Tiskvinjet: Cetis v niikem štaitu 9 ____ . Stran 4 Št. 26/ Leto 63 / Celje, 1. april 2008 / Cena 0,81 EUR □ 11 let po trojnem ropu še nekaznovan Stran 17 -K > VELIKA M ^ ★ nagradn tus igra IjD&^dnik "Do polnega vozička brez mošnjička" '^oceije ' b.i v.* m m* OSgovoma uradtuca NT: TaliansCvim Drdgi bralci Novega tednika! BodH« pozorni na dva kosa sestavljank* v tej Številki Nove9a tednika. Ici Ju morate izrezati. Pf ídno zbirajt« vseh i61(0S0v, doklerneiâ^vitesIkke.KûsebomoobjavtJali do 15. aprila. P'9vi(no$likoC)omooi}javfli vpetek, tS. aprila. SNko. fci jo boite zl^li vi. pa nam poii|fte v naSe uredniitvo najkasneje do 25. aprlU na naslov: Urtdniitvo Novega tednika in Radi« Celje • Puzzie Prtiemova 19 _ BOOOCeij« ^ PodrobneiianâvodilalgrePuzdena>detenanaii5pletnl$tT9m:www.novttedntlucom ^ Polepšana mama: »Hudirja« dobro iigledami« Niiosemski par na jeean življenja v Moiiiju srnAN10 Izpolnjena želja: Pri belokranjskem poetu Celjske kegljavfce dragic zmagovalke evrolige STRAN 12 ■ y VU**?« » 10.6 HHi Mtednlk 9770353734020 DOGODKI Celjska bolnišnica za bolnike z rakom Ob preventivnem delu uvajanje sodobnih kirurških metod in celovitega internističnega zdravljenja v Slovemji za rakom vsako leto TiA novo oboli vet kot 9 tisoč ljudi. Število iz leta v leto naraSČa. Ker hkrati narašča tudi doba preživet-ja bolnikov, je skupno Itevilo obolelih za rakom vedno višje. K temu veliko prispeva zgodnejše odkrivanje in uspeSno zdravljenje bolnikov. Ttjdi zato se v celjski bolnišnici vse bolj usmerjajo k zdravljenju rakavih bolnikov. Hkrati razvijajo kirurške metode in ustanavljajo oddelek za intemistično onkologijo. Milena Osole Na oddelku za splošno in âbdo-minalno kirurgijo že vrsto lei oprav-Ijajo diagnostične in terapevtske postopke pri bolnikih z rakom dojke, širokega črevesa, danke, zadnjika« želodca in ozkega Črevesa. Pri tem sodelujejo ludi onkologi iz ljubljanskega Onkološkega inštituta. »Naš dlj je zdraviti rakave bolnike po sodobnih načelih,« poudarja kirurginja mag. Milena Osole, dr. med. Kirurgija varovalne beigavke Najnovejša metoda zdravljenja, ki so jo uvedli decembra lani, je kirurgija varovalne bezgavke pri raku dojke, »Pri klasični operaciji zgodnjega raka dojke iz pazduhe odstranimo vse bezgavke, ne glede na to, aii so v njib zasevki raka ali ne. Z novo kirurško metodo odstranimo le tako imenovane varovalne bezgavke • eno aii več, ki jih Se v Času operacije pregleda patolog. Če v varovalnih bezgavkah ni rakavih celic, dni-^h bezgavk iz pazduhe ne odstranimo,« opisuje Milena Osole. Varovalne bezgavke odkrivajo s kirurško gama sondo, ki je nova pridobitev celjske bolnišnice. Pred operacijo okrog tumorja vbrizgajo radionuklid, ki vstopi v limfni kapi- Mateja Grat lami sistem in se zaustavi v eni ali več varovalnih bezgavkah. V katerih, pokaže gama sonda. Postopek, pri katerem sodelujejo nuklearna medicina, kirurgija, patologija in v nekaterih primerih tudi radiologija, sodi v tako imenovano radionuklid-no vodeno kirurgijo. «Operativni poseg je z novo metodo krajši, okrevanje bolnic hitrejše, kakovost življenja bolnic po operaciji pa boljša, saj oteklin roke praktično ni več, pa tudi drugih težav je manj,« poudarja prednosti nove me- tode Osoletova in napoveduje, da bodo letos po tej metodi operirali do 60 bolnic z rakom dojke od skupno stotih, kolikor jih v Celju lemo operirajo. To metodo pa bodo uporabili tudi za odstranitev sumljivih, a netipnih sprememb v dojki ter pri operacijah bolnikov z rakom na širokem črevesu in danki. Intemlstična onkologija Tudi na področju internistične onkologije v celjski bolnišnici že celovito skrbijo za zdravljenje bolnikov s krvnimrakom, v manjši meri pa ludi za bolnike z rakom dojke in prebavil. Kmalu, najkasneje do jeseni, se bodo možnosti za zdravljenje onkoloških bolnikov celjski bolnišnici bistveno povečale, saj ustanavljajo oddelek za intemistično onkologijo. Kot napoveduje asist. Mateja Grat, dr. med., iz Oddelka za sistemske in presnovne bolezni, bo dejavnost vo-dřhisposobljen tim strokovnjakov v sodelovanju z Onkološkim inštitutom v Ljubljani» bolnikom pa bodo zagotovili celosuio obravnavo na enem mestu. Kot po jasnj uje Albina Rezar Flanko, dr. med., se internistična onko- Albina Rezar Plankû lo^ja ukvarja z diagnostiko, sistemskim zdravljenjem rakavih bolezni (kemoterapija, hormonsko zdravljenje. novejše oblike zdravljenj), preprečevanjem in zdravljenjem zapletov ter tudi z zdravljenjem simptomov pri umirajočem bolniku, »Ocenili smo, da bi se v prvem letu pri nas zdravilo približjio 80 bolnic z rakom na dojki in 70 bolnikov z rakom na debelem črevesu in danki,« napoveduje. Številke predstavljajo dve tretjini bolnikov. Zaradi strokovnih razlogov namreč tretjina bolnikov potrebuje zdravljenje na terdalni ravni. Za bolnike, ki se bodo zdravili v celjski bolnišnici, nov oddelek pomeni hitrejši dostop do preiskav in zdravljenja, kar zagotavlja boljše možnosti za popolno ozdravitev. Poleg tega bo veČina obravnav in zdravljenj potekala ambulantno oziroma v dnevni bolnišnici, kar je za bolnike spet bolj prijazno. Odpadle pa bodo tudi dolge, naporne in pogoste vožnje v oddaljeno Ljubljano. MILENA B. POKliČ Foto: AL£KS STERN Lecikiarna za neuporabljena zdravila Društvo Študentov farmacije Slovenije v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek tudi letos organizira akcijo zbiranja neuporabljenih zdraviJ iz gospodinjstev, imenovano LecikJama. studenti bodo Štiri aprilske sobote od 9. do 14. ure zbirali stara zdravila na območju Štajerske, med drugim tudi v Velenju in Celju. V Celju bosta stojnici v središču mesta pri Zvezdi in v Citycemru, v Velenju pa na Cankarjevi cesii. Študenti želijo z Leciklar-no uporabnikom omogočiti pravilno uničenje zdravil in hkrati opozoriti na težave, ki se pojavljajo pri ravnanju z neuporabljenimi zdravili. Lekarne, ki so včasih zbirale neuporabljena zdravila, za to niso več pristojne. Zdravila zbirajo le posebej za zbiranje odpadkov pooblaščena in registrirana podjetja. Uporabniki zdravil zato zaradi za- pletenosti umikov In lokacij pobiranja odpadkov pogosto izberejo lažjo pot in zdravila odVTžejo med komunalne odpadke, kar predstavlja veliko nevarnost: »Problematiki odstranjevanja neuporabljenih zdravil se namenja premalo pozornosti» saj so zdravila ob neprimernem uničenju nevarna za nas, naše bližnje in vsa živa bitja,« poudarja Deja Kuciar, vodja projekta Lecikiarna 2008. Po končani akciji zbiranja bodo zdravila tudi popisali in jih klasificirali. Ugotoviti želijo, katera zdravila ostajajo v največji meri neuporabljena, ter odkriti razloge za to. Študentje farmacije upajo, da Leciklama vsaj nekoliko prispeva k smotrnejši uporabi zdravil ter hkrati k ohranjanju ňstejšega in bolj zdravega okolja. MBP Nepremičnine odpravile napake Računsko sodišče Republike Slovenije je objavilo porevizijsko poročilo, s katerim ocenjujejo, da je celjska družba Nepremičnine z izvedenimi ukrepi o revizijsko ugotovljenih pomanjkljivostih v poslovanju te družbe v letih 2004 in 2005 zadostila zahtevam sodišča. Večina v reviziji ugotovljenih nepravilnosti je šla na rovaš napačnega knjigovodstva oziroma pogodbeno neurejenih odnosov z Mestno občino Celje, ki je sicer stoodstotni lastnik družbe. Del očitkov se je nanašal tudi na soinvestitorstvo Nepremičnin v gradnjo nove stavbe ceijske upravne enote, pri čemer Nepremičnine niso vknjižile svojega solastništva. S sklenitvijo ustreznih pogodb so Nepremičnine že pred oddajo odzivnega poročila nepravilnosti in pomanjkljivosti ustrezno urecHIe, kar je v svojem porevizijskem poročilu ugotovilo tudi računsko sodišče. Največ razburjenja v javnosti pa je ob reviziji sprožilo neustrezno izplačilo nagrad takratnemu poslovodstvu družbe. Nepremičnine so z vsemi tremi člani poslovodstva -Jankom Amušem, Antonijo Brus in Slavkom A. Sotlarjem. sklenile poravnavo. Nekateri so preveč izplačane zneske že vrnili, Sotlar bo to storil v šestih obrokih. Tako so dokončno odpravili tudi le ugotovljene napake. BS NOV ZAČETEK z n^manj 50 € prihranka: • brezplačno vodenje osebnega računa (pol leta) • brezplačen pristop k elektronskemu hančniitvu ' kartice t odloienim plačilom brez Članarine (eno leto) • viija obrestna mera za prvi skler^ieni depozit - niija obrestna mera za kredite prvega pol leta po odpr^u računa • avtomatski limit o viiini polovice plače • brezplačna izdaja Monete za plačevanje z mi^ilnihom NOV ZAČETEK - paket ugodnosti za nove imetnike osebnega računa. Več informacij: www.pbs.si in na vsaki pošti. Tukaj. Zdaj. pbs. PO^A BANKA SlOVENIfE, iÂ. m Išče se delovna sila Nâ trgu dela v celjski regi-ji io tudi širše ni već toliko težava najti delo, ampak zaposliti dobrega delavca. TVend povpraševanja po delavci!) Vnaprej skokovito Qâ-rašća> razkorak med razpoložljivo delovno silo na zavodu za zaposlovanje in prostimi delovnimi mesti pa velikokrat tudi. Celjska območna enota zavoda za zaposlovanje, podjetje Racio, Regionalna razvojna agencija Celje, Razvojni agendj i Kozjansko in Sotla ter Območna obrtna zbornica Ce-)je zato pripravljajo Zaposlitveni sejem. O vzrokih za takšno pobudo 50 med dru^m spregovorili na no\^naraki konferenci. Kol je povedala direktorica območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Karmen Leskovšek. bo ta sejem odgovor na veliko povpraševanje in hkrati ponudba neposred- Kfirmen Leskovsek ne oblike informiranja o prostih delovnih mestih. Zaposlitveni sejem bo tako priložnost za delodajalce, da predstavijo podjetje in neposredno ponudijo delovna mesta, spoznajo čim več potencialnih sodelavcev. Omenjene možnosti bo s predstavitvijo svojega dela izkoristijo več kot 30 podjetij, ki intenzivno iáčejo delovno Ugodna posojila za poplavljene Republiški Eko sklad je že oktobra lani razpisal dva milijona evrov kreditov za naložbe v stanovaojske objekte in naprave, poškodovane v lanskem neui^ti s poplavami. Razpis, ki bi potekel včeraj, so podaljšali še do 30. junija. Gre za brezobrestna posojila z oprosdtvijo plačila stroš> kov. povezanih s kreditom, namenjena občanom, ki na-meravajo izvesti eno od okoljskih naložb v stanovanjske objekte in naprave, poškodovane v lanski ujmi. Nastanek in obseg škode sklad ugotovi na podlagi ocene delne ško* de. Posojilo lahko doseže največ trikratno izkazano škodo. kot znašajo priznani stroški naložbe. Najvišji znesek kredita je 20 tisoč evrov. najnižji pa 2 tisoč evrov, odplačilna doba je do 10 let. Naložbe, ki jih upravičenci lahko izvedejo s pomočjo lega posojila, zajemajo vgradnjo solarnih sistemov ali sistemov na lesno biomaso, za ogrevanje prostorov oziroma sanitarne vode, priklop na omrežje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, vgradnjo oken in vrat, toplotno izolacijo stavbe, nakup energijsko učinkovitih velikih gospodinjskih aparatov, namestitev naprav za mehansko, kemično in biološko čiščenje pitne vode in naložbe v zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena. V skladu so doslej prejeli le 23 vlog in odobrili 18 posojil v skupni vrednosti 122,000 evrov Skoraj tretjina kreditojemalcev je iz Celja. BS Obnova avtoceste Ta teden se na Štajerski avtocesti začenjajo obnovitvena dela na treh odsekih. Že včeraj so izvajalci začeli obnovo vozišča na kilometer in pol dolgem odseku avtoceste med Celjem in Arjo vasjo v smeri Ljubljane. Izvoz za Žalec je zaprt, promet na odseku je urejen dvosmerno po drugi polovici avtoceste, dela pa naj bi trajala do 17. aprila. V naslednjih dneh se bodo začela obnovitvena dela Se na delu avtoceste med Slivnico in Framom in na odseku avtoceste med Framom in Slovensko Bistrico. Vsa dela je na razpisu pridobilo mariborsko gradbeno podjetje CPM. BS Osteoporoza, prehrana in naravna idravila Območno društvo bolnikov z osteoporozo Celje organizira v sredo. 2. aprila, ob 16. uri v celjskem Narodnem domu brezplačno predavanje o osteoporozi, prehrani in naravnih zdravilih v tretjem življenjskem obdobju. Predavala bo Barbara Hrovaiin, dr. med.. AB Zaposlitveni sejem bo v prostorih Konferenčnega centra Tehnopolis in Rits v Kidričevi ulici 2A-2S v Celju v četrtek. 3. aprila, med 9. in 13. uro. sUo. Za iskalce zaposlitve na drug strani bo to ena najhitrejših možnosti, kako vzpostaviti stik in dobili čim več informacij o možnostih, ki jih ponuja trg. V obsejemskem do-gajanju bodo predstavili Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, regijsko štipendijsko shemo in portal Eures. Hotelirji pa bodo na okro^ mizi poskušali najti odgovor na vprašanje, kako obdržati kader vgostinstvu. Obrtna zbornica Celje bo svoje dodala predvsem na področju samo-zapo^ovanja in zmanjšanju administrativnih ovir. Sto. foto: SHERPA mt9.RokSne2)č. rM9.NflnadCUdć. urùv. dipl. prav. MBA Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Po&kodov9fa9 sem m, ko w me pft vhodu v banko sUsnOa evtofnalsks «retB. tt 90 se preWIre zapila. Zň-T9di utrpeft) poékodb »em se 2dra* vOft priMžno rrwMC dnl AU eem upravičena do katíne od&kodnk>e In od kopajo tahko uvelavijarn? Moica,l/ink3 8istTtcđ Odgovor Vsa vrata, U ae avtomatsko pira)o, bi morala biti rtar^Jena tako. da se r>e zaprejo, dokler aa v njihovi blžinl taino ovira. V primeru, da pa aa zaprejo, pa morajo imeti nameàdano varovalo, ki bi prepr9ćik> Ttisk ovire mad vrata. Vrata bi se ob naletu na oviro mor^ torej tako^ pooovr» od< preti in pnpreâHi stisk. V vaéem pe za pretip^ene taies' ne boletirte, nevžetooati v zved z zdravQer^em In utrpeli strah. Odikodrrino lahko uveljav^ate nepoaradno od banke ali pa od zavarovalnica, kjer )e sklenjeno zavarovanje dvSrte odoovomostl. Vpraia^ v zved a mil hi i pifcuwu»» pomta itt IHFOmmMHAVKSi al rftPf^frnnnniiikmrnniwiiaťml n ii. iWtanaka eeata dP, 9000 C«#e a» v nfcov pe4et|a Poravnave & o. e^ al pa Ma peidKfte m BREZPLAČNO TElfFONSKO âTEVUXO: 0801314 NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI brezpucen oeisk naseoa mavnega svetovalca tudi na vaSem oomu po vsej suivenui. POR^NAVA wwyN .p or a vn a va .st Plus za celjsko mlekarno Mlekarna Celeia je v četrtek v Tremerj ah pripravila tradicionalno, že 26. srečanje proizvajalcev mleka. Kljub Štiri milijone evrov vrednim naložbam v zadnjih 15 mesecih je mlekarna Iz Arje vasi ena redkih slovenskih mlekarn, ki je v lanskem poslovanju zabeležila pozitiven rezultat v višini dobrih 600 tisoč evrov. Na slovenskem trgu so ustvarili 70 odstotkov prihodkov» ostalo pa na evropskih oziroma trgih bivše Jugoslavije. Zadnje leto so za mlekarno pomembni tudi javni razpisi, saj so pomemben oskrbovalec domov, šol in podobnih ustanov. Med naložbami je direktor Marjan Jakob omenil čistilno napravo, ki je v poskusnem obratovanju, poleg tega pa so z novim polnilnim strojem, no-vimi zorilnimi komorami in skladiščem precej posodobili proizvodnjo. Za lani so za največ prodanega mleka nagradili Koroško kmetij sko-gozdarsko zadrugo ter zadrugi šaleška dolina in Šmarje. Med posamezniki so se po količini oddanega mleka med mlekarji na prvo mesto uvrstili Konečníkoví iz Šentjanža pri Dra- Pri Rotnikovih îz Raven pri Šoštanju so lani »priddlalli< več kot 548 tisoč litrov mleka. vogfâdu in na drugo Rotni-kovi iz Raven pri Šoštanju. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob je mlekarjem med drugim povedal, da so lani odkupili 89 milijonov litrov mleka in ustvarili 51 milijonov evrov prihodka. Tudi za letos načrtujejo kar nekaj naložb, med drugim bodo pripravili projekte za novo sirarno. Kot je znano, bodo konec maja pripravili tridnevni Festival zelene do- line. Glede povezave s Pomurskimi mlekarnami je Jakob omenil zanimivo prispodobo s poroko, ki ne bo sklenjena iz ljubezni, temvečima materialno podlago. Povezovanje bo precej odvisno od ministrstev za kmetijstvo in gospodarstvo ter bank, direktor Jakob pa je še enkrat izpostavil željo, da bi Mlekarna Celeia postala osrednja slovenska mlekarna. US, foto: GK Pomoč ministrstva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je niimili teden kar dvakrat odzvalo za pomoč vsem, ki so utrpeli škodo v lanskih naravnih nesrečah. Tako je pripravilo rešitev za kmetijska gospodarstva, ki so v lanski ujmi s poplavami utrpela večjo škodo na svojih kmetijskih zemljiščih in ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uveljavljanje subvencij» zato pa bodo lahko uveljavljala t. i. višjo silo. Prizadetim kmetijskim gospodarstvom bo s tem dana možnost uveljavljanla zahtevkov za plačila skupne kmetijske politike. Ministrstvo poziva nosilce teh kmetij, da opra- vijo predvidene aktivnosti, na podlagi katerih jim bo priznana višja sila. V bisivu morajo oškodovanci občinski komisiji za oceno škode na posebnem obrazcu prijaviti poškodovane GERK-e. Potrjen obrazec mora upravičenec priložiti k zbirni vlogi za neposredna plačila za leto 200S in ga oddati najkasneje do 15. maja. Ministrstvo je v petek v uradnem listu objavilo javni razpis za dodeljevanje sredstev za prvo postavitev oziroma prestrukturiranje hmeljišč iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Hmeljarjem so namenili tri milijone evrov, za programsko obdobje do leta 2013 pa je za celoten ukrep namenjenih dobrih 82 milijonov evrov. Javni razpis bo odprt do porabe sredstev. Sicer pa je država hmeljarjem po lanskoletnem neurju že pomagala v okviru sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje pridelka hmelja, takojšnje spremembe 2^ona o odpravi posledic naravnih nesreč, na podlagi katere bo možno poplačilo škode na hmelj skihžičrucah, znižanja obveznega prispevka hmeljarjev za izvajanje strokovnih nalog ter objave javnega razpisa za naložbe v kmetijska gospodarstva. US V Šmarju konec zapletov v Zdravstvenem domu Šmarje pri Jeliah pričakujejo po dolgotrajnih zapletih danes, 1. aprila, spremembo na čelu javnega zavoda. Po petih zaporednih razpisih je bila za novo direktorico potrjena Irena NunČiČ z Belega pri Šmarju, vodja sektorja za davčno knjigovodstvo in izterjavo v generalnem davčnem uradu v Ljubljani. Nun čiče vo tako pričakujejo na novem delovnem mestu v Šmarju pri Jelšah danes. Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja javnega zavoda ter dolgoletni direktor, zdravnik Janez Čakš, je že od 20. marca odsoten zaradi zdravstvenih razlogov. Do prihoda nove direktorice ga na- domešča poslovni sekretar zavoda Jože CerovŠek. Javni zavod deluje na ob-močjušestih obsoteljskih občin. BJ Spoštovani bralci! Današnji Novi tednik je izšel na 1. april, zato je v znamenju tega dneva tudi nekaj tekstov. Poiščite jih in nam sporočite, kateri so po vašem mnenju prvoaprilski. Pravilne odgovore bomo nagradili s hišnimi darili. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tedntk@nt-rc.si. Uredništvo GOSPODARSTVO Cetis v nizkem startu Kdo bo tiskal vinjete? - »Odločilna bo cena!« Potem ko je marca vlada potrdila uvedbo viDjet za plačevanje cestnine na slo-venskih avtocestah in hitrih cestah s 1. (ulijem letos, še vedDO ni znano» kdo jih bo tiskal. Bo Cetis s tem dobil nadomestni posel, ki mu je z ukinitvijo nalepk za registracijo vozil padel v vodo? »Vemo le, da bo razpis. Najbrž bo pogoj najnižja cena, kot je običajna praksa na pomembnejših javnih razpisih, vsekakor pa se bomo nanj prijavili. Verjamem, da imamo tehnologijo, ki zagotavlja izdelavo od najboîj enostavne do najboij zahtevne vi-njete, odvisno od želje države,« pravi glavna direktorica celjskega Cetisa Simona Potočnik. Cetis je podobne nalepke že izdelovaJ (ob registraciji vozil), nalepke, podobne vinjetam, zdaj izdeluje za nekatere druge države, med njimi tudi za sosednjo Hrvaško. Glede na to» da naj bi v Sloveniji z vinjetami Startali že 1 t>Vâr)ani6m, da rmamo potrebno tehnologijo za izdelavo vinjat. od naj-bolj enostavnih do najbolj zahtevnih.« je prepričana Simona Potočnik. julija, bi moral razpis luČ sveta ugledali ravno v teh dneh. Po izteku razpisa je aamreC po trenutni praksi treba upoštevati še pritožbene roke, na- to pa Se sam čas izdelave na-lepk.»Trajanjeizde)aveieod-visno od izbranega materiala»« pravi Potočnikova. «Dobavni roki za material so lah- ko zelo različni, od Šestih tednov do treh mesecev. Vse je torej odvisno od tega, kakšen material bo v razpisu naveden kot osnovni. Sicer pa me kratek rok skrbi bolj zato, ker se. kadar je več ponudnikov, razpisi običajno malce >zakomplicirajo<. Pritožbi neizbranega ponudnika običajno sledi Se kakSna državna revizijska komisija, kar postopek precej zavleče,« V igri za tiskanje slovenskih vinjet se omenja še avstrijsko podjetje, kar Potočnikovo ne skrbi preveč. »Pri vseh zadnjih razpisih, tako za potne liste kot vozniška dovoljenja, je bil edini kriterij cena. Poleg tega se s tujci ne srečujemo prvič, pri tobačnih znamklcah se nam je na primer pojavila Litva, z velikimi pa se srečujemo drugod po svetu. "Rije konkurence smo že vajeni, Mi bomo pač poskušali ponuditi listo ceno, s katero še lahko shajamo,« je zaključila Potočnikova, ROZMAR] PETEK Znidar direktor DDC Potem ko je polzelski župan Ljubo Žnidar mesec dni opravljal hjnkcijo v. d. direktorja družbe DDC svetovanje inženiring, ga je nadzorni svet pred tednom dni imenoval za glavnega direktorja družbe za obdobje enega leta. Žnidar je od maja 2006 opravljal funkcijo predsednika nadzomega sveta DDC. Med glavne prednostne naloge družbe še naprej uvršča nadaljevanje strokovnega dela na vseh po- dročjih ter nadaljnji razvoj in širitev poslovanja na domačih in tujih trgih. Direktorska ^nkcija vodenja občinske uprave ne bo ohromila, saj naj bi v prihodnjih dveh letih na Polzeli realizirali zastavljene projekte. »Veliko bo izvajanja del in manj ukvarjanja s projekti,« pravi Žnidar, ki bo delo župana odslej opravljal neprofesionalno. Na eni od naslednjih sej bodo imenovali še enega podžupana, ki bo v večji meri prevzel dela župana. MJ Omladič namesto Podpečana Vpodjetju Novem Car Interior design z Ložnice pri Žalcu, ki proizvaja lesene dekorativne elemente za luksuzne znamke avtomobilov, bodo poslovno leto zaključili s pozitivnim rezultatom. To je bilo pričakovano po zadnjih štirih letih, ko so dozidali novo halo» podvojili število zaposlenih in vpeljali kar nekaj novih produktov. Med njimi so dekorativni elementi za land roverja, volva in renault laguno, od jeseni pa poskusno izdelujejo celoten leseni set 2a nov audi A4, v katerega so že od začetne faze vgradili načela »vitke« proizvodnje, kar je Novemov standard. Po izjemni rasti v zadnjih letih pa bodo v prihajajočem poslovnem letu poudarek namenili kakovostni rasti in stabilizaciji» z začetkom aprila pa so napovedali tudi menjavo vodstva. Dolgoletnega direktorja in soustanovitelja Ivana Podpečana bo kot izvršni direktor zamenjal Matjaž Omladič, ki Podjetje Novem Car Interior Design na Ložnicí zaposluje več kot šeststo ljudi, od danes pa ga bo uradno vodil Matjaž Omladič (levo) namesto Ivana Podpečana (desno). je že desetletje zaposlen v Novemu, drugi član poslovodstva, kar je sistem vodenja vseh družb znotraj nemškega koncema Novem, pa zaenkrat še ni znan. Gre za po- pol no ma normalen proces, saj v tako specifični proizvod-nji ni prostora za eksperimente. Na Ložnici so vsoboto pripravili tudi dan odprtih vrat, na katerem so poleg ogleda proizvodnje predstavili tudi nekaj avtomobilov, v katere so vgrajeni izdelki podjetja Novem. US, foto: TT april 2008 - Petek le pozitiven Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev še vedno ne najde navdiba. Kljub temu, da so evropski trgi v začetku preteklega tedna nakazovali možnost popravka tečajev tudi pri nas, se je to na domačem trgu odrazilo le v uvodnih minutah. Optimistično razpoloženje je poneslo cene pomembnejših delnic nekaj višje, v nadaljevanju pa so sledile prodaje, ki so prevladovale ves teden. Svetla izjema je bilo le petkovo trgovanje, ko so cene delnic kar opazno poskočile, vendar pa to ni zadostovalo, da bi slovenski borzni indeks končal v pozitivnem območju. Njegova vrednost se je tako v tem tednu spustila za dobra 2 odstotka, najbolj boleče pa so trgovanje ponovno Spremljali delničarji Krke^ Cena delnice se je po močnih razprodajah, ki so se začele že pretekli teden, znižala vse do nivoja 90 evrov. kjer pa se je pojavil nekoliko močnejši odpor, Podpora pri tem nivoju je vzdržala, zadnji dan pa se je trgovanje dvignilo na 95 evrov. Močnejši razprodaji delnic Krke. ki so prispevale veČino prometa, so sledile tudi ostale pomembnejše delnice na borznem trgu. Za približno 3 odstotke so se na tedenski ravni spustile delnice Nove KBM in Aerodroma, 6 odstotkov nižje so zaključile delnice Pet rola in Luke Koper. PREQLED TEČAJEV V OBDOBJU M£0 25. X 2000 in 28.3.200B Oznaka Im« Enooii t«£ai Promet y tEUR CIC6 Cinkarna Celje 127.75 26.00 •0.58 CET6 Cens 86.50 1.80 O.QQ GRVG Gorenje 33,97 1.425.50 -0.29 PILR Pivovarna Iňíko 83,76 366,50 -1.20 JTKS Juteks IQ2.0Û 16,60 2.00 rroG Etol T88.9a 3270 •2,58 Kljub prodajnim pritiskom pa so se drugače kot ostale na trgu gibale delnice Istrabenza. Večji premiki v delniški strukturi in vse glasnejše govorice v medijih so vlagateljem vlili upanje, da se bo zgodil ponovni prevzem. V tem kontekstu ne gre pozabili, da je Petrol pred časom s prevzemno ponudbo po ceni 110 evrov uspel pridobiti nekaj manj kot tretjino vseh izdanih delnic, zaradi česar se je v medijih kot možna prevzemna cena omenjala U5 evrov. Ta cena močno odstopa od trenutne tržne In je med vlagatelji kljub tveganju že pomeniJa možnost za kratkoročen zaslužek, kar je pognalo ceno delnice Istrabenza za 5 odstotkov na vrednost 98 evrov. INDEKSI MED 25.3. in 28.3.2008 Indeks Zadnji tačaj SBI20 a.664,2fl PIX 5.997.04 BIO 116.76 %spr. -1.78 -0.23 0,03 Glede na petkov zaključek trgovanja, ko so se vrednosti pomembnejših delnic že začele popravljati, obstaja možnost. da bo ta teden bolj optimističen. Vendar pa je nadaljnja pol predvsem zaradi nestabilnosti v zadnjem obdobju in močnih razprodaj trenutno še vedno nejasna. MATJA2 BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. 0|\/|C0 FENIKS d.o.o Sl-3310 ŽALEC, Cesta Žalskega tabora 10 Objavlja prosto delovno mesto LIVARSKI MODELJIR - en izvajalec Izdelava In popravilo lesenih in plastičnih modelov za potrebe Irvame. Za razpisano prosto delovno mesto se lahko pnjavijo kandidati s pridobljeno III. ali IV. stopnjo izobrazbe lesarske smeri« zaželene izkušnje. Delovno razmerje bo s kandidatom sklenjeno za nedoločen 6as s trimesečnim poskusnim delom. Plača po dogovoru. Kandidati naj posliejo pisno vlogo na naslov: OMCO FENIKS SLOVCNIJA, d.o.o«, Cesta žalskega tabora 10,3310 Žalec. Za dodatne informacije pokličite na telefon 041 641-922, vsak delovni dan med 7. in 12. uro. Očiščene brezine Celjskâ pomUdânskâ Čistilna akcija je lepo uspela. V njej so očistili brežine Savinje ob Mestnem parku in obaio Šmartinskega jezera. V akciji je sodelovalo 160 prostovoljcev. Izkazali so se ribiči, taborniki. Člani kluba Študentov, pripadniki cerkve Jezusa Kristusa poslednjih dni in nekateri posamezniki. V akciji so zbrali in odstranili 35 kubičnih metrov nesnage. V akcijo so se v nekaterih krajevnih skupnostih in mestnih čelrteh vključili tudi tamkajšnji krajani, svoja okolja so očistili tudi v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih. Akcija se bo nadaljevala v petek, ko bodo srednješolci očistili še Mestni park. BS, foto: GK Čiščenja ^ okolja v občini Žalec v občini Žalec so v soboto v vseh devetih krajevnih in Mestni skupnosti Žalec pripravili pomladansko čiščenje in urejanje okolja. Akcijo so izvedli oa bregovih in ob strugah potokov, reke Savinje, ob cestah, pešpoteh in planinskih poteh ter okolici šol, dvorca Novo Celje, rudarskega muzeja Zabukovica, gasilskih domov, jame Pekel, rimske nekropole v Šempetru in Še kje. Udeležba je bila več kot zadovoljiva, saj se je akcije udeležilo 1140 občank in občanov vseh generacij, društev in organizacij, od tega je bilo 640 učencev in učenk osnovnih Sol z učitelji in učiteljicami. Med krajevnimi skupnostmi je bilo največ udeležencev» 115, iz KS Šempeter, najmanj pa iz Mestne skupnosti Žalec. TT Gotoveljski upokojenci pri čiščenju bregov potoka Godomlja Več za oskrbo na|mla|ših in najstarejših Svetniki občine Dobrna so na zadnji se-ji potrdili predlagano poviSanje ekonomske cene v Vrtcu Dobrna, pa tudi povišanje cen socialnovarstvene storitve pomoč na domu. Nove cene začnejo veljati s prvim aprilom. Ekonomska cena za celodnevni program za prvo starostno obdobje bo po novem znašala slabih 400 evrov, za drugo starostno obdobje 343 evrov ter za poldnevni program slabih 300 evrov. Vse cene so precej nižje, kot jih je predlagala Osnovna šola Dobrna, ki že nekaj let z enoto vrtca ustvarja izgubo. Po predlogu Doma ob Savinji Celje, izvajalca pomoči na domu, pa so dvignili cene le storitve. Ta sedaj znaša 15,43 evra za efektivno uro, kar pomeni, da je ob subvenciji drŽave in občine končna cena za uporabnika 3,60 evra. RP - Št. 26-1. april 2008 Hitra cesta najprej MO Celje Po neuradnih informacijah bodo danes na ministrstvu za okolje in prostor spo-ročiH> da odstopajo od gradnje severnega dela 3. razvojne osi, torej hitre ceste od avstrijske meje do šta* jerske avtoceste, in da se bodo najprej lotili gradnje hi* tre ceste v osrednjem, celjskem delu, prvenstveno v Mestni občini Celje. Za danes je namreč napovedano srečanje županov iz občin, ki ležijo ob 3. razvoj- ni osi, zaradi vseh pomislekov, ki so se porodili ob predstavljeni naj ugodr^ejši trasi v severnem delu, pa so se na ministrstvu odločili, da bodo 3. razvojno os začeli graditi v osrednjem delu, kjer je predvidena irasa bolj sprejemljiva v lokalnem okolju. Načrtovalci so za Celjsko kot najugodnejšo traso izbrali PAl, ki ima izvoz s štajerske avtoceste v Medlogu, preko predora Anski vrh pa se v Košnici priključi na sedanji cest- ni sistem. V nadaljevanju naj bi sedanjo cesto proti Laškemu in Radečam obnovili in razširili v štiripasovnico» kar bo pripomoglo k manjšim prometnim zamaškom in večji varnosti na cesti, Na današnjem srečanju bodo podrobneje pregledali gradivo, ki ga bo minister Janez Podobnik aprila predstavil vladi, vse pa v želji, da bi čim prej začeli pripravljali državni lokacijski načrt. PA Novorojenček moral v Izrael Občina Štore se je na predlog občinskega odbora za socialo odločila za takojšnjo pomoč družini Taseski, katere novorojenček je bil nemudoma operiran v Izraelu. Gre za dečka, ki se je rodil 10. marca s hudo srčno napako, njegovo življenje pa so uspeli rešiti le z operacijo specialista v Izraelu. Po prvih informacijah je bila operacija našega novorojenčka na Bližnjem Vzhodu uspešna. Kot so izvedeli v občinski stavbi, ima del družine s potovanjem in bivanjem v Izraelu visoke stroške, ki jih po oceni občinarjev ne zmore, zato so se odloČili družini po-magati. K temu jih je spod- budilo tudi to, da se je skupina občanov iz Štor že samoiniciativno organizirala za pomoč omenjeni družini. Občinski svet seje tako soglasno odloČil, da bo pri potnih stroških takoj pomagal z enkratno pomočjo v višini petsto evrov, o nadaljnji pomoči pa se bodo odločili na prihodnji seji. BJ Vzorna Matica Na ot>čnem zboru so se pred dnevi sestali člani Planinskega društva Celje Matica in pregledali delo v zadnjih Štirih lelih> kar ga je vodila Manja Rajh. Društvo ima 849 Članov, ki delujejo v različnih komisijah, odsekih in skupinah. V2X)mo so skrbeli za premoženje, posebej pa Se za 2Z pla-ninskih poti, ki so v njihovi oskrbi. VeliJco so postorili pri obnovah Frischaufovega doma na Okrešlju in Se posebej Kocbekovega doma, dejavno pa so pomagali tudi pri odpravi posledic snežne ujme v Logarski dolini in na Okrešlju v letu 2006. BS '^''4/ev/đ za S ezp/ocrto vodenje tronsakc^jskego ročuno :a dve leti, če sklenete: modro varčevanje za 5 let ali rentno varčevanje za lOlet ^ banka celje IZ MASIH KRAJEV novi tednik Gib, gib, gibanje Gibčno in mično ob odprtju prenovljene telovadnice OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah Gib. gib, gibanje je naslov zbornika, ki je izšel ob odprtju prenovljene telovadnice Osnovne šole Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah. Ravnateljica šole Helena Pačnik s temi besedami označuje dogajanje v šoli v zadnjih štirih letih, po uničujočem neurju s točo. Najprej so v celoti obnovili učilnice» lani so začeli obnovo velike telovadnice in novogradnjo male telovadnice z garderobami, s kabinetom in shrambami. V soboto so telovadnici slovesno odprli, junija bodo začeli graditi športni park z atletsko stezo. Vrednos! preureditve stare telovadnice in izgradnja novega dela (skupno merila 906 kvadratnih metrov) presega milijon evrov. 42 odstotkov potrebnega denarja je zagotovilo ministrstvo za šolstvo in šport, preostalo Občina Slovenske Konjice. Kot je v nagovoru množici zbranih na sobotni slovesnosti dejal konjiški Župan Miran Gorinšek, je nova telovadnica le del velikih naložb všolstvo v občini. V manj kot treh letih sta bili povsem obnovljeni Šola Ob Dravinji in šola v Špilaliču, v kratkem bo končana obnova šole v ŽiČah, junija pa bodo ob šoli, ki je danes praznovala, začeU gradili športni park. Zaenkrat je med željami tudi obnova šole v Ločah, ki bi naj bila končana prihodnje leto. Za tako obsežna vlaganja v šolstvo se je občini zahvalil minister Milan Zver in oceni], da sodi konjiška občina glede opremljenosti športnih objektov v sam slovenski vrh. Ravnateljica Helena Pačnik je prepričana, da bo nova telovadnica prispevala k še bolj kakovostnemu pouku športne vzgoje in razmahu športa v kraju. S prerezom traku sta v družbi zaslužnih pot v novo telovadnico odprla uspešna Športnika in učenca šole judoistka Lucija Mlakar in nogometaš Matic Zdolšek. V novi telovadnici so se s plesom predstavili učenci vseh razredov. Z žogami so se zahvalili vsem, ki so pomagali, da ima Šola novo telovadnico, ki jo je učenka Eva opisala kot >'Son-Ček« sredi Konjic-a ne samo zaradi njene živo rumene barve. S slikami so se zahvalili nekdanjim učencem šole -znanim Športnikom - za njihov zgied- Jure Zdovc, Helena Javomik. Katja Dadič, Mladen DabanoviČ, Miloš Šporar, Sandi Soršak, Tina Malul, Cveto Ljubič, Maruša Furman, Borut Slapnik- vsi so bili deležni športne vzgoje v tej šoli.. MILENA B. POKUČ Zoge s podpisi uveljavljenih športnikov, nekdanjih učencev sofe Ob Dravinji, za vse, ki so pomagali pri prenovi velike in Izgradnji male telovadnice. Masneca za Šempetrane Ob vhodu v krajevno cerkev sv. Petra v Šempetru, pri obnovljeni Kazinarjevi hiši, se je v petkovih večernih urah začelo druženje, ki sta ga pripravila Zlatka in Edi Masnec. Gre za neke vrste slovo zakoncev Masnec od hčerinskega podjetja Dober dan, turizem, ki ga je kupil Ljubljančan Bine Čoroli. Kot je napovedal Edi, bo zdaj več časa za obnovo apartmajskih objektov na Ro^i, skupaj z Zlat-ko pa bosta svetovala in pomagala svojima otrokoma. Hčerka NuŠa namreč nadaljuje turistično dejavnost, (n sicer bo delala v novi poslovalnici Ojla, ki jo je ustanovila s prijateljico Tejo Klemen v obnovljeni Ka^naijevi hiši. Sin Jernej, ki je doštu-dirai na ameriški fakulteti za menedžmentvturizmu, vDu-brovniku vodi svojo agencijo Premium servis in je usmerjen predvsem na britansko tržišče. Zakonca Masnec sta že v četrtek za vse Šempetrane pri- Zakonca Masnoe in »klapaii Kumpanji pred obnot^jeno hilo v Šempetru pravila veliko zabavo z eno najbolj popularnih »klap« na Hrvaškem, Kumpanji s Korčule, ki je povsem napolnila šempetrsko dvorano, sodelovala pa je tudi skupina Can-temus iz Žalca. Ob tem Edi nKlapa<( Kufflpanji na obisku pri Holeni Šmigovc (Foto: EM) ni pozabil svoje stare ljubezni, fotografije, saj je v dvorani postavil na ogled nekaj svojih posnetkov. Na petkovo srečanje sta zakonca Masnec povabila nekdanje sodelavce ter Številne druge goste, predvsem iz Dubrovnika. Dogajanje, med katerim so blagoslovili obnovljeno 160 let staro Kazinarjevo hišo, s katero so lepo zaokrožili izgled Šempetra, so popestrili še 2 monokomedijo Toneta Partljiča Snažilka Marija. Snažilko je v polno Šempetrsko dvorano »pripeljala« Pol-zelanka Tanja Cizej, dolgoletna doberdanova sodelavka. ki je našla svojo ljubezen, dom in družino v Dubrovniku in zdaj aktivno deluje v njihovem slovenskem Kultiu'nem društvu Lipa. Po koncertu so pripravili tudi presenečenje za domačinko Heleno Šmigovc. ki so ji ob 71. rojstnem dnevu na domačem pragu zazvenele mandoline »klai>e« Kumpanji, lepim željam pa se je z rožo pri- družil tudi predsednik TZ župani je Dubrovnika Vjeko-slav Korda. Kol zanimivost dodajmo, da je bil Edi Masnec lani v Cavtatu razglašen za naj turističnega delavca v kategoriji tour operaterjev, pri Čemer se je takoj spomnil ene »resnične« iz časov, ko je s fotoaparata in z zaposlitve v naši medijski hiši prešel na turizem. »V Športni opremi. z nahrbtnikom in lasmi, spetimi v Čop, sem pospremil večjo skupino gostov v nek dubrovniški hotel in na koncu me je prijazen starejši receptor vprašal, kako mi lahko pomaga. )Če je Se kakšna soba ostala, bi jo Imel. Veste, jaz sem direktor agencije, ki vam je poslala to veliko skupi no sem rekel. Malce čudno je pogledal, se obrnil in zavrtel telefon: >Sefica, tukaj scoji neki Čupavec in govori, da je direktor ... Kaj naj naredim?« US, foto: IT Občina želi pomagati Občina Laško bo tudi letos upravičencem preko javnih razpisov pomagala pri naložbah v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pri plačilu zavarovalnih premij, zagotavljanju tehnične podpore v kmetijstvu ter naložbah za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja se bo končal 3. aprila. Na področju družbenih dejavnosti na Občini Laško še do 7. aprila zbirajo prijave za sofinanciranje mladinskih projektov in programov, kultur/lih programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture ter programov na področju socialno-hu-manitarnih dejavnosti. Prav tako bodo sofinancirali prireditve in projekte s področja kulture, turizma, športa, otrok in mladine. BA Na ogled čistilne naprave Občina Zreče uresničuje svojo obljubo Icrajanom konjiške krajevne skupnosti Dobrava-Gabrovlje, ki nasprotujejo izgradnji Čistilne naprave v neposredni bližini» v zreških Dobrovljah. Krajane te krajevne skupnosti ter vse zreške občane, ki jih to zanima, vabijo na ogled biološke čistilne naprave v Slovenski Bistrici. Odhod na ogled bo v sredo> 2. aprila, ob 15. uri 2 avtobusne postaje v Zrečah. Prijave zbirajo na Občini Zreče na telefonski številki 03/757-17-00. MBP Svet zavoda III. OSNOVNE ŠOLE CELJE Vodnikova ulica 4, 3000 Celje razpisuje delovno mesto RAVNATELJA / RAVNATELJICE Kandidat/-kd mora za imenovanje na funkcijo ravnateljaZ-ice izpolnjevati splošne zakonske po^je in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur L RS, št.16/2007 - uradno prečišćeno belilo). KandidatiZ-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspesno vodenje zavoda. I^rani/-a kandidat/'^o bo imenovdn/-a za mandatno dobo 5 let. Predviden začetek dela je 1. 9. 2008. Pisne pr^avez dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev oziroma njihove overjene tot^opije (potrdila o izobrazbi. pnDgram vodenja zavoda, potrdiloonel^novanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju već kot sest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) s kratkim življenjepisom in dos^^njimi delovnimi izkušnjami pošljite v 10 dneh po objavi razpisana naslov. Svet zavoda Ili. Osnovne šole Ceije, Vodnikova 4, 3000 Celje, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATEUA / RAVNATEUlCO. Kandidati/-ke bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. TOREK. 1.4. Nova celjska tržnica bo prodajni objekt in muzej hkrati. Končno nova tržnica Občina Celje se je odločila za nov, bolj ambiciozen projekt, ki ga bo sofinancirala tudi Evropa Potem ko so še pred dnevi odgovorni v celjski občinski stavbi zatrfevđii> da se bo gradnja dolga leta od-la^ne nove celjske tržnice začela Šele jeseni» l>odo po presenetljivem dogodku začeli delati že danes. Do preobrata je prišlo po županovi zaslugi, saj je na osnovi dobrih izkušenj z delom evropske skupine in njenega projekta Celjski včeraj in jutri pred nedavnim ustanovil še skupino Celje danes. Skupina strokovnjakov, katere delo usmerja Jože Smodila, je namreč uspela s projektom fu-luristične tržnice-muzeja, ki bo hkrati ostala srce mesta, s svojo šokantno arhitekturno zasnovo pa bo postala, tako vsi čvrsto verjamejo, prava evropska znamenitost, ki si jo bo hodilo ogledovat mlado in s!aro iz vse Evrope. Navidez nemogoča zamisel, da bi iz stare tržnice s futur i stično stavbo pridobili tako prodajni prostor kol muzej, je prepričala komisijo evropskega kohezijske- ga sklada. Sklad je projekt uvrstil med prednostne naloge in zanj namenil deset milijonov evrov nepovratnega denarja. »Ponudila se nam je enkratna priložnost in zagrabili smo jo z obema rokama,« je ob novici iz Bruslja komentira) vodja projekta Celje danes. Srž projekta je v tem, da bodo do konca leta na prostoru današnje celjske tržnice sezidali prav posebno stavbo, za katero je načrte pripravil celjski arhitekt Nande Korpnik. Tržnico si je zamislil kot prodajni prostor za živilske izdelke in kol muzej v enem. Kot kaže tudi naša slika» bo v okolici nove stavbe ostala ponudba branjevcev, ki bodo svoje izdelke še naprej iržili ob stojnicah. Prav posebna pa bo ponudba v stavbi. Ta bo imela veliko podzemno garažo, kar bo rešilo mestno jedro vseh težav glede parkiranja. V prvotnem projektu biroja Kru-šec garaža ni bila predvidena, in sicer zaradi strahu pred dolgotrajnostjo de), saj so predhodna raziskovanja pokazala, da so pod tržnico bogata arheološka najdišča. Prav zato bo nova stavba nekaj posebnega. Vse, kar bodo našli ob izkopih podzemne garaže, bo namreč neokrnjeno predstavljeno ljudem pod debeUm steklenim dnom garaže - na podoben način kot so rimske terme vidne ljudem, ko pridejo v novo celjsko upravno enoto. »Na la način bomo zgodovino ohranili za zanamce, v tržnici pa pridobili tudi muzejske površine»« je povedal Korpnik. A to Še ni vse. V zahodnem delu novega objekta {na prostoru, kjer je zdaj vinotoč) bodo obudili duha in ponudbo nekdanjega Železninarja. V muzejski trgovini bodo meščani in tudi turisti lahko kupovali vijake, žeblje, okovje in bucike, ki jih tîodo ponujali na restavri ranih pultih nekdanjega Železninarja. Preostali spodnji prostor v stavbi bodo namenili prodaji zdrave prebrane in domačih zvarkov. Objekt bo imel tudi nadstropno etažo, v kateri bo elitna restavracija, en del nadstropja pa bodo namenili za prodajo Čevljev, saj je Eo ena od deficitarnih ponudb v mestnem jedru, V skrajnem južnem delu stavbe bodo v dogovoru z rejci organizirali prodajo sveže klane živine, pri čemer načrtujejo tudi postavitev velikih LCD-monitorjev, na katerih bodo kupci lahko sledili postopku in sledljivosti zaklane Živine. V mestu je sicer nekaj negodovanja, ker bodo dela utrip na tržnici ustavila za skoraj leto dni. Toda meščani ne bodo prikrajšani. V času gradbenih del bodo namreč branjevce razselili po vsem mestnem jedrn, kar bo prispevalo tudi k dnevnemu utripu mesta. Za zdaj se za še dodatno popestritev ponudbe dogovarjajo z uličnimi glasbeniki in reperji, ki bodo morali v svojih recitacijah poudarjati predvsem pomen zdrave prehrane. POPEK Foto: Biro NANDE KORPNIK S plesom v pomlad Rotaract Club Celje pripravlja to soboto v sodelovanju s celjskim rotary klubom Dobrodelni pomladni ples, s katerim želijo mladi celjski rotarijci prispevati k pomladnemu dogajanju v mestu. plesni program bodo obogatili s številnimi nastopi gostov, pokušinami, pomladnim srečolovom, kotičkom za fotografiranje in Učenje, zanimivimi moderator]i in glasbenimigosti.ki bodo nastopili ob spremljavi BigBan-da Grosuplje pod vodstvom dirigenta Igorja Lunderja. Osrednja pevska gosta bosta Tanja Ravljen in Boštjan Korošec. Goste bodo razvajali z dobrotami iz Čokoladni ce Dobnik, kulinaričnimi mojstrovinami Gostinstva Štor- man. vse ob spremljavi odličnih vin iz Vinarstva Čurin. Osrednji dogodek bo plesno tekmovanje s plesalci in plesnimi učitelji iz Koroškega plesnega kluba Karmen. Izkupiček, zbran s prodajo vstopnic, bodo člani Rotaract in Rotary kiuba Celje namenili donaci jam trem celjskim gimnazijcem za vsestransko odličnost in uspe- he (Kvirini Martini Zupane iz 1. gimnazije v Ceiju, Sanji Kos iz Gimnazije Lava in Ža-nu Žveplanu iz Gimnazije Celje - Center) ter Plesnemu forumu Celje kot pomoč pri organizaciji poletne turneje v Macao. Celju sez novim in svežim pomladnim pksom obeta eden vidnejših družabnih do-godkov. BS 9.00-11.00 Knjižnica pri Mišku Kpjiaw__ Ježek, miška in lisica prav^ićne dogodivščine z Mojco in ido 17.00 Galerljalikovnihdel mladih_ Likovna dela oirok Otroškega vrtca šmaiie pri Jelšah odprtje razstave 19.00 Medol)Činska splošna _knjižnicáŽalec____ Grad Žovnek - zgodbe o transformaciji prostora odprtje razstave Î9.30 Celjski dom trio Opus a koncert za Koncertni abon-mainizven 19.30 Narodni dom Celje Mladini pihalni ctfkester Glasne šole Celje koncert SREDA. 2.4. 9.00-11.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku__ Ježek, miška in lisica pravljične dogodivščine z Mojco in ido 9.00-20.00 Medobčinska __splošna knj'^">ca ŽaJec Pravljični maraton pravljice za ocrc^ in odmsle 9.50 Knjižnica Vojnik_ Mojca in Kaiičopko ^edaiiško-^asbenaanmia- ajazaotroke 9.30,11.00 Kulturni center _Laško_ Srečanje z Andrejen Rozmanom kozo zakJjučnaprirediiev ob dnevu otroške in mladinske književnosti 16.00,17.00, 18.00. 19.30 Hiša plesne úměrnosti_ Pomladanska plesna razigranost predstavlja se 200 plesalcev Plesnega teaira Igen 17,00 KnjižnicapriMiSku Knjižku _ Mojca in KaliČopko gledahško-glnsbena animacija za otroke 18.00 Dvorana Zveze kulturnih društev Celje_ Amalija Skrobar io Nada Jelovšek predstavitev literarnih del 19.00 Knjigama Antika_ lirikiHiove literarne degu-staclje liîEramiveSerÙnkameCelje 19.00 iOijtžnica Rogatec_ Brazilija potopisno predavanje Petre Potočnik 20.00 Kxiltumi dom Slovenske _Konjice_ Marietka gledaiiSka predstava čfTirrEic3.4. s.30 Hermanovo gledališče Otroškega mu^ja_ Lutkarije in vragolije iO. reffjsko srečanje luikov-nih skupin 9.00-11.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku_ Ježek, miška in lisica pravljične dogodivščine z Mojco in Ido 16.00, 17.00, 18.00. 19.30 Hiša plesne umetnosti_ Pomladanska plesna razigranost predstavlja se 200 plesalcev Plesnega teatra Igen 18.00 Mladinska knjiga Celje BonoBaršelcResniceBv-Ijenja predstavitev knjige 19.00 Osrednja knjižnica Celje, Levstikova soba_ Teharska koseška skupnost skozi prizmo sodnega protokola koseškega sodišča v obdobju 1715-1718 predavanje Andreja Hozja-na /n Zeljka Cfseta 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_ Predstavitev Časopisa Reartikuiacjja predavanjeMaiineCržinič. Staia Kleindiensta in Sebastiana Lebana 19.QQ Dom sv. Jožefa Cdje Zakaj se ni mogoče cerkveno ločlú? predavanje Stanka Ojnika in Rafka Valenčiča ;9.30 Slovensko ljudsko gledališče Celje_ Razred izven abonirmja 19J02dTavm§če laško Zdravstveno predavanje Simone Sket Svet zavoda SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE Kosovelova uilca 2. 3000 CELJE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandldat/-ka mora za imenovanje za funkciio ravnatelja/nce izpolnjevati splošne zakonske In posebne pogoje s)^adno z Zakonom o organizaciji ir> financiranju vzQOje in izobraževanja - ZOFVl iUf.l.RS, it. 16/07-uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in dmge sposobnost za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandldat/-ka bo imenovanAa za pet let. Predviden začetek defa bo 1. 9. 200d. Pisne vloge z dokazifi o izpolnjevanju zahtevanih pogojev {overjena potrdila o izobrazbi» potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju već kot sest mese-cev in potrdilo o nekazrv>vanju zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda, dosedanje delovne izkušnje) pošijtte najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov; SVET ZAVODA SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CEUE> Kosovelova ulica 3000 CELJE, s pripisom »ZA RAZPIS RAVNATELJA«. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeîi vzakoni-tem roku. 8 AKCIJA novi tednik Spremljal snemanje trdoerotičnega filma Bralec, ki si upa^ česar si drugi ne - Kako je bilo gledati seksi sceno v živo? Ker se akcija Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje izteka, smo se odločili (po dolgem ok-levanju) uresničiti željo, lu nekoliko izstopa. 46-Ietni Miha Urh s Pustega Sleme-na nad Gornjim Gradom je ob našem obisku na svoji kmetiji najprej pom i sli I > da ni plačal naročnine za Ča-sopis. A ko smo mu pove-dali« da ga bomo naslednji dan odpeljali na Gorenjsko v studio, kjer bo lahko v za-kulisju v živo spremljal snemanje pravega trdoerotičnega fiima» kar si želi že dolgo časa, se je po rdečici na njegovem obrazu pokazal nasmeh: »Pa saj ne morem verjetil Kako ste vedeli?« Ah, Miha, vaào željo so nam zaupali vaši prijatelji. Naj ostane skrivnost, kdo. Te želje ne bi mogii nikakor uresničili brez pomoči Studia LoveStar in znanega producenta in por no režiserja Maxa Modica, ki je kot naš posrednik uredil vse, da smo Urha lahko odpeljali na Gorenjsko. Te dni namreč lam dokončujejo trdoerotični film Trije v vrhuncu. Trije igralci (moški, dve ženski) z ekipo pospešeno snemajo Še zadnje kadre, a točne loka-cije snemanja ne smemo izdati, ker te stvari ponavadi niso in ne smejo biti javne. Miha Uril pri odhodu z gradu, ki je bil prizorišče snemanja. Reportažo o Urhovem spremljanju oz. sodelovanju pri snemanju trdoerotičnega filma bomo na Radiu Celje predvajali danes ob 11.IS To je bii tudi pogoj našega sodelovanja. Urh se svoje želje ne sramuje: »Doma nimam možnosti pedali teh filmov, pri prijateljih pa včasih. To si želi vsak, jaz le povem na glas!« Ob prihodu na prizorišče snemanja je režiser Madboy (gre za vzdevek, kar je v tem poslu normalno) Urhu razložil, Ji kako snemanje poteka. Madboy je lani snemal tudi z znanima Julio Power in Alexxx Wild Cbili sia tudi na erotičnem sejmu v Celju). Urh ni skrival želje, da bi pri takšnem snemanju kdaj tudi sodeloval. »Neverjetno, da sem tul To je noro,« je komentiral Urh, toda preden se je akcija začela, se je morala naša novinarska ekipa odstraniti. V prostoru (namignimo le, da gre za starejši grad) je poleg snemalne ekipe ostal samo Urh! In medtem ko je užival, smo mi po-kramljali z Maxom Modicem, ki stoji tudi za spletno stranjo www.zavod69.si: »Erotika zanima veliko ljudi, Urh je pogumen in to prizna. Moški se identificira z moškim v pornografskih filmih. Mogoče bo zdaj kupil kamero, kdo ve. Veliko Slovencev se med seksom snema, kar poglejte na splet! Drugače pa so honorarji v tem poslu nizki. Veliko deidet hodi v Nemčijo, kjer posnamejo filme in za-sliižijo 1200 evrov.« Fotografij s snemanja žal nismo mogli objaviti, ker gre za trdoerotični film, s katerega po zakonu o medijih ni dovoljena objava. (n ko je bilo snemanje scene (v filmu bo predzadnja) končano, smo kar planili proti Urhu, ki je bil v obraz spet fdečl »In? In?« smo ga spraševali. »Super! Zdaj vem, da ni pomembno le, da zna ženska kuhati in pospravljaa!«»Pa ste samo gledali ali smo nadaljevali v rahli zadregi. »Ha, so mi dejali, da bosle to videli. ko bo film dokončan ...«Ali ni Uril s tem že odgovori]? DVD Trije v vriiuncu bo v prodaji predsâdoma konec aprila. SIMONA ŠOUNIC Foto: GREGOR KATlC Producent Max Modic se je tako stisnil 2 eno od erotičnih artistk v nastaiaiočem filmu vcasu odmora. 4 r 7 5 i 1 Od tu dalje so bila vrata za našo ekipo, rann za Udia, zaprta. - Št*26-1.apHI2008 - Slava Kartatec je bila z nalim delom zadovoljna. Izgine še tako velik madež Lep pozdrav» spoštovane bralke in bralci Novega tednika, teden je spet naokoli in kot je že v navadi se vam ponovno javljam še z ene zelo uspešne akcije. Tokrat sva s pomočnikom Janezom obiskala Slavo Karlatec iz Šempetra. Najprej sva pri meni spila kavo in vsak po dva kratka za pogum, nato sva se odpeljala v Šempeter v Lepo ulico S, kjer naju je pred hišo čakala nasmejana Slava Karlatec. Tudi vi ste lahko cako dobre volje in veseli, ampak pogoj je, da mi pošljete kupon iz Novega tednika ali se prijavite na številih 090/93 61 70. Gospa Slava naju je pospremila v stanovanje in povedala svoje želje. Izbrala si je veliko sedežno garnituro, na kateri so zelo radi tudi kužki, kar se je tudi poznalo, in preprogi, stari več kot 40 let. ki ju je Janez odpeljal v svojo saion in očisril, kot se spodobi. Spoštovani, akcija se je začela in Janezek se je lotil sedežne kot pes ježa in s pristopom pravega profesionalca. Na sedežni je bilo tudi nekaj madežev, zato sem bila malo v skrbeh, toda ko moj pomočnik vzame v roke svoje pripomočke, izgine še tako velik madež. Po odlično opravljenem delu je bila nagrajenka Slava presrečna. V petek bom gostja v jutranjem programu s Silvestrom Javomikom tn komaj čakam, da bom v vaši družbi tudi v živo in da rečem kakšno o naših uspešnih akcijah. SILVIA LUGER KUPON Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEDE! Vabim SUvio, da poskrbi za moje čisto stanovanje: m IN PRIIMEK:_ NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA IN KRA^ TELEFONSKA ŠTEVILKA PODPIS s pMpfsoffl poirjufeir, da se strinjatn s pogoji nagradne Igre, U so ob^avlj^l na SQietnl strani Mvw.iadkKeUc.com In WMw.naviMnlk.cem. Kupon pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celle k Prešernova 19 J. 3000 Celje (f^ s pripisom: 6ST0 VSE iiiniiniv.novitednik.coin novi tednik REPORTAŽA Majda Knaz, Nraes Krajne in Ivanka Kroflič na usodno četrtkovo jutro. Sracni kupončki so jim prinesli stilsko preobrazbo. (Foto:V0raOrBlnik) »Hudirja^ dobro izgledamiff Edino, kar je polepšani mami prišlo na pamet pred ogledalom - Novi tednik in Radio Celje sta proslavila materinski dan Katarina in Jasna a Lapotnega studia Sodin sta rwajali nasa dektata In jim odkrili zapeljivi svet barv. ki prikrijejo, poudarijo In polepšajo. še dolgčas nam ne bo.« 2 novo svežo pričesko je seveda odšla tudi Majda, za katero je kuponček Novega tedna po-slalá njena najmlajša hči in zato je bilo presenečenje ie večje. Naslednja postaja je bU Lepotni studio Sodin, kjer nas je prijazno sprejela Katarina Sodin. S sodelavko Jasno sta naše gostje razvajali, jih masiraJi, malo poučili in rîe-govali. Na koncu pa so svoj pečat pustile barve. Pritaje- Bití mama je najlepši in najtežji poklic oa svetu. Vbesedi mama je zbrana najčistejša ljubezen tega sveta. In na tisoče pesnikov je ni moglo prav ubesediti. In kako bi potemtakem uspelo meni? A vam bom vseeno povedala zgodbo o treh mamah, ki jih je oa velikonočno soboto zadelo kot strela z jasnega. Z valov Radia Celje se je namreč zaslišalo: »Draga gospa, izžrebani ste za postno materinsko stilsko preobrazbo!« Nives Krajne iz Laškega. Ivanki Kroflič iz Celja in Majdi Knez iz Žalca je padlo vse iz rok in èe nekaj časa niso mogle zapreti ust od presenečenja in veselja. Ampak to so nam poveda- la, se nagnila levo, malo na- le šele kasneje. Ko smo se dobile na čisto ženskem zmenku. Takem, ki prav toliko poboža dušo, kot polepša telo. V salonu Hair center Darja v Celju je frizerska mojstrica Darja Kocmut najprej vsako od naših dam dobro pogleda- zaj in že je vedela, kako bo v novi podobi poudarila tisto najlepše. »Predvsem pri takšnih preobrazbah poskrbim, da je stranka hkrati modna, zvesta sebi iji predvsem, da se kljub prenovljeni podobi Še vedno dobro počuti v svoji koži,« je med barvanjem, striženjem in oblikovanjem treh pričesk pripovedovala Darja. »Pri Nives sem lasem le dodala nekaj življenja in malo zmehčala rob. Barve pa je že sama zelo dobro izbrala,« Ivanka nas je očarala s svojim veselim karakterjem in nas šokirala z izjava, da »frizeraj« obišče le toliko, da jo postri-žejo od zadaj, kjer se res ne doseže. Vse ostalo striženje, trajno kodranje, barvanje in kar je še takih opravil, naredi kar sama! «Gospa obvlada,« se je smejala Darja, »po moje jo lahko tam okrog novega leta kar najamem za pomoč. Pa \ « ^^^^ — S Opravljeni izpiti in podoba »2è pokazat«. Nives je obljubila, da bo oboja proslavila kar najbolj vasalo. I Tudi Katarini, naši umetnici ličenja, seje ob vseh vzklikih navdušenja ob novi podobi kar milo storilo. »Prav uživom, ko gledam ta izraze na obrazu. Vse tri so krasne.« kfiifiňm ^ccn f P maoiA TAOOooceue Hair ceni&r Dsn's Oarja Kocmut« s.p. U L Fcaflkolovskih 2r1ev 24, CeTje Tal.:4d1 97 DD Darja Kocmut iz Hair centra Daijs je izbrala barve, postrigla po modi in posušila na mladost. In ko ^ovek seštaje Še ves smeh in dobro voljo, res odide kot prerojen. no nežne, a vseeno odločne. Ko so se na koncu naše gospe pogledale v ogledalo... Ce ste zamudili sobotno reportažo na Radiu Celje, vam žal na tem mestu ne moremo opisati vsega presenečenja, čudenja in vzklikanja, Nives, Ivanka in Majda so bile navdušene. Mi pa tudi. Mame so res sol zemlje. Vedno tako neskončno lepe. Tokrat smo jih na zunaj še malo polepšali s pomočjo frizerske mojstrice Darje Kocmut iu umetnice Učenja Katarine Sodin. In veste, kdo oberrta od začetka kariere in vsak dan znova v salonu stoji ob strani? Kdo drug kol njuni zlati mamil Do nove stilske preobrazbe pa svojim materam polepšajte dneve tako> kot znate le vi. SAŠKA T. OCVIRK Foto: KATJUŠA Št. 26 -1. april 2008 Mala dežela velik korak Jem in Joharmes vSlovdiujiužrvata^JMi ustreza Urna, Joharme^^ V enem od nizozemskih pristanišč imata zakonca svojo jadrnico, vSlovernjIj^^ Srečna, da sta izbrala Slovenijo Nizozemski par obožuje štiri letne čase deželice, v kateri preživlja jesen življenja »Glej, glej, pa še točna std,<< pravita najina gostitelja. Res sva prispela na minuto natančno ob do* govorjeni urL »Slovenci običajno niste točni, kakšne pol ure ste vajeni zamuditi»« se namuzne Johannes. »Ampak raje imam to kot pa nizozemsko pedantnost. Če tam prideš na obisk v času kosila, boS moral Čakati» da pojejo do konca. Pa ne da bi ti kaj ponudili, jasno dajo vedeti, da drugič raje pomisli, kdaj prideš naokoli,« pribije njegova soproga Jannigje [krst-nega imena ne mara, zato jI bomo rekli kar Jeni]. »Tako dol^ uradni imeni imava, da ju vaši uradniki nikakor niso mogli stlačiti v standardne izkaznice, dokumente o stalnem prebivališču,« pravita Johannes Bastiaan Zooneveld Piek in Jannigje Van Lakemen Zooneveld Piek. Nizozemski par od upokojitve, že 14 let, živi v prikupni hiški v Lokah pri Mozirju. »Slovenija se nama zdi čudovita,« ljubeznivo pravi Jeni. Z Gregorjem bi srčen, življenjske energije poln par najraje »posvojila« za dedka in babico. »Zmeraj sva ve-deia, da se bova v zrelih letih preselila v tujino. V igri so biii Maroko. Izrael. T\inizi)a, saj obožujem toploto in sonce. Ampak Johannes je bli odločno proti, čeŠ, tí boš sedela na soncu, kaj pa naj medtem jaz počnem.« pove Jeni. Njen soprog, kot bosle lahko prebrali, je namreč hiperaktiven. »Hja, Slovenija je bila kompromis, lako sva že pred leti imela ogledano hiško v Letušu, potem pa sem se predčasno lahko upokojil in sva na hitro našla domovanje v Lokah. Malce sva jo pregradila in obnovila. Saj veste. Nizozemci imamo radi velika okna brez zaves,« pojasni Johannes. Pa ju nič ne moti, da ju vidijo sosedje? »Kje pa. vsi so prijazni. Saj veste, takole na vasi imamo nekakšen medsebojni sistem varovanja. Če se bo kdo nenavadno smuka) okoli sosedove hiše, ko bo ta odsoten, ga bom seveda vprašal, kaj počne, koga išče»« povesta zakonca. Raje ne »utrujata« s svojo slovensčino Kramljamo v an^eščlni. Lahko bi mdi v nemščini, ki jo seveda obvladata. ampak v njej sem »mrzla«. A med pogovorom zakonca uporabljata posrečeno mešanico s slovenskimi besedami. »Slovenščine se je grozljivo težko naučiti, sploh pa na stara leta. Malce sva tudi razvajena, pri vas vsi govorijo an^eško ali nemško, tako da nisva prisiljena uporabljati slovenščine. A veste, da me včasih prijateljica kar prosi 'Jeni, daj povej v an^eščini, tvoja slovenščina me utruja,« se nasmeje sogovornica. Slovenije sta po dolgem in počez videla več, kot jo bom sama kdajkoli, tudi po tujim sta ogromno potovala. Prijateljstva sta spletla s Številnimi Slovenci iz vse drŽave, na obisk v našo deželo vabita prijatelje iz svoje domovine. »Vsi so navdušeni, nekaterim pomagava iskati nepremičnine. saj bi tudi sami radi živeli v Sloveniji,« pravi Johannes. In čisto niČ ne pomešata Nizozemske? »Ljubica, kaj pa naj pogrešam? Dež, oblake, hladno vreme in Še bolj hladne ljudi? Niti pomotoma.« odgovarja Jeni. Otroka in vnuk so na obisku v Sloveniji večkrat. kot naša sogovornika na Nizozemskem, »Pojma nimam, zakaj bi nekdo želel videti Nizozemsko, in turistov, ki se ^rinjajo v Amsterdam res ne razumem. No, ja, mlade že mogoče,« odrea^ra Jeni naj moj namig o priljubljenih »zeliščih«. Lani je v domovino odšla le enkrat. »Danes je vreme čisto nizozemsko,« pripomnim ob pogledu skozi okno. »Ah, kaj bi to. prihaja pomlad. vse bo vzcvetelo.« vrže Jeni pogled na lepo urejen vrt. Na ptičji hišici, od koder se sliši ščebetanje, na majhen kumik z nekaj putkami in Candyja, kužka, ki je besen, ker ne more v hišo. »On laja v čisti slovenščini,« se smeje Johannes, ki je glavni pri urejanju vrta. »VeŠ. deklica, na Nizozemskem moraš biti presneto premožen, da si omisliš lastno hišo z vrtom. Večinoma imajo Nizozemci hiše zgolj v najemu,« me pouči. Drži pa, da ne zna biti pri miru. »Nobenega prostega časa nimam,« se pritožuje, Johannes slika, je navdušen motorist (»Bolj praktično, lažje obrnem, ko zavijeva na napačno pot. ker imate ozke ceste.«), jeàlec - do pred kratkim je bil ponosen lastnik konja, pa ga je prodal, ker mu nagaja koleno in ježa ni možna, z Jeni kolesarita po Sloveniji tn hodila v hribe. Čeprav se Jeni najbolje počuti doma, v Lokah, kjer sta mir in dšina. Uživata v gostoljubju Bolj med »sevemjake« kot se v naši akciji odpravimo, lepše opise nacionalnega karakterja Slovencev dobimo. Nizozemca dobesedno pre- »Polati |e le boli pnjetno. Takrat pridita, bomo pnpravili pikinik,« pravita zakonca, ki zalo rada sprejemata atiiske. kipevata od komplimentov: »Slovenci ste krasni! Odprti in topili Tako radi se pogovarjate, izjemno ste družabni.« V začudenju dvignem obrv. »Čisto resno mislim! Grem na sprehod. že bo iz kakšne hiše pritekel domačin in me ustavil za kJepei,« pravi Johannes, ki mu je takšen domači temperament izjemno blizu. »Potem obvezno narežejo kruh in klobaso, natočijo vina ali žganja, in so užaljeni če ne poskusiš. Karkoli imajo, bodo delili s teboj, tega na Nizozemskem ne bosle doživeli,« je navdušena tudi Jeni. No, nad »tolk-cem« je bila malce manj, ampak pustimo podrobnosti. Zadovoljni par. ki niti pomisli ne na selitev drugam, živi v pravcati idili. In pravi, da ju nič ne more bolj osrečili kot srčni, zgovorni in gostoljubni ljudje v njuni bližini. Ko sta se preselila v Loke. sta tudi sama pripravila veliko vseli t veno »žurko« za sosede. »Če že vztrajaš, da bi rada slišala tudi kakšno kritiko, bi pa res imel tri. Ampak te so naravnane na celotno državo in sploh ne na ljudi,« se zamisli Johannes. »Skrbi me slovenska inflacija. Vem, da nimate visokih plač, a cene so zadnje čase nenormalno visoke. Nekatera živila so na Nizozemskem sedaj cenejša kot pri vas,« se čudi Johannes. Prav tako se Čudi novogradnjam. »Gradite tako navdušeno, kot smo pri nas v 60. letih prejšnjega stoletja. Ampak zakaj poskušate svojo ze leno deželo zbetonirati in v celoti asfaltirati, mi res ni jasno. Kot bi bili vaši arliitekti zadnje čase alergični na parke in drevesa. Mesta ode-vate v sivino,« doda. »Hja, pa še tole. Ne razumem tega vašega sistema TIC (turistično-informadjski center, op. pJ.'Ririste popolnoma zme-dete, veste koliko jih zbegano sprašuje, kam se lahko obrnejo! Če Je za ves ostali svet dovolj dobra obkrožena črka i, ne vem zakaj ne bi bila za vas,« že na pol v smehu pravi Johannes. »Morda želite biti nekaj posebnega!« POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATiČ VASE SKRITE ZEUt-^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Belokranjski glasbeni poet Milena Polutnik, ki živi v Vojniku> seje rodila v Beli krafini, v vasi Gradaik v občini Semič. Doma je bilo devet otrok. Najprej pet deklet, nakar se je oče Anton Golobić> ki bo 14. aprila dopolnil 96 let, »razjeziJ«, da ne bo imel pri hi§i sa-mlh »poscank«, in so se rodili Še štirje fantje. Milena se je kmalu odpravila v svet, zamenjala več zaposlitev, spoznala moža in se zasidrala v Vojniku. A njena duša ]e ostala poveza-na z Belo krajino, s Kolpo, z brezami, vinom in predvsem s Čudovito» nežno glasbo, âe posebej ji je vsr-cu ostal Belokranjec Toni Verderber iz Starega trga. ki je le dobrih 20 kilometrov oddaljen od Milenine rojstne vasi. Za Milenino zaljubljenost v glasbo Tonija Verderberja je vedela njena prijateljica Jožica Petek. Napisala nam je pismo. Željo, da bi Milena spoznala omenjenega glasbenika, smo ji seveda izpolnili, se spravili v avto in odpeljali (ja daleč na drugo stran Slovenije, čez Gorjance v Stari trg. tako rekoč že na mejni rob s Hrvaško- Med vožnjo sta potnici veselo in glasno obdelaii skoraj vse slovenske radijske postaje, njihove oddaje in voditelje, tako da sva z Gregorjem, ki je varno krmaril po dolenjskih iji belokranjskih cestah, izvedela marsikaj novega. A ko smo se približevali cilju, sta potnici čarobno utihnili. V avtu je nastal nek čuden mir. Pričakovanje! V živo je videti lepil! Pred hišo v Starem trgu nas je pričakal gostitelj Toni Verderber, ki se je ija priženil Iz Vrta, majhne vasice ob Kolpi, kjer danes živita samo Še njegova mama in soseda. Od doma v Stari trg ga je zvabila Žena Zdenka, s katero sta več let veselo plesala v domači folklorni skupini. tmatadva otroka: sina Do m na, ki študira geodezijo in igra v očetovem ansamblu, in hčer Saro, ki študira politologijo. Ob pozdravu je Jožica Petek glasbeniku izročila velik hleb domačega kruha kot darilo za njegovo verjetno najbolj znano pesem Kruh ponoči spi. Nato smo se skozi garažo umaknili v manjši prostor, ki ga je Toni spremenil v studio. V njem fantjeustvanaJo-Vadijoinsne-majo. Se imajolepo. Ob glasbi in smehu je dobrodošel tudi kozarec belokranjske črnine. Stene so polne priznanj, med katerimi izstopa Župančičeva diploma Občine Črnomelj za popularizacijo Bele krajine In njenih zanimivosti. Po vseh kolih so harmonike, na policah številne kasete, plakati, razgJednice in druga priz- Po pogovoni sta srecm Milena Pdutnik (levo) In Jožica Petek ob harmonllu Tonija V^edMi)a vaseh) zaplesal». Velika lelja saje Jožici Petek (levo) In Mileni Polutnik (desno) izpolnila, ko sta spoznali Tonija Verderbeija, glasbenega poeta Bele Krajine. Kolpe, brez in vina. nanja, dobljena na številnih obiskih po Sloveniji in tujini. Na okenski polici je »faj-ia« s tobakom, pri ljubljena Tornjeva igrača po napomem in ustvarjalnem delu. Posedli smo in Toni je začel svojo predstavo. »Krasno, kiasno se počutim,« je bolj zase kot za javnost povedala Milena in dodala, da je Toni lepše videti v živo kot na televiziji ali odru. Toni se je s harmoniko srečal, ko je bil star šest let. Na začetku mu je nekaj prijemov pokazal oČe, sicer pa je bil pri učenju čisti samouk. Če bi imel učitelja, bi hitreje napredoval. Po prihodu iz vojske jelela 1981 ustanovil trio, ki je igral po domačih krajih in tudi na porokah. Sam je začel pisali melodije, medtem ko sta mu pri besedilih pomagala izvrstna belokranjska tekslopisca Panika Požek in Toni Gašperič. Prvo kaseto Vračam se domov je ansambel izdai v samozaložbi in je niso prodajali po trgovinah. Ko so prve posnetke objavili na radijskih postajah in dodali telefonsko številko Tonija Verderberja, je telefon skoraj pregorel. Kaseta je šla kot za med in pot je bila odprta. Do takrat Bela krajina nI imela svojega ansambla, zato so ljudjeprijetne melodije Še posebej lepo sprejeli. Zaradi vključitve tamburice so melodije zvenele domače, kar je bilo všeč tudi ostalim Slovencem. Posebnost je bila tudi, da je Toni tudi pel, kar drugi harmo-nikaši takrat niso počeli. »27 let smo na sceni in nikoli nismo doživeli razočaranja,« ponosno pove. Toni je deklica za vse: piše melodije, jih aranžira, igra in poje, snema, organizira koncerte in gostovanja. Pravi, da dokler bo on, bo tudi ansambel. Njegove pesmi so prepojene z mehko belokranjsko dušo, saj je pokrajina drugačna od ostalih predelov Slovenije. Sicer pa so na robu Bele krajine, saj «mejijo« na Kočevsko. Doslej je ansambel izdal 14 kaset in plošč, v pripravi je 15. z 21 najlepšimi besedili Panike Požek. »Za nas je napisala približno 60 besedil in težko je bilo izbrati najboljša med najboljšimi. Plošča se bo imenovala Čaša sreče In bo darilo Paniki Požek za njen življenjski jubilej. Izdah pa smo že ploščo Žarek spomina z najlepšimi besedili Tonija Cašperiča, medtem ko je v pripravi Še plošča z besedili Ivana Sivca,« je pojasnjeval gostitelj in svoje be- sede dopolnjeval s predvajanjem znanih uspešnic. Iz Ljubljane v Stari trg Včasih je bilo v Starem trgu, ki se lahko pohvali z najstarejšo in največjo cerkvijo v svojem okolju, iz leta 1238, ter z najstarejšo osnovno šolo v Sloveniji, težko dobili ustrezno zaposlitev, zato se je večina mladih izselila, najpogosteje v Ljubljano. T\jdi Toni in Irena, ki sta se pred četrt stoletja vrnila. )>Umor Zreče je zgradil svoj obrat, prav tako Komet iz Metlike. Vrnili smo se. ker smo dobili zaposlitev,« je ponosno pripovedoval o svoji sreči, da lahko živi v domačem kraju in blizu mame, ki jo z ženo skoraj vsak dan obiščeta. Mamina hiša je tik ob Kolpi, na drugi strani je že Hrvaška. Ob Kolpi vlada spokojen mir. medtem ko se poleti tam zberejo turisti. S čolni obvladujejo reko, v katero so domačini dobesedno zaljubljeni. Še posebej ljudje, kot je Tb-ni. Po pogovoru v studiu, kjer je za slovo še zaigral in zapel pesem o Kolpi, smo se odpeljali do mame in obisk končali v Prelesju, kjer ima tik ob Kolpi gostilnico Ivan Madronič, ki je med smučanjem na Rogli spoznal Vido iz Zreč, se z njo poročil in jo odpeljal v svoje kraje, kjer skupaj pripravijata najboljše postrvi na žaru v Sloveniji. Ta mojstrski način se imenuje kolpsko-mlinarski način peke postrvi inje menda Ivanova pogruntavščina. Poleti je ležko dobiti prostor, ko se ijudje vračajo z morja in si za veliki dopustniški finale privoščijo Madroniče-vo specialit et o. Zraven sodijo še narezek z domačimi dobrotami in metliška črnina ter prijaznost zakoncev Madronič. Raj za bogove I Škoda, ker smo lako odda- ljeni, sicer bi si večkrat privoščili gurmanske speciali-tete. Ob vhodu v gostilno nas prijazno pozdravi lokalni umetnik Jure s pesmico »Kolpa Šumi. jebe se mi«, ugasne cigareto, naredi požirek in se nam prijazno nasmeji. No, Jure je res posebnež, vendar ni moteč element, kljub laki in drugačni poeziji. Madronič nas razveseli še z domačo naravno vodo Costello, medtem ko besede o medvedih previdno pre-sliši. Noč je objela Kolpo in nas z njo, zato se je bilo treba posloviti. Obe ženski sta bili presrečni, da sta spoznali Tonija Verderberja, ki seje kot gostitelj resnično izkazal. Med nočno vožnjo proti domu sem ju vprašal, zakaj sta bili tako redkobesedni v pogovoru s Tonijem, pa sta malo sramežljivo priznali, da sta imeli tremo. Milena Polutnik in Jožica Petek sia doživeli krasen dan in ob slovesu sta si zaželeli, da bi Toni z ansamblom kmalu gostoval na Štajerskem, v Vojniku ali Novi Cerkvi. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ Ton i Verdarbar nas je kot dober gostitelj prijazno popeljal tudi vsvoj rojstni kraj Vrt ob Kolpi, kjer ob njegovimamizivisamoie ena soseda. Zleve: zana gosthelja Irena Verderbar. Joziea Petek, mama Ema in sír Toni Verderber, Milena Polutnik in avtor reportaže. Ob znanju zmanjkalo tudi Celjski rokometaši že četrtič brez prestižnega naslova Drugič ni bilo Celja Pivovarne Laško v finalu sloven* skega pokala» tudi tretje mesto je bilo priborjeno z muko. Trebanjci so namreč devet minut pred koncem zaostajali le z 20:18. V Zlatorogu v soboto ni šlo le za razočaranje, temveč tudi za ogorčenje. A korenine vzrokov segajo daleč nazaj. Koper povsem zasluženo Pokal je prvič dvignil Koper, s Celjani Rokom Praaiikom, Luko Ščurkom in trenerjem vra-tai^ev Boštjanom StraSkom. David Koražija in Miha SvetelŠek pri Gold Clubu sta ostala v finalu praznih rok. A Hrpeljci, ki jih je primemo pripravil trener Vojko Lazar, so bili junaki sobote, ko so v polfinalu izločili Celjane, po podaljšku pred le Î.200 gledalci. Obisk jeodraz novega odnosa Celjanov do domačega moštva. Potem ko sta manjkala kaznovani Gorazd Škof in poškodovani Edi Kok-šarov, ko je življenjsko tekmo odigrala zunanja vrsta Gold Qu-ba Erčulj • Corović • Stanković [iz neuradnih, a precej zanesljivih virov smo izvedeli, da naj bi stala manj kot Kos) in ko je Celjanom poleg znanja zmanjkalo Se sreče. V njihovem zadnjem napadu rednega dela tekme je Igor Kos dvakrat zadel okvir gola. Gostje niso izkoristili zadnjih sekund - po minuti odmora niso vključili vratarja v napad, očitno prepričani v uspeh v podaljšku. V prvih dodatnih petih minutah je zable-srd Aljoša Rezar, a njegovih štirih obramb niso nadsadili soigralci. Pretepaški kriterij sodniškega para Krašna - Vodo-pi vec, ki j e & pred slabima dvema letoma zakuhal prvenstveno lekmo istih tekmecev v Zlatorogu (Gold Club je po remiju zaigral v ligi prvakov), ni odgovarjal pivovarjem, ki so bili v predzadnji minutí podaljška oškodovani pri poskusu Mirsa-da Terziča. Sodniški piščalki sta ostali nemi, protest s tribune je bil le zâ vzorec in Hrpeljci so se veselili senzacije. Jsr-zič je v dveh dneh dosegel 20 golov: »Res sem bii nepravilno zaustavljen, očitno. Druç bodo ocenjevali njuno delo. Če ne bomo postali državni prvaki, bi to biia prava katastrofa za ekipo kot je naša. (zbor za najboljšega levega zunanjega napadalca na turnirju bi takoj zamenjal za nastop v iinalu. Ne vem, kaj se nam je pripetílo v podaljšku.« Povsem dm^Čno sojenje smo videli v finalu, vrhunsko Darka Repenška in Janka Požež-nlka, kjer ni bilo niti enega raztrganega dresa, ko je sicer de legat tekme, avtoritatívni Štefan Jug moral vseskozi mirití trenerja Tominca in Lazarja. Finalni obračun je bil na vrhun- Ued celjsko akcijo gostje »slačijon Renata Sulića. Borbenost ni bila dovolj Nogometaši Rudarja so v derbiju 18. kroga 2. lige gostili Bonifiko. Kljub boljši igri in veliki meri borbenosti so izgubili. V prvem polčasu so imeli kar nekaj priložnosti, ki jih žal niso uspeli kronati z zadetkom- Najlepšo je zapravil Aleš Smon, ki je po podaji Alena Mujanoviča z glavo žogo poslal mimo leve vratnice. Tudi v drugem delu so bili domaČi veHko boljši, a žal neučinkoviti. Po vseh priložnostih domačih so se na koncu veselili gostje. V 86. minuti je po prekinitvi zadel Saša Jakomin za končnih 0:1. Srečanje so zopet zaznamovale nekatere sporne odločitve glavnega sodnika, ki je izključil kar dva domaČa igralca, Jeseoičnika in Pokleko.. Trener Marijan Pušnik ni hotel komentirati sojenja: »Žal smo zapravili preveliko priložnosti, Bonif&a pa je zadela iz ene redkih. Neumno smo izgubili dva igralca, kar Je bila absolutno prevelika premoč za nasprotno ekipo. Za poraz smo krivi sami, saj smo imeli štiri idealne priložnosti za zadetek, a žal nismo zadeli. Še vedno ostajam pri isti tezi kot prej, štiri ali celo pet ekip se bo borilo do zadnjega diha za prvi dve mesti. Mi smo zdaj v malce slabši poziciji, ampak nič še ni Izgubljeno. Treba je narediti serijo dveh. treh zmag in spet bomo na prvem mestu. Pred naslednjimi tekmami pa je vsekakor treba popraviti mirnost pred vrati in s tem izboljšati realizacijo, ki je bila danes zelo slaba.« Tek- mo je pokomentiral tudi branilec Fabijan Cipot: x>M3rsi-kaj bi se spremenilo, če bi sodnik imel enakopravni kriterij. Mi smo dobili rdeči karton po prekršku, ki ni bil dosojen. Potem smo poizkušali zadeti» vendar nismo znali realizirati priložnosti. Vse to so spretno izkoristili gostje...« MITJA KNEZ Foto: SHERPA Nogometaši MIK CM Celja so zmagali v Ivančni Gorici (1:5), potem ko je Livar pověděl po napaki Marl ona in Mujčinovlča. Nato so Celjani odvrgli vpetardo«, hattrick je uspel Nejcu Pečniku. Jutri bo v Areni Petrol zaostala tekma s Koprčani. (DŠ) LESTVICA 1.SNL Šmonov poskus z glavo je bil premalo natančen. iDOMŽALi 25 HFT GORICA 26 3.lfmK0CK 26 4. K09& 24 6. MARMOR 26 6.MmCMCQJE 24 7. NAFTA 2$ a.PftlMOIUE 29 S.OftAVA 26 10.UVAR 26 14 7 12 6 12 6 10 6 d B 9 6 7 10 6 6 8 4 4 43:>9 43 7 37:28 42 9 36:26 41 6 41:33 3S t 36:34 38 10 31:26 32 8 33:43 31 6 11 34:29 30 6 12 32:48 29 2 19 30:67 14 à. Edi Kokšarovsi je miško na rmgi natrgal v petak in je nemočno opazoval dogajania v Zlatorogu. Prejsnií teden mu je Cmdad Real pcmudíl nesramno visoko plačo za tri SB2one in Kokšarav se bo preselil v Španijo. Ciudad fleal bo plačal odškodnino (bojda grB za pol milijona evrov) celjskemu klubu, obenem pa bo posodil za eno sezono Aleša Pajoviča. ski ravni, Koper pa je po zaostanku s 16:13, v drugem polčasu po delnem tzidu 11:2 pověděl z nedosegljivih 24:18 in kasneje celo s 27:19, ko je hr-peljskim fantom zmanjkalo moči po sobotnih 70 minutah. V áatorogu se obeta veliko pometanje, med kandidati za naslednika Slavka Iveziča pa sta bila Zdravko Zovko in njegov učenec Ivica Obrvan. Bojda je včeraj zmagal slednji. DEAN ŠUSTER Foto: KATJUŠA, SHERPA Políinale: Koper • Trimo 30*^3, Celje Pivovarna I^-ko-GoIdCiub 37:38 (33:33. 16:16) ; Tferzić 13, Gajič, Su-lić, Kos 5, Gorenšek» Tri-vundža 3, Koziina 2» Sto-janović 1, za 3. mesto Celje . Ttimo 26:19 (U:UJ; Terzić 7, Špiler, SuUć 4, To-skić 3. Gorenšek, Tri vundža 2, Muhovec, GajiČ, Sto-janović. Kos 1, finale Ko* per • Gold Club 30:25. MUMnilIUÎ s A irs^Stednik • 1 iUJlIllil^tM ssijjfis ŠPORTNA OPREMA REKVIZITI • SPOMINKI i Dvorana 2/dtorog Celje www.fk-cel/e.sí r spletnatrgovina* | Zmagovalke mednarodnega turnirja Medtem ko članska efápa RK Celeia Žatec ne igra tekem državnega prvenstva zaradi prekinitve in je kariest igralk nastopalo v mladinski in članski reprezentanci, je njihov podmladek od 22. do 26. man^a sodeloval na tradiciona)nem. že 25. rokometnem tumirf u v španskem mestu Calella bláu Barcelone. Čeprav mlajše po letih so nastopile v kategoriji kadetinj (I. t991 ) in osvojile prvo mesto. V finalu so premagale dansto ekipo Hoeje Taastrup IF. Pod vodstvom trenerja Milana Ramàaka Je na tumiiju nastopalo kar 19 igralk, imele pa so tudj veliko spodbudo st^ev s tribun, saj je cetotna skupina štela'40 potnikov. Drugič zmagovalke evrolige Prvemu in dvema drugima mestoma (Bolzano 2003, Osijek 200S) so kegljavke cely skegâ Mlroteksâ dc^le èe eno zmagoslavje v evroligL V madžai3kem Zaiaeg^ze-gu so se v polânaîu pomerile z \^icîorio Iz Bamberga. »Trener Nemk je v petek živčno pospremil žreb. V soboto smo mi že objavili vrstni red tekmov^, OJi pa je (akciziral in kasneje vključil najboljši igralki. A nam je šlo vse kot po maslu. Dekleta so Igrala odlično, v zadnjih petih letih so z Nemkami 12^-bilá le enkrat, so jim novi poraz in j im >nab[la< kompleks,« je začel pripoved tvorec celjske zgodbe o uspehu Lado Gobec. potem ko so njegove varovanke slavile s 7:1. Koristni spodrsljaj na dan iena Pred Štirimi leti so Celjanke zmagale v evropski ligi v Nemčiji. V nedeljo so osvojile Šesto lovoriko v zadnjih Šestih letih. Tekmice so bóe domačinke. »Motiva nam ni manjkalo, tudi samozavesti ne. Spet smo začeli odlično, Imeii mirno roko pri odločilnih točkah in po prepričljivem vodstvu s 2 levê stolno tahniSni vodjt Srečko Rdtf« Anja Kozmtis, Rada Savíé. Bartun FnM. Sibinfl KoQič, Eva Sajlu in 8rif^ Strviec. čtpijD pê Nada Savi£. Marika Kartfear, Udo Gflbae u Mira finrinlnik. 3:0 je bilo pravzaprav vse odločeno. Nato so se Madžarke sprostile, a kaj več kot občutno znižatizaostanek jim ni uspelo. Prvi dan je Rada Savič zrušila 601 kegelK zelo dobra je bik tudi Barbara Fldel, ki pa je drugi dan postavila najboljši izid Hnala* 624. Obe sta zmagali po dvakrat, tudi Nada Savič. po enkiat pa Anja Koz-mus, Eva Sajko in Marika Kar-dinar, ki nam je priskočila na pomoč. Najbrž je bilo to zad- nje veliko tekmovanje legendarne kegljavke,« priznava Gobec. ki je pohvali) oi^anizator-je. Vzdušje je bilo odlično, domače moštvo, ki je bilo najboljše, pa »simpatizira« s celjska ekipo. Do zadnjega kotička polna dvorana je počakala tudi na podelitev priznanj» kar se zgodi redko. Skoraj pa bi ostal skrit poraz Cel jank v drža vnen prvenstvu. ki ga bodo sicer premočno osvojile. »Res je» zgodilo se je v Cerknici 8. marca. Domačini so našim dekletom podarili rože» povedli smo z 2:0, nato pa se je vse ustavilo. Izgubili smo, padto je nekaj težkih besed. 'Punce so sklenile, da se morajo oddolžiti za debakl. Aktivirale so vse razpoložljive moči. v najboljši formi so bile v pravem trenutku in na Madžarskem pometle s konkurenco,« je zaWjučil Gobec po zma^ v finalu s 6:2. DEAN SUSTER Štirje porazi za črn iconec tedna Minuli konec tedna je bil za štiri klube s Celjskega» ki igrajo v ligi UPC Telemach. neuspeâeo. Izgubili so prav vsi Štirje, dva v skupini za prvaka in dva v skupini za obstanek. Helios se je spreKodii Zlatorog je v Treh lilijah pričakoval uspeh proti branilcu naslova prvaka. A so se I^ŠČani znova pošteno opekli, kajti Helios jih je povsem nadigral in na koncu visoko zmagal, z 19 točkami ra^ke. S tem se je kriza, ki je v vrstah »pivovarjev« več kot očitna, samo še poglobila, tolažba treneija Damjana Novako-Viča, da je do konca tega dela sezone še dolgih 12 krogov, pa je res samo tolažba. Predvsem bodejo v oči posamezni igralci, ki ob tem, da so povsem izven forme, nimajo pravega odnosa do ekipe in igre ler s tem dodatno vnašajo veliko živčnost. Sicer pa so »pivovarji« vodili lez 2:0, nato so gostje imeli ves čas približno 10 točk naskoka. Najprej sta jih »razbijala« nekdanja Lašča-na Jack Ingram (20 točk) in Robert IVoha (23), a ko se je domaČa ekipa po seriji Anteja MaSiča (21J, ki je bil edini na želeni ravni, približala v začetku zadnje četrtine na 62:66, jih je »dokončal« branilec Žiga Zagore. Poigraval se je z domačimi branilci in v seriji dosegel 9 točk. DomžalČani so se znova odlepili na ^10 v 33. minuti in odpora Zlatoroga je bilo konec. Razlika se je že povišala in zmaga je odšla Čez Trojane, medtem ko je v mestu piva in cvetja ostalo samo precej skrbi. Že jutri jih bodo skušali nekoliko odgnati ali vsaj omiliti, ko gostujejo v Kopru. Krke se ni dalo preplavati Elektra Esotech je pričakala ambiciozne Novomeščane brez Ivana Šimunlća, ki je sicer začei trenirati, a še ni pripravljen za tekme. Njegova odsotnost se je zelo poznala, kajti trener Ivan Slanišak je imel premalo Igralcev v rotaciji. To, da nekateri glavni igralci niso bili najbolj razpoloženi, je prineslo drugi poraz v za prvaka. Sicer je bilo srečanje ves Čas odprto, saj je Elektra vodila do 15. minute (27:24), nato se je držala do konca 3. četrtine, ko je bilo +7 za Krko, in nato padla. Ko so namreč Dolenjci pobegnili na 53:66 v 36. minuti, je bilo odpora ŠoŠtanj-ske ekipe konec. Dražen Bubnić (18J je imel premalo podpore soigralcev, predvsem pa bode v oči metanje trojk Elektre (3:16), na drugi strani pa je Krka zadela kar 10 trojk. Elektra že nocoj gostuje na Kodeljevem pri Slovanu, kjer velikih možnosti za presenečenje nima. Slovo Rogle? Ko je po prejšnjem krogu že kazalo, da se Rogla še ni vdala v usodo izpada iz lige. je prišla ura resnice. Najprej jo je v začetku tedna zapustil Igor Ratkovič (dolgovi?), nato je sledil še ključni poraz v sezoni. V Sežani bi namreč Rogla morala zmagati, da bi dohitela domačine in se skušala prebiti vsaj do kvalifikacij, a od tega ni bilo nič. Brez kapetana Ulje Petroviča Ln Jureta Broliha, za katerega je sezona končana, je Rogla padla že v drugi Četrtini, ko so si domači brez prvega strelca lige Mira Juriča priigrali 18 točk naskoka. V tem delu igre je imel Kraški zidar tudi nesebično pomoč sodnikov, a tudi igra Rogle je bila na ravni tistega, kar kaže večji del sezone, torej zelo skromna. Po +Î8 ob polčasu je v drugem delu ekipa iz Sežane zlahka držala prednost in zmagala z 88:77 ter se s tem odlepila od Zrečanov na dve zmagi razlike in jim najverjetneje že potrdila karto za izpad v B ligo. Jutri odhajajo 21rečani na Polzelo k Hopsom, vprašanje pa je, kdo bo še zapustil potapljajočo se ladjo po Milošu Šporarju in omenjenem i(atkoviču. OdloČilo dodatnih pet minut Šentjurčani so gostovali v Zagorju in doživeli prvi poraz v skupini za obstanek. Padli so namreč po podaljšku in lako omogočili Zasavcem, da se jim približajo na samo zmago razlike. Moštvo Aiposa je sicer upravičilo napovedi trenerja Boštjana Kočaija. da bo z dobro obrambo ustavilo napadalno igro Zagofja, a kaj. ko v napadu Aiposa ni bilo niti dovolj natančnosti, še manj pa zbranosti. Šentjurčani so namreč zgrešili kar 17 prostih metov! To ima v tako izenačenih srečanjih pač odločilen pomen. Sicer pa je Alpos vodil ves prvi polčas, ki ga je dobil za 7 točk, imel prednost še do sredine tretje četrtine, ko so ga domači ulovili. V zadnjem delu je ob ogorčenem boju Zagorje izvleklo podaljšek, v katerem je imelo več mirnosti in več razpoloženih igralcev v primerjavi 2 Alposom. Tadej Koštomaj (13) je dosegel največ točk za Alpos, imel je mdi 10 skokov, a prave pomoči z izjemo Rodricka Stevensona (12) ni Imel V sredo bo Alpos gostoval pri Kraškem zidaku, ki bo igral za drugi zaporedni uspeh. Z njim bi se Šenljurčanom približal na dve zmagi zaostanka ... JANEZ TERBOVC PANORAMA NOGOMET 25. krog I. SL: Uvař - MIK CM Celje 1:5 (l:2J; Božičič (21); Dvorančič (41, 63), Peć-nlkC45-llm, 55.80). Kopcr-Drava 2:3, Maribor • Primorje 1:1, Domžale ■ interblock 1:2, Gorica • Nafia 4:1. 18. krog 2. SL: Rudar Velenje - Bomfika 0:1 (0:0); Jako-min L86). Vrstni red: Bonifika 32. Aluminij 31. Rudar, Triglav 30, Bela krajina 28, Mura 23, Krško 21, Zjvrč 20, Zagorje 17, Krka 13. 17. krog 3. SL • vzhod: Kavi-TWJ' Štore • Odranci 1:1; Filo-vič (16), Fivm - Šnumno 2:3; Agič (38). Podbrežnik (48.82), Poloma ' Dravinja 1:2; Raden-kovič (25), Vidojevič (38), Ma-lečnik ' Šmaije 2:1: FIršt (26), víenřjíir- Drawgrad 3:0; Mag-dič (53, 84), Gorenak (64). Vrstni red: Šentjur 41, Šmartno 28, MaleČnik 25, Dravinja, Črenšovci 24, Šmarje 22, Ver-žej, OdrancL Paloma 21. Kovinar štore, Dravograd 19, Stojncl 18, Roma 12, Pohorje 8. 17. krog Štajerske lige: Scan) - Železničar Stojako-vič (53), Kljevkovič (54), An-drič (62), Mons Clnadius • Par-lizan 2:1; Sailer (17 agj, Kos (32). Peca • Zreče 2:1; Marin-šek (58), Si'mer .Šampion - Bistrica 8:4; Djuranovič [26, 30, 61). Kožar (38. 82], Jockovič (4Q. 58, 79), PodviJici - RogaS-ka 6:0. Vrstni red: Simer Šampion 39, Gerečja vas 35. Šoštanj 31, Ormož 30. Mons Claudius 29. Bistrica 24. Zreče, Podvin-cl 23, Partizan 22, Rogaška 20. Peca 18. šenillj 14. Želeicničar 9, Oplotnica 6. 11. krog MČL: Brežice - Pivovar 4:1. Vrstni red: Brežice 26, Krško. Kozje 17, Hrastnik 13. Pivovar 11. KOŠARKA 2. krog 1. SL, za prvaki: Zlatorog • Helios 77:96; Mašić 21. Harris 19, Mason 10, Jeleslje-Vič 9, Strnad 7, Maček 6, Nu-hanovič 5; Troha 23, Ingram 20, Elektra - Krka 63:70; Bubnič 18, Vrečko 12. Kunc 10. Ivano-vlč 9. Ličartovski 6, Jeršin, Gor-šek 4; Vrstni red: Krka, Helios. Slovan 4, Olimpija, Elektra, Zla-lorog, Mercator 2, Koper 1. 5. krog 1. SL, za obstanek: Zagorje - Alpos 76:70; Savko-vič 18, Goodrich 17; KoStomai 13,Stevenson 12,MisÍrdČa,Ne-deljkovič 11, Kobale 9, Lapor-nik 7. Kadič 5. Ribežl 2. Kraški zidar • Rogla 88:77; Trivu-novič 26. Sekulič. Močnik 13: Grkovič 25, Remus 20, Čigo-ja, Sivka 12, Horvat 3, Petrovič, Brolih 2, Jereb 1. Vrstni red: Alpos 36, Hopsi, Zagorje 35. Kraàki zidar 33. Rogla 31. 24. krog 1. B SL: Rogaška • Celjski KK 92:80; Brčina 17, Pe-$ič. Ravnikar 16, Petranovič 15, Paie- Kosovec. MarkovtnoviČ 6. IvanuSa, Jotič 5, Eijavec 4. Plav-čak 2; Ambrož. Zdovc 22. Gri-lanc 13, SotoSek 9, Senica 8, Temiiik 3, Teržan 2, Parfaiu 1, Postojni jama-Konjice \0d:?7; Klepo. Turk 19; Ribič 20, Živa-novič, Novak 11. Keblič 10. Rav-nihar 8, Muzel, Goleš 5. Lajnš-Ček 3, Lušenc, Veren 2. Vrstni red: Postojnska jama 45, Parklji 44. Nova Gorica 43, Hrastnik 42. Gradišče 38, Rudar. Janče 36, Rogaška, Litija 34, Konjice 33. Triglav, Radenska 31. Celjski KK 30, Medvode 27. L krog L SL (ž)> za prvaka: Ježica - Merkur Ce^e 66:97; Trebeč 16. Berdajs 13; Conko^ 26, Jevtukovič. Verbole 17, Kerin 12, Jereb 10, Grn^ 5. Klavžar, Zdol-§ek 4, Kopušar 2. Vrstni red: Merkur, Kranjska Gora 2. Odeja. Ježica I, AJM. Neso flike 0. 1. krog 1. SL (ž), za obstanek: Dojrižale • Konjice 57:76; Hozjan 21, Lesjak 16; Jawnik 21, Kvas 18. Pria 16, Kobale 14, I. Klančnik 7, TYi^lav ■ Ciiycen-ter 75:58; Gonnar 20, Kropiv-šek 16: Baloh 20. Baslašič, Serdar 9, PliberJek. Drovenik 7, Lesjak 5, Muhovic K Vrstni red: Konjice 2, Črnomelj, Domžale 1, Citycenier. Triglav 0. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 1. 4. košarka 1. SL. za prvaka, 3. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan • Eleklra (18.30). Sreda, 2, 4, nogomet 1. SL, r.aostala tekma 24. kroga: MIK CM Celje • Koper (18). košarka 1. SL, za prvaka, 3. krog: Koper • Zlatorog (19). 1. SL, za obstanek, 3. krog, Polzela: Hopsi - Rogla (19). Sežana: Kraški zidar • Alpos Šentjur (19.30). ^KRATKO Ponovno usoden trelji krog Miami: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je na WTA turnirju z nagradnim skladom 3,77 milijona dolarjev v 3. krogu morala priznati premoč Danki Caroline Woz-niacki, s 6:2, 3:6, 1:6. 22. nosilka se je s 17-letno Danko borila dobri dve uri, Bolje s puiko kot s pistolo Leskovec, Rečica: Na finalnem ligaškem tekmovanju v streljanju z zračnim orožjem je SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem osvojilo ekipno 1. mesto s puško. S pištolo je bilo tretje. Tekma v streljanju z malokalibrsko pištolo za 2. memorial Štefana Šemro-va pa je bila izvedena v Rečici pri L-aškem, kjer je 1. mesto pripadlo Društvu XIV. divizije Laško, pri posameznikih pa je bil najboljši Jože Plahuta. Cankaijevi prvo mesto v klasiki Sorto: Cel janka Lučka Cankar je na uvodni tekmi sezone v Ka-talonijl vspustu na divjih vodah v družbi 55 tekmovalcev íz8úr-ža v zmagala na 6,8 km dol^ klasični tekmi. Na šprinterski tekmi na reki Noguera Palaresa je bila peta. Za dvig forme ima Ce-Ijanka še dva meseca časa, ko bo na sporedu najpomembnejša tekma, SP v Ivrei. Celjanke še vedno rušijo Ježico Ljubljana: V 1. SKL za ženske se je v soboto začel drugi del Košarkarice Merkurja so na prvi tekmi v li^ za prvaka s 97:68premagale Ježico. Čeprav med varovankami Željka Ci^-ja ni bilo Nike BariČ in Monique Blake, so preostale imele ves čas srečanja pobudo. (MiQ I- I .bi. t d* ic.26-t.aprH2008 Tavčarisva ulica ja vCelju medJankovo in Oblakovo. Od Tavčarja do Gregorčiča Pojasnjujemo poimenovanje Tavčarjeve ulice, ki je v Celju med Jenkovo in Oblakovo. Poimenovali so jo po slovenskem pisatelju in politiku Ivanu Tavčarju. Rodil se je 29. avgusta 1851 v kmečki družini v Poljanah, očetu Janezu in materi Neži. Osnovno izobrazbo je v letih 1858-1860 pridobil na triviaJki v domaČem kraju, nato je ob podpori očetovih bratov duhovnikov Antona in Ignaca uspešno zaključil še normaJko (1860-63). Med leti 1864 in 1871 je obiskoval ljubljansko gimnazijo, od koder se je zaradi disciplinskih prestopkov moral prepisati na novomeško, nato pa spet nazaj na ljubljansko. Ivan Tavčar je vseskozi veljal za odličnega učenca, zato ne čudi, da se je po uspešno opravljeni maturi odločil za študij prava na dunajski univerzi. Po uspešno končanem študiju in državnem izpitu iz pravne zgodovine in pravosodja se je leta 1875 vrnil v domovino in se zaposlil kol odvetniški konci pie nt pri ljubljanskem odvetniku dr. Schre-yu. Dve leti kasneje se je preselil v Kranj in se zaposlil pri odvetniku Mencingerju. V tem času je opravil vse potrebne rigoroze in se spet vrnil v Ljubljano. Ko je v Trstu uspešno opravil odvetniški izpit, je 19. januarja 1884 kot Šesti slovenski odvetnik v Ljubljani odprl svojo odvetniško pisarno. V njej je delal vse do svoje smrii. Že kmalu po prihodu v Ljubljano je Tavčarja zamikala politika. Leta 1884 je biJ izvoljen v ljubljanski občinski svet, leta 1909 je postal ljubljanski podžupan, leta 1911 pa tudi župan. Ivan Tavčar je glavnemu mestu Kranjske županoval vse do leta 1921. Kot politik se )e proslavil tudi v kranjskem deželnem zboru. Prvič je de-želnozborski poslanec poslal leta 1889 in v njem sodeloval kar pet mandatov, vse do njegovega razpusta ob nastopu 1. svetovne vojne. V letih 1896-1911 je bil tudi deželni odbornik. Med njegove večje poQtične dosežke nedvomno sodi tudi izvolitev v avstrijski državni zbor leta 1901, kjer je kot zastopnik Ljubljane in ljubljanske trgovske in obrtne zbornice sodeloval vse do uvedbe nove volilne zakonodaje 1907. Ivan Tavčar se je v takratno ljubljansko elito uspešno vključeval tudi kot gospodarstvenik. Že leta 1889 je bil med soustanovitelji ljubljanske Mestne hranilnice, kjer jebil tudi njen pravni svetovalec. Vrh njegovega podjetništva pa nedvomno pomeni soustano-viteijstvo ljubljanske kreditne banke leta 1900, kjer je zasedal tudi mesto v upravnem odboru, od leta 1915 je bil njen podpredsednik in od leta 1916 pa vse do smrU 1923 tudi predsednik. Njegovo delo na gospodarskem področju mu je omogočalo tudi sodelovanje s drugimi gospodarskimi ustanovami. Bil je član številnih finančnih ustanov na HrvaŠkem in v Srbiji. Tudi na Kranjskem je zasedal Številna vodstvena mesta v podjetjih. Tako jebil od leta 1887 Član nadzornega sveta in od lela 1888 pa vse do smrti predsednik v Narodni tiskarni, nekaj časa je vodil Tiskovno zadrugo in Nove založbe. Kot politik je bil dolgoletni načelnik léanjske liberalne Narodno napredne stranke, kot osrednji slovenski književnik pa je s funkcijami in članstvom moralno pa tudi gmotno podpiral Številna društva in ustanove. Njegova biografija je preobsežna, da bi na tem mestu lahko našteli vsa društva, katerih član je Ivan Tavčar bil. Z literarnimi deli, s katerimi je bil med Slovenci bolj znan, se je začel pojavljati zelo zgodaj. Prva dela je napisa) že v šolski dobi (Dona Klara iz leta 1871). Med številnimi njegovimi deli pa sta gotovo najbolj znana Cvetje v jeseni (1917) in Visoška kronika (1919). Posamezni literarni zgodovinarji Ivana Tavčarja uvrščajo med največje pisatelje slovenskega realizma, čeprav je bil sam mnenja, da je ^nepoboljšljiv romantik«. Bil je tudi zelo blizu novo-romantičnemu literarnemu rodu, s katerim pa se, zlasti z Ivanom Cankarjem, zaradi osebnih in gmotno-pre-stižnih razlogov, ni nikoli prav dobro razumel, Tavčar je bil vseskozi neomajen zagovornik meščanskih nacionalističnih stališč. Kol zanimivost naj navedemo tudi njegovo pretirano politično popustljivost po koncu h svetovne vojne. Kot poverjenik (minister) za prehrano je jeseni 1918 sodeloval tudi v prvi slovenski narodni via d L Zaradi njegove preračunljivosti (ali politične naivnosti) ob neuspešni rešitvi slovenskega nacionalnega vprašanja na Koroškem, ga zgodovina še danes uvršča med tiste slovenske politike, ki v odločilnih uenutkih niso imeli ravno primernega političnega občutka za politično realnost . Ivan Tavčarje umrl v Ljubljani 16. februarja 1923. Prihodnji teden bomopo-jasnilj poimenovanje Gregorčičeve ulice> ki vodi v Celju mimo zdravstvenega do-ma. Zgodbo o Ivanu Tavčarju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Domišljene podobe V Osrednji knjižnici Celje razstavlja fotografije Robert Hutinski s fotografi je križ. Kot tudi z likovnimi umetniki. O svojih delih zelo neradi govorijo. In po svoje imajo prav, kajti likovna dela, kar fotografije ali slike in kipi so, to govorico prav dobro opravijo sama. Nič drugače ni bilo na odprtju druge samostojne razstave fotografij Roberta Hu-tinskega> sicer člana vse bolj aktivnega celjskega fotografskega društva Svil. Hutinski je razstavil 33 fotografij, ki jim je dal naslov Misliti po- dobe. In že ta naslov pove skoraj vse o fotografijah, ki na trenutke Že kar šol^ntno opozarjajo na socialni di-skurz in se igrajo s svetlobo in temnino, ki sicer v premajhnem formatu, na kar je opozoril tudi predsednik Svita Marko Rebov, odražajoav-torjev pogled na svet. Hutinski o svojih fotografijah ne govori rad. Zato pa fotografije izražajo njegov pogled na svet, o katerem pravi, da v družbi ne obstaja samo ena vrsta ljudi. >»Obstaja mnogo zamolčanih ljudi, o katerih se ne govori in ne piše, in so odrinjeni na rob. Zanimajo me ti ljudje in socialna tematika,« je povedal Hutinski. Prav zato so slike večinoma posnete v čmo-bel! tehniki, proti svetlobi, ki morda nakazuje nek izhod. Ljudje na njih 30 bolj obrisi in sence, postavljeni pred okna, pred neko (navidezno) luč... Celjani imajo priložnost videti fotografije Roberta Hu-tinskega Še vse do 12. aprila. BRST, foto: SHERPA ,\r\ PODOBE ^R&FSHA ftUSTAVA m Robart HUTINSKI Celje v ritmih džeza Agilni Crt Lipovšek bo v sodelovanju z društvom Filter konec tega tedna in prihodnji teden v Celje pripeljal tri ugledne mednarodne džez zasedbe. 'Mdnevi festival džeza naj bi bil nekakšen odgovor na vprašanja, še bolje trditve» ki zadevajo predvsem glasbo v Celju in okolici. Pomanjkanje izvajalcev» ki jih še niste slišali, pomanjkanje altemativnejše godbe ter kronično pomanjkanje kvalitetnih mednarodnih zasedb v mestu... Dogajanje se bo začelo v petek ob 20. uri s koncertom zasedbe Zen Widow trio, ki bo godla v Celjskem domu. Trio» ustanovljen leta 2003, je dobro znan po sodobnem džezu in improvizirani glasbi. V mednarodni zasedbi, ki vključuje Sidlijanca Giannia Cebbia ter člana skupine Bay Area, Mert-hewa Goodhearta in Cartha Powella. so nastopali po ZDA in Evropi. Sodelovali so tudi s številnimi drugimi priznanimi glasbeniki. Nj ihova zadnja zgoščenka je raziskovanje kolaža melodičnih, haimoničnih in ritmičnih fragmentov džeza, popularne in klasične glasbe različnih obdobij. Drugi dogodek nas čaka v ponedeljek, 7. aprila, ko bo v Celjskem domu ob 20. uri nastopil Jemeel Moondoc quartet. Kvartet vodi alt sak- sofonist Jemeel Moondoc. ki zelo izvirne free džez interpretacije izvaja v družbi trobentača in flavtista Roy a Campbella» kontrabas I s ta Hilliarda Greeneja in bobnar-ja Klausa Kugela. Dogajanje bo s koncertom v Mestnem kinu Metropol v četrtek, 10. apriJa, ob 21. uri sklenil Andy Middieton trio. Middleton je tenorski in so-pranski saksofonist ter skladatelj, posebej znan po pustolovskem pristopu do improvizacije in komponira-nja. Nastopil bo v družbi enega najboljših slovenskih kon-trabasistov Roberta Jukiča in bobnarja Owena Howarda. BS Poklon risankam v Mestnem kinu Metropol bodo danes ob 19. un organizatorji festivala Animaleka predstavili pred nedavnim v slovenščino prevedeno kultno knjigo Šola risanega fíima zagrebškega avtorja Borivoja Dovnikovića Borda, sicer bolj znanega kot enega pionirjev jugoslovanskega animiranega filma. Ob tem dogodku bo društvo za širjenje filmske kulture Kino predstavilo tudi drugo in tretjo številko svoje revije. Ob predstavitvi bodo zavrteli še deset lo'atkih filmov oziroma risank, med drugim kultni Črni film Želimirja Žilnika. Opozoriti je treba Se na četrtkov dogodek, ko bodo v Metropolu zavrteli dokumentarni film Jurija Grudna o znanem slovenskem fotografu Ediju Šel-hausu. O filmu pove vse že njegov naslov-Edi Šelhaus: Bil sem zraven. Pred-film bo Made in Slovenia Mirana Zu-paniča, ki upodablja videnje slovenske zgodbe o uspehu, prehoda iz socializma, propadanja tovarn, neusmiljenega izkoriščanja delavcev ... BS Razred in Lahka konjenica v SLG v Slovensko ljudsko gledališče Celje prihajata v goste dve izjemni predstavi slovenskih avtorjev: Matjaža Zupančiča in Draga Jančarja, v izvedbi Beograjskega dramskega gledališča (Beogradsko dramsko pozorište) iz Srbije. V Četrtek, 3. aprila, ob 19.30 uri bo na sporedu Črna komedija Razred» po besedilu Matjaža Zupančiča, ki je zanjo leta 2006 prejel svojo Četrto Grumovo nagrado, in v režiji Milice Kralj. 4. aprila ob isti uri pa v SLG Celje prihaja Lahka konjenica, po besedilu Draga Jančarja in v režiji Milana Kara-džiča. Predstavi bodo igralci odigrali v svojem, srbskem jeziku. MP - m št. 26-1. april 20D8 Pevke Gimnazije Celje -Center so $e iz Prage vrnile srebrne. S srebrom iz Prage Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje • Center, v katerem letošnje Šolsko leto ljubiteljsko prepeva več kot 40 deklet, se s svojimi uspehi in dosežki uvrSča med najboljše tovrstne sestave v Sloveniji in Evropi. To so dekleta pod vodstvom profesorice Barbare Ariič Kersteln spet dokazala minuli konec tedna, ko so mnogim uspehom dodala Še eno izvrsmo mednarodno uvrstitev- 2. mesto in srebrno pla- keto na Mednarodnem zborovskem tekmovanju Praga 2008. Dekleta so nastopila v močni konkurenci 21 zborov, ki so v Prago prišli iz cele Evrope, Japonske in ZDA. ter v kategoriji dekliških zborov osvojQe srebro, za Japonkami in pred Irkami. V okviru gostovanja v Pragi je pevke in dirigentko s svojim obiskom počastil tudi tamkajšnji veleposlanik Republike Slovenije dr. Franci Bul, s svojim petjem pa so na prilož- nostnem koncertu navdušile tudi nabito polno dvorano praškega Narodnega doma. To pa še ni konec tekmovalnih nastopov za dekleta • jutri se bodo namreč predstavila na nacionalnem tekmovanju v Zagorju, 9. aprila na območni reviji pevskih zborov v Celju, 15. maja pa jih čaka še tradicionalni letni končen v celjskem Narodnem domu. BA Risbe žalostnih oči V Likovnem saJonu Celje bo Se do 20. aprila na ogled razstava mariborske umetnice Saše Bezjak z naslovom Spomini, sanje. misli. Avtorica se tokrat predstavlja z obširnejšim izborom svojega dela. ki poleg risb in slik na papir sega rudi na področje kiparstva in videa. Saša Bezjak je tematsko navezana izključno na svoj intimen čustveni svet. Vsebinski okvir njenega dela predstavljajo družina in vsakdanji opravki umetnice kol žen- ske in matere. Saša Bezjak pri tem uporablja optiko otroškega pogjeda, svet se na njenih risbah zdi upodobljen z otroško roko in percepcijo. Vendar je pod površino na prvi pogled vedrih podob ujeta kompleksna osebna simbolika, skozi katero pronicajo tudi občutja tesnobe, ujetosti in nelagodja. Sama pravi, da obožuje otroške risbe in njena razstavljena dela načeloma spominjajo prav nanje. BRST, foto: SliERPA Glasbena šola praznuje Letos mineva sto let od začetkov slovenskega glasbenega šolstva v Celju. Jubilej bodo na GŠ Celje s Številnimi koncerti njihovih orkestrov, komornih skupin in solistov proslavljali skozi celo leto, začenši nocoj ob 19.30 s koncertom Mladinskega pihalnega orkestra v Narodnem domu. Kot solista se bosta Mladinskemu pihalnemu orkestru pod taktirko dirigenta Jureta Krajnca na nocojšnjem koncertu pridružila Špela Mastnak na marimbi in po-zavnist David Kajič. Razisloek »edu, tfW eWlbwîM ifi softi oM^i^M i»<«4*nM M OVM cdniMi»«! >l(-iai » ««KM ««M (M* asBM < '^W«« M rm imwi— wtmMWLm INFORMATIVNI IZRAČUN' Znesek kredítd: 20.000,00 EUR Mesečna obveznost: 221,10 EUR Doba odplačevanja; 20 tet Obrestne mera: ze od 6.354 % Nova KBM www.racliocelje.com m 0TR05KI ČA50PI5 Na turistični stojnici V sredo. 19. marca, so v Celju v Merc^lorjevem centru postavili turistične stojnice v okviru projekta TUrizmu pomaga lastna glava, ki ga prireja l\mstična zveza Slovenije. Skupina devetošolcev iz OŠ Dobrna smo se pod mentorstvom Sonje §pege( predstavili na turistični stojnici s starimi kmečkimi žitni-mi jedmi, kakršne so včasih na Dobrni in okolici pripravljale gospodinje v krušni ^i. PonujaJi smo razne vrsie kruha, kol so rženi, koruzni, pšenični in mlečni, več vrst slastnih potic, in sicer orehovo, makovo in ocvirkovo, jabolčni zavitek, buhteljne in koruzne ter ajdove žgance z domaČim mlekom. Stojnico smo pripravili v obliki krušne peči in dodali krajši program - utrinek iz kmečkega življenja, kar je pritegnilo številne obiskovalce. Se posebej smo se razveselili obiska župana občine Dobrna, Martina Breda, in ravnateljice OS Dobma, Darinke Stagoj. Za pripravljeno turistično nalogo in turistično stojnico smo dosegli srebrno priznanje. SŠ Mednarodni dan knjig za otrolce Mednarodni dan knjig za otroke praznujemo 2. aprila. Na ta dan je tudi rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, po svetu pa podeljujejo Ander-senove nagrade ustvarjalcem otroških knjig. V Knjižnici pri ivlišku Knjižku bodo ob tem dogodku v mesecu aprilu pripravili obilo dogodkov. Od 31. marca do 4. aprila bodo vsako dopoldne knjižnico obiska- li predšolski otroci, ki si bodo ogledali odigrano slovensko ljudsko pravljico z naslovom Ježek, miška in lisica. V popoldanskem času so na obisk knjižnice poleg otrok vabljeni tudi starši. Druženje z Mojco in Kaličopkom bo 2. aprila ob 17. uri, 9. aprila ob 17. uri ste vabljeni na pravljične dogodivščine z Mojco, ki jih bo popestrila Folklorna skupina OŠ Ljubečna. Za nekoliko starejše otroke bo 14. aprila ob 10. uri Knjižnico pri Mišku Knjižku obiskala pisateljica Cvetka Sokolov. V sredo, 16. aprila, bo na ogled gled^iška predstava Kra-IjiČna na zmu graha, ki]o bodo uprizorili učenci OS Frana RoŠa. Vabljeni ste tudi na ogled plesne predstave Plesnega gledališča Mali Harlekln z naslovom Pomladni srček, ki jo bodo uprizorili 23. aprila ob 17. uri. VT Najlepše mi diši NajiepSe mi diši poletje, kû rmrava eno samo je cvetje, ko v gozdu bor visok od 175 do 180 centimetrov, govoril je slovensko. oborožensmo mediji leta 1997 poročali o ropu takratne menjalnice Ekopool na Krekovem trgu v Celju. No, pravzaprav o treh ropih. Prvi se je zgodil 11. februarja, drugi 18. februarja in tretji S. marca 1997. V vseh primerih je šlo za istega roparja, kije skupaj odnesel veČ kot 1.5 milijona takratnih tolarjev. Celjani se lega predvsem zato, ker se je oborožen rop zgodil kar trikrat v kratkem času, spominjajo Še danes. Čeprav se zdaj dobro ve> kdo je storilec, la za kaznivo dejanje ropa Še vedno ni kaznovan, saj do sojenja sploh še ni prišlo. In kakšna je kronologija? Prvič je ropar prišel v menjalnico 11. februarja 1997, ob 12.30. Zamaskiran s kapo z izrezom za oči in oborožen z daljšim nožem s Širokim rezQom je od uslužbenke zahteval» naj mu po- Ekopool - nekoć menjalnica, ki so jo Celjan) dnbm poznali po trojnam ropu! kaže, kje je denar. Z ukradenim šopom bankovcev je zatem pobegnil proti centru mesta. Preiskovalci so kasneje našli nož v eni izmed ulic v bližini Ekopoola in ugo- Kje je Aljaž? Že od 26. marca pogrešajo 17-letnega AJjaŽa Pejov-oika iz Pake pri Velenju, ki je nazadnje bival v Šoštanju. Fant je visok okoli 176 centimetrov, atletske postave ter svetlih kratko pristriženih kostanjevih las. Kot so sporočili s celjske policije, je biJ oblečen v svetlo zeleno vetrovko z oranžnim ovratnikom, rjavo majico z dolgimi rokavi in rumenim napisom RLA ter v svetlejše hlače in čmo-sive skaterske copate. Pejovnika so nazadnje videli pred Šolskim centrom v Velenju, od takrat naj bi se za njim izgubila vsaka sled. Nekaj informacij nakazuje tudi na možnost, da bi fant odšel v tujino, kar pa policija še preverja. Ce bi ga kdorkoli videl aii o vzroku njegovega ir^otja kaj vedel, naj pokliče na najbližjo policijsko postajo ali telefonsko številko 113. Aljaž Peja vnik Poškodovanih več ljudi tovili, da je storilec pred ropom Šel v Železninarja, kjer je kupi) nož, saj je ta še vedno imel pripet računi V prvem ropu je odnesel okrog 400 tisoč tolarjev v različnih valutah. Drugi rop se je zgodil teden dni kasneje. 16. februarja, nekaj minut pred 14. uro. Moški, iste telesne konstitucije kot prvi ropar, le da je tokrat na glavi imel poleg kape Še masko in v rokah namesto noža pištolo in plastično vrečko. Naletel je na isto delavko kot v prvem primeru, zdaj vanjo uperil pištolo, stopil izza pulta, pograbil denar, ga zbasal v vrečko in pobegnil. V Času ropa je bila v menjalnici še ena stranka. »Izkupiček« drugega ropa je bil skoraj 1,2 milijona tolarjev! In še tretji rop: 5. marca, nekaj minut pred 11. uro. Zamaskirani in s pištolo oborožen roparje takrat ostal brez plena. V menjalnici je namreč naletel na lastnika Emila Ko-privca. »Ko je stopil skozi vrata in sem videl, da je zamaskiran in s pištolo, sem v hipu zagrabil računalnik in ga vrgel vanj. V tistih sekundah sva podrla tudi pult, nakar se je obrnil in začel bežati» jaz pa za njim. Sledil sem mu nekje do Kocenove ulice, a je bil hitrejši,« nam je razlagal Koprive. Ko so roparja izsledili, naj bi policiji priznal, da je pri tretjem ropu imel pomagača. Ta ga je nekje pri Savinjskem nabrežju čakal z avtomobilom, s katerim sta se odpeljala do garaž pri Plavi laguni. Sicer pa so kriminalisti ugotovili, da je ropar stari znanec policije oziroma v policijskem žargonu specialni povratnik, kar pomeni, da rop menjalnice ni bilo njegovo edino kaznivo dejanje. Tisto, kar nas je najbolj zanimalo, je, zakaj se sojenje roparju po 11 letih od ropa še vedno ni začelo. • »Zadeva je trenutno v obravnavi pred izven obravnavni m senatom celjskega okrožnega sodišča zaradi ugovora zoper obtožnico. Ugovor je bi! vložen 28. decembra lani,« so nam sporočili iz Okrožnega sodišča Celje. Tako je videti, da bo minilo še nekaj časa, preden se bo vsa zadeva končala za vekomaj. Toda ni se bati, da bi prišlo do zastaranja. Isti ropar (ki mu torej krivda uradno na sodišču še ni dokazana, zato velja, da je v tem primeru še vedno nedolžen...) trenutno prestaja na Dobu zaporno kazen zaradi premoženjskega kaznivega dejanja in sicer 9 let in 4 mesece! Emil Koprive priznava, da so po ropih resno razmišljali, ali naj se takrat sploh še ukvarjajo z menjalniš-tvom: »Veste, ko si oropan, imaš v glavi vedno nekakšno alarmno varovalko in nisi več miren. Ko si za pultom in vstopi nekdo, ki le malo odstopa od povprečja, si venomer pretirano pozoren, na preži ... Takrat, ko ga Še niso prijeli, sem vedel, da je ropar na prostosti, lahko, da je hodil opazoval menjalnico...? Bilo je neko posebno stanje in silno obremenjujoče.« Koprive brez dlake na jeziku pravi, da ni zadovoljen s sodnimi postopki: »Ne morem verjeti, da so jih na državni ravni polna usta, ko govorijo o >sodnijM Toda poglejte, kako se ustavi na točki, ko bi s sodnim procesom morali nadgraditi delo policije, ki je neko preiskavo uspešno zaključila. 11 let! Si predstavljate, da ste okradeni in potem Čakate na začetek sodnega procesa 11 let?« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIC m V soboto so se v kratkem časovnem razmaku na Celjskem zgodile kar tri hude prometne nesreče. Prva se je pripetila pred križiščem za Swtino na glavni cesti Šentjur-Celje. 47-1 eini voznik osebnega avtomobila je pred križiščem iz neznanega vzroka zapeljal levo s ceste, kjer je najprej trčil v ograjo, zatem še v pešca, ki sta stala na pločruku. Avtomobil je odbilo nazaj na vozišče, kjer je trčilo še v dve vozili, ki sta siali v križišču. V nesreči sla se 44-letna voznica v osebnem avtomobilu in 47-letni pešec lažje poškodovala, 14-letm pešec pa huje. Policisti in reševalci so morali tega dne posredovati še na območju Velenja, in sicer na lokalni cesti v naselju Silová. 44-letni motorist je zapeljal v udarno jamo, izgubil oblast nad motorjem, padel in se pri tem huje poškodoval. Počilo je še v križišču Mariborske in Bežigrajske ceste v Celju. 69-letm voznik osebnega avtomobila je vozil proti Cesti v Trnovlje, pri zeleni luči zapeljal v križišče ter z desnega zapeljal na levi pas. Pri tem je z zadnjim delom svojega vozila trčil v prednji del vozila 52-leme voznice, ki je vozila v isti smeri po levem prometnem pasu. »Po trčenju je voznik potiskal vozilo voznice proli levemu robu, kjer je zapeljala preko robnika otoka in tam silovito trčila v drog javne razsvetljave in se pri tem huje poškodovala,« so sporočili s policije. Delci njenega vozila in droga javne razsvetljave so poškodovali še vozilo 41-letne voznice, ki je v tem Času v križišču čakala pri rdeči luči. Sšol f 1 iuunca j^oiR m uaicRov DVORANA TRI LILIJE LAŠKO Sreda, 16.4.2008 ob 1930 uri Ansambel LOJZETA SLAKA, SmOHA ŠULEH, Radio GA-CA, GOLTE, OKROGLI MUZIKANTJE, DORI, Plesni oddetek Glasbene šole Radeče - PGŠ Laško... T)C LAŠKO, 03/ 739 99 SO; T1C CeiJE. 03/ 423 79 36. TIC ZAIEC. 03/ 710 M 34: Oertflrui MARJETA. Rimsk« toplic«. W 67$ 002: »qW 20KTA $en|jur. 03/ 74613 SO: &>«tllnB Pri OlG) Dob}é. 579 61 43 Cena v$(opA«o v 0r«đpro0e|i O «ur Cdni vsioonie« ns dan kowiQrta: 10 «ur st^rK novi tedni k ra^oceije Ob&ina Laško. Pivovarna Laiko. Okrapiftvalniea Mir|*lB, VlnogradRiitvo $]evince. P«hafne Brgl««. Twrfitiina knwbja HwM INFORMACIJE ' TED -oieL &L Cdslm farm 1. Ohotehi Le nekaj mmiiř hoje iz starega mestnega jedra je ob reki Savinji, v mirnem predelu Celja, lociran prenovljen, sodoben hotel Faraon s tremi zve^cami. Hotel Faraon nudi zatočišče tako utrujenim popotnikom, kot poslovnežem, ki iščejo miren kotiček za sestanke ter prostor za počitek. Poleg udobno opremljenih sob je vedno na vo^o sobna strežba ter pralnica in likahica za goste. In ^ede na ta, da je hotel lociran v neposredni bližini mestnega kopališča Je v poletnih mesecih v ponudbo vključeno tudi kopanje. 2. Sobe V prenovljenem hotelu je gostom na voljo 26 udobno opremljenih sob, od tega polovica s pogledom na park in bazene. Vse sobe so opremljene s tuš/ yp) kad, WC, KTVin telefonom. Prav tako nudijo tudi postrežbo v sobe, pranje in likanje perila. 3. Faraon Klub Faraon klub je namenjen poslovnim srečanjem in manjšimpredstavitvenim seminarjem, med ali po srečanju vam pripravijo bankete, priwňzK hladno-topli bife ali poslovno KOsilo. Klub spršme do 35 oseb inje ločen od ostale restavracije. X. verdi verdi I ^ z s- A' Tel.: .^^75718210 à 3 Ctfixe 1 iWŽjGrIže V-rfťíffií- etůBré^ ûkiisK Obrtniška cesta 13 ^^ 3214Zrete Tel.:059031 314 Fax:059031 313 E-pošta: inío@pizzoteka.si http://www.pizi:oteka.si PE Hotel Faraon Ljubljanska cesta 39 3000 Celle « Tel.: +386 3/545/20-lS Tel: +386 3/545/14-01 *nvv\ .hotel-faraon.si liotel.fM«»»â Mte M Mo* WWW.SIOTnan.SI mfcumKiy 03 734*6« 31 k" ' _ *»- RscracQe: 759 0607, fiSM 041-222-732 SlomftM «Ua 321S Lob, wwwjnan^ izbrano a la carte ponudbo pt zadovoljijo tudi nc^zahtevnejše sladokusce. Restavraája je primerna za različne družabne priložnosti, kot so praznovanja, obletnice, srečanja s prijatelji, poroke ter poslovna kosila in sprejme ao 120 gostov. srečanjih, prehrani v podjetjih in piknikih naprostém. 6. Catering Si želite popolne postrežbe doma, v podjetju a i na prostem? Tu so, da ustrežejo vašim željam. Njihova strokovna in izbrana eldi 7. Casino Im faBi ^ Faraon. Pri nji}i zadovoljno iše okuse ljubiteljev iger na I^alni salon Casino Faraon Celje vabi goste v spodnjih vrostorih hotela nh na) srečo. Z hleščečimi in dinamičnimi igrami na 60 avtomatih ter treh s. p. 3000 Celjc> Linhartova 20 tel.: 03/548-45-11, faks: 03/544-28-70 - m hoví tednik NASVETI 19 r zdravje-nase bogastvo Povišan krvni tiaic Bralka sprašuje, ali lahko splošni zdravnik predpis štiri vrste zdravil za pritisk. In sicer naslednje: Cardura XL» adatt oros» bio-xan, nolíprel. Njen mož je star SI let, pri zdravniku mu namerijo 170 pritiska, ima težave z želodcem, kadi 25 let... Hipertenzija ali povišan krvni tlak je zelo pogosta bolezen v Evropi kot tudi v Ameriki. V povprečju jeprevalen-ca ali pojavnost bolezni v Evropi 44-odstotna, v skandinavskih deželah višja kot v Mediteranu, Slovenija je nekje v povprečju Evrope. So-lezen zajema ogromno ljudi in je velikanski strošek za zdravstveno blagajno. Ne sama bolezen, problem so komplikacije, ki jih sproži in te so vzrok za Številne nenadne smrti, dolgotrajne hospitalizacije. rehabilitacije in zdravljenje, ki je praviloma doživljenjsko. Za preprečitev nastanka arterijske hipertenzlje oz. uspešno zdravljenje je treba spremenili nekatere življenjske navade. Zmanjšati telesno težo, omejiti prelirano bogato s soljo, v prehrani povečati količino i^ija in magnezija, kar pomeni, da naj vsebuje veliko sadja in zelenjave, polnovrednih žit, an-tioksidantov, a tudi malo maščob živalskega porekla. Maščobe naj bodo nenasičene iz oljčnega olja, priporoča se uživanje mandeljnov, lešnikov, avokada, hladno stiskano sončnično olje ... Treba je spremeniti še druge pre-hranske navade: število obrokov, količino ... in omejiti uživanje alkohola. Pomembno je, da se poveča fizična aktivnost in popolnoma opusti kajenje. Arterijska hipertenzija je pri nastanku kroničnih nena-lezljivih bolezni zelo pomemben dejavnik. Je zanesljivo eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj možganske kapi, koronarne bolezni, bolezni perifernih žil in srčne ter ledvične odpovedi. Dokazano je, da sta povikm sistolni in diastolni krvni tlak vzrok za usodne zaplete na srcu in ožilju. Ker je problem ogromen in so v diagnostiko, preventivo in zdravljenje vključeni Številni zdravstveni delavci, so že pred desetletjem sprejete smernice za zdravljenje arterijske hipertenzlje. Predpisani so postopki za oceno tve-ganja, diagnostični postopki in zdravljenje. Glavni cilj zdravljenja je nadzor arterijske hipertenzije, ki dolgoročno zniža obolevnost, komplikacije in umrljivost. Za to pa je treba doseči nadzor krvnega tlaka, odstraniti spremenljive dejavnike tveganja, odpraviti in zdravili žé na- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog stale okvare na tarčnih organih (srce, žile, možgani, ledvice) in zdraviti pridružene bolezni. Odločitev o začetku zdravljenja je odvisna od ocene ogroženosti, prisotnosti drugih bolezni, med katerimi je sladkorna še posebej izpostavljena. Vloga družinskega zdravnika je zelo pomembna saj je ta prisoten že v primarni preventivi, ko je ogroženost še majluia in lahko že s preventivo preprečimo Številne komplikacije. Zelo pomembni so nefarmakološki ukrepi, ki bi jih moral vsak bolnik. ki začne z zdravljenjem, upoštevati pred vsemi drugimi ukrepi. W spremenjenem načinu življenja je treba vztrajati, kol tudi redno jemati predpisana zdravila. Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,5000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo aJi pa na elektronski naslov tpdnik@nt«rr.«8i Težje oblike povišanega krvnega tlaka se zdravijo s povprečno 3-4 zdravili (ACE inibitorji, antagonslti kalcija, sartani, blokatorji beta re-ceptorjev, diuretiki, alfa blokatorji, centralno delujoča zdravila in druga), tako da ni nič Čudnega, da vaš soprog jemlje toliko zdravil. Je pa res, da se praviloma začne zdravljenje z nefarmakološkimi ukrepi, ki jih vaš mož ne upošteva, saj še vedno kadi in s tem kar pomembno izniči učinek zdravil. Velja, da mora biti v primeru kombinacije treh zdravil eno od njih diuretik. O tem odloča zdravnik, ki bolnika zdravi, saj pozna vse spremljajoče dejavnike. Če bo sam uspešno znižal krvni tlak pod 140/90 in pri diabetikih pod 130/80. bo le občasno poslal bolnika k ustreznemu specialistu za kontrolo funkcije tarčnih organov. Če bo uspeh zdravljenja slab, komplikacije pa bodo Številne, bodo napotitve na dodatno diagnostiko in zdravljenje pogostejše. Veidar bo za uspeh zdo pomembna tudi motivacija bolnika, da bo sodeloval pri vodenju in zdravljenju hipertenzije, saj mu le to lahko dolgoročno izboljša prognozo. rožice in cajcia Pomoč za utrujene spomladi Prišla je cvetoča pomlad» ki človeku da nov zalet in novih moči. Tu in tam povzroči tudi značilno utrujenost, Tej se lahko po robu postavimo tudi z zeliščnimi pripravki. Pomladanska utrujenost, ki se kaže zlasti kot zaspanost v popoldanskem času, se pojavi konec zime ali v začetku spomladi zaradi pomanjkanja vitaminov, zlasti vitamina C. V tem času začnejo brsteti vršički iglavcev, ki so pri tej nadlogi v veliko pomoč. Spomladansko utrujenost lahko preženemo, če bomo redno pili čaj iz smrekovih. jelkinih ali borovih vršičkov. Čaj pripravimo kot poparek: dve žlički vršičkov poparimo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minul. Popijemo skodelico z medom o sla j enega čaja po kosilu, lahko pa tudi že zjutraj. Zoper spomladansko utrujenost se obnesejo tudi Čaji iz črnega bezga (Sambucus nigra), koprive (Urtica dioica), regrata (Taraxacum officinale), rožmarina (Rosmarinus officinalis), timijana (Thymus vulgaris), cimeta (Cinnamomum zeylani-cum), Šipka (Rosa canina) ... Telo in duha skušajmo zbistriti s poparkom iz koprive in poprove mete (Menta X piperita). Žličko zeli prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut. Skodelico čaja lahko spijemo že zjutraj, skodelico pa po kosilu. Izkazal se bo samostojni rožmarinov poparek: z litrom vrele vode poparimo 4 žlice zeliš- Beli cvetovi črnega bezga nas zbistrijo. it z. Piše: PAVLA KLINER ča. Pijemo do 3 skodelice čaja na dan. Dobrodejna sta denimo lipov (Tillia cordata) ali kamilični [Chamomilla recutita) poparek. Popijemo po dve skodelici enega teh poparkov na dan. Lahko se odločimo za Čajno mešanico iz regratovih listov in korenine, rožmarin ovih listov in rabarbarine koreni ke (Rheum palmatum). Želiš- f í^kř ? '^ > -• j! .C Timijan zbudi utnijene. ZelBna proti utruienosti. Ča fino zmešamo, vzamemo čajno žličko mešanice, jo prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. Pijemo eno skodelico čaja na dan, pol ure po kosilu. V lekarnah in specializiranih trgovinah je moč dobili pripravke iz ^nsenga (Panax ginseng) za krepitev pri občutku utrujenosti, tudi spomladanske. V tem času jejmo več hrane, ki vsebuje veliko vitaminov C, B, posebej še folne kisline, B12 in panto-tenske kisline in E. Vsebuje naj še veliko železa, magnezija in kalija. Odločimo se za beljakovinsko hrano iz zelenjavnih virov. Odpovejmo se pijačam, ki vsebujejo kofein, čeprav se nam zdi, da nas prav te držijo pokonci. Poskusimo dan začeti brez kave, pravega čaja, kakava, ko-kakole. Koristi dieta s sadnimi ali zelenjavnimi soko\n. ki seje držimo en dan. Spomladansko utrujenost bomo gotovo omilili, če se bomo sprehajali po svežem zraku in uživali fige, grenivke, jabolka, pomaranče, borovnice, kislo zelje, zeleno, koprive v obliki špinače, rabarba-ro, korenček, redkvico, repo, por ali regrat kot solato. Koristil bo tudi med, pomešan s kisom. 'njygiiAMi 8 — 12 kg mes«ci»o Dr. PIRNAT www.p4rnat.sl ^ (kfniKj« ŘíK^nnu«*« Nevarna sol Preveč soli poveča tveganje za bolezni srca in ožilja, pa tudi izločala. Izsledki najnovejše britanske raziskave so pokazali, da zmanjšanje uživanja soli dobro vpliva na zdravje in zmanjša možnost srčnega infarkta in kapi kar za četrtino. V opisani ítudiji je sodelovalo več kot tri tisoč prostovoljcev. trajala pa je celih 15 let. Znanstveniki so dokazali, da imajo posamezniki, ki uživajo preveč slano hrano> kar 80 odstotkov možnosti za prezgodnjo smrt zaradi zapletov s srcem in ožiljem. Sol povzroča predvsem povišani krvni dak, kar posledično lahko pripelje do kapi in infarkta. Zato vsem> ki hočejo ostati zdravi do pozne starosti, strokovnjaki svetujejo: »Hrano in pijačo solite čim manj!« Znanstveniki z vseh celin opozarjajo, naj jedi s soljo začinimo minimalno. Preveliko uživanje soli telesu Škodi in nevarnost za obolenja srca in ožilja se znatno poveča, poudarja vodja britanske raziskave, dr. Nancy Cook. Priporočen dnevni vnos soli v telo znaša največ Šest gramov, večina prebivalcev stare celine pa jo v povprečju zau-žije vsaj devet gramov dnevno - kar predstavlja 50 odstotkov in več prekoračitve. NM it. 2$ • 1. aiHil 2008 20 «■'»i'i INFORMACIJE - MALI OGLASI novi tednik iscemo topel dom To ti je vojaška lola! Sedí mimo, kot bi fail prilepljen na podlago. 2 obrvmi ne tnne. Ta bo gotovo dober pes čuvaj. Pa Še lep je... (5344) Taje pa najbolj miran kuîa.karsamjih kdaj videla v h veti! ču. Ni boječ in prestrašen, le umiijen karakter ima. A je vseeno radoveden - tako kot se za kuSta tudi spodobi. (S442) Miška Zonzi iz Zonzanija Pozdravljeni! Moje ime je miška Zonzi. Že od poletja stanujem v majhni luknji v zavetišču, ampak nihče ne ve zame. Zato morate biti tiho, ie vas kdo vpraša po meni. Nihče ne sme izvedeti zame, saj bodo sicer zave-tiške muce čisto ponorele. In veste, da s podivjanimi mucami ni lahko shajati... Kar spomnite se Toma, kako je neutrudno lovi) Jerry-ja. Verjetno nočete» da se me* ni priJepi na rep podobna mačja nadloga. No, vsaj meni ni do vsakdanjega tekanja sem ter tja in vleče-nja mačke za nos> Čeprav bi slednje bilo zelo zabavno. Torej, boste lahko obdržali s^vnost? Verjetno se sprašujete, zakaj sem se po toliko mesecih skrivanja oglasila. Razlaga je preprosta - postalo mi je dolgčas. Z nikomer se nisem pogovarjala, nihče ni prisluhnil mojim prigodam in tegobam.znikomer se nisem mogla igrati, cele dneve sem i m % i K ' ' I'sL-.'" « <> < So ovcaiji vsi imeli vojaško šolanje? No, samo poglejte tega na sB-kl - tudi ta stoji kot kip. Tudi on bo varoval hišo kot se spodobi. Pa tudi on je (ep... (S444) poslušala le pasji iajež In mačje pritoževanje. Pa sem se obrnila na vas. Sedaj bom lahko govorila in razlagala, kolikor bom hotela. Le kje naj začnem svoje pripovedovanje? Hm ... kaj ko bi začela z ljudmi» ki vsak dan v zavetišču pridno delajo in skrbijo za živali? Ja, kar z nji- mi bom začela, z meni najljubšim - veterinarjem Rokom. Sicer je raztresen in zelo nagajiv, občasno tečen in pogosto otročji, ampak do živali je pa zelo uvideven in Iju-bezruv. Sicer pravi, dane mara mačk in psov, a kako si potem razlagate njegovo obnašanje do živali? Slednje izgleda približno takole: Če je pacient mucka, jo vzame v roke in si jo liSči v obraz, ob tem pa ji prigovarja, da on ne mara mačk. Potem si jo da še na ramo in po možnosti okoli vratu in jo taico nosi naokoli. Aja, pa nogomet tudi igra z mačkami. On sicer še kar trdi, da ne mara mačk, a jaz vara lahko povem, da jih obožuje. Pse sicer bolj, a so mu mačke ludi pri srcu. Sploh njegova dva razgrajača Frfra in Žorž, ki sta prava razbojniica (vsaj kolikor razt>erem iz Rokovega pri-povedovanja o njiju) - kot njun skrbnik. Menda je Žorž najbolj srečen, če se z Rokom pošteno premikastita. Čuden tale naá v^erinar, ne? No, am- HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, sanîmivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročnild plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni, popusti ; 5% pri plačilu za eno leto« 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brexpiaČno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov» do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Yirii|iíiTnlr1ftiirniihiliiwfahi>iiiijilinnipfifiíliini[iriiMiinntili milngîiitidki iiliaiii NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ims in priimslc Kraj: Uliu: Datum rojstva: tt^êkficM naročeni Novi t»úr\h za MinufH 6 nmcsv pmfpis: ^^'&RC d.0.0. bo podBlke uporabljal s«mo za potrebe oiro^nižk« služb« Novega ledoika pak meni je prav simpatičen. Še posebej, ker se dela hladnega in neprijaznega» a mene ne more pretentati. V resnici je najbolj prijazna »biba« na svetu (Icotsamzase pravi). Tako Rok, pa si končno slišal potrditev, ki jo zaman skušaš izbezaii iz ust svojih sodelavcev. Sicer pa morate priti v zavetišče in se sami prepričate glede tega našega Roka. Naša vrata v zavetišču Zon-zani v Jarmovcu pri Dram-Ijah so odprta od ponedeljka do petka, med 12. in 16, uro, ob sobotah pa med 9. in 15. uro. Vse naše varovance si lahko ogledate na www.go.to^7on7ani na telefonski številki 03/749-06-00 pa smo dosegljivi za vsa vaša vprašanja. Pa pa od miške Zonzi! Ta bo pa gotovo vrtnar, saj ima že zdaj vsa polno rožic okoli seba. Vrt-natji pa niso dcdm te znacamt pač patuf s puKami... Ne, losa? (5430) Kaj vam najprej pade v oči, ko pogledate tole ljubko psicko? Mani so njene globoke in skrivnos^e oči. Takšni kužki me takoj prevzamejo. (5449) ©wDtednîk QI|ire9Me^narQtiilkom N«v«gateicMK ponje. ovt. klimo, goroziron, pni I05I-nik profl«iry»cain com 03 4924222 vsak dan od 9.30 do 13.00 •odkup me nepremičnine -cenitve nepremičnin •vpisi v zemljtsko knjigo •sestava kupoprodajnih pogodb in urejanje potrebne dokumentacije Promot 1 ngpfWMSnlnnii naf bo vann, tato uufMjto nam. Telefon Oai 601 555 wvmiitovitediii^^^^ ODDAM FRIZERSKI solofT z uporabnim dovolienjem oddom v noiem zo nedoločen ces. Tele-fon0413SS444. i54a IŠČEMO NA frekventni loko^ v Celju i»wN posfevni prostor za trgovino, noleni oli odkup, velikKt50d0l00mMelefon041 621-420. Venero shop, á. 0.0., Zg. Jezersko B2,420629.Jezersl(o. n STANOVANJE] PRODAM CELIE, Novo vos. Ugodno prodom dvoinpolsobno stonovoflje, v prHliqu, 57 imo balkon in klet. Telefon 041 931-417. tsœ ENOSOBNO stonovonje v Zob, v 0. nod-sfropiu, prodom. Telefon 040171-006, 04) 564-251, Ž00 ODDAM CEUE, NiÂiœvo, 4. nadstropje. Oddomsobo s souporabo kuhinje in kopolnite. Vsobi je možno bivanje dvefi oseb, nojemninc no osebo je 150 EUR fozdelhev stros-kov. Telefon 041765-914. SPREJMEM SOSTANOVALCVKO sprejem vsfanovonje. Lostno soba •* souporabe osiofîh prostorov. Telefon 031 655-349, Andrej in 041 41^12, Cvetko. isse tm: PRODAM OTROŠKO (pisalno mizo, ormni, leži^ » Klip^dop), kotno sedežno, hladilnik, TV in pralni stroi prodom. Telefon 040 869481. n GRADB t™ MATER PRODAM UDliSKI pod, opoz, bruno in kamen Škiilj prodam. Telefon 04) 637-202. i4do BUKOVA drva,ve( kiofler, ^odom. Telefon 579«05,031 5B2-357. i643 3 bukovih drv prodom. Telefon 5797-024. AKUSTIKA PRODAM lOAVIR^O harmoniko Hohner Ludjo iVP, 96-bosno, 9+3 registrov, 4*og!o$eno, prímerw lob zo učenje bt zo Ijub^ette igronio, pfodom 20 650 EUR. Telefon 041930-122. 1681 PRODAM KRAVO s teletom ofi bru ter btkn simentol-(0 prodom, (eno po dogovoru. Telefon 031 506-363. êi6i it. 26-1.april 2008 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega mo-tâ, očeu, dedijâ in strícd RUDIJA LESNIKE S Ponikve 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose-dom> prijateljem in znancem za darovano cvetje> sveče in svete niaSe. Hvala družini Jagodič za nesebično pomoč, gospodom župnikom Janezu Lesniki, Roku MeiliČarju in Mihi Hennanu za opravljen cerkveni in pogrebni obred, gospodu Vrečku in gospe Sovič za poslovilne besede, osebju Doma upokojencev Šentjur, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Ge-koti za opravljene storitve. Žaiujoči: žeoa Slava, hčerki Tatjana in Simona z družino, vnuki Marko. Siivija, Jasna Srce nam žalost je ranih, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrita, duh tvoj z nami Še živi. V SPOMIN Vsi njegovi Danes mineva žalostno ieto, kar nas je zapustil dragi mož, ati, tast in dedi LUDVIK ESIH Ohranili ga bomo v večnem spominu. Iskrena hvala vsem. ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. 1632 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in stare mame MARTINE ŽLENDER (1928*2008) se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, darovali cvetje in sveče ter izrekli besede tolažbe- Posebej hvala dr. Kočarjevi s sodelavci v bolnišnici Topolšica za izkazano skrb In lajšanje bolečin. Hvala tudi gospodu župniku Hribemiku za opravljen obred in pogrebni službi Guzej za lepo opravljen pogreb. Hvala vsem in vsakemu posebej. ŽaJujoči vsi njeni 1637 V 100. letu je odila od nas naša ljubljena mamica, babica in prababica ALOJZIJA PRISTOVŠEK (17.6.1908-28.3.2008] Pogreb bo v četrtek, 3. aprila 2008, ob 11. uri v družinskem krogu na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoča: sin Franc Pristovâek in hčerka Erika Simonič z družinami 1662 Dotgosř življenja našega je kratka,., (France Prešeren) ZAHVALA Kruta usoda je prekinila življenje našega dragega VLADA KOTOŠKA (6.12.1932 - 22.3.2008) Vsem, ki sle ga pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali cvetje in sveče, nam izrazili pisna in ustna sožaija, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvaia sosedom g. Romanu Žnidarcu za njegovo nesebično pomoč, prav tako zakoncema Horvat. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Ropotan Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi 1630 Umrla je upokojena sodelavka ZORISLAVA PLUT Ohranili jo bonno v trajnem spominu. Bdnkâ Celje, d. d. KOSILO posovko, i znbiâio, staro 2 irnsvo ifi bik, bukovo bruno, s^oro 100 let ter dvo-brozdni plug, 12 col in silokombcin ^ 80.prodflm.Telefon04138M69. VINO, sortfKi in mesono ter drvo, prodom. T&tefon041 654-729. less ZMENKI SIMPATIČNA, vitko 394etno trgovko ieli prijoleljo do 50 iel. Agencijo Alon, lelefon 041 248-647, www.supero-lon.$). Iskreni fantj« iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, salo purv ce. pa2^a rta ruočaianjatef jihbrež stroškov spoznajte. Tel: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. LfCvMOnbik. Oolinji v» H, PiboU PC^JETNIK, Celjon, srednji let, urejen, z^ priioleljico od 30 do 43 let. Agenciio Alon, telefon 041 248-647, vww.supe-rokm.si. lezs 30.000 posredovan), 11.000 novih poznanstev ^ bilo v preteklem lelu sklenjenih 2 r)a9o pomoijo. Leto& Kaže, da jh bose vei. ^nftna pcsredo-vtinica za vse generacije. Zaupanje, Oo^enja vas 85, Prebold. 03/57 26 3 Id, 031 505 495. 031 376 ŽENfTNA posredovalnico Zouponje, ki le uponje v liubezen povrnilo že vec kol 10.08Q osebom, pos/edu[e zo vso sto-fostno cbdobio, breiplocno zo mloi» ženske. Telefon (53 ) 5726-319, 031 505^95. leopold Oresniki p., Dotenjo vos85,Prebold. n ZAPOSLITEV 1 ZAPOSLIMO notokorico oli dekte, ki imo veselie do strežbe {edi in pijoć 1er dekle zo pomoč v kghinji. Bonovino, d. o. o., Vi^oni17, Podčetrtek Jelefon 041411-551 1507 Ziredi iírítvt »istisvahjs spreimsoo 6 ottb z» M> r komeniaG m taisfoaskafn studie. Moinost ledneuposiHvsalihenih rsfiK. Vse itif. od pon do pst od 8.00 14.00 ns teleton 03/42» 1-60. úikaat d«.^ Marten b c. 44.30C0 ZAPOSLIMO dekle Hudtfitko tt Strežbo V urejenem gostinskem lokalu Mq Coffe v Kopli pn loboru. Pisne prošnje pobilte no noslov; Oominik Kugter, $. p., Koplo l6,3304Tobor. n NATAKARJA (notokorico) zaposlimo. Hro-no in stonovonie v Celju. Telefon 114) 752-111. Sponcerrtef Prodnik, Edvard Jurjevec s. p.. Juvonje 1, Ljubno ob Savinji. 1S62 Ptzzerijs Otivd v Celju zapDsii M«bo ta rtfVdianj« hiaiie {er l>leopoka kuhatja. OefovniSes je dvDÎzmsnski. tiJedeljain prasiiki dele prosti dnev. Možrost zaposTftve za nedoločen cas. Delov prijetnem debvnBm okoJjum sproščenem kc^ektnu Prolnje pošljrttna nadovSPD, d.o.o^ Podlag 59.3311 Šempeter, {ntormsqe na lel.it: /630^. SUKffi'LfSKARjAzo^oslimo. Restai io. o.. No zelenki 2,300Q Celje, telefon 041 936-724. n Pizierija Verona v Oe liu zaposli osebo ta racvaianjo hrano. Pizzerija BomtavCelfu »posli ovobo sa rasvaiai^ hrano. O^vničasje dvoizmenski. Možnost zapo^irve za nedoločen čas. Delo v priletnem delovnem okoliu in sprosĆenem kolektivu. Prolnje požige na naslov SPO, ů.ííji.. Podlog 59,3311 Šerrpeter. Informaeijena teLât: 051 /830-925. 1SĆEM0 osebo z izkušnjomi v diiektni prodoii zo trženje fizioteropevtskego progfomo.Telefon 04) 64Í220.Me-dicolline, d. o. o., Moisirovo 16, Konv rvk. n RESTAVRACIJA Oolmo noTehorjob zopo-$11 kuhorjoHco. Oelovno mesto je prosio tokoj. Prošnje pošljite no noslov: Moj S51, d. 0.0.. Miklošičevo ul. 2, 3000 Celie, zo resloviociio Oolmo. 1593 Hmezad KMETIJSKA ZADRUOA PEraovčE Razpisuje prosto de^vno me$to; TR60VEC ALi KMETIJSKI TEHNIK Pogoj: ustrezna izobrazba in opravljen izpH O-katedorije Prošnje pošljite na nasiov: Hmezaóy Kmetijska Zadruga Petrovče> Petrovóe 1, 3301 Petrovce. Razp« velja do zasedbe delovnih mest. novitednik KAVA borlda, Ido Žlenileri p., Leaćno 1 o, m pošteno studentko zo delo v strežbi. Vse informo^lohko dobite po telefonu 031 277-672. n 6EE Plesteniok, i p., Flonino 144, Ftonino. Adoptocle, zidor^o dele, borvanje sto-norani, vrut, he, hsod, nqiuiîev, v CeCuin okolld.Oo 30.4.2008 nudimo 10 %popust.!elefon041810-717. n INSTAIACUE, vodovod, ogrevonje, plin irvft-jomo no odoplifonib oli novozgrojenib objektjb. Kokovoslno in poceni. Oorko Touses, s. p., Velike Gorelce 13,327{l Uskojelefon 040 223-113,103) 573-9Q65. n TISn, ki mi ievzel belo ninendeznâ^ no| 90 vrne no Pošto Lovo. 1614 KAKOVOSTNO in po ugodnifrcenoh izdeluie-mo demit fosode. M3grad, d. 0. 0., Gosposv^sko3,Cdie,te^n041 771-104. n MnMv.raoiujcna tzosrazba (do v 31ed NATAKAR STREŽBA PUAČ IN C6WIHRA NE. NEDOLO&N ČAS. 3.4.2008; ïïfiOVINA IN BISTRO ŠKORPUON STANISLAV KRAJ^ ZAOOBROVA68.3211IKOFJAVAS skladiščnik SKIAO^K • mm NAD ZALOGAMI MATERIALA. PREVZBUWE. VSKLUU^IU IN IZDAJANJE MAIBIALA IN TOZVOOOV. THAN* SPORTIRAUl NAKLAOAHft IN RAZKLADANJE TOVOROV. Sm 2A OHFMNITEV SUROVIN NEOOIO^ ČAS. S.4J00B: CONTAINED PROl-ZVI^O PODJETJE. 0.0.0. BCŽlORAJSKA CESTA 6,3000 CEUE KULJČAVNIČAR IZDEIOVAlf C VliČNIH NAPRAV. KLJUČAVNIČAR • Wh IZOaOVAlK VlEČNIH NAPRAV. KLiUČAV NICAR: DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 104ÍS08; ^ «UUČAVNIČARSTVO IN KOVASTVO. OJlO. SOCKA 33,3283 NOVA Q»K£V ZIDAR ZAZIDANJE IN OMETAVANJE ZJDAf^TESAR M/t DOLO&N ttë. 3 MESCE. 13.4^008.' SRAWJE ŽVEPLAN DJXO. UL^ H& ROJA lADUB. 3003 CEUE POMO!NA DELA V ORAOeENl^ POMOĆNIK PfU IZDELAVI STROJNIH (MTOV • M/t fWÙ ŽNA DELA Pft IZDELAV) STROJNIH OMETOV. IZDELAVA STROJNIH OMETOV; ooloč» ČAS. 1 MESEC. 5.4ÍD08: (ZSUAVA STROJNIH OMETOV OANUEL KLJNAR S.P., SVETNA 12.3220 STORE KLEPAR XiEPAR U • M/t' OPRAVUWJE DEL NA STROJIH IN NAPRAVAH. VARJENJE BREMEN IN OROffiJ. DELO V PROIZVOOfUJ. VZDRŽEVANJE STTKUEV IN NAPRAV; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 14,2008; KLJMA CEUE INDOSTRUA AEROTERMIČNIH NA PRAV D.a. DELAVSKA ULJCA S. 3000 CEUE MEHANIK VOailN VOZNIH sredstev MEHANIK • M/t MEHANIK ZA OFttfiNO IN TEŽKO - GRADBENO MEHANIZADJO. TOVORPUAXE IN KOMUE. DELO SE 60 IZVAJALO V DELAVNI» IN NA TEREMJ: ODLOČEN ČAS, 9 MESEl^, 24.4ÍD0B; ERADNJE ŽVEPLAN O.OU. ULJCA HE* ROJA Lj^a 3000 CEUE MONTER KUMATIZACUSKIH NAPRAV MONTER HM/t'MONTER$KA OOAPRI INSTAt^ CUl VDOOVOOA AU PRE2UČEVAUA. 2DEUVA POTREBNIR IZDELJiOV NA TERENU IN V PROiZV(^ ONJh DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. I0Í2008; KLI MA CEUE INDOSTHUAAERDTERMIČNIH NAPRAV 0.0. DELAVSKA OUCAS.3000 CEUE natakar NATAKAR • M/t STREŽBA PUAČ. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 7.4Í008; KiïAJSXl OVDR. (iCSTINSTVO IN STORITVI DJID. TEHARSKA CESTA 3000 CELJE NATAKAR M/t STREM HRANE iN PUAČE. DOLOČa ČAS. 3 ME^E. 6.4Í006; TANTONIO. GOSTINSTVO IN POS^I^ m. OUCA MESTA GREVEKBROICH 9.3000 CEUE frizer FRIZER • ; STIOŽEKJE. BARVAKIE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 7.4Í008; KOZMO D.OX.: SA* LONSiMPli OPEKARNidCA CESTA 9.3000 CEUE FRIZER • M/t VSA FRIZERSKA DELA. DOLOČEN ČAS.3 MESECE. Í4.208B; NEBABRIVSKOFRIZER SKA miSA. û.qj3.. CEUE. SLEOAUŠKI TRS 3000C£UE FRIZER • DELO V CEUJ • M/t' VSA FRIZERSKA DEiA: BARVANJE. STRIŽENJE. fENIRAHii UKA WE BRITJE. PCOAUlEVAKlE LAS OOlOČEN ČAS. 12 ME^. 9.4.^08.' MITJA STORITVE IN TRGOVINA aOO.. (^A V MESTNI L06 84.1000 UOBUANA SAMOSTOJNIFRIZER M/t'SAMOSTOJNI FRIZER. OOlOČEN ČAS. 6 MESECEV. 6.4.2008.' DOK O.QJ3^ PE fittSRSKi SALON OOK 2. MARSORSKA CESTA 100.3000 CEU! prodajalec PRiUAJAtEC • M/t' PRODAJALEC V ŽIVILSKI TRGOVINI. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.4.2008; PIO. PROIZVODNJA 1NTRG0VINA, O.OO. POOfflJŽNICA SKOFJA VAS. ^MARJETA PRI CEUU 27. 3211 ^KOFJAVAS prodajalec tikstilnimismjenih artiklov PRODAJA OffJTVE • M/t DPRAVUAliJE DEL M NAiOS PROOAJAiCA. DOlOČEN ČAS. 6 MESECEV. 14í0s8; ALPfNA. B.D, 2}Rj; PRIIQAJALMA tiUí 1. PREŠERNOVA ULJCA 12.3000 CELJE srednja pokucna izobrazba VOZNK TOVGRm VDZIIA KATEGORUE C 4N E • M/tVOŽNJAlNPRimVANAVOŽJiJa NEDOlt^ ČEN ČAS. 14Z008; GRATOlffiS P^ffVOZITRGOW NA. 0.0J)^ SKOFJA VAS 30 C. 32^1 SKDFJA VAS VOZNIK LMKE6A DOSTAVNEGA VOOA TUJ ZA RAZVOZ • liVt RAZVOZ IN DOSTAVA PO-§ILJ( PO SLiMNUI. DOLOČEN ČAS. 6 MESCEV. Z4i0tl8.'GVPREVaZI ROBERT GRUONIKS.P., 001 Pffl PRISTAVI 2G. 3283 PRISTAVA PRI MESTINJU KDMISIONAR SKLAOiČNiK H/Í RAZKLADANJE NAKLAOARIE. SORTIRAIU BLAGA STREŽBA STHANK V SKLADiSČO PRIPRAVA 8ÍAGA ZA SKLAOIŠ&UE SOOaOVANJE PRI PREVmili BLA8A; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.4.2008; ERA GOOD D.aO; PE 60QDCENTER CEUE. LAVA 2. 3000 CEUE PRODAJALEC • M/t' PRODAJA TEKSTIUUN IZOa* KOV. SVnOVANJE STRANKAM; OOLOČEN ČAS. I MESEC.14Í008; NEW YORKZR aO.O; PECELJi MARIBORSKA CESTA 128.3008 CEUE srednja strokovna au splošna rZOBRAQA ASISTENTV NABAVI-M/t VNAâAUEPOOATXOV O ARTIKUH V RAČUNALNIŠKO BAZO. POMOČ PRI OBLiKOVAUU KATALD6A, AOMINISTRATTVNA OEU IN POMOČ NABAVNIKOM PRI iZVAJA NJil NABAVNBA ?mSk NEOOLI^N CAS. 1.4Z068; MMPOWER D.DJX. PE CELJE STANE* KlVAOUCA4.3000CajE elektrotehnik VZORŽEVAIEC M/t VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV, INTERVENCUE. NAROČANJE MAT^I. ALOV ZA VZDR&VANJE. PREDPISANI OBDOBNI PRECLEII. NAROČANJE «ERVISIRAILLA. VZDRŽEVANJE mm IN INFRASTRUKTURE. VZDR* ŽEVAIUE VIUČARIA: OOLOČEN ČAS, 3 MESECE. Z4.2D08:2UTARNA C&JE ORUŽ8AZAPROIZVI> OHJOW PROMETS PLEMENfTIMI KOVINAMI D.O. KEBSMIKDVAUUCA19.3000 CEUE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TB^NIK* M/t IZVAJANJE IJI SCffiE-LOVANJE PRI ZDRAVST^NI NEGI STANOVALCEV. DOLOČEN ČAS, t4Í908.' DOM OB SAVINJI CEUl JOflČf^AOUCA6.300QCaJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA EZ0BRA2A RAZVOJNI inženir - M/t IZVAJANJE procesa RAZVOJA. IZOaAVA OFOMALNIH TEHNOLO^H POSKOKOV. NADGRADNJA OBSTOJEČIH m ZVODNIH PROCESOV. OVAJANJE novih IZOa-m. POSREDOVANJE IDU. RAZVOJ lOEI IPO; nedold^ čas, 44í008: manpou^ oao. PECtUL STMETOVA ULJCA 4.3000 CEUE ZAVtôOVALAO FINANČNI SVETOVALEC II - OEOV NO MESTO CEUE-M/t SVETOVANJE PRI PESTRI IZBIRI FLNANÔlIH NALOŽB. DIVOČEN ČAS. S MESECEV. 7.4.2008; FINPRO C ZAVAROVALNO ZASTOPNIKU ORUŽBA D.QJ3.. SLAMNIKARSKA CESTA 3.1230 DOMtU LINIVERZnCTNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRMIflENlŠTVA KALKOLAVT-KOMEROALiST • M/t ŒEAVA PONOœ. POPIS DEL IZOOAVA SRAOB^ m KIAAI3JE. ZBERAJUE PONUDB POOfZVAJALI^, SESTANKI Z NAROČNIKI, PRLIAVE NA JAVNE RAZPISE IPO; NEDOLOČEN ČAS, U2008.' MAK POWER aOO.. PE CEUE, STANETOVA ULXA 4. 3000aUE univerzitetni diplomirani pravnik VI&llffiAVOSOONISVETDVAlEC-STROKOVNISa DEUVS M/t PROUČEVAR^ ZADEV, KI MU JIH DOOEU SODNIK. PRIPRAVA STROKOVNE P00LA5E ZA SPREJEM (SLOČITVE. PRIPRAVE OOUIČITVE. PRIPRAVA OBRAZLOŽITVE ODLOČITVE: ODLOČEN ČAS. 12 ME^EV. MiOeS; OKRO^IO SOĐI& V CEUlj. PREŠERNOVA ULICA 22.3000 C&JE unrverznrrni diplomirani ekonomist za komercialno dejavnost KOMEROAUST ^TRO PROGRAMA. ORODJA. ŠIROKE POTROSNJtGRADBENEGA MATERUUA . M/t' NABAVA IN I^OOAJA 8LAGA, NEOOIO^N ČAS. 3.Í20N; lim TEHNIČNA TRGOVINA NA (BODIN DROMO. ODU. CEUE, OPEKARNIŠKA CESTAt3000CaiE SAMOSTOJNI KOMEROALJST • M/t PROGRA* MIRA IN IZVAJA DELO V SKLADU Z ZAHTEVAMI PflO(^ DBA. Zm ZA OBSTOJEČE S^ANKE IN PRIDOBIVANJE Hm NEODLOČEN ČAS. 6.4Í008; CDNTAII^ PROIZVODNO PODJETJE D.O.D. BEŽIGRAISKA CESTA S. 3ÛOO CEUE doktor mediqne speclaust pediatrue ZDRAVNIK S'EDALiST raRATER • SPEdi^ LJSTIČNO AMBULANTNO IN BOlNlMO ZDRA* VUENJl NEDOLOČEN ČAS. 2.4.20%' SPLOŠNA BOLiliSNICA CEUE, OBLAKOVA KUCA S. 3000 QUE_ ueiaSko osnovnošolska izobrazba TRAN^ORTNIDEIAVEC* VrUČA»ST-IVt NALA* GANJE IN RAZIAGJMUE PROIZVODOV. SUROVM. REPROMATERIALOV IN EMSAIAŽ ROČNO ALI Z VIUČARJEM. POMOČ PRI MONTAŽNIH IN DE-MONTAŽNIH OEUH. POMOČ VSKLAOSČU IN URE-JA&IE SIOADIŠČA TER OPRAVLJANJE OSTAJH I^RNrH TRANSPORTNIH OSc OOLOČEN ČAS. 8 ME^. 10.4i00a: AOECCO H.R, KADROVSKO SVETOVANJE. DilO. PODRUŽNICA CEUE. UUCA XIV.DIV1ZUE6.3000CEUE oelavec brez pokuca NATAKiU^-h^'STREŽBA PUAČ. DELO V^KU; NEDOLOČEN ČAS. 24iOD8:GOST1lilA JANEZ KR^ VED. S.P, ZIDANI MOST 18,1432 ZtOANI MOST POMOŽNIVDOOVOONIVZORŽEVALEMi^ VZDRŽEVANJE NAPRAVE IN INSTALACUE V1W00A. EZVAJAN.S rSMONTNIH IN TEKOČIH VZDRŽEVANIH Da NA VQDOHRAMIH. INSTAUCUAH IN CEVOVODIH. ČIŠČENJE VDD(HIRAMQV IN ki\)m OKOLJCE. SKRB ZA m IN ĎSTDČO DELOVNEGA OKOUA: DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 9.4.2008.* ADECCO K.R. KADROVSKO SVETOVANJE m. POORUŽMCA CEUi UUCA »V. OIVIZUE S. 3000 mjî POSLUŽEVALA STROJA • M/t DELOVNO MESTO DOSEGA LAŽJA OEU V PROIZVODNJI. DOSOVOR-Nl BOSTE ZA POSLUŽEVAUE OEiOVNIH NAPRAV, VIZUALNO KONTROLO TER PAKIRANJE IZDELKOV KMOR TVOl POUZDELKOV. SI^BfíJ BOSTE ZA UREJENOST DELOVNEGA MESTA OSTALA DELA PO NAVOaUH NADREJENEGA OPOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.4.2008.' MANPOWER Diî.O. PE (BJE. STANETOVA ULXA4,3000 C&JE ČtSTILKA • OEIOVNO MESTO LA^ • M/t ČI§ČE-UE VSEH VRST POSLOVNIH PRDSTÍ90V. 00L[} ČEN ČAS. 10 MESECEV, 7.4.200B: mtù CENTER PODJETJEZABiOLOSKE STORITVI MEONAROONI MARKE- TINB. TRGOVINO IN OSTALE HDRITVE. D.DJX STEGNE 2S. lOOOUUBUANA prodajalec PRODAJALEC DELOVNO MESTO LAŠKO - M/t PRODAJA TEKSTUJtEGA BUGA. DOLOSN ČAS. 12 MESEKV, 7.4Z008; Wiï B TRGOVSKA fM^. OJia. ŽUE PRI KOMENDI 11L 1218 KOMENOA KUHAR KUHAR. M/t DELO V KUHINJI. NEDOLOČEN ČAS. um: oosnuiA janez krivec. s.p. im\ MDSn8.V4a2 ZIDANI MOST organizator poslovanja v gostinstvu (vs$) VODJA PE GOSTINSTVO V PC VifEUNESS PARK M/t VODENJE GOSTINSTVA NEOOLOČEN ČAS. 12.4 JOOe; ZDRAVUŠČE LA^ MEDICINA IN TU' R[ZEH OJL ZDRAVRJSKA CESTA 4.3270 lÀ&fÛ VOOJA KUHflUE V PC WELLNESS PARK • Wl VOKUE KUKIUE. NEDOLOČEN ČAS. \2Ami ZDRAVlUŠČE LASKO MEÍNQNA IN TUiOZEM 0.0. ZDRAVIUŠKA CESTA 4.3270 LA^KO diplomirani ekonomist (vs) VOOJA PE HOTEL V PC WELLNESS PARK • M/t VOOEfUE HOTEiA. NEODLÍIČEN ČAS. I2ÍÍOOB; ZDRA\^§ČE LA^ MEDIQNA in TURIZEM 0.0. ZDRAVUSKA CESTA 4.3270 LAŽKO_ ue mozirje kuharski pomočnik KUHARSKI POMOČNIK • M/t VZDRŽEVANJE KUHIlilSKIH PRIPOMOČKOV IN OPREME PO SANt TARNIH PRAVIUH. PRHAVA VZORCEV HRANE PO ZAHTEVAH SMIITARNE MSPEKCUE. POMIVAIUE POSOOE. SERVIRAHjE (WUIKOV ^ NEOOLOČEN ČAS. 2.4.2001: OEOS. OJjPE CENTER STARElâH GORIUI GRAD. TIAKA2B. 3342 SORIUI GRAD KUHAR KUHAR . tf/t PRIPRAVA. KUHANJE NAVADNE IN DIETNE HRANE PO JEBIUIIKM PRIPRAVA OBROKOV ZA SERVIRANJE V J^LNH3 >H NA ODDELKIH. ORGANIZIRANJE IN fZVAJAUE DELA VJEOIINIC. NADZOR HIGIENSKEGA AEŽIMAViZ-MENI. VZDRŽEVANJE KUHINJSKA PilÍPOMOČKOV IN OPREME POSANITAMIH PRAVIUH. PRIPRAVA VZORCEV HRANE PO ZMTEVAH SANITARNE IM SPEmS NQIOLIIČEN ČAS. U3m OEOS. DJI.;PECENnR STAf^SlK GORNJI GRAO.TIAKA 2B. 3342 GORNJI SRAO EKONOMSKI TEHNIK SKLAOIŠČWK. M/t PREVZEM IN IZDAJA BLASA. PAKIRANJE. OZNAČEVAHll PRIPRAVA REPRO-MATERIALA ZA PROIZVCKBUO; OOLOČEN ČAS. 12 MESCEV. S.4itl08; INTERDENT PROIZVODNJA IN TRGOVINA. DO.D. (PEKARNISKA CESTA 28. 3(00 CEIS MAGISTER FARMACUE FARMACEVT • RECEnAR • M/t IZOAJA ZORAW iA, OR^PED^E« DRUGE TEHNIČNE PRIPOMOČKE, OOaUJE RECEPTI mPRAVUA MAESTRAL-NE PRIPRAVKE. VODI STROKOVli m&fS. NAROČA ZDRAVILA. KEMIKALUE M DUGO BUBO: DOLOČEN ČAS, I2MESECEV, 2a4.2008;LEKARNA MOZIRJl HRfBERNIKOVA UUCA 4,3330 MOZIRJE_ ue slovenske kowjice OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA tS\m OZ. POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI . M/t ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PISARNI^ PROSTOROV. DELOVNIH PROSTOROV IN DKOUCE. ODSTRANJEVANJE OOPADKOV IN SKRB ZA OKO UE. PRAUE IN UKAIUE ZAŠČTTlilH 08LEK. BRI-SAČ IN KUHINJSUH SERVIET .; DOlOČEN ČAS, 8 MESECEV. MJOOi; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. DJ3.0. STTtANHS S.32lKSTRAWCf DELAVEC BREZ P0KLK:A UPRAVUALK STROJA • M/t PRIPRAVA IN KOM-TROURAKJE STROJA IN IZOEIKOV. MEKJAVA OftODU IN OPRAVUANJE RAZNIH MBTEV NA STROJU. IZPOUilEVANJE US^QNIH DOKUMENTOV TER SPREMUANJE CELD^EIU PRO-QSA PROIZVODNJE; DOLOČEN ČAS. B MESSEV. S.4Í1K16; AOECCO HJU KADROVSKO SVETOVA-UE. OM POORU^ICA CEUl OUCA X!V. ZUE8,30tKtCEUE NIŽJA POKUCPiA IZOBRAZBA (DO ZiCT) OOOEIAVA PROmOV • M/t FOURANJE PVt PR& RUV, VAfUENJE. bUSÙÎ. VRTÁME IN RAZREZ PROHLOV, ZLAfiAKS IN PAKIRANJ POOEIOVA-UE PRORLDV 06 ^ OOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. ZMJOOS; XOPIAST EKSTRUZUA IN KONFEKCIJA. D.D.Q, SIOVENSKE WHiKÍ TOVARNIŠKA CESTA2.32lDSL0VENa(E KONJICE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC • M/t ŽElfZOKRIVSKA m DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2.4.2D0B; KfiMPA NUASlUO. GRADBENI^ IN STORITVE. djld. SKAL£E m. 3210 WENSXE KOMICE 8RADBENJ DEUVEC GaUISENI DELAVEC * M/t POMOŽNA ORAOKNA DELA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.4^008; KOMPANUASILKO, (»AOKNIŠTVOIN Sïï)fmi d.DO.. âCALCE m. 3210 SLOVENSKE KONJICE TESAR TESAR • M/t TESARSKA DELA. OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 7.im: KOMPANLLLSIKO, SRAOOE-NitTVD IN ST1»T^ O.OJl. ŠKALCE Ul. 3210 SLOVENSKE KONJICE OBDELOVALEC KOVIN DODELAVA PROFILSV- M/t FOURANJE PVC PR(^ RLOV. VARJEUlČfŠČElLlE. VRTAUCIN RAZREZ PROmOV, POOaOVANJE PROnUlVea ZLAGANJE IN PAKIRANA OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.4.2)08: KOPIAST EKSTRUZUA IN KOMRKCI-iK DJXD. SLOVENS^ KONJICE. TOVARNIŠKA CESTAt 3210 SIOVENSKE KOUICE KEMUSKI TEHNIK EKSTRUOER M/t PRIPRAVA ME&ANIC PO KECEFTURI IN DQZIRA1UE MATERIALA. NASTA VITEV. UPRA^JANJE IN KONTROU DEUlVANJA STROJEV. VODEIUE PREDPISANE TEHNIŠKE ODKUMENTAOiE; OOUlČEN ČAS. S MESCEV. 27.42008: KOPIAST Q(STRUZUA IN KONFEKA JA. 0.a0.. SLOVENSiS KDNIICE. TOVARNIŠKA CESTA 2.3210 SIOVENSKE KONJICE STROJNI TEHNIK EKSTRUOER • M/t PRIPRAVA MEŠANIC PO REGEFTURI IN OOZiRAlUE MATERIAU. NASTAVITEV. UPflAVUAH£ IN KONTROU OaOVAMJA SnttJEV. VOOEIUE PROlPISANE TEHNIŠKE DOKUMENTAOIE; DOLOČEN ČAS. I MESECEV, 27.4200»; X(ťLAST EKSTRUZUA IN KOMFEKD-JA. O.DO. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA Z 3210 SLOVENSKE KtfLIlCE UNIVERZITEfML DIPLOMIRANI PRAWiK Vlili PRAVOStKMI SVETOVALK • STROKOVNI SOOEUVEC • N^ Vlili PRAVOSODNI SVETOVA lic • mim\ mmti določen čas, ^2 MESECEV. 242008: DKRO&IO SOOtŠČE V OUU: OKRAJNO SOOlŠi^ V SIOV.KOKJICAH, MESTNI TRG 6,3210 SLOVENSKE KONJICE LINIVEflZTTFrai DIPLOMIRANI IPiŽt NIR KEMUSKEnHNOLOOUE SAMOSTOJNI TEHNDU3G • M/t SPREMUANJE IN UVAJANJE TEHNOLOŠKHI NOVOSTI. PROJEK* TIRAR1ETEHN01D6UE. IBEIAVA VZOROV. PROTOTIPOV, R^EPTUR. TEHNOLOŠKIH NAVODIL DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.42008; KC^LAST EKSTRUZUA IN KONFEKOJA aO.a. TOVARNIŠKA CESTA 132\DS10VENSŒ KONJICE ue šewtjub pbi celju OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA P0MQ31A DCIAVEC M/t ZLAGANJE IN SVt-T1RANJE ni^a DOUm ČAS. 12 MESECEV. lU7m PARKETARNA JAGER PROIZVOONiA TRGOVINA. STORITVE OO.O, PROSENIŠKO 14. 3230 ŠENTJUR PREPROSTA HZtČNA DELA • M/t ŽAGANJE. MA* NIPULAOJA Z LESOM.' OOUIČEN ČAS. 3 MESKE 4.42008: bm^ M PREVOZI J02? BRAČKO S.P. PRM02 PRI ŠENTJURJU 21 A. 3230 ŠEI^ 7JUR delavec brez pokuca POMOŽNI SUKOPIESKAR-M/t POMOŽNA SUn> IU»ARSKA OEU, DOlOČEN ČAS. O MESECEV. 11.Í2008: SUKOPLISKARSTVa ELEKTROINŠTA LAOS, PREVOZI BOJAN JURJ5 SJ'. DOBRINA 36A. 3223 UIKA PRI ŽUSMU pomožni deuvec KERAI«ČAR • POMOČHK • M/t'POLAGANJE KERAMIKE W POS^NSKA KLA. ODLOČEN ČAS. )2 MESECEV. 14.2001; KERA -KAM POIAGAME KAMNA IN KERAMIKE. PO^NIŠTVO REINHOIO VEN6UŠTIP^ PEŠNICA 51.3230 ŠENTJUR obukovalec kovin BRUSILE • M/t ROČNO IN STROJNO DSTREmiE REZ3UÍIN OROOU, MONTAŽA IN OaiONTAŽA REZA; NEDOLOČEN ČAS. 342D08:B0H0RŽA6A in FURNIRNICA aO.O. ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBR0T1NŠ}(Aa3230ŠENUUR varilec VARILECOBDEUJVALEC KOVIN - M/t VAftJENJE IN OBDEUVA KOVIN, NEDOLOČEN ČAS, Um-, INSTALAOJE MILAN KDIAR S.Ph mm 42. 3232 PONIKVA AVTOMEHANIK VARIIK • M/t VARJElUi OBUKOVANJE KOVIN. DOLOČEN ČAS. 12 MESe:EV. 2.42008; KOVAL PROIZVODNJA IN TTSOVINA D.OJ].. PRI ŽUSMll9.32aU3KAPRl2USMU voznik avtomehanik VOZNIK . UFRAVUALÍC CESTW TRANSPORTNIH Oa M/t VO&UA TOVORNA VOOA V DOMAČEM IN MEONABOONEM PROMETU, UPRAVUANJE OaOVNIK STROJEV. VOZNIK VCE* STNEM PRDMEUI; NEOOLC^ ČAS, 29.4.2008; TRSDŠPEa TRANSPORT. ïïtGOVINA. ŠPEDICUA. 0Í2.0, VOI^UŽ 2. ŠENTJUR PRI CEUU. VOORUŽ 2,3230 ŠENTJUR lfsar ' PARKFAR II IN V1LJČAAST - M/t OaO NA LESNOraoaOVAUIH STROJIH TER Z V1U ČARJEM,' ODLOČEN ČAS, IZMESECEV, 2B.42008; PJUU(ETARNA JAGER PROIZVODNJA TRGOVINA STORITVE OO.Os PROSENiŠKO 14. 3230 ŠE^ TJUR sukopieskar SUKOPLf SXAR M/t SLM]Pl£SKARSM OEU. DOlOČOI ČAS, G MESECEV. 1142008; SUK^ PLESKARSTVO, ELEiOROMŠTALAOJE. PREVOZI BOJAN JUUEC SJ>.. DOBRINA 38 A. 3223 LOKA PRIŽUSMU eliktroinštalater MONTER EEKTRDINŠTALACU • M/t IZVAJANJE EliKTROII^ALACLJSKfH DEL NEDOLOŽ ČAS. 6.42008: EL^ATRADE. GRA08ENIŠTVO, TRGOVINA, STDRmi D.O.O.. UUBUANSKA CESTA 26. 3230ŠEWTJUR elekirikar ener6ettk STROJNIK KOTIA • M/t UPRA^JAKJE VRO-ČEVOONEGA KOTU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.4.2006; BOHOR ŽAGA IN FURNIRNICA D.OJ). CESTA lEOKA D(}flR0T1NŠKA 9.3230 ŠENTJUR ELEXTRIKAA • Wt ELEKTRD MONTAŽNA IN SERVISNA DELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESEC. 27.4.2008; MAJD TRAK. TBGOVSKO 0« PROIZVODNO POOJE TJlUOi).. (HUE 50.3230 ŠENTJUR KOMERCIAUST KOMERCLAUST {TRŽENJE OGLASNEGA PROSTO RA) - M/t TKZENJE / PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA: SAMOSTOJNO ISKANJE NOVIH PO-IENGjUIIH OGLAŠEVALCEV. KONTAKTIRANJE S POTENQAUOMI OGLAŠEVALO [TELEFON. E4IAIL OSEBNI OBISK). SKLEPANJE POGON. ISSm RAKJr STRANK. PISAIUE POROČIL: OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. S.4200a' KUPONKO • TKŽEME NA TERENU MARTINA MLAČNIK S.Pw UUCA FRA NJAŽAEAUA113231} ŠENTJUR doktor medicine ZORAVNIK SPUlŠNE MEDiaNE KI DRUŽINSKE MEDIONE Z ZAKUUČOlIM SEKUNDARUEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PIAKHA P« SEVNK] • M/t 2SflAVWK VSPU3ŠNI AARULANTl, NEDOL& ČEN ČAS.7.Í200B; ZDRAVSTVENI DOM ^JUR, CESTA LEONA 0Q8R0DNSKA3 6.3230 ŠENTJUR ue šbflabje wii jeliah OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČ V VULXANIZERSKI 0ELAVM3 • M/t POMOŽNA DELA V VUlKANCERSKi DEUVNID. OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 20.42008; VULKO OUŠAN ORAČA S.P. LÍVSnXOVA UUCA 3 K ROGAŠKA SUTINA IZĐEU^ANJE IN POUGANJE TLAKOV -IZ OEUIVAUE IN POLAGAUE TLAKOV. ?iSm IN ORUGU ELEMENOV; NEDOLOČEN ČAS, 24.42008; EKSPERIMENTAUtI RAZVOJ NOVIH SKJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ 0.00. KUNŠPERK IB, 3^ BISTRICA 08 SOTU delavec brez pokuca Č1ST1LXA OEIOVNO MESTO PODČETRTEK - M/t ČIŠČEIUE VSEH mj POSLOVNIH PROSTOROV. OOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, 124.2008: ^CD CEVTER PODJETJE ZA ^OŠKE STORITVE. K^O-NAROONI MARKE TMG. TRGOVINO IN OSTALE STORITVE D.D.a. STEGNE 28,1000 UUBLIANA dimnikar DIMNIKAR - DIMNIKARSKA DELA. 0(&0&N ČAS. 12 MESECEV, 13.4.2008: KOS DIMNIKARSKE STORITVE UUTOMER 0.0.0. RAZLAGDVA ULJCA 13B.9240UUTDMER zidar MONTER • M/t' ZAKLJUČNA (m V GRAOSE* NIŠTVa OOLOČEN ČAS. 8 N^CEV. 13.42068: GRATIS PEKARNA. TRS0V1NA IN GRADBENIŠTVO, DJXO. ŠMARJE. CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠIIARJE PRI JELŠAH šnnuA ŠmUA • M/t' ŠIVANJE IN KROJENJE V PROt ZVODNJI SEDEČIH GARNmiR. OIXOČU ČAS. 3 MESECE, 142006; MAKAL ORUŽBA ZA TRGOVINO, PRtKZVOONJO IN STORITVE O JU}. SPODNJE SEČOVO A. 3250 ROGAŠKA SUTINA avtomehanik AVT(MEHANIK - M/t VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA TOVORNIK VOZU. NEOOU3ČEN ČAS. 142008; MAB ÏÏIANSPORT. PREVOZNE STORITVE 0J3,D. KIDRIČEVA UUCA &2 A.3250 ROGAŠKA SLATINA natakar NATAKAR • M/t STREŽBA HRANE IN PUAČ, TER SVnOVANJE. DOLD&N ČAS, ^2 I^CEV. 20.4.2008:80N0R GOSTINSKE STORITVE. DJXO. KIDRIČEVA ULiCAa 32U ROGAŠKA SLATINA kuhm KUHAR M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEOI, IZOAJA JEOI, UREJAHJE BIFEJSKE MIZE. SKLA* DIŠ&LiE ŽML; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, S.42m' TERME OUMIA 0.0. ZORAVUŠKA (ZSTA 24,334 PODČETRTEK tapereik TAPETNHt • M/t deui v tapediiški delavk a. TAPEQRjUUE: odločen čas, 12 mesecev. 1.4.2008: makal ORliŽfiA ZA trgovino. pro^ zvodkjo IN stdriïve d.o.d., spodnje ščovo 36a. 3250 rogaška sutina MIZAR MIZAR • M/t PRIPRAVA IN SESTAVUAME L£SEI€6A OSROaiA ZA ^OEŽNE GjU^NITORE DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. ).4200e: MAKAL DRUŽBA ZA TRGOVINO. PROIZVODNJO IN STOR^ TVE DUO. SPOWJE SČOVO » K 3250 ROGA ŠKA SUTINA MIZAR AU MOOELAR • M/t' IZDELAVA UPORABNIH IN TEHNOLOŠKIH MODOOV NOVIH IZDEULDV ZA PREVERITEV KUUČNIH TEHNIČNIH IN m NÛMSKIH PREDNOSTI OZ. SLABOSTI; NEDOO-Č» ČAS. &.Í2008.' EKSPERfMENTMJR RAZVOJ NOVIH IDEJ RASSKOVANJE IN RAZVOJ OaOs KUN^RK 18.3266 81STRICA OB S(ÏÏU îivilskj tehnik PEK-M/tP£KAASKA.SLAŠÚČARSKADEU ZA AMBICIOZNE NAJEM DOBRO UT^ENE PEKARNE; OOLOČEN ČAS, 13.42008: GRATIS PEKARNA. TRGOVINA iN GRADBENIŠTVO. D.OO. ŠMARJE. CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VOOJA PEKARNE • M/t PEKARSKA IN SUŠČI-ČARSKA OEU. VDKUE PEKARNE; DOID&N ČAS. 13.420«; GRATIS PEKARNA. TRGOVINA in GRANENtŠTVa O.D.aŠMAfUE. CEROVEC PRI ŠMARJU3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠj^ farmacevtski tehnik f AmCEVTSKI TEHNIK • SVETOVALEC IN PROOA JAIEC ZDRAVIL - M/t SVETOVANJE in PROOAJA ZOHAVIL \^AMINSKIH PRIPRAVKOV, 7m VILNIH ZmŠČ, NAROČANJE TIR VODENJE ZA* mm EVIDENC: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 142908; âJUlSTROJ IN GOSHNSTVD ZDENKO MAJCENIČ, IP. CESTE IS. 32S2 ROGATEC zdravstveni tehnik AOMINISTRATTVNA OEU IN PRODAJA MEO-QNSKIN PRIPOMOČKOV NA TERENU • WÍ KREIRALE, SPREMUANJE IN EVIDENTIRANJE DOKUMENTOV POSLOVNEGA PROCESA (NABAVA. PREVZEM, PRODAJA} TER INTERNIH DOKUMEf^ TOV PODJETJA. DOSTAVA 81AGA KÍMČNIM KUP (SI. PRODAJA MEOlONSKiK PRIPOMOČKOV NA TERENU. SPRfMUAHJE JAVNIH RAZPISOV TER IZDUAVA IN DODAJA PONUDBE NAROČNIKOM: OOLOČEN ČAS. 3 MESECI 17.4.2008; DRIANA, PODJETJE ZA TRGOVINO UVOZ • IZVOZ. aOiL. ROGATEa SUHIMA UUCA 2.3252 ROGATEC strojnj tehnik KUUČAVNIČAR MONTER M/t IZDEUVA IN M(WTAŽA AUMMUASTIH ELEMENTOV IN KONSTRUKCU; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 20.42008, C b P «ŽSIIRING D.D.O, POOJETJE ZA PROIZVODNJO. TRBOVMD IN STORITVE. STRMA CESTA 1A 3250 ROGAŠKA SLATINA GRAFIČNI TEHNIK TISKAR ZA OFSET TISK • M/t TISK NA VEČ8ARV-JIIH STROJIH S PLOSKVE jOFST TTSX}: OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. §.42008; KOTtS, MOČENIK ANTON 8 FANIKA KOZJANSKI TISK. D.N.O., BOOREŽ 42.3231 GR08EIMÍ KOZMETIČNI TEHNIK NEGAOSRAZAINTElESA-M/t NEGA OBRAZAIN TELESA. DOUČEN ČAS. 12 MESECEV. 12A.2008: KlU BEAUTY. TATJANA JAZBINŠEK IP. ULiCA HARIIÏ STRNADOVÉ 3. 3240 ŠMARJE PRI ja-ŠAH fmoterapevt VIŠJI RZHiïERAPEVT • M/t OPRAVUANJE VSEH VRST TERAPU S POOROOIA TERAPUE,' OOLOČEN ČAS, G MESECEV. S.42068; TERME DUMIA O J). ZDRAWUŠKA CESTA 24.32M PODČETRTEK uevelewje DELAVEC BREZ PÛKUCA POMIKA DQA V GRADBENIŠTVU • M/t Pm ŽNA0ELANAGRAD^^.0EU3S0PRAVUAMA fkiíENU: DULDČEN ČAS. 12 MESECEV. bA2m: ElEKOT. STORITA INŽENIRINtj IN TRGOVINA 0.0.0. U2K0V1CA108,3325Š0ŠTANJ ČISTILEC- OELOVNO MESTO V V&EILIU M/t' & ŠČENJE POSLOVNHi PROSTOROV. 0(E0ČEN ČAS. B MESECEV. 1342008: SODEXHO PREHRANA IN STORITVE O.D.Q.UUBUANA ŽELEZNA CESTA 18. IOOO UUBLIANA NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 2 LETI ELEKTRO MONTER M/t ElEKTRO MONTAŽA. DOLOČEN ČA^ 2 MESECA. E.42008: ATM SL AV TDMAIUAOJAIN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.D.a. PREŠG^NOVACESTAO B. 3320 VELOJE VMIIEC novi tednik RZADELA 23 MMfTlH KOKTIlUKai. VUIIK H/Z: VAfl-JENJt M0MTA2A KOVINSKIH IN NEKOVINSKIH CUMEKENTOV. OELOI PIA^ČNIMI ELEMENTI ^ doidčin cas. n hes^. sí^iimiiont MONTAŽA GRAMENIK KONmiKCU FNMAN PC^ LAK S.P.. KDftUSKESA ULICA 1.3320 VEUNJE KUUČAVNIČAR POttOŽNAKUJUVUIĆAi^ DELAM/í POUO-2NA OELA. ODLOČEN ČAS. 7 MESECEV. 5.4.2008; THfiOVSKO ZASTOfAKJE GDCA. PftíDRAQ PANit S.P..ŠA1ÍŠKA CESTA 19.3320 VELENJE PRODAJALiC PflOOAJALf C.PnOOAJAlM DARÍtNOOEKORATíV' NIH JUmKLOV ÍKLOVNO MESTOVVELf^lU H/ I PliOOAJA OAIIlUlO OEKDUnVHIH ARTiKlOV: tsmSjtSH ČAS. 24 MESECEV. 2.4^009; SUN 64. TRGOVINA IN STORITVE aO.O. IfAVkVA UUCA 2Z 300ÛCEUE KUHAR KOHAft-M/lPflmVAOTnAilHJEDI.ALACAft TI PHIPftAVAHlAONO TQPUH BIFEJEV: HiSm ČEb ČAS. IVm ANTON ZVONE ^KAN S.f. amju HOnUŠTORHAN. flIttSKA CESTA 10. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI OOUNI TRG0V1KSKI POSLOVODJA POSLOVODJA ŽIVILSKEGA ODDELKA • M/t PO-SLOVOOENJi ŽIVIl^GA DELA PRODAJALNE. DOlOtiN ČAS, 3 MESECE. 12.4^08; JA6R0S RSCVIKA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.OO. LA5E1/B.P00PWT.3241 PODPLAT POSLOVODJA TUNI^EGA OD^KA- H/t VODENJE 0D1ÏLKATIKNIKI DOIOČEN ČAS. 3 UESECE. I2.4ÍOOB; JAGftOS TRGOVINA. PROIZVDOILIA IN STCffilTVl D.O.D. LASE 1^. POOPIAT. 3Z41 POOPUT hVILSKL TEHNIK VODJA IZMENE • H/t IZVAJA NADZOR NAD DĚLOH IN KAKOVOSTJO DPflAVUENIH DEL. 2AG0 TOVI PLANSKO IZ^O NALOa POSKflai OA JE ČISTOČA PROIZVODNJE V SKUOU Z ZAHTEVAMI RAZPOREJA OEIAVQ. JIH UShUAJA. JIM DAJE NAVDOUA. DPflAVUA PREVZEM IN ODPREMO ZELENJAVI NADZIRA OPflAVUANJE OEIA (KO-UCiNSKOIN KAKOVOSTTiOj. tm ZELÍNJAVOZA PREDELAVO IN PAKlflWE. IZVAJA KONTROLO KVALiTTTE ZELENJAVE, ZELEKMVD USTREZNO RE21 IZVAJA PRANJE IN SUŠENJE ZELENJAVI TIHTAIN PAKIRA ZEEKlAVa ZIAOAZUOJE NA VOZIČEK IN V HLADILNICO, USTREZNO SKLAOIŠŮ IN SORTIRA Z^AVD; DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 2.4Í008; VES^AK. PREDELAVA IN FAKIRAK^ SVEŽE 2ELBUA\Ï O.OO., KORO&(A CES7A S6 B, 3320 VELENJE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPEOALiST PUM0LD6 • M/t OtA-GNOSTIKA. TERAPUA IN REHABIUTACUA NA BOLM^IČND SPEOALJSTICNEM NIVOJU: KED& LDČEN ČAS. 20.4iOeB; SOLNIŠNtCA TOPOlilCA TDPOlâCA8U326 TOPOLÍ DOKTOR MEDICINE SPECIAUST INTERNE MEDICINE DOiaOR MfDIÛNE SPECIAUST INTERNE MEOJQ-Ní • M/t OIACNOSTIKA. TEHAPUA IN REHABILi-TAOJANADOLMIŠlilČND REHABILITACUSKEM NV VOJU; NIDOLOČEN ČAS. 2{U.2008: BOUII^ICA TOPC^ TOPOlSCA 61.3326T0PQIŽCA _UE ŽALEC_ OSNOVMOŠOISKA IZOBRAZBA TOČU JïdSHJi PLIAČ IN DRUGIH NA PTKOV. ÚSČENJE: HimtíH ČAS. 6.4JÛ06: ONEVNt BAR iN TI^GOVINA SEOl. TAVČAR BREDA S.P. ZGC^NJE GRUàMJE 18,3311 V SAVINJSKI DOUNI ' HAMJ ZAHTEVNA SAMD^JNA PROIZVODNA DELA . M/Ž: MANJ ZAHTEVNA PROIZVODNA OELA. SEi^USKA OEIA' DOLOČEN ČAS, 3 MESECA. 7.4.2Q08.' EMO-TECH. PROIZVODNA DRUŽOA m. LDČICA DB SAVINJI 49 C. 3313 POLZELA NATAKAR M/t STUEŽBAPUAČIN TOPUH NAPtT-KOV. OOLOCEN ČAS. 6 MESECEV, 2M J006: BAR MAJA IN UPUVUjUUETRŽNIC. ZDENKA MARIN i?. It^ Pffi PREBOLDU 7D. 3312 PREBOLD SE^AVLiALfC- M/Ž.' OaO 80 OBSEGAiO R^O MONTAŽO. VSTAVUANJEINSESTAVUANJE KOM PONENT. VUAČiNjC IN DRUGA POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI; DOIDČEN ČAi 1 MESEC, 2.4.2D08: TRBiKWALOCR K;U1R0V»E STORITVE. DO.D. LÍSXOSKOVA CFSTA 91ÎOOQ UJBUANA ČIŠĎNJE POSLOVNIH PROSTOROV • M/Ž: Či^-NJE POSLOVNIH PROSTOROV. DOLO&N ČAS. 12 M^ECEV, 2.4.2008: BATlfl STORITVENO PODJE TJED.OO.. OBLAKOVA UUCA 32,3DQDCEUC POMOŽNI OiLAVEC POMOČUIK V MONTAŽI • M/t' POMOČ PRI MONTAll STBDJNIH INSTALACIJ NA RAZUČNIH OeJElCTlH: NEDOLOČEN ČAS, 2Q.4ÍQ0B: 50ZNI-KAFt MONTAŽA. TRGOVINA IN INŽEN1RIN6 Dif.O. NOVI DOM 26. H2PTRB0VUE GRAOBENi DELAVEC GRADBENI BELAVFC h^t ENOSTAVNA KIA V SJOIPINI. NEDIXOČEN ČAS. 1I4JI308; GRAOI-KOM GflAOOENO P00J6TJE D.O.D. UUCA rVANKE URAK)EK1.3310ŽALfC KROVEC KLEPAR4(R0VEC • M/t POSTAVUAfLiE GSTREŠU IN KROVSKA DELA. OOLDCEN ČAS. 9 MESCEV. 12.4Í0D8; POSTAVUAUE OSTBESU IN KROVSKA OEU 'RDNKD' PONALO KOVAČS.P, KIOI^I-&VAUUCA4.33ID ŽALEC TESAR TESjU^ • M/t TESARSKA DELA. NEODLOČEN ČAS. 12.4.2006: SRADtUM OftADBEND POOJÍTJE D.OJ). OUCA IVANKE URAUEK1.3310 ŽAUC KROVEC- M/l' KROVEC. TESAH. DOLOČEN ČAS. â MESEIÎV, 20.4iQ08;KjRAKR0VSTV0.)N^AU-OJE. IZOLACUE. ALOJZ RAMŠAK S.P. UBOJE 41. 3301 PnROVČE ZIDAR ZIDAfl. WÍ SOjU^KA dela. NiOOlDČiN ČAS. 1142006: GRADIKOM SRADSENO PODJETJE DJ3.D.. UUCA IVANKE URANJEK1.3310 ŽALEC IjPRAVUALEC UHKE GRADBENE MEHANIZACUE STROJNIK LAHKE GRAi^E MEHANIZACUE . M/ t LAÎ1A VZDRŽEVALNA (BA. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2008.' GRAIHKOM GRADBENO POCJnJE DO.O. ULXA mu LfRAfUEK 1.3310 ŽALK STROJNIK GRADBENE MEHANIZA-CUE STTtOJNIK TEŽKE 6flAD6£NE MEHANIZACUč • m/t IZKDP1. ZASIPL NAKLADANJE NA DDPflTlH TERENU: kms^ ČAS. 12.42006; GRAOIKOH GHAD8END PODJETJE DO O. ULiCA IVANKE URA-NJEKU310ŽAlfC voznik VOZNIK TOVORNEGA VOZILA • U/t PREVOZ IN RAZVOZ TOVOaA Ki 5RAD8I$ÛH. NEDOLOČEN ČAS. 12.4Í008. GRAOIKOH GRADBENO PODJETJE D.OO, LUCA IVANKE tIRAUEK 1.33t02AliC NATAKAR NATAKAR M/t NATMOUiVlUSCENTRUKAPOl ZEU V mER CAFE. NEDOLOČEN ČAS. 142008: m, mVINA. GOSTINSTVO. POSREDNIŠTVO IN STORrrVE. 0.0.0. DD8RIŠA VAS 73 A. 3301 PETROVČE PRODAJALEC f^OOAJALEC Wh PRODAJA POtlIŠTVA IN SVE-TQVMJE. OOLOCEN ČAS. 6 MESCEV. 142008: LÍSNINA. 0.0; PRODAJNI CENTER TftGOVINA S POHIŠTVOM LfVEa LEVE 18.3301 PETKOVČE SREDNJA POXUCNA IZOBRAZBA KftOVSTVa KlfPARSiVD H/t MONTAŽA STREH IN ŽLEBOV NA MONTAŽNE HSE. MONTAŽA VEUIX OKEN: DOLt^EN ČAS. 9 MESECEV. 12.42008: POSTAVLJANJE OSTUESU IN KROVSKA DELA 'RONKO*. RONALD KOVAČ S.P. KIDRIČEVA UUCA 4.3310 ŽALEC voznik tovorkiaka • M/t voznik v medna-rodnem in domačem transpoi^tu. določen čas. 12 m^ecev. 12.42008; avtoprevoznik stojakov^ bdríslav ip. uboje 4Z 3301 phtovče GRADBENI TEHNIK GRAOBENI BaOVDDJA • M/t' VOOEUE SKUPINE na GRADBIŠČU. RAZPOREJMIIE DELBVNC SILI' NEDOLOČEN ČAS. 12.42008: GRADIKOM GRADBENO PIMTJE D.DO.. DUCA IVANKE URAUEK 1.3310 žalec OBRAČUNDVALEC GRADBENIH Oa • m/t' KDH-PLETNIOeAAČUNOOJEKTA 8RANJE PROJEKTOV: NEODLOČEN ČAS. 12.42008: GRADIKOM GR«)OE ND POainJE DJLQ. ULICA IVANKE URAUâ: t, 3310 ŽALE STROJNI TEHNIK PROCESNI KONTRIXOR - M/t KONTROLA m DNIH IN (SfOONIH MATIRIAUIV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 7.42008: ENH^Tf CH. PROIZVODNA DRUŽBA UA, LBČICA OB SAVIUI48 C. 3313 POLZaA OPERATER CNC REZAJIIKA • M/t' PROGRAMIRA NJEIN REZAHI^NACNCREZALNIKU. NEDOLOČEN ttë. 114.2008: OGREVANJE SEOEUŠAK. KDTU NA BID MASO iN OflOBILMIKL DJlO. RUPI^ ^3305 VRANSKO VODJA NABAVi • H/t DOGOVOREN ZA KAKa VOST DOBAVTTUJEV. SLIOll DOBAVAM IN URE JAI REKLAHAaJE. ODGOVOREN ZA POGAJANJA IN HfTEBRACUD NDVIH DDBAVnEL^. SKRBa ZA PRODAJO LASTWIH PROIZVODOV DOBAVnE-UEM: NEDOLOČEN ČAS. 2M.200B: TERMO SHOP O.O.Q. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO. CESTA TALCEV S. 3320 musí KOMERCIAUST VODJA TRGOVINE / SVETOVALK pri PRODAJI • M/l VODJA TRGOVINE / SVETOVALEC PRI PRt^ DAJI: NELtlOČEN ČAS. 27.4.2008.' TERMO SHOP 0.0.0. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TL^TNO IN HLADIINO TEHNIKO. CESTA TALCEV 5. 3320 VELENJE INŽENIR GRADBENIŠTVA vodja gradbišča-H/t vooeue in izvajaue oa gradbi^. nedoločen čas. 12.42008; gradikom giudbeno podjetje d.do.. uuca ivanke URAlilEK u3iotu£c INŽENIR STROJNIŠTVA vodja in^nirniga m/l' razvumje p^ slovwh ODNOSOV z obstoječimi in ndvimi STRANKML navezovanje kdntuaov s prdjeictanti in investttorji ter caovttd vodeue projektov. OEiD zajema prepoznavanje potreb potencialnih nafsčnikov. sooelovaue ka razpisih. prif1uv0 ponudo in kaljuilacu tîr spremuanje.' neodločen čas. 13.42008: TERMO shop dji.o. trgovina in inženiring 2atoplotno in hladi LNO tehniko. cesta tallfv fi. 3320 vaiue PROFESOR ANCliŠČINE POUČEVMilE angli^kesa jezika H/t poučevanje angleškega jezika. OOLOÍEN čas. 3 mesece. 142008.' OSNOVNA sola preoold, gra^nska cesta 7.3312 prebold DIPIOMIRANI EKONOMIST (VS) poslovni administrator • m/t o&o v administraci. SOOaOVANJE zracunovoostvom. zaposlenim; in vddiuiiu. prijave ponlidb in droga OaA: NEDOUlČEN čas. 27.42008; goznikap montaža. trgovina in inženiring d0.0. novi dom 26.1420 tiaovue UNlVERZfTEnill DIPIOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA in inforMATIKE RAZVOJNIK INFORMACLISKIH SISTEMOV III. - m/t NAČRTOVMIE. PROGRAMIRANJE IN TESrmiE CELOVITE FI^GRAMSKE OPREME: Himtm ČAS. iD.42aofl: NOVA VIZUA. IN-FDRHACirSKI INŽENIfQNG IN SVFTITVAKIE DJL. VREČnUEVA UUCA 8,3310 ŽALEC www.n(liocelje.coni z NOVIM TEDNIKOM živite cenejei I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba ' ofmifi-n i? Dnc^nuiu naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ^^ e c^ n oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti Se Hi SpStB/AJQ tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SJflPitSIOM NAKAfiHfl DIHA TroQvina v dty centra BS1C3B IFDTOmiUL Uiiirtiii J»u iiitii GAL^A OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE KERAMIKA Kili BATÍJI mizarska oćlavr Mlakama CeiaairodairinaGorKia. Ana vas 91 3301 Petrova izdelke Lastne prmodnie, ne vdja a ekc^ske mm ♦Mravljica Cvetka Bohinc s.Pv Ulekova 1, Celje, nevina za ustvarjalne -10% popust u vse izdelke > Paimers. Gosposke ui. 30,3000 (^Ije -10% popust velja prf goEovinskain nakupu • Pgjflria Verona. Merealor center Celja* 10% popust pri nakupu Imne - kartico predlozHfl ob naroiihil • Protect arvis. LJL Leone Oobrolin§ka 27.3230 Šeotiur, Rogaška cesta 19.3240 Šmarja pri JelŠ^ - 10%popitftBnaoptttnonaslBvitevpodvo4alnda30% popuste nakupu zim^h pnevmatik » Patika Salptiir. Leveč 38d, 3301 Pstrovča-S% popust ob nakupu soninBi očal in korekcijskih okvNisv v vsah nj^ovA PE v Slovonp ZIVEX Tr(i«1fU a »uue]i OTtftliv •SiffiSJiM. {pavčeva ulica 22,3000 Celje. P.E. Ljubljane. SmSičeva 7. Pi. Koper, Ferrersks 17-3% popust ob nakupu PVC stsvfimaga pohištva. Popust ne velia za akcqska cstia. Popusti se m seštevajo * Stada, iao. Plinamilka 4,3000 Cei|e. vse za ogrevai^ in vodovod, tel.: 03 4d0 47 70,0SM051626 793-10% popust -SlikooleskatstvoPodpežan.VeL Pirefícfi 27li. 03 572 S418, GSM 0316961ô4-10%popustnailelo{brazinater)dla) • Tod4í1 d.b.o.. Ipavčeva iďcd 22, Celje -10% popust • ^ra^Tižče Laikp. ZdraiÁliška ceste 4,3270 L^§ko • 10 % popust pii gotovinskem plačilu zs člane Kluba naročnikov ne vst wellness storitve (bezofl, tam», frtnos.storitve Centia zdravja in lepota) ter zdravstvena storitve. Popusti se ne seStevB|o z ostalimi popusti, ki jih nudi ZdraviBic». - Živet Obrtna cona. 3220 Store - 7% popust, ne valja za akcijska tone • EUFLOSPORT TRAPE d.o.o^ Mašers - Saasičeva 8.1000 UuL^jana • 10 % po|Hist na vso obutev: ne vtija za akdiske cene. •iim.6lavmtTg 9. Celje. 03 492 68 86 10 % popust (razen na ialalke v akciji} . CeUSKA MOHORJgVA DRUŽBA • MOBGftJFVA KfUIEABNA, Prežemova ulica 23,3000 Celje, telefon; 03 4301420. e^iošta: knjigam^cei^^j^ mohorjeva.si, 5% popust na knjiîne izda^ celjska Uohoneve družba ■fiolta d. 0.0. prizna nafočníktm Novega tednika 10% popust na smučarske karte za smučilča Golte med tednom (od ponedeljka do petke) z izjemo 1. m 2. ionudija 2009 in mskrti solskih počitnic ■PřWBkt MR inžeiHrino. d.o.a.. Bar Duh Terazza. Aškerčeva 14 (Celelapark 3000 Celje * 10% popusta |hí cocfcteilih •Skinairt storitve Smon Jezernik, so Vfunčeva ID. Celje • 10% popust ♦Zlatafsttfo Gaižek Milan sj. Drofenikova 16.3230 Šen^r 10% popust na veljavne maloprodajne cane u v^ 1TX ZANIMIVOSTI Dijaki Srednje Šole za gostinstvo in turizem Celje, smer turistični tehnik, 4.c razreda so imeli maturantski ples 23. februarja. Zadnja vrsta z leve; Samo Kocjan, Mišel Cevzar, Vesna Kramar, Dena Rozman, Aljaž Paj, Domen Tofolini; druga vrsta 2 leve: Iris Zupane, Julija Trebežnik, Krisiina Cesar, Tjaša Bauman, Kristina Janžovnik, Katja Malbašić, Julija Funkel; prva vrsta z leve: Nuška Cerar, Manja Crep, Vida Korošec, Maja Klinar, Sanja Gračner, razredničarka Andreja Miklavc, Nina DernovŠek, Lidija Zamernik, Sandra Palir, Mojca Hladin, Aniia Kovač, Martina llišinovič; manjkajo: Sara Cizej, Jasna Matijevič, Urška Repas. Fotografije maturatov z vsemi imeni dijakov nam pošUjajte na Nov tednik, Prešernova 19,3000 Celje ali po elektronski poŠti tednik@nt-rc.8i ffotograiite naj imajo čim večjo resolucijo}. »Gostilničarkaif za dušo Ko je Danica Selič obiskala zdravnika specialista, ki je ni poznal» jo je seveda vprašal» kdaj je rojena. Po njenem odgovoru se je nagnil nazaj, jo pazljivo pogledal in potem še enkrat počasi ponovil: »Ne, pa res gospa. Koliko ste stari?« »Devetdeset.« je samozavest-no in z malo navihanim smehljajem odgovorila gospa, ki je po svoje Čisto sama na svetu. A po drugi strani pravi, da si včasih tako zaželi samote kot izsušena njiva dežja. Ko se ozre v preteklost» se hvaležno namuzne in pravi: »imela sem srečo. Lahko bi se drugače obrnilo.« Rodila se je v »farovžu« v Dobju, kasneje pa se je družina z devetimi otroki preselila v Jezerce. Vsi so odšli, Danica pa je ostala doma in skrbela za ostarela starša. Leu so tekla in ne prav slabe ženitovanjske priložnosti so §le mimo. Na koncu je pri 45 letih ostala sama z ovdovelim očetom. V Trški Gorci se je podobno godilo Jožetu. Krepko je že prekoračil 50-, ko je potrkal na Daničino okno. Odpravila ga je. A tisto noč ne njen oče ne ona nista dosti spala. »In zjutraj me je atek pregovorih češ da nisem dobro naredila, da mi z njim ne bi bilo slabo.« Čez čas sta se vzela. Pri Žigan, kot se je reklo pri Jožetu doma, so imeli od nekdaj gostilno, leta 1958 pa so jo zaprli. A ker je tradicija nekaj» česar ne moreš kar tako izkoreniniti in ker so se pri njih zbirali ljudje ob kravji osemenjevalnici in še kdaj, je reklo »gremo k Danici na pir« živo Še danes. Z možem sta dobro skupaj vozila. »Imela sva se zelo rada in umrl mi je v naročju. Še zdaj ne morem pozabiti, kako mi je kakih 14 rini preri smrtjo rekel, da si hom takoj po njegovi smrti gotovo našla drugega. Ko sem se uprla, je razložil, da kdor se ne znori mlad, se pa star,« se zdaj nasmeji Danica. Pokojni Jože se je očitno motil. Vdova je že 17 let, »Zmeraj imam družbo, niti enkrat mi ni bilo treba po drva aH kam drugam. Sosede imam zlate, pa tudi nečake.« se pohvali čila 90-letniča. »Hvala bogu si lahko še sama kiiham. Mislim, da tega nihče ne bi znal zame.« Razen seveda ob posebnih priložnostih, kot je bil njen zadnji rojstni dan. »Vsi so prišli, nečaki, sosedje, osebje zdravstvenega doma na Planini, pa tudi doktor Šmid ...« Kako je zadovoljna z njegovim naslednikom, odkar je priljubljeni zdravnik v pokoju, jo pobaramo. »Ah, ga še nisem srečala, pa tudi nobene potrebe nll« Da bi le tako ostalo, da bo vseh sto tako veselih in Čilih, Sto Pater Pregrad i« 2asvaídd«lovbrígadahin2aka$n<^uttej$tvovaRÍ8 v mladinskih organlzac^h prajel tudi pnznafija. Spomin na železnice in koioradsice hrošče Dobrih áestdeset let je minilo od takrat, ko se je mladi Peter Pregrad odloČil, da gre v mladinsko delovno brigado. Spomini so še vedno zelo sveži in rad jih pripoveduje vsem, ki tistih časov niso doživeli. Rodil se je v revni kmečki družini. Pravi, da so imeli pri hiši le eno kravo, enega prašiča in deset otrok. Zato ni bi^o njegovo življenje nič lepše, ko se je začela druga svetovna vojna. Takrat so devet let starega Petra z družino izgnali. Z živilskimi vagoni so jih odpeljali v Nemčijo. Otroke so loči]i od staršev in tiste močnejše premestili na nemške kmetije, kjer so morali delati. Med njimi je bil tudi Peter. Življenje na kmetiji ni bilo slabo, saj je imel srečo in je naletel na prijaznega kmeta. Imel je hrano in toplo posteljo. Pogrešal je le svojo družino. Tako je preživel vojna leta. Po osvoboditvi je srečno naše) svoje domače in skupaj so se lahko vrnili v svoj rojstni kraj. Seveda Slovenija takrat ni bila takšna, kot je bila pred vojno. Veliko stvari je bilo porušenih, zato so bile potrebne obnove. Takrat so začeli ustanavljati mladinske delovne brigade. Organizirane $o biie na prostovoljni ravni in so izvajale dela javnega pomena, dejavnost pa |e bila pomembna tudi s političnega stališča. »Ko sem slišal za delovne brigade, sem se takoj javil, čeprav sem bil takrat še malo premJad,« se spominja Peter, »komaj sera čakal, da se jim pridružim.« V brigadah so delaii po osem ur na dan. Mladinci so bili polni navdušenja in so z veseljem poprijel! za vsako opravilo, ki so jim ga naložiU. Rezultati dela mladinskih delovnih brigad so med drugim velik del avtoceste Bratstva in enotnosti, del Novega Beograda, več železniških prog na območju nekdanje Jugoslavije, hidroelektrarne in tovarne. Pomagali so tudi pri poljedelstvu, obdelovanju zemlje ter zbiranju hrane in zdravilnih zelišč. »Spominjam se, da smo morali na njivi pobirati koloradske hrošče,« svoje delo v brigadah opiše Peter, »vendar je bilo to eno lažjih opravil.« Nekdanji mladinec je pomagal tudi pri gradnji železnice Šamac-Sarajevo. »Tam smo po cele dneve vozili kamenje s samokolnicami,« se spominja, »delali smo vsak dan. Celotno železnico smo zgradili mi. Ko sem prišel domov, sem imel tako žuljave roke, da sen^ jih zdravil cel mesec.« Tudi avtocesto Ljubljana-Zagreb so zgradili mladinci. »Vsi smo bili zelo pridni,« pravi Peter, ^nismo bili leni, zelo radt smo delali. To je bil za nas šport. Bili smo navdušeni, da smo se lahko malo razgibali, saj bi, če bi ostali doma» lahko le pasli krave.« Nekdanji brigadir Peter pravi, da je ob tem delu postal bolj razgledan in svetovljanski: »Ponosen sem na tiste ljudi, ki so po vojni šii v delovne brigade, da bi pomagali obnoviti porušeno domovino.« kS - TO