostojna leta 1963. Po osa-mosvotji do danes je Katoliška Cerkev nepričakovano najhitrejša rastoča Cerkev v Keniji. Statistike povedo, da je bilo v času osamosvojitve le prgišče katoličanov, danes pa nad 8 milijonov. Iz ene škofije ob osamosvojitvi, jih je do danes že 25 novih ter od manj kot 100 takratnih domačih duhovnikov in redovnikov, jih je danes nekaj tisoč, da ne omenim rast različnih duhovnih poklicev, čemur smo priče. g. Lennoxie Lusabe CM Danes se lahko vprašamo: Zakaj je tako visoka rast vere? Se dogaja le rast v kvantiteti ali tudi v kvaliteti? Nekateri menijo, da bolj v kvantiteti, češ, da jo pospešuje revščina, ki pomaga ljudem iskati uteho v veri, katera obljublja bogastvo v večnosti. Po mojem mnenju, morejo porast vernosti razložiti naslednji pojavi: 1) Afriška kultura in slog življenja, ki sta odprti za katoliško vero; 2) katoliški misijonarji, ki so prišli v Kenijo in se istovetili z zatiranimi (Britanci so jih zapostavljali); 3) apostolske dejavnosti, ki so jih zastavili misijonarji (vzgoja, zdravstvo in skrb za druge socialne potrebe), so postali vir prosvetnosti in osvobajanja za lokalno prebivalstvo. Misijonarji ter Afriška kultura in vera Naj začnem s citatom iz Apostolskih del (Apd 17, 22-32), ki pripoveduje, kako je Pavel prinesel 'Veselo novico' o Vstalem Kristusu Atencem, ne da bi omalovaževal njihovo vero in vernost, ampak jo uporabil, kot podlago za evangelizacijo: Tedaj je Pavel stopil na sredo Aeropaga in spregovoril: "Možje Atenci! Po vsem, kar vidim, ste zelo pobožni. Sprehajal sem se po vašem mestu in si ogledoval vaše svetinje. Ob tem sem opazil tudi oltar z napisom 'Neznanemu bogu'. Kar vi častite, ne da bi poznali, vam jaz oznanjam... Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo. Ali kakor so povedali nekateri od vaših pesnikov: 'saj smo po rodu iz njega'. Ker smo torej Božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo nekaj, kar je podobno zlatu ali srebru ali komu, ki sta ga izoblikovali človeška umetnost in domiselnost. Bog je zatis-nil oči nad časi, ko so ljudje tavali v nevednosti, zdaj pa naroča, naj se vsepovsod vsi spreobrnejo. Zakaj določil je dan, ko bo vesoljnemu svetu pravično sodil po možu, ki ga je za to izbral in pred vsemi potrdil tako, da ga je obudil od mrtvih." Ko so slišali o vstajenju od mrtvih, so se eni norčevali, drugi pa so rekli: "O tem bi te poslušali kdaj drugič." Ko so Atenci slišali o vstajenju, so rekli Pavlu, naj pride drugič, da to razloži. Takrat je to zanje bilo nesmiselno. To pa ni bilo v primeru ljudi v Keniji, ko so po misijonarjih prvič slišali o katoliški veri. Zakaj? Afričani so vseskozi verovali v obstoj duhovnega sveta, v katerem prebivajo predniki in druga duhovna bitja. V vrsti prednikov so: tisti nedavno preminuli, ki po verovanju niso daleč od živih in o njih govorijo kot o živih mrtvih; ter tisti davno preminuli, ki so postali pravi duhovi. Resničnost prednikov utrjuje vero v posmrtno življenje, ker ljudje vedo in verujejo, da ko bodo umrli, bodo pridruženi tistim, ki so umrli pred njimi. Tradicionalne Afriške kulture so označene kot teocentrične, s pogledom na svet, ki temelji na priznavanju Boga kot končnega izumitelja, stvarnika, vzdrževalca, smisel in cilj vsega. A različni rodovi so dajali različna imena Tistemu, ki pomeni Najvišje bitje. Zato ni bilo »cepljenja« med svetim in sekularnim. Kajti "tradicionalen Afričan ne more biti duhoven, ne da bi bil veren in ne more biti veren ne da bi bil duhoven," kot je zapisal John. S. Mbiti, znan poznavalec afriškega kontinenta, kulture in religije. Živeti kot tradicionalen Afričan torej, pomeni biti religiozen. Pogled na ustvarjeni svet je bil s človekom v središču. Ko je človek priznavan kot središče stvarstva, postane Božji upravitelj. Že nekdaj je obstajala kulturna in religiozna isto-vestnost, z jasnim socialno - političnim nadzorom, z vzgojno, zdravstveno, etično in rekreacijsko strukturo. Ob splošnih načelih pogleda na svet, ima vsaka struktura jasna vodila in cilje, z velikimi poudarki na človekovih pravicah vsakega posameznika, vendar v smislu skupnosti. Središčnost Afriške tradicionalne vernosti je odnos. Kajti po Afriški duhovnosti je končni namen življenja odnos, odnos med Najvišjim bitjem in ustvarjenimi ter odnos ustvarjenih bitj med seboj. Nezdravi odnosi so se hitro pokazali, ker so vodili k nez- dravemu življenju, zdravi pa pospeševali življenje. Končni cilj življenja je Najvišje bitje, ki zagotavlja nadaljevanje življenja po zdravih odnosih, od ene generacije do druge, z rojstvom in ponovnim rojstvom. Najvišje bitje ohranja krog življenja ljudi ter izroča stvarstvo 'od polja na polje', od predrojstva do rojstva, od rojstva do smrti in življenja duha naprej. Vse stvarstvo je namenjeno za sodelovanje v edinosti in harmoniji. Ko napredujejo zdravi odnosi v stvarstvu, se življenje pospešuje vsem in se vse stvarstvo skupno veseli. Toda, kjer so nezdravi odnosi, je življenje ogroženo in vse stvarstvo trpi. Življenje so že predniki razumeli kot stremljenje k enotnosti, kjer so posamezni deli stvarstva sprejeti kot del celotnega stvarstva, ker je vse v medsebojni odvisnosti. Proces izražanja, podajanja naprej, je vzgojno obstajal v obliki 'obredov prehoda', od predrojstva k pred-ništvu. Obred je pomenil intenzivno vzgojo, s posebnim poudarkom na vzdrževanju pravega odnosa med Najvišjim bitjem in stvarstvom. Gre za stičnost človeštva z Najvišjim bitjem in zemljo, ki je gostiteljica in mati vsega ustvarjenega. Gre tudi za pojem in prakso pravic in dolžnosti, z jasno označbo, da imajo vsa dejanja posledice ter da je dostojanstvo vsakega človeka v kontekstu skupnosti ter potrebe po samopotrditvi in samovrednotenju. Na kratko povedano, vrednote ali 'stebri Afriškega življenja' določajo bistvo ali jedro Afriške duhovnosti. Ti so: 1) vera v resnično navzočnost stvarnika, Najvišjega bitja v svetu; 2) enotni smisel bistva; 3) identifikacija življenja kot osnovni dar stvarnika; 4) poudarek na družini in skupnosti, kot kraju rojstva, življenja in smrti; 5) vera v aktivno vlogo prednikov; 6) opora v tradiciji; 7) občutek svetega v naravi in okolju. Te mnoge vrednote so navzoče v katoliški veri. John S. Mbiti je zapisal: »Afričani so obče znano verni. Vera pronica v vsa področja življenja, zato je ni mogoče izolirati (od drugih aspektov afriške družbe in kulture)... Religija je torej prej način življenja kot pa stvar vere, kajti vrednote religije so sestavina življenja od rojstva do smrti.« Navedene trditve nam povedo, da je seme krščanstva navzoče v Afriški kulturi in religiji. Katoliški misijonarji, ki so prišli v Kenijo v 20. stoletju, so razumeli ta koncept in so šli po stopinjah apostola Pavla, ki je vedel, da ni ljudi na svetu, ki bi bili 'tabula rasa' ter sv. Tomaža Akvinskega, ki po nauku Aristotela verjame, da milost potrebuje naravo. Misijonarji so prinesli katoliško vero in ustanovili Cerkev v Keniji ter verjamejo, da bo rastla tudi v prihodnje. Izzivi katoličanov v Keniji Kako je vera zakoreninjena v kristjanih v Keniji, ko imajo nekateri težnjo po združevanju različnih verstev? Koliko je vera zakoreninjena, ko se srečajo s težkimi situacijami raznih bolezni, neplodnosti, smrti itd. Tudi druge navade so izziv katoliški veri: mnogoženstvo, čaranje ter seveda, revščina. Nedolgo tega je potekala zanimiva razprava v enem izmed pomembnejših kenijskih časopisov o drži tistih, ki se priznavajo za ateiste. Statistika pove, da je danes okrog 1000 deklariranih ateistov v Keniji. Izhodišče razpravljanja so bila vprašanja: Ali je majhno število ateistov? Koliko raste število tistih, ki zavračajo vero v Boga? Ali je ogroženo krščanstvo v Keniji? Več kot 85% udeležencev razprave je izrazilo prepričanje v nezmožnost, da bi se ateizem zakoreninil v Keniji v prihodnje. Mnogi so si edini, da je vernost za Afričana »prej način življenja kot pa stvar vere, kajti vrednote religije so sestavni del življenja od rojstva do smrti«. Torej, tudi če se posameznik odloči, da ne veruje v Boga, bo na neki način sodeloval v verskih obredih svojega ljudstva, ker so obredi pokopa v afriškem kontekstu dejanja češčenja. Z ozirom na to, nima pomena verjeti, da bi ateizem postal 'tsunami', ki bi preplavil ali odplavil katoliško vero. Ljudje so zakoreninjeni v njej, v svojem bistvu, kot Afričani. Moje trdno prepričanje je, da ni tako pomebno, če je majhno število tistih, ki prihajajo v cerkev (po svetu). Dokler jih bo samo nekaj, ki bodo trdni v veri, bo Cerkev ostala v rodovih, ne glede na izzive, s katerimi se bo soočala. Kristus nam zagotavlja, da bo vedno z nami (z ostankom) do konca časov (prim. Mt 28, 20). Lennoxie Lusabe CM Prevod: Franc Letonja CM ZAHVALA V soboto, 15. junija 2013 nas je med obiskom v Sloveniji, nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Joža Avsenik. Rodil se je 19. marca 1934 v Dvorski vasi, na Gorenjskem. V Kanado je prišel leta 1959. Hvala g. Tinetu Batiču za molitve v pogrebnem Zavodu in za progrebno sveto mašo. Hvala tudi mojemu vnuku Joey Avsenik in moji sestri Carolyn Slocombe za branje berila. Hvala organistu in pevcem za lepo petje. Prav lepa hvala gpe. M. Soršak in njenim pomočnicam za okusno pripravljeno kosilo. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojnega Jožeta in za vsa izrečena sožalja, za do-rovane rože, za svete maše ter Heart and Stroke Foundation. Dragi Joža, počivaj v Božjem miru. Žalujoči: žena Anna, sinova Joe (Melinda) in Frank (Julie), hčerka Kim Marchand (David), osem vnukov, brat Jaka z družino v Torontu, sestra Marija z družino v Sloveniji, drugi sorodniki v Sloveniji in sorodniki v Z.D. A. ZAHVALA Pepca Zalar (rojena Jožica Hrovat, Krka, Slovenija) je odšla v večnost 4. avgusta 2013. Dočakala je 95 let življenja. Njena sestra in trije bratje so že pred njo odšli v večnost. Skupaj s pokojnim možem Jožetom je pomagala mnogim družinam, ki so prihajale v Kanado in se na začetku niso vedeli, kam obrniti. Mnogim je bila tudi botra pri zakramentih. Vedno je bila pripravljena pomagati, kjer je mogla in je bilo potrebno. Prostovoljka je bila pri dr. Simone, pri Canadian Cancer Society, v kuhinji Doma Lipa, pozneje pa je postala članica kluba starejših. Najlepša hvala vsem, ki ste prišli pokojno Pepco pokropit v pogrebni Zavod in se udeležili pogrebnih obredov. Hvala tudi za sodelovanje pri pogrebščini. Pepca je vedno rada postregla. Iskrena hvala g. Batiču in g. Plazarju, pevcem, ministrantu, nosilcem krste, vsem ki ste darovali cvetje ali za Dom Lipa ter vsem gospem, ki so prinesle pecivo. Hvala ge. Mariji Soršak in vsem pomočnicam, na katere se lahko vedno zanesemo, da bo vse okusno in da hrane ne bo primanjkovalo. Iskreno se zahvaljujemo gospema Majdi Rovanšek in Beti Rosati, da sta v Domu Lipa skupaj s Pepco preživeli njene zadnje ure. Tudi vsem uslužbencem najlepša hvala za dobro oskrbo v zadnjih petih letih. Posebna hvala pa naši družini in prijateljem, ki nam vedno stojijo ob strani. Iskreno hvaležna: Mili in Marjan Ulčar ZAHVALA K vsem blaženim nebeščanom, angelom in svetnikom, kakor so lepo peli pevci pri zadnji poslovilni sveti maši, upam, da se jim je pridružil tudi dragi Tone, saj je vse življenje zelo rad prepeval v cerkvi. Tone Muhič je zaspal v Gospodu 19. avgusta 2013 I v 99. letu starosti. Na večer pred smrtjo ga je lepo | pripravil g. Ivan Plazar s podelitvijo sv. maziljenja. V pogrebnem Zavodu so se od Toneta poslovili v velikem številu sorodniki, prijatelji in znanci, kakor tudi naslednji dan pri pogrebni sv. maši. Iskrena hvala vsem! Hvala lepa tudi g. Tinetu Batiču za vzorno darovanje sv. maše z lepim nagovorom. Lepo se zahvaljujem g. Jožetu Oražmu in g. Andreju Pahulje ter vsem združenim pevcem, ki so se tako lepo poslovili od svojega člana pevskega zbora Marije Pomagaj. Hvala tudi ge. Mariji Soršak za zelo dobro pogostitev po pogrebu, v dvorani. Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in tudi številnim darovalcem za Dom Lipa. Hvala vsem, ki so v Domu srkbeli za mojega moža in mu pomagali. Hvaležna: Marija Muhič z družinami Preprosto risanje preprostega papeža Gorenjki umre mož. Vdova odide na časopisno podjetje in želi oddati osmrtnico. Zaradi varčnosti si želi le napis: 'Tone mrtev!' Uslužbenka na oglasnem oddelku jo začudeno pogleda, nato pa ji pojasni: "Do pet besed je enaka cena." "No, potem pa napišite: 'Tone mrtev! Ugodno prodam traktor!'" ■k it -k "S Tonetom sva se tako močno sprla, da sem nanj zavpila, da ga nočem več videti." "In? Te je zapustil?" "Ne, ugasnil je luč!" k k k "Kje pa je tvoj sin?" "Na fakulteti!" "Kaj pa študira?" "Nič. Streho prekriva!" k k k Sinoči sem dobil pisno sporočilo na mobilni telefon: - "Oprostite, ker motim. Ali morda potrebujete drva?" Odgovoril sem: "Ne!" Zjutraj, ko sem vstal in šel v drvarnico, drv ni bilo več. Delavca na gradbišču kopljeta jarek. Eden koplje, drugi takoj zasipava nastalo luknjo. Mimoidoči vpraša: "Zakaj eden koplje, drugi pa takoj zasipava?" Delavec: "Tisti, ki polaga cevi, je na bolniški." k k k Tonček nekaj dni pred rojstnim dnevom reče očetu: "Oče, ali veš kateri vlak ima največjo zamudo?" "Kateri?" "Tisti, ki si mi ga lani obljubil za rojstni dan." k k k Odvetnik po sojenju vpraša stranko: "No, zdaj, ko ste oproščeni, mi povejte, ste ukradli tisti avto?" "Potem ko sem poslušal vaš zagovor, začenjam verjeti, da ga nisem." k k k Mož in žena sta v trgovini. Ona pomerja obleke, on pa za vsako reče, da je predraga. Prodajalka to nekaj časa gleda, potem pa reče: "Čudno, gospod, zadnjič ko ste bili z drugo damo, niste zganjali takega cirkusa zaradi cene." TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD. 1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat. Slovenski okulist se priporoča Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 CATHOLIC CEMETERIES ARCHDIOCESE OF TORONTO www.catholic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912 DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7 ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • July 2013 BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $35.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Božja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7. Slovenia Credit Union 725 Browns Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871 TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall _Tel: (416)531-8475_ 23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511 HRANILNICA IN POSOJILNICA VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG V pomoč članom in Slovenski skupnosti. Vabimo vas, da nas obiščete., www.sloveniacu.ca KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NAPREDNA, FINANQNO MOQNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI 747 Browns Line 611 Manning Ave. Etobicoke, Ontario Toronto, Ontario M8W 3V7 M6G 2W1 (416) 252-6527 (416) 532-4746 VLOGE INVESTICIJE POSOJILA ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE • Hranilne • RRSPs/RRIFs • Osebna • Za potovanje • MasterCard • Vezane • Delnice • Hipotečna • Hiše/Avtomobile • Online Banking • čekovni račun • Mutual Funds • Gradbena • Posojila • Menjava $US • TFSAs • RESPs • Line of credit • Hranilne vloge • Bančni avtomat Website: www.krek.ca (ATM)