Štev. 52. Poštnina plačana v gotovini« V liubliani, dne 24. decembra 1924. Leto XXXVII. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Ceni 38 Din za celo leto. — Z» inozemstvo 60 Oin - Posamezna številka I Din. — V inaeratoem delu Vinki drobna vrabca ali aie prostor 10 Din. GUI) 312. Spisi in dopisi te pošiljajo Uredniitvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upr.voittvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjev« ulica. Franjo Neubauer. Božična noč. r. Zim.ski h ni mrazov nocoj, topla to je noč, ki jo angelskih duli Jak., Strukel Lud., Znidaršič Jan., Osvad Iv, Albreht L., Gradišar Fr.. Rod Iv.. Zalar Fr., Brahi-sel Ant., Rešnik Jos., Gantar Fr., Mllave Al., Stem-bergar Ant., Ifovačič Jos., Markel Al., Rozman AL Iz daljnje Francije: Iv. Kroplvšek, Mat. Ker-šič, Ferd. Žebot. Fantje mornarji Iz komande Stručnog oružja, artiljerijski odred v Gjenoviču: SI. Rotar, Toni Založnik, Ličof L., Geršič Iv., Rot Rom., Jan. Hribar, Lud. Hafner, Pavček Ant., Plevel L., Mat. Sušterič, Janko Vidic, Al. Siinec, Fr. Mazavec, Ljud. Skunar, Jak. Založnik, Al. Adamič, Al. Volčič, Iv. SobčiS, Fr. Godeša, Cegnar J. Slovenski fantje iz Mitraljeske čete 14. peš. p, Knjaževac, Srbija: Iv. Debevc, A. Lotrič, J. Jenko, Fr. Jaklič, Vikt. Muser, Jos. Rode, V. Prijatelj, Jan. Prevc, Ant. Widic, Pet. Lauter, Ant. Baloh, Fr. Cerkovnik, Fr. Debeljak, Ign. Gregorka, Jos. Kržič, Iv. Kržič, Iv. Noč, Jos. Lerša, Fr. Pogačnik, Iv. Dežnak. Vojaki Južne Srbije iz Knjaževca. St. Boži«, Maks Novak, Fr. Fabjan, Alb. Zakrajšek, L. Mrak, Fr. Može, Iv. Jere, Fr. Zupane, J. Oražen, Fr. Rau-bar, Fr. Zibert, Jem. Hacer, Al. Gradišar, V. Prijatelj, Fr. Kozina, Ed. Safar, Raf. Soberl, Rok Pa-terlin, Jos. Horvat, L. Campa, Fr. Pelko, Vikt. Jeriha, Fr. Biirnik. . Fantje od 2.e čete kr. pešadijskega polka ■ Knjaževcu: Iv. Orozem, Jos. Guzel, Jos. Serša, B. Verbic, Jak. Lavtar, V. Prijatelj. Fr. Fabijan, Iv. Kaplan, Jan. Kopina, Al. Gosvoda. Fantje, ki služimo pri vojni mornarici na ml-nonoscu »Sokol« v Dalmaciji: Kušar Jernej, Al. Adamič, Hafner Jan., Al. Vobčič, Ign. ZnidarSIB, Ambrož Iv., Godeša Fr, Mat. Jager, Ant. Peric, Lovr. Eržen, Pav. Pečar, Cerkvenik Rud. Slovenski fantje, mornarji v Tivatu ped sivim Lovčenom: J. Pernuš, Ani. Gfad, V. Betifi. Vidmar nt, JoSko RuStrešen, Jem. Vndnial, Cimpennan Al, Igu. Zaje, Avg. Kcrnc, Frelili Pet Movonski lantje, teleio-rudnrji i« FranHjo: V Poiun, Mirt Ant., Soln Al., Gra«ir Al., Gr. Vo- ^ ^ Slovenski lanljo pcJadijskega polka Kraljeve j;arde: Fr. Hren, Fr. Trolin, Fr. Menart. Fr. Arh, l r. Prelesnik, Jože Juvančič, Jože R.iuh, J. Hribar, Jobi Gospodari«, Jožo Tomaži«, Joie Zupančič, Jan. Vehovec, Jan. Smukovec, Jan. KoSir, Jan. 2niuc, J;in. Košir, Jan. Kne«, Joi. Krašovec, Avg. Slabe. Slovenski fantje 3. čet« 4. pionirskega bat. is Karlove*: Jak. Taučar, lv. Podobnik, Teod. Modic, L. IJikner, Jo«. Straus, ftt. Butala, Jak. Božnar, Fr. Justin, Fr. Hlebš, Jo«. Laurič. Slovenski lantje • Kosovela polja, Priština, pekarska črta: Ant. Milek, Br. Pauiič, Fr. 6tuk, Ant Kos, Ant Bernard, Ant Zaje. Kud. Tekavčič, Pet Cuiierman, Ant. Kocmur, Ant Gazvoria. Lovro Komar, Fr. Vrtni k, Jož. Verbič, Iv. Fujan, Ant Frlan, L. Darinola. Joi Pav.ič, L. Setina, Ferd. Wičar, Al Pušavec, Jos. Jarc. Hud. Novak, Iv. Urh, K. Be/.onšek, Dan. Sevšek, Maka Krojne, lv. Pucelj, Ant Kreit, Jak. Fortuna. Nlo»en»Ul lantje vojaki pri fi. teti B. pešadin-skem puku it VaJjera, Srbija: Kaplarji: Fr. Loboda, Fr. Gregorič, Al. Mišma?, Iv Knmp, Iv. Mn-dronič, Simo Barjakovif, Jos. Martinčič. Rodovi: Ant. Stric. F*. Speh, Fr. Mlakir, Ant Zaletel, Jo«. Smolič, Joško Lah, Joško Bobnar, Joiko Gniilovee, Jo«. Lobe, Jo«. Jeriček, Fr. Vodnik, Ant. Oblak, Fr. Golub, Iv. Globokar, Fr. Majhen, Alb. Su-Mtriič. Slovenski vojaki bolničke ie-.« r Osjtbn: Fr. Blak, Doni. Kocjan, Aut. Jak bič, Fr. Sadar, Al. Vesel. Slovenski fantje delavci is Francije ViP.erupt: Mart. Zaje, Iv. Jurič, Iv. Jeran, EDomoljuba< pošiljam rajprisrčnejše pozdrave ter Vam želim vesel« in milosti polne božične praznike knkor tudi i.ovo leto. Tiho na uho pa Vam povem: Sedaj se ?pe< združite in eno:no naslonit« jkxI zastavo na:e S. L. S., katera je za nas edina in najboljša r.»govornica. od katere edino lahko pri&ikujemo blago-■tanj« slovenskega naroda in tele naše Jugoslavije. Torej spet ko pride ta čas, čvrsto na noge in na notacijo in na 8. tebr. prihodnjega leta kup'len v skrinjico S. L. S, da bode zrnata tim popolnejša, • ta bode drugi božič tim veselejši J. M. Slovenski fantje od Kraljeve jrardo: Slirt. Bri-'!:L Jan. K rajnik, Jan. Kne, Jos. Kerže, Jos. Itauh, 'm. Baše!j, Fr. Uršič, AnL Jakše, Fr. Avguš in, 'mir. Bohinc, Rud. Učakar, Kari KuSic, St. Rus iart. Urtanc, Vikt. Mencingar, Ant. Ješelnik, Val. Uugane, Vinc. Urbančič, Jos. Hribar. Fr. Vehovee, i'r. Jarc, Jan. feeginja. Fr. Pie.esnik, Jos Krašovec, Fr. Menarti, G. Slabe, Fr. Zmue, Fr. Hren, fr. Trohft, Al. Zupančič, Fr. Brkopec, Joa. Jankovič, Jos. Rand, Jos. Brigand, Jos. Tušek, Jo«. Per-ko, Al. Kovač, Avg. Fajtar, Fr. Kecelj. Z železniške strni« ob Vardarja, Kavadar, 28. pci. pult, Južna Srbija: Jak. Kranjr, F r. Rcpar. P. O. Hart S as k. Canada: Fr. Hočevar in Jož. Bajuk. Slovenski vojaki Is Knjaževea, 14. peš. polka: Fr. Zupan, Jan. Jure, Jak. Maael. Raf. SobrI, Jan. Zoiman. Jan. Smrke, Ant. Mihalič, Vik. Jerih, Al. Peček, Fr. Polajnar, Joiko Sajevic, Fr Pe;ko, Val. Testin. Iv. Pogačnik, Iv. Noč, Iv. KrŽič, Jo«. Kržič, Pet. Kašman, Fr. Trobec, Fr. Vinšek, J. Oražem, Fr. Ravbar, V. Prijatelj, Edv. Saffer, Fr. Kočina, .Ter. Hacel, Al. Grndi?ar, Al. Bavdek, Jan. TrbuSak, Fr. Može, Jos. Hrovat. Slovenski fantje na Kosovem poljn pri 87. p. p.: Ari. Bartelj, Al. Modic, Jože Zupančič, Fr. Fink, K. gadnik. 8lovon-ki lantje iz 9. čete ?I. pešpolka Ceh<>-slovaškega v Mavrovim Hanovi: Ant. Oset, Avg. Golež, Miha ftpiU.ler, Ant UrSič, JoSko Jrusbinšek, Kari Novak, Joža Vok, Avg. Es, P. Veligovšek, Ant. Tominšek, L. Hriberšek, Joža Jesenek, Ant. Snoj. Slovenski fantje orii-raornarji: Turk J, D. Bet?, Fr. Noč, J. KržISnik, K. Kržin, J. Potočsir, J. Zavbi, J. Zakrajšek, R. Rot, V. Novšok, A. Bajd, I. BrRant, 2e!eznik, Šibe-nik J., I. Arko, J. Cegrnar, L. KogovSok, J. Kodrič, A. Gorenc, V. Bizjatit, F. Oman, J. liertoncelj, J. Sajevie, J. Vlasič in J. Dolenc. Slovenci iz Francije iz mesta Vallcroy: Jož. Barbi«, Jož. Smuknvec, Mih. Bratni*, Iv. Lazar, L. Pintar, Al. Slivšek, Jož. Cinier-laa n. Pet. Zupančič, Jak. lil Jož. Itesnik. 2* Mart. Je rac, Iv. Goržič, Silv. Favlenič, Jož. Fetrič in St. Udič. _ , A „ Slovenski fantje vojaki pri željeinlčkl komandi v Slav. lirodu: Ant. Kozoglav. Iv. Potočnik. Al. Bnle, P. K rože I. Jos. Podnečaii, Jos Tratuik, Jos. Kraševec (Jnlljska Krajino). Jos. Beve, Al. Bizjak. Fr. Kos, Zvonko Rozman, Iv. Krevselj in T. Bartol. Slovenski fantje v Valjevu: Camernlk Mnks, Al. Krnlj, Fr. SeliiSkar, Jan. Rum, Jak. KI is, Jos. Modic, L. Fabjati. Al. Razlo/.nlk, Ant Vehar, Ign. Glovič, Igu. Vozel. Jan« Cimperinan iu Fr. Majhen. Slovenski fantje, služeči pri «Odde'enjn strojnih pušk« i. pešiiolka »Kralja Milana« v Valjevu: V. Žitnik, JoSko Hočevar. L. Urbančič, Iv. Plut. I. Setina, I. Jane. Božva: Bog ljubezni. Odprto nebo... Proroštvo se darmo nocoj izpofoMe: nu revno zemljo boija Ljubezen k iloveitvu potuje. Zvo:de ble&te, v Dctlchcm, mesto kraljevo misli hite, v moHtvi se klanjajo s Materjo-devo. 'Zelje kipe, k detetu, Dotju ljubezni p radosti ihte. O ljudstvo, nocoj se iztrezni! Iztrezni se ljudstvo nocoj, pozabi sovraštva, žalitve, ljubimo se vsi med seboj naj brate nas zbližajo vrože molitve. Dožva: ATa to sveto noč... »Hodila boš sinu!* Devica prej in slej ostala mati Kralja je miru. Beseda je meso postala, Gabrijel je prav govoril, božja nam ljubezen dala je rešitelja iz neba. Čudež velik Rog je sloril iz ljubezni do sveta. Betlehem, oj mesto sreino, srečen ves človeški rod, greh in sanj vso kazen večno nam odpustil je Gospod. Pozabimo, odpustimo vse krivice med seboj in ljubezen vsepovsod naj zavlada med rodovi na to sveto noč nocojI Iz Slovenije luč! Celo kapljice tudi najtrši kamen Iz-votle, če neprestano padajo nanj. Če pogledamo nazaj čez pretekla dobra tri leta na nadčloveški boj, ki ga bije Slovenska ljudska stranka za obstoj, svobodo in samo- stojnost Slovenije, njenega premoženja, šolstva, uprave itd., tedaj vidimo, kako velik je napredek v tem ozira po treh letih. Ko je bila sprejeta centralistična ustava, tedaj so bili naši poslanci, ki niso niti predstavljali večine slovenskega ljudstva tako sami v zbornici, da bi človek mislil: vsak odpor, vsak boj je brezuspešen, udaj-mo se in žrtvujmo Slovenijo, njene milijarde, njen jezik in polagoma celo njeno vero velesrbskemu žrelu 1 Slovenija je bila in je ne bo nikoli več. Kakor lep, svetel plamen je zažarela ob prevratu, da nam jo bilo toplo pri srcu — a bil je tamo hipen plamen, ki je takoj ugasnil in za vedno izginil. Tako trdno so takrat prijele centralistično klešče ter se zajedle v slovensko meso, da bi dr. Žerjav nairaši dal takoj obesiti vsakega, ki bi se le drznil zakašljati zoper centralMilno ustavo. Samo naši pos'anci pod vodstvom vztrajnega in v političnih bojih poleg starega l'aš!ea, najbolj ir-renoga politika, dr. Korošca so dvignili bojno zastavo. Majhna četica jih je bila, vse se jih jc iz-ogioalo kot veleizdnjnVev, toda bili so pionirji, ki so začeli s tihim, vztrajnim in dobro premišljenim delom izpodkopnvati tla centralistični stavbi, ki je btalu na močno utrjeni skali. Pa se je začelo rušiti! Centralistična stavba še stoji in bo morda sc ne!:aj ča t st.Va, toda tisti temelji, ki edini so trajni, to je ljudska volja, (i so Ji že popolnoma izpodmaknjeni. Pa-nes je edina opora centralizma — nasilje, generali in nekatere druge pritikline. Vztrajnost naših pc;3'ancev ter politična zavednost našega ljudstva je pretresla vso državo, ki ječi pod centralističnim jarmom. Vsa država se je začc'a zbujati na klic, ki ji je donel iz Slovenije. Borna luč, ki so jo prižirnli slovenski poslanci takrat, ko je zajrnila centralistična tema celo državo, jo začela svetiti bolj in bolj ter prodirali s svojo svetlobo po celi državi. Dr. Žerjav jo je hotel takoj v začetku ttpih-niti, da bi njegovi prijatelji v popotni temi lažje kradli slovenske milijone iz državnih kas, pa jc bil premajhen in jc ni dosegel Odličen politik je te uspehe naših poslancev takole zabeležil: 1. Hrvati so zapustili svojo dosedanjo politiko abstinonre in priSli t narodna sku ščino; v skupščini niso hoteli tirati opozicije, amnak so takoj vstopili v parlamentarno večino in celo v vlado. 2. Misel sporazuma s Slovenci In nrvatl je nrestonila tndi meje Save In našla pristaše v Srbiji med Davidovičevimi demokrati. Ta stranka se je prva v Srbiji izjavila za sporazum. Sedaj prihajajo tudi druge stranke za njo, nekatero odkrito, druge prikrito. Odkrito se je izjavila za sporazum srbska neodvisna radikalna stranka pod vodstvom Nastasa Petroviča. Prikrito so za sporazum srbski zemljoradniki in komu-nisti, toda popolnoma se še vendar ne mo* et. O se imenuje fina miava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem pranju postane snežno bela V zalogi Prl A. & E. SKABERNF. — Ljubljana, Meatnl Ut rejo osvoboditi velesrbskega hegemonistič-nega duha. V radikalni stranki se tudi izražajo za sporazum, a se vsem ne verjame. Celo Pribičevie se je v zadnjih govorih že priklonil sporazumu, toda tudi njemu se ne veruje. Ovire torej padajo, četudi počasi. Lo žerjavcvci in socialisti še trdno vztrajajo pri centralizmu. 3. Djčim so se dosedaj srbske stranke obotavljalo izjaviti, da se zadnja ustava ne sme ne za črko menjati, da jim je politično sv. pismo, so v zadnjem času vse stranke, tudi radikalna in samostalno demokratska izdale izjavo, da pristajajo na revizijo ustave. 4. Nobene stranko razven žerjavovcev ii, ki bi ne bila za nedeljivost Slovenije in bi ue priznavala, da je treba Sloveniji dati Se zraven onih zadev, ki so že v dosedanji ustavi zadržani, tudi finance in šolstvo. Kar so druge stranke v ustavotvorni skupščini zagrešile, to sedaj polagoma in z velikimi težavami popravlja Slov. ljudska stranka. Slovenci, vztrajajmo in 8. februarja visoko dvignimo bakljo, da so bo zdanilo po celi državi, da se enkrat začne z resnim in smotrnim delom za naše po zaslugi centralizma propadajočo gospodarstvo. Iz Slovenije luči Zo per davčne krivice pa se bomo tudi o davkih drugače menili«. Take ponudbe pa je Jugoslovanski klub odločno odklanjal, ker danes vsakdo ve, da se popolnoma pravična davčna ureditev »a Slovence no da izvesti brez avtonomije. Tako smo dobili sedanjo davčne krivice, za katere so glasovali v parlamentu radikali in Pribičevie - Žerjavovi demokratje. Pašičeva vlada je v parlamentu za te davčne krivico nad Slovenci dobila večino le zato, ker še vseh Radičevih poslancev ni bilo v parlamentu in pa ker ie Davidovi-čevo stranko baš v tistem trenotku izdal Pribičevie (Žerjavov pobratim) ter s svojimi uskoki glasoval z radikali za vse davčno krivice in jrorostasni taksni zakon. Iz tega se vidi, kdo je kriv sedanjih krivičnih davkov. Pomolite to pod nos Žerjavovim agitatorjem I Vendar bi tudi te davčne krivice, ki so obsežene v finančnem zakonu, če prav so velike, ne bile še tako hude, kakor so, ko bi del našega davčnega uradništva čutil s svojim ljudstvom. Toda pri nas na Slovenskem je del uradništva, ki hoče biti bolj srbski kakor Srbi sami. To se posebno vidi v nekaterih okrajih, kjer posamezni davčni referenti zahtevajo od ljudi naravnost nemogoče stvari. Občni zbor jugslovanske kmetske zveze. w r ■m >CSl?ET U Nemiri v Albaniji. Upor pristašev bivše albanske vlade proti sedanji vladi se jo razširil na celo deželo. Upornike vodi bivši predsednik albanske vlade Ahmed Zogu, ki hoče na vsak način vreči sedanjega predsednika Fan Nolija. Albanska viada se ja sedaj pritožila proti naši vladi pri Društvu narodov, češ da Pašič Pribičevičeva vlada podpira in oborožuje upornike. Poroča se, da je tudi med našimi in albanskimi četami na meji prišlo do spopadov in, da je na.ša artilerija obstreljevala albanske vladne čete. Z ozirom na dogodke, ki so se izvršili pred v sta,jo v Albaniji, so obdolži tve našo vlade radi vtikavanj v albanske zadeve zelo verjetne. Uporniki so našli na našem ozemlju varno zavetje in njihov vodja je bil zelo ljubeznivo sprejet cd Pašičeve vlade. Pašifi je dal njemu in njegovemu spremstvu na razpolago ves hotel /Bristole in celo vrsto državnih avtomobilov. Ni čuda tedaj, da je danes, ko se je albanska viada pritožila proti nam pri Društvu narodov, celo svetovno mnenje proti nam. Pašič Pribičevičeva vlada pa je s tem, da je našo državo radi albanskega vprašanja zopet spravila na zatožno klop, ponovno pokazala svojo nesposobnost. Vojska v Maroku. Poročali smo že, da je v Maroku, ki je španska kolonija, izbruhnila vstaja proti Špancem. Španci se z vso silo trudijo, da bi ohranili zadnjo afrikan-sko kolonijo in so poslali nad upornike številno vojsko. Tudi španska vojska nima sreče. Uporniki so osvojili že veliko ozemlja, pri čemer so Španci mnogo vojaštva izgubili. Nemčija. Volitve 7. decembra niso nobeni stranki prineslo talce večine, da bi mogla sama sestaviti vlado. Že 14 dni se vršijo med posameznimi strankami pogajanja za sestavo vlade, ki pa še niso rodila nobenih uspehov. Nov denar v Avstriji. Avstrijski parlament je sprejel zakon o novi valuti, ki uvaja namesto dosedanje krone »šiling«, ki je vreden 10.000 današnjih avstrijskih kron. poročal o svojem delu v kmetijskem resoru bivše Davidovičevo vlade. Minister je bil v svojih izvajanjih opetovano prekinjen z aplavzom in odobravanjem. Njegovo poročilo je itak izšlo še v posebni knjigi, zato ga tu izpustimo. Profesor Jarc je nato poročal o svojem delu kot vladni komisar Kmetijske družbe. Zborovalci so z gnusom »rzeli na znanje poročilo o protikmetskem in protiljudskim postopanju zastopnikov SKS pri Kmetijski družbi in izrazili profesorju Jarcu svoje priznanje. Z največjim navdušenjem je bila izrečena zaupnica tudi bivšemu ministru dr. Kulovcu. Pri volitvi načelstva je bilo sprejeto prejšnje načel-stvo s poslancem Brodarjem kot predsednikom. Le mesto odbornika Miklavca je bil izvoljen župan Trkov iz Dobrunj. V najlepšem razpoloženju so se zborovalci razšli, prežeti novega navdušenja za S^S in Jugoslovansko Kmetsko zvezo. Vkljub odločnemu in ves čas doslednemu boju za politično in gospodarsko osvoboditev slovenskega ljudstva, za njegovo uvtonomijo, slovenski poslanci niti za trenutek niso odnehali v svojih prizadevanjih, tudi v sedanjih centralističnih razmerah olajšati gorje slovenskega ljudstva. Prav posebno vneto in vztrajno jo Jugoslovanski klub deloval na to, da se ogromno davčno breme, ki nas teži, olajša in pravično razdeli med vso državljane. Ko je finančni minister radikal dr. Stojadinovič predložil svoje dvanajstine in pozneje 1. 1923 finančni zakon, ki naj bi veljal za leto 1924-25, se je takoj videlo, da ta novi finančni zakon pomeni novo krivico in nova bremena za Slovenijo. Zvišal je finančni minister zemljiški davek in povišal tudi dohodninski davek. Istočasno so se v ogromni meri zvišale tudi takse, ki so tako visoke, da danes že vsakdo mora priznati, da je tako zvišanje taks ne le velika krivica, ampak tudi nesmisel in naravnost rečeno neumnost. Jugoslovanski klub je proti tem novim obremenitvam, ki naj bi zadele v prvi vrsti Slovence, energično protestiral. Poslanci Jugoslovanskega kluba so prepričavali finančnega ministra v osebnih posredovanjih, v finančnem odboru in v skupščini, da teh poviškov slovensko ljudstvo ne zmore in da mora priti na ta način do katastrofo. Finančni minister dr. Stojadinovič je sicer poslušal, v malenkostnih stvareh tudi odnehal, ampak glavne krivico so ostale. Tedaj bi bili slovenski poslanci morda dosegli kaj več ugodnosti v davčnem ozira za Slovence, ko bi hoteli opustiti svoj boj zoper centralizem. Stojadinovič sam je našim poslancem, ki so se zglašali osebno pri njem radi davkov, izjavil: Pojdite z nami v vlado in pustite svojo avtonomijo, Centralna organizacija krščanskega slovenskega kmeta je imela dne. 15. dec. ob treh popoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Načelnik Janez Brodar je ob otvoritvi mogel z veseljem ugotoviti polnoštevilno navzočnost vseh okrajnih društev in podružnic. V kratkem poročilu načelnika je povdaril 1 zasluge, ki jih ima Kmet. zveza kot bistven in najvažnejši del SLS v borbi za avtono-| mijo Slovenije. Na žalostnem zgledu pro-pale SKS, socijalistične stranke in drugih strank, ki so v Sloveniji zrastle na razredni podlagi in imele v programu razredni boj, je načelnik lepo in odločno povdaril, da je Kmetska zveza del stranke vsega našega naroda, ki odločno odklanja vsako razredno borbo in hoče mimo sožitje in vzajemno podporo vseh stanov in slojev, i Tajniško poročilo je podal tajnik dr. Jakob Mohorič. Odbor se je v preteklem letu zlasti posvečal političnim vprašanjim ; in zadružništvu. Naše kmetijske in blagov-i ne zadruge so bile predmet razprav in sklepov na vsaki seji načelstva JKZ. Za-| družno gospodarski tečaji so se vršili s : sodelovanjem JKZ. Odlično se je udejstvo-vala Kmetska zveza pri zadnjih občinskih volitvah, kjer je priborila SLS sijajno zmago v vseh slovenskih občinah. JKZ je izdala letos svoj koledarček, ki je letos izpopolnjen in v pomnoženi izdaji izšel. Po-i leg društvenega glasila so odbori podruž-I nic dobivali mesečna navodila in poročila ' v okrožnicah, da je bil stik v organizaciji : še tesnejši. Tajništvo JKZ je bilo članom ' vedno na razpolago za pojasnila, nasvete in posredovanja. Poročili predsednika in tajnika sta bili z odobravanjem sprejeti. ! Viharno pozdravljen je nato nastopil . bivši poljedeljski minister dr. Kulovec in S (Daljo glej na naslednji strani spodaj I) d Milosti polne božične praznike vošči jrsem svojim naročnikom in čitateljem — Domoljub. ROMANJE V RIM. Sv. Oče so proglasili jubilej v letu 1925. Izrazili so željo, da bi v tem svetem času kar mogoče mnogo vernikov od vseh krajev pri-romalo v Rim. Vsi narodi se za romanje pripravljajo. V Rimu so sestavljeni razni odbori potrebni za priprave, kako bi se romarji v. večnem mestu slovesno sprejeli in po stanovanjih razporedili. Kar se tiče nas, smo po večkratnem po-ivetovanju sklenili, da vsi Slovani kraljevine SHS poromamo skupno. Za priprave se je v Zagrebu osnoval osrednji odbor, ki bo v imenu nas vseh vodil porazgovore z rimskimi odbori. V vsaki škofiji je pa še poseben odbor, ki naj vodi vse priprave v Škofiji in stoji v zvezi in dogovoru z osrednjim odborom v Zagrebu. Za našo škofijo sta kot nače'nilca ljubljanskemu glavnemu odtoru imenovana kanonika dr. Tomaž Klirar in dr. Alojzij Mer-har. O pravem času si besta pritegn la Se drugih pomočnikov. S tem odborom naj stoje v zvezi odbori po župnijah, katere naj sestavi VGiik g. žunnik sam. Do sedaj so tele zadeve že točno določene: 1. V Rimu bomo polnih 6 dni. Tja se bo-jao pripeljali dne 27. majnika, to je v sredo pred binkoštmi; odpeljali se bomo nazaj dne 2. junija, namreč v torek po binkošlih zvečer. Na binkošino nedeljo bodo sv. Oče slovesno mEševali v cerkvi sv. Petra, pa bomo mogli biti osebno pri tej slovesnosti. 2. Za vožnjo do Rima in nazaj, za stanovanja in hrano v Rimu bo vse o pravem času preskrbel dotični rimski cdbor. Za ccnc se pa ve že sedaj Bodo pa takšne: a) Vožnja od Postojne do Rima bo za tje «n nazaj v III. razredu : 'a 111 lir 10 c., II. razr. 188 lir 45 c., I. razred 279 lir 35 c. b) Stanovanje v Rimu bo stalo v skupnih spalnicah dnevno 8 do 10 lir (6 dni — 43 do 60 lir), v privatnih stanovanjih dnevno 15 do 20 lir (6 dni 90 do 120 lir), v hotelih dnevno od 50 do 150 lir. c) Hrana, namreč zajtrk, kosilo (juha> meso, prikuha, lcruh, sadje, cn četrt litra vina) in večerja (z jedili kakor opoldne) bo stala dnevno 25 lir (6 dni torej 150 lir, ali 7 dni 175 lir). d) Vsak romar bo dobil dve legitimaciji: eno za popust na železnici in za obisk misijonske razstave, drugo za pravico dobiti romarski znak, papeževo medaljo in za pristop k papeževim sv. opravilom. Obe bosta veljali 30 lir. e) Kar se tiče takse za vizum italijanskega konzulata, bo po izjavi sedanjega generalnega konzula v Ljubljani prav nizka, skoraj zastonjska. Ako torej vse stroške od a)—d) izračunamo, bi za romarje v IIL razredu in v skup- nih spalnicah znašalo 111 -f 60 + 175 + 30 lir jc 376 lir; ako vzamemo vrednost lire po 3.50 Din, bi bilo lo 1316 Din; pr.štejemo zraven še vožnjo do Postojne, hrano ob času vožnje po železnici, vožnjo po Rimu in vizum, bi mogli izhajati z 2000 Din. Gospodom po deželi naročam, naj na tej podlagi delajo za romarje. Število romarjev mora biti prav kmalu določeno in sicer najbolj radi pravočasne priprave stanovanj v Rimu in vlakov po železnicah. Poskrbite, da se romarji čim preje priglase. Sredi ali vsaj do kcnca januarja naj vsak gospod župnik prijavi število meških in število ženskih romarjev potom ordinariala g. kanoniku dr. Kli-narju, predsedniku romarskega odbora. V 1 številki »Škofijskega lista« I. 1925 bom tudi o tem romanju izpregovoril. V Ljubljani, dne 18. dcccmbra 1924. f Anton Bonaventura I. r. škof. d Žepne koledarje naše Kmctskc zvr-ze so nekateri vrnili, zato se še dobi nekaj izvodov pri tajništvu J K Z, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Porabljamo to priliko in prosimo, da vsi razprodajalci vsaj ob Novem letu napravijo obračun. d Scdcmdesctlc Ulico svojega rojstva je praznoval te dni č. gosp. kanonik Jaiiez Sušnik. Gospod ni samo neumoren spovrti-nik, ki v ljubezni do duš presedi tudi po deset ur i.a dan v spovednici, temveč tudi velik učenjak zlasti v naravoslovskih vedah, v prvi vrsti v zvezdoznanstvu. Svoj čas je tudi v Domoljubu podal načrte, kako naj se praktično zidajo kmetski domovi. Gospod je še vedno krepkega in močnega zdravja — pozna se mu, da je bil pelin-dvajsetkrat na Triglavu. Žeiimo mu šo mnogo, mnogo let v zdravju in močil d Umeščcnje novega ccljskcga opata t. g. Petra Juraka izvrši v nedeljo 28. dcc. mil. mariborski škof dr. Karlin. d Nemščino na srednjih šelah je kar med letom odpravil Pribičevič, latinščino pa porinil v peti razred. S tem hočejo ve-lesrbi Slovence poneumniti, ker vedo, da z neumnim ljudmi počenjajo, kar hočejo. Na drugi strani velesrbe silno jezi, da slovenska inteligenca neprimerno več zna kot velesrbska, zato je treba to znanje pristrilL Tako grozno in kruto se Se nikdar ni ubijala slovenska kultura, kot jo ubijajo sedaj. d Cerkev na sv. Gori pri Gorici hitro napreduje. Stavba sama je že dovršena in so jo pretekli teden tudi že pokrili. Po slovenskem Goriškem so ta dogodek oznanjali kresovi. d Največji zvon v Sloveniji, veliki zvon v mariborski stolnici je bil to nedeljo potegnjen v zvonik. Na sveti večer se prvič oglasil iz lin. Tehta 3883 kg in ima glas B. d Katoliški dijaki bi cz verskega pouka. Na gimnaziji v Subolici je že od 1. marca neoopolnjeno mesto katol. katehe-ta. Vse druge veroizpovedi, celo židje in kalvinci imajo svoje učitelje, Ie za katoli- čane ni para. Sad takega brezpravnega stanja se že prikazuje. Nedeljsko sv, ma8« obiskuje komaj tretjina dijaštva. dd Dohodninski davek in nezabeljen močnik. Kako so pri nas doma na podlagi davčnih zakonov izvršuje davčna praksa naj pojasni samo tale zgled: V občini Velika vas v litijskem okraju živi reven bajtar, ki ima kopico otrok. Da so njegove razmere res skrajno ubožne, se vidi iz tega, da je lani na svojem mogel prirediti le enega prašiča. Prišla je zimo, bosih otrok in mogel pošiljati v hudem snegu v eno uro oddaljeno šolo, moral jim je kupiti obutev. In ker pri hiši ni bilo denarja, je moral prodati edinega prašička, da je obiti otroke. Zato je potem cela družina ostala brez zabele in jedla nezabeljen močnik, ln davčni referent je temu revežu naložil dohodninski davek zato, ker je prodal pre-šiea. Tu zgled jasno dokazuje, da ima Žerjavov centralizem in njegove krivice svoje vnete pomagače tudi med nami. Na drugi strani pa jo znano, da se dohodninski davek na Hrvaškem in v Vojvodini malo iz-terjuje, po nekod pa celo nič. Tako po nekod v Vojvodini davčne oblasti dohodninskega davka že od leta 1919 niso iztirja!«) niti enrs;* vinarja! Zato je na=a vla'la imela v načrtu, da vse take davčne iztirjevalce, kakor je zgornji, prestavi iz Slovenije v Vojvodino, kjer bi bili res zelo na mestu — toda zahvalimo se dr. Žerjavu, tla nam velesrbske centralistične klešče še vedno trgajo meso iz živega telesa. d Duhovniške plača obljublja zvišati sedenja vlada. Seveda, samo obljublja, f * i«?li. da bo s tem nridobila slovenske d'ihovnike, Vi* gred«. In ko vas bo >Vigred« obiskala na domu, boste rekle: Hm, ni nam žali Torejl d Besede in dejanja. Sokoli in Orjunci —■ kar je približno isto — imajo velika usta, kadar kriče za državo in kralja. V de* janju pa jih najdeš med.njimi kar na gosto take, ki državo skubejo, kjer jo rrorejo in kradejo kar na debelo iz državnih kas, ce le blizu pridejo. Tako so sedaj v Splitu zanrli čelnika onrlotne Orjnne in načelnika Sokola, ker sta v korist podružnici sokolske Ljubljanske kreditne banke v Splitu na veliko uganjala tihotapstvo s špiritom, trolejem In nafto. To je pristni sokolski In orjunski patriotizem, ki ga svobodomiselna gospoda uvaja tudi v naše šole. d Krasne slika zagrebškega f Škofa Langa je naložil Hrv. Kat. Narodni Savez v Zagrebu, Kaptol 27. Dobe se manjše slike za molitvenik, a tudi večje z.a na steno. d Velcscjem za usnje se vrši v Milanu od 22. do 29. januarja. Poleg usnja bodo razstavljeni tndi izdelki iz usnja. Udeleže se sejma tovarnarji in trgovci vseh evropskih držav. To bo prvi sejem te vrste. d Iz 1'rape: Naš dosedanji predsednik društva »Krek« g. France Logar iz Olšev-ka nad Kranjem je bil imenovan dne 2). decembra na Krrlovern vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo! d Nuj rt od laku te. »Hrvatsko pravo« poroča iz Zadra, da je tare umrl upokojeni nadzornik finančne straže Hrvat Herman 1'lavt Umrl ju od lakote, ker kljub ponovnim prošnjam na konzulatu kraljevine SHS pet mesecev ni dobil izplačane pokojnine. Zadnjo dni je tako oslabel, da mu želodec sploh ni več prebavil nobeno še tako lahko lirane. ista usoda čaka tudi njegovo ženo, če ee v zadnjem trenutku ne zgodi čudež.« — Za ubogega upokojenca vlada nima niti >prebijene parei, za volitve ima pa milijonov dovolj d Predrien klepar. V ljubljanski okolici se potepa neki slepar, ki so izdtja za trgovca z živino in kupuje pri kmetih živino. Mož kupi od kmeta vola ali kravo, da nekaj na račun in drugi drijeli v Vel. Bečkereku neko žensko, ki e z arzenikom umorila letos dijaka Reliča, prej pa svoja dva moža, prvega ravno pred 10 leti. Pri izkopanih truplih je pre- iskava dognala sledi arzenika. Zločinka je dejanje priznala. Umore je izvršila radi denarja. d Roparski napad v Žerovincih. Dne 8. dec. je bil ob 5. uri zjutraj zahrbtno na-aden posestnik Mat. Pihler na potu v jutomer.^ Ropar ga je napadel s sekiro, a k sreči rana na glavi ni smrtonosna. Di -ugi udarec je Pihler preprečil in prepodil roparja. Napadeni Pihler je že 69 let star in obče spoštovan mož. Strašen zločin. V družni čevljarja Mikla v Studencih pri Mariboru se je dogodil v noči na 12. decembra strašen zločin. Umorjena je bila Miklova žena in petletni otrok. Tudi sam čevljarski mojster Miki je od tega časa izginil. Dognalo se je pa toliko, da je tudi on poslal žrtev umora. Orožništvo je podvzelo takoj vse korake in r?s se je posrečilo tudi izsledili enegi od te brezsrčne družbe, ki je umorili oblo družino. Aretiran je bil posestnik Žlahiič iz Brega pri Ptuju. Pri njem se je našio nekai stvari, ki izvirajo iz Miklove lastnine. Miklovo truplo so no šli na bližnjem gnojišču, zadelano z gnojem. Ubiti je ir-iel razbito vso črepinjo ia so mogli truplo spoznati le po obleki. d Povzročitelj roka odkrit Monakov-skemu zdravniku dr. Schmiedtu se je baje po dolgoletnih raziskavanjih posrečilo, da je odkril, kaj povzroči to silno nevarno bolezen. Pravi, da bo vsa odkritja objavil v posebni knjigi. d Mraz v Ameriki Iz Amerike poročajo te dni, da je nastopil ondi zelo občuten mraz. Temperatura je padla iJ5 stopinj pod ničlo. Zmrznilo je v Novem Jorku oseb. Samo v tem mestu vsled mraza povzročena §koda znaša nad 10 milijonov dolarjev. d Nov nebotičnik v Newyorku. Arhitekti so izdelali načrt novega nebotičnika, ki bo imel 38 nadstropij. Po višini bo nad-kriljeval Eiffelov stolp v Parizu in bo to največja zgradba na svetu. Newyorčani pa se boje tega velikana. Mislijo namreč, da bi mogli viharji, ki so v takih višinah zelo močni, nebotičnik prelomili, vsled česar bi bile bližnje zgiadbe in ulice v ne-varnesti. d Živega gada v želodca je imela 21 letna hčerka bogatega posestnika Kosserja v Švici, vsled česar je dne 18. t. m. v neznosnih bolečinah uur.xla na kliniki v Ber-nu. Zdrav.li so jo radi vseh mcgocih bo-! lezni, a pravega vzroka bolezni ni nikdo odkril. Pri raztelesenju jej odprli želodec in iz njega je ;kočil živ odrasel gad. Kakor izpoveduje sedaj nje oče, je dekle gada z vodo povžila letos v poletju, ko se je mudilo na nekem izletu v gorah. d Zanimiv pojav. V Nemčiji je zbudil veliko senzacijo strašen zločin, ki ga je izvršil neki Angerstein. Ta je umoril esem oseb. Eden izmed umorjenih je imel odprto oko. To oko so fotografirali. Ko so sliko povečali, je očesna slika jasno kazala podobo morilca z dvignjeno sekiro. Tako poročajo nemški listi. MED BRATI IN SESTRAMI. Odločen nastop poslanca dr. Besednjaka. V rimskem parlamentu je te dni ostro nastopil za pravice Slovencev »loven- W ^- raznmira ■Ml__^ n Orlovski telovadni odsek t Rnjhenburgn priredi v nedeljo t. m. ob a. {»opoldne telovadno akademijo z zanimivimi telovadnimi in pevskimi točkami ter deklamacijami v društveni dvoranL Vsi |irijateljl orlovglva vljudno vabljeni. Bojj živil n Orlovski odsek pri Sv. Heleni uprizori 28. decembra ob 3. uri popoldne igro v petih dejanjih »Babilon« v društvenem domu. Vsi uljudno vabljeni. n Šmartno pri Litiji. V nedeljo, 28. decembra, ob 3. uri popoldne bomo imeli lepo bo-žičnico; bo predstava »Na betiehemskih poljanah« in predavanje s skiootičnimi slikami: potovanje po sv. deželi. Pridite pogledati n Vrhnika. Občni zbor okrajne Kmetske zveze se vrši v soboto, 27. t. m., ob 3. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma na Vrhniki. K številni udeležbi vabi odbor. n Horjul. Na blefan dan popolilne ob 3. uri vprizori tukajšnji Orel i'"inžgarjevo dramo: Razvalina življenja. Tuli okoličani ste vabljeni k pretresljivi in poučni predstavi. n l-iat. prosvetno društvo v Št. Jakoba ob Savi, ponovi v nedeljo 28. decembra ob ■I. pojioldne na Črnučah igro »Crnošolec«. — Uljudno vabimo! n Občui zbor čebelarske podružnice v Dolskem s? vrši dne 26. decembra ob 3. uri popoldan. Vrši se tudi predavaneje o naprednem čebelarstvu. Pridite vsi čebelarji in tudi nečlani Vrši se v društvenem domu pri Sv« Heleni. ski poslanec dr. Besednjak. Pred polno zbornico je ostro obsojal nasilje Italijanov, ki ne dovolijo narodnim manjšinam Slovencem, kakor tudi Nemcem niti ljudskih šol v lastnem jeziku. Seveda je našel pri faši-stovski večini gluha ušesa za pravice Slovencev. Otvoritev italijanskega vseučilišča ▼ Trstu. Dne 14. t. m. so v Trstu i veliko slovesnostjo otvorili novo vseučilišče, za katero 6o se Italijani potegovali že od let« 1848. dalje. Italijani zidajo kasarne. V Bistrici zidajo Italijani veliko vojašnico, ki bo dolga 100 m. Tudi v Postojni zidajo kasarno. Občinske volitve v Rentah. Pri občinskih volitvah v Renčah so zmagali komunisti. Dobili so 286 glasov, narodnjaki pa 129, VOJAŠKE ZADEVE. Mladeniče, rojeno 1905 opozarjamo, da si pravočasno preskrbe potrebne listine, ki jih bodo rabili ob priliki vpisa v rekrutni spisek. Županstva bodo že prihodnje tedne pričela sestavljati rekrutne spiske. Na podlagi podatkov, ki bodo razvidni iz rekrut-nega spiska, bo potem že rekrutna komisija upravičene mladeniče oprostila vojaške službe ali jim določila skrajšan rok. Mnogo nepotrebnih prošnja in stroškov bo prihranjenih, če bodo rekrutni spiski pravilno sestavljeni. Pravrlno bodo pa rekrutni spiski le tedaj sestavljeni, če bodo župani imeli vse potrebne podatke o rekrutovih razmerah na razpolago. Te pa jim morajo dati naborniki sami. Vpisano mora biti, koliko jo članov v družini nabornika, koliko so ti stari, s čim se bavijo, ali so služili pri vojakih, kje in koliko časa itd. Da bodo mogli župani te spiske pravilno sestaviti, naj se vsak 1905 rojen mladenič oglasi v začetku januarja pri županu, da mu da potrebne podatke, ^-w w PDLITlCm • 2HPISKI gfe__^ p Naša skrinjica bo 8. februarja na Kranjskem in Štajerskem prva. Liberalce to silno jezi, radi bi razveljavili našo listo, pa ne morejo blizu. p Za obstoj in svobodo Slovenije se glasi zanimiva knjižica, kjer je popisan ves dosedanji boj naših poslancev za samostojnost Slovenije ter smotreno delo, ki so ga vršili naši ministri v vladi. Vzemi ln beri ter primerjaj to knjižico s knjižico samostojnih, potem pa mirno voli! p Zagradec na Dolenjskem. 18. t. m. — na delavnik popoldne — 6e je zbralo nepričakovano veliko število mož in fan-tov-volivcev na voli vnem shodu v Zagrad-cu. Jasnemu in točnemu izvajanju bivs. ministra dr. Kulovea so vsi navzoči pazno sledili in enoglasno izrekli zahvalo in ne- : omajeno zaupanje SLS. Za zgled. Samostojni so izdali bro-škakljivoKmetij-skem listu« proti stranki slovenskega ljudstva. Ko je glas izvenel, ni ničesar ostalo. Od samega širokoustenja jih je bilo kmalu konec. V zadnji številki svojega lista, ki mu je dal v zadnjem času imo ^Slovenski Republikanec«, tudi gori imenovani gospod čisto po zgledu sKmotijskega lista« vpije, ! da >I)omoljub< farba«, ker jc povedal, da Prcpeluhov lonček na Slovenskem ne bo zavrel. Mi obžalujemo, da se je g. Prepe-lrh tn\o ponižal, da je stopil v stopinje sa-mostojnežeVj je pa na drugi strani za vsakega, ki misli s svojimi inor.gani najbolj gotovo znamenje da ga tudi čaka konec samostojnežev. Naj tudi izkriči pljuča, (v svojem listu namreč napoveduje, da se bo šo drl), sodbe slovenskega ljudstva ne premakne. p Domoljub jfarba*. Tako piše ;Slov. republikanec-. Ko jo svoj čas Domoljub opozarja ljudi, naj ne nasedajo samostoj-režem, ker jih je plačal dr. Žerjav zato, da bodo glasovali za centralizem, tedaj jo tudi Kmetijski list vpil: Domoljub laže in farba«. Ko je bila centralistična ustava z glasovi samostojnežev sprejeta in ko je bilo sodnijsko dokazano, da so samostoj-neži prejemali denar od dr. Žerjava, tedaj je pa bilo jasno, da je lagal Kmetijski list, ne pa Domoljub. p Modrovanje, ki ni modro. Takole Je zapisal v svojo obrambo g. sodni oficial v p. g. Prepeluh: >Dovoljujemo si vprašati i Domoljuba«, kda j in kje je Radie rekel, da hoče spraviti Slovence pod Hrvate.« Mi na to samo tole odgovarjamo: G. Pucelj leta 1920 tudi ni nikjer rekel, da bo glasoval za centralistično ustavo in da jo bo podpisal — nasprotno: agitiral je celo za avtonomijo — pa nas je vendar Slovence s svojim glasovanjem in s svojim podpisom popolnoma podvrgel belgraiskim korupcijo-nistom. Ali mislite, g. Prepeluh, da bo Radič, ki kandidira na slovenskem štajerskem pod komando slovenskih Štajercev? Zakaj kandidirajo Hrvatje na Slovenskem in noben Slovenec na Hrvatskem? To nam razložite g. Prepeluh, pa bomo rekli, da je Vaše modrovanje modro. Naše ljudstvo predobro pozna vsiljivce vašega kova, da se ne boste izmaknili s praznimi izgovori. p Zakaj molčite o Prekmurju? Strašno se jezi »Slovenski Republikanec« na govor nagega voditelja dr. Korošca v Celju. Na vse mogoče odgovarja, o vsem zavija, pred eno točko pa ima strašen strah. Ta točka je Prekmurjc. Prekmnrci namreč nočejo postati Hrvatje, ampak hočejo ostati Slovenci, kakor so vedno bili, Radič pa Prekmurje zahteva za Hrvate. Slovenska priprega Ra-dičevega voza izvršuje na slovenskem narodu Judeževo delo, ko hoče Prekmurce narediti za Hrvate. To izdajstvo izvršuje g. Prepeluh zato, ker misli, da dobi na Kranjskem po Radičevi milosti — en mandat. Naj vendar >javno in očitno« pove Hrvatom v njihovih hrvatskih republikanskih listih, da nikdar ne bo privolil, da bi Prekmurje Hrvatje proglašali za svoje. V Radičevem >Slobodnem Domu« naj proti temu protestira, kar jo govoril dr. tfrnje-vlč, tajnik hrvatsko Radičeve stranke v Zidanem mostu, potem bomo verjeli, da je g. Prepeluh res odkrit in korajžen mož. p Korajža pa taka! G. Prepeluh vedno dopoveduje v svojem listu, kako so Radičevi republikanci pogumni ljudje. Komaj so bile volitvo razpisane, je njih poveljnik Štefan Radič zbežal na kmete in 6e tamkaj skriva. Ze s tem jo pokazal dovolj korajže. Za dan 8. februarja pa iz svojega zapečka daje tudi drugim ljudem nauke, kako naj bodo previdni. V zadnji številki >Slobod-nega l)oma« naravnost naroča, naj ne nosijo na dan volitev napisov: >Zivela republika«. Previdnost je hvalevredna lastnost, samo čudno se nam zdi, da potem g. Prepeluh po Slovenskem tako kliče na ko-rajžo. Zaveda so pač dobro, da mu na Slovenskem nihče ne ho ničesar naredil, fo bo o n govoril o republiki, zakaj Žerjavovci dobro vedo, da vsak fclas, ki odpade ta Propelnha, Skednje Slovenski ljudski stranki. V zanašanju na Žerjavovo zaslombo, v tem je Prepeluliova korajža. p Še eno o republikanskem poguma. Gospoda okrog lista ^Slovenski republikanec« pravi, da so tako pogumni, da si upajo javno povedati, da so republikanci. Da si to upajo radi Zerjavove prijaznosti, smo že zgoraj povedali. Kadar se bodo preveč ustili s svojim pogumom, jih vprašajte ob priliki, kako bodo to republiko izpeljali. Republika namreč nima kralja, in je torej treba tukaj izpremembo. Naj g. Prcpelnh, ki vedno pondarja svoj pogum, tudi javno pove, kako ho to naredil. Govorite »javno in odkrito, kako se spodobi za moža.< p Radič pod KoroŠČevim »pritiskom*. Pisali smo, da je Radič govoril po shodih, da je tudi za monarhijo in da je celo tudi za sedanjo kraljevo rodbino. Prepeluhov list tega ne more utajiti, pravi pa sedaj, d« jo to Radič govoril na pritisk Koroščeve vlade. Torej na pritisk vlade znajo možje, kakor Radič in Prepeluh, celo lagati in govoriti proti svojemu lastnemu prepričanju. Radovedni smo, na čigav >pritisk« se sedaj Prepeluh na Slovenskem žene za to, da bi prišli Slovenci pod Hrvate. Razodenite nam to skrivnost. Ali se boste spet izvijali? p Predscdništvo Hrvatsko republikansko stranko naznanja v svojem listu jSIo-bodni Dom« št. 51 letošnjega leta, da J9 postavilo kandidatne liste. Tam beremo, da je v hrvatskem Zagrebu postavljen za nosilca na slovenskem Štajerskem Hrvat Štefan Radič in na Kranjskem Albin Prepeluh. Prepeluh bo seveda spst vpil, ni priprega Radičevega voza, kakor je n'* celj trdil, da ni oče njegove stranke Žerjav. Ko so ljudje o Puclju verjeli, je že bi a izglasovana Vidovdanska ustava in tisti, « (Dalje glej na naslednji strani spodaj.) MM .....------. iRon • Donopin KROPA. (Volitev Inpana.) Dne 12. t. m. smo imeli za občino volitve « inpana. Izvoljen jo bil s 5 glasovi SUH g. lgn. A linni, lesni trgovec, k oni 11 n isti se oddali prazne glasovniče. — Za prvega svetovalca je bil izvoljen g. I., II. Ilalner, trgovec i 8 glasovi; d m tri svetovalec |ia je g. 1'ranc Tosjiik, delavec a 5 glasovi. l'paniu, da dobi S. februarja naš vili in za vse dobro vneli kandidat ing. L). Sernec ogrumuo >»■ činol Bog ga živil DOLENJA VAS PRI RIBNICI. (Uugularija vodi.) Pred ledni se j«< pri na« pričelo d«'o ki bo nepreracunljite koristi za vso dolino oU Ribnice pa do kovevsko;:i Mozelja. Po posredovanju poslanca Sknlja se j« pričelo z regulacijo našili voda, ki raaku loto preplavljajo naša polja. Sr.iNi *e vr*i Inženirsko delo, nakar sc Milanovi Vo>!na -Jidriiga, polotil nje as iavr»i rege Urijo, ki bo obstojala v tem, da ne lioilo iz« is t i II stari požiralniki, odprli ! novi. po potrebi »r bodo izkopali novi kan'ill, po- I globila struga in naredili novi nasipi. Vsa dolina | se je vzra-iostila, ko je uvidela, da se vetnl."" počne i I delom, ki se .'« zaiili lo prej desetletji. I -1 o- ; tako pozdravljajo la pokrel Kočevarji o,] I,ožine j do Črnega potoka. Pa se je moglo tako hitro začeli, ! gre zahvala minUtru dr. Kulovm, ki je vse takoj ukrenil, da je eii-ili lo deli. Ce pomislimo, da je ; samo leto* v občini Dolenja vat napravila do 10 railijonov Sk^dc ie ti vsako loto, uvidim« veliko korlat dela. Koliko pt trpi temlja sama na sebi! ; V načrtu je »ovoj« 'udi regulacija Sajevca in dru- : gib voda od Sodraiico dn Ribnice, vsekakor pa se I m um drle izvršiti najprej zdolaj ob izlivu, ker dru- j emča bodo spodnji kroji takoj preplavljeni. Želimo ie hitrega dela. ker zoinlja je »d rednih porodenj i <« v^a uic.tua. j 2U£Ei.a3ERK. (Popravek in dopolnilo.) Zadnji ^Domoljub« ju dobro popisal j ,ieU>i>o ravnati.;« trške »Posojilnice« proti kmetu. 1x9 v toliko je bil dopis premalo to* ■ bo za njim drli, so prepozno obujali kes. j p 1, seveda, tudi tu je Rim vmes. No- j bon nasprotnik SLS ne shaja, da ne bi ma- ! lo^dregnil proti Rimu. To se razume pri Žerjavu in Puclju in pri socialnemu demokratu Prcpeluliu. V zadnji številki njegovega lista ga jo tako zaneslo, da je znašel »priprego laškega vozač. Čo jo sam res katoličan, čemu zanaša to v javen boj. Kaj njega ne veže z Kimom verska ideja, da to milostno prepušča dr. Korošcu. p Doslednost. Včasih je bil list »Avto-nomiste, danes je »Republikanec«. Isti mož ga izdaja. Kdaj je imel prav, prej ali sedaj? Nam so vse zdi, da je naslov izpremenjen, da vara ljudstvo. Ali pa se morda g. pisatelj izpreminja. Bralec ne ve, kaj bo naslov tega lista prihodnje leto in kako se bo prejšnji socialdemokrat, kasnejši slovenski avtonomist in sedanji Radičev priganjač imenoval čoz leto dni. Morda: Monarhist? Kaj so vel p So žo lastijo. »Slovenski republikanec« dokazuje, da Muren iz Kandije in pa Veldin v Središču nista v zvezi z Radičevo stranko. Tako je dovolj jasno povedano, da je edini Prepeluh, ki je na Slovenskem na kolenih pred Radičem. Drugi republikanci so se že iztreznili in vedo, da se slovenstvo radi ljubega •»» sme prodajni. cen, ker pravt, da so si trški In dvorski ma-gnatie pomagali s tajnim povišanjem deležev iznehitj so neljubih kmetov. To bi bila le zvijača, ki bi pa imela vsnj videz postavno-sli. Toda nasilje liberalnih in samostojnih mosroleev ju" šlo še veliko dalie. Oni mi nad M)0 kmetov naravnost izključili s pretvezo, da rujejo proti »Posojilnici«, v resnici pa samo r.s^ll lega, ker so se bali, da bi pri ponovnem občnem zboru glasovali proti njim. Ali si mo-«t» mislili hujše nitsilstvo? Znani orjunee in vvčkretni starosta Sokolov Hotko je povdarjal, da mora narediti v Posojilnici »red«, ko je n;e'j»I ;ije trdne kmete, ki so s svojimi grunti do'iri stali za varnost vlot, mesto njih oa nab-ral take Plane kot fosIjiIIi in nj vrova gospa, učPelja Dekval in Roršt-nlk, liberalni študentje, trgovski pnmoenil:! in hlapel trških magiritov. Ti bodo se-.iaj ga-ranliftli za vloženi denar! lica vzoren red. A Hotkotu le le »rata!o«. Na ponovnem ob-čnem zboru, ki so Ka iz strahu pred poslednjimi kmeti, ki bi morda še ne b■11 izključeni, sklicali v eas'i najhujšega dela in sicer v delavnik, pa ho se radi večje varnosti še zaključili in z orjunsko stra/.o obdali, je H o t-l;o slavno zmagal. Ko js bil na rrečuden na. čin ta občni zbor potrjen, jc na »Posojilnici« m o (ročno zaplapolala zastava in skozi več dni oznanjala strmečemu svetu, da »c js Cnrle s tem iio bo prikupil. VRHNIKA. (Efektna loterija.) Dne 21. t. m. se jo vršilo žrebanj«, efektne loterile v prid Rokodelskemu domu. Glavni dobitek je zadela številka 25G9, druga dva dobitka 1&7 in V vrednosti po 20'J Din so zadele števiike 6S5, 1717, 2fil3, 2784. Nadaljnje izžrebane številke izveste v trgovini Gom>. društva na Vrhniki. ST. VID PRI ST1CNL (Razno.) Današnja eentralMična, Stovcncem nasprotna vlada je tudi v našo inirno faro vrgla iskro razpora. Učitelju g. L. Jevnikar-ju s 13. službenimi leti je bilo odvzeto začasno upravlteljako mesto in izročeno najmlajši in ravnokar do.Vl učiteljici. Ljudstvo se zgraža in je vsled tega do skrajnosti vznemirjeno. Kot čujemo je tudi vse učiteljstvo brez razlike strank ogorčeno nad takim postopanjem. Celo začasno imenovana upravt-teljica jo .šla sama osebno ugovarjat. Kjo sc je to kuhalo, in katerih šest jo bilo zraven v Temenici, poročamo drugi. Vemo, za kaj jre. VI na višjih mestih se bojite katoliških mož učiteljev. Smatramo to kot izzivanje in žaljenje našega katoliškega čuta. Straši nas to ne. Kot cn mož s podvojenimi močmi se bomo združili zoper tako nasilje. Z nami čuti vsa fara. Duška temu ogorčenju so že dali možje odborniki okrajnega šol. sveta, odbora SLS, in Kmečke zvezo v svojih protestih. Boj sprejmemo. Bodite pripravljeni. Kot prvi odločilni odgovor na to izzivanje našega nčiteljstva in naših mož pride ob volitvah. Noben volivec ne bo ostat doma. Nobene kroglice ne damo nasprotnikom. Pokazati hočemo, da smo edini, ko gre za naše pravice. — Naša stvar stoji trdno. Dom jo pod streho. V dvorani, kjer je prostora za.70 telovadcev, že telovadijo. Pravijo — in tudi delali bomo na to — da se bo Orel v kratkem razvil tako, da bo dvorana polna domačih telovadcev. Sedaj dovažamo pesek za na« daljovalna dela. Prihodnje poletje, upamoL bo dom gotov. Te dni smo imeli v svoji sredi Prevzvišenega škofa. Bilo je 64 sprejetih ▼ Mar. družbo. Domoljuba je ▼ farl 300. Letos, tako se sliši, ostanejo vsi stari naročniki zvesti. Veliko bo tudi novih. Nobena hiša n« sme biti brez Domoljuba. Našega dela ne bo nihče ustavil. Možje, kajne, mi smo pripravljeni, na vse, na najhujši boj in tudi na zma« ko. Bog živi! Možje. RIBNICA. fKroSnjarstvo.) V soboto, dne 13. t. m., se je vršil se« stanck naših okoličanov, ki živi od takozvane krošnjnrske in suhe robe. Kdor ne razume, kaj je za ribniški in del velikolaškega okraj* krošnjarstvo, ta bi bil iz označenefia shoda odnesel pravo pojmovanje. Poslanec Skulj je poročal o dosedanjem delu za nas. Uvideli smo, da imamo le poslancem SLS se zahvaliti, da sploh naša obrt izven domačega kraja še obstoja. Čudili smo se žilavosti našega poslanca, .ki je z železno voljo toliko časa koval ob sklepanju trgovske pogodbe z Italijo, do« lder ni naš okraj edini iz cele države dosegel zaželjeno ugodnost. Tudi iz pogajanja s Nem« ško Avstrijo se čujeio dobri glasovi za nas. Uverjenl smo, da bi bilo aaše krošnjarstvo celo v domači državi ubito, kai iele drugje, da nas ni rešil g. Skulj, Vi □SP Napajanje živine pozimi. Z napajanjem živine se deloma nadomešča voda, ki izpuhteva iz njih telesa, deloma se preskrbi tekočina, ki jo potrebna za prebavo krme, posebno za napravo slin in prebavnih sokov. Pozimi izpuhteva iz živalskega telesa manj vode nego poleti; nasprotno pa zahteva priprava telesnih sokov pozimi več vode nego poleti, ker je krma večinoma suha. Tako opazimo, da pijejo živali pri zelenem krmljenju manj nego pri suhem, pri katerem občutijo veliko žejo. V splošnem računamo, da na 1 kg suhe krme potrebuje pitne vode: konj 3 kg, govedo 5 kg, ovca in koza 2 kg, prašič 7 kg. Na dan in glavo porabi vode odrasla žival: konj 10—45 litrov, govedo 10—70 litrov, ovca in koza 4—10 litrov, prašič 10—50 litrov. Zato moramo pozimi pri suhem krmljenju paziti na to, da ima živina vedno dovolj vode. Nadalje se je brigati tudi za to, da voda, s katero napajamo živino, ni premrzla, ker taka povzroča večkrat bolezni v želodcu in črevah, pa tudi razna prehlaie-nja. Pozimi naj bo torej pitna voda za živino nekoliko postana. Snaga v hlevih pozimi. Snaga in čistoča spada med glavne pogoje umnrga oskrbovanja živali in njihovega zdravja. V čistem hlevu se živini godi dobro in posledica tega je, da ima živinorejec od nje tudi dejansko korist v povečanih užitkih. To se opaža posebno tam. kjer fo krbi tudi za čistočo živine same. Sedaj smo večinoma že prenehali krmiti s krmili, ki provzročajo mehko blato, ki bolj nego navadno onesnaži hlev in živino. Tudi dela na polju in v gozdu so večinoma opravljena, torej lahko vsak živinorejec posveti malo več časa oskrhi svoje živine in pred vsem čistoči hleva. Nastane torej potreba čim najtemeljitejše očistiti h!ev, dobro omesti stene in strop in jih po možnosti pobeliti. Hlevska tla ie dodobra ostrgati vsega starega blata in po potrebi tudi izprati, e cementom zamaziti vse razpoke in, ko so 6e osušila, nastlati jih s čisto steljo. Kar je v hlevu lesenega, iziuijmo z vrelim kropom, ki smo mu dodali nekaj sode, ter pobelimo IZ ST. JERNEJA NA DOLENJSKEM. (Llekirična razsvetljava.) St Jernej napreduje. Kmalu doltimo električno razsvetljavo, '/e za Božič bi bili lahko svetili, pa še ni turbine, ne vemo po čigavi krivdi. Rečeno je bilo, da jc bila že 3. dcc. odposlana iz Nemške Av-nlrije, pa Se sedaj ni priromala do meje. Tudi v j dvorano dobimo električno razsvetljavo. Stala bo ! 10.000 Din. Ker pa je drnStvo revno, prosimo našo prijatelje skromne podporo. Vsak bo lahko noiaj maiesa žrtvoval, na'n se bo pa le po?nnlo. V zadnji Siev. »Domoljuba* sini brali pisma, ki jih niše Orliž staršem. Siaršil Še enkrat jih pro'ieri;o in dobro jih preštudirate! Brez dvoma bo boste odločili, da boslc svoje otrrko vpisali med Orliče. Le nič so ne izgovarjajte, češ da te^a ni treba, da je t« samo novotarjjn. Starši! Vaši mladini pre!i veliko nevarnns i! Mladino moramo rešiti, Rn^li pa jo bomo najlažje pntom krščanskih organizacij — po'otn Orlovstva, Marijinega vrtca In M ari i i n i H HružK ~ z apnom. To namreč umori vse glivice ples-nobe in bolezni. Posebno na jasli moramo pazili, kajti na njih se najprej naselijo škodljivi trosi. Tako čiščenje moramo temeljito izvesti, kajti s tem si ohranimo živino zdravo in zvišamo užitke, ki nam jih nudi. Vzporedno s čiščenjem hleva naj se izvede tudi čiščenje živine, ki vpliva ugodno ne samo na mlečnost krav, ampak tudi na hitrejše epitunje živali. Ker pozimi ne prezračujemo hlevov v taki meri kot poleti, moramo zaradi čistega zraka tembolj skrbeti za čistočo in snago hlevov in živino. (AO^HMi&rsKa obvestila. DENAR. g Naš dinar. Po izjavi finančnega ministra je skok dinarja v zadnjem času popolnoma naraven in jo pričakovati, da so bo še bolj popravil ter v kratkem času dosegel na curiški borzi 8. Glavni vzroki utrditve dinarske valute leižjo v ugodnem poteku izvoza, dalje ker imamo dandanes žo aktivno trgovinsko bilunoo, uravnovešen državni proračun in ne tiskamo več papirnatega denarja. Za rodni razvoj nu-sega gospodarskega življenja bi bilo koristno, da se dinui le {lolagoma dviga, drugače nastanejo pretresi ja ji kakor je bil oni jeseni 1922. g Vrednost denarja 23. t. m. Naš dinar jo veljal v Curihu 7.70 centimov. Na domačih boizah so notirale tujo valuto povprečno: 1 švic. frank Din 13—13.02; 1 franc. frank Din 3.62—3.63; 1 lira Din 2.88 do 2.90; 1 češka krona Din 2.02—2.04; 1 zlata marka Din 15.80—16; 1 dolar Din 67 do 07.50; 1 funt Storiing Din 314—317; 1 romunski le j Din 0.335—0.337; 1 bolgarski lev Din 0.47. Za 1 dinar dobimo 105S—1062 avstrijskih ali 1090 madžarskih kron. CENE. Žito. V zadnjem tednu je cena pšenici zopet posliočila za 10 para pri kg, čemur jo sledilo tudi povišanje moke skoro na 7 Din v prodaji na debelo. Za nakup naše moke se zanima tudi inozemstvo kljub dvigu dinarja. Na novosadski blagovni borzi se je prodajala pšenica po 405—415 Din; oves po 285—300 Din; koruza po 180—185 Din; moka po Din 535 in otrobi po 178 Din. g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica domača Din 420, bačka Din 470; koruza nova Din 250; oves bački Din 365; laneno seme Din 700; otrobi pšenični fco gor. postaja Din 225; krompir beli Din 133—140; fižol ribničan fco. Postojna trans. Din 475; prepeličur isto Din 550; ntandalon isto Din Din 450. g Različne tržne ceno na drobno. Krom. pir Din 1.75; jabolka sladka po 2 Din, kisla po 3 do 5 Din; jajca po Din 2—2.50 kom.; perutnina: kokoši po Din 25—60, race Din 50—75, purani Din 100—200 komad. — Seno po Din 87.50—100, slama za krmo Din 62.50—70, za steljo Din 50 za 100 kg. g Sladkorne cene so ne zvišajo. Sladkorni kartel je pripravljal zvišanje cen slad- korju za 0.25—0.50 Din pri kg, a radi sporov med posameznimi tvornicaini je to namero opustil. Ti 6pori lahko povzrolijo razpust kartela. g Povišanje cen špirita. Hrvutsko euso-pisje poroča, da nameravajo tvorničarji špirita povišati cene špiritu, in siccr v kratkem. Obenem bodo spremenili dobavni pogoji v toliko, da se bo oddajal špirit vštevši trošarino izključno le proti takojšnjemu plačilu. To je prva posledica ustanovitve kartela špiiitovskih tvornic, o čemur smo že v zadnji številki poročali. ŽIVINA. g Živinski sejem v Ljubljani 17. t. m. Ta sejem je bil s1u!k> obiskan in prigon pičel, kupčija slaba in povpraševanje za blagom malenkostno. Zato so cene pri goveji živini zopet nekoliko pudle. Prav živahno povpraševanje jo bilo po teletih, ki so vsled tega tudi v ceni nekoliko poskočile. Cene prašičem pa so znatno padlo zato, ker se ponuja \eliko blaga, trg pa je itak prenapolnjen. Zlasti zaklani prašiči so so slabo prodajali, ker je bilo preveč blaga na razpolago. Pričakovati je, da so bodo cene obdržale na sedanji višini. — Na sejm je bilo prignanih 241 konj, 53 volov, 48 krav, 4 teleta in 22 prašičev za rejo. Cene si bile: Voli prvovrstni za kg živo teže Din 13.50, druge vrste Din 12.50, voli za vprego Din 12, hrvatsko bušo Din 10—12, kravo rejene Din 8—9, krave klobasarice Din 6—8, teleta debela težja Din 16.50—17.75, teleta lažja Din 16—17, prašiči za rejo Din 150—200 komad. Cena konj od 6—18.000 Din za par. g Svinjski sejem v Mariboru 19. t. m. Dogori: 75 prašičev in 1 ko/a. Cene so bilo sledeče: prašički 7—9 tednov stari 150 do 225 Din, 3—4 mesece stari 300—400 Din, 5—7 mesecev 600—700 Din, 8—10 mesecev 750—875 Din, 1 leto 1200—1500 Din. Za 1 kg žive teže 15—17.50 Din; za 1 kg mrtve teže Din 18.75—22.50. Prodanih je bilo 74 komadov . g Usnje in sirove kože. Vsled pomanjkanja blaga se cene za vse vrsto usnja dvigajo. To se opaža povsod po srednji Evropi. Pri nas notirajo cene za kože do 30 kg 20.50 Din, čez 30 kg 23—25 Din, telečje 32—33 Din, svinjina 10—13 Din. Iz-prememba cen je pričakovati v januarju prihodnjega leta, ko so pokaže izgled na za spomladansko sezono. DAVKI IN NAREDBE. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1925. g Vložitev napovedi, a) Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi za loto 1925. poteče koncem meseca januarja 1925. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o zasebnih davkih. Tiskovine zn to napoved se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. •V® jvecia izbira vsakovrstnega sukna In Mačevine za moške oblek« A. L E. SKABERNE - LInbliana, Mestni M Napoved je po tarifni postavki 231 zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved. Komur je nemogočo vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. g Dospelost direktnih davkov. Dno 1. februarja 1925 dospejo v plačilo direktni davki za I. četrtletje 1925. Davčni uradi bo upravičeni jih prisilno izterjavati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunati poleg 8%nih zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zaostanka. g Dospelost nekaterih perijodifnih taks. V prvem četrtletju prihodnjega leta zapadejo plačila raznih taks, ki jih morajo deloma plačati tudi kmetovalci, obrtniki, trgovci, gostilničarji in drugi po deželi. Vsled tega je potrebno, da se nanje opozarja. a) Dopolnilno prenosno takso do višine 500 Din je plačati celotno do 31, januarja 1925. Če preseza taksa 500 Din, potem je v istem roku poravnati prvi četrtletni obrok za 1925. Zamudnik plača 8 odstot. zamudne obresti in dvakratno takso kot kazen. b) Tofarinsko tukso (za pravico, da so točijo pijače) za prvo polletje 1925 je plačati do 31. januarja 1925. Zakasnitev plačila se kaznuje s trikratno redno takso. — Pravico za točenje pijač morajo oni, ki zaradi občutnosti te takse od 1925. leta dalje ne nameravajo več točiti pijač, odjaviti še tekom 1. 1924 pri finančni kontroli ali pri finančnem okrajnem ravnateljstvu. c) Takso za vozila (automobile, fija-kersko in polfijakerske vozove) je plačati v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja, v drugih krajili pa do konca januarja 1925 in sicer se zrjuudniku naloži kazen v izmeri trikratne redne takse. Ako pije« .BUDDHA« čaj, vživaš že na zemlji raj! Pspclnoma varno naložite svoj denar pr) Vzajemni posojilnici v Ljubljani — r. z. i o. z. ti se ie PRESELILA iz hiše llršulinskega samostana na Kuntfrvsn«rin trdu poleg nunske cerkve » lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UN!ON«. — Hranilo* vlog« ae obrestu^jo najboljše z ozirom na višino zneska in odoovednl {as Varnost za hranilne vloge (e zeto dobra, ke» po- leduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela .Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih biS. stavbišč in zemljišč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko toni po pnšlnih položnicah. _5881 tfcsosi prsf&ssš 14 kar. '/lato (j kar. zlaio amorik. dublč ve«!??© v zasogl I' Ljublionn, Piesernova 1 Čelenborgova ? BOŽIČNE MISLI. Sedme božične praznike obhajaš, ljuba slovenska gospodinja, po veliki in krvavi svetovni vojni v novi domovini. Kakšne misli te obhajajo v teh svetih dneh? Gotovo se v prvi vrsti z vso dušo in z vsem srcem poglabljaš v čudežne skrivnosti tiste svete noči, ki nam je dala Odreše-nika Jezuščka-Boga. In prav imaš in prav posebno zato, ker je v tej sv. noči posebno sodelovala žena, mati, nebeška gospodinja, Marija, ki ti je vzor v vseh časih in ob vseh priložnostih. Le pojdi se učit v borni hlevček in le dobro poglej: kaj, kako in zakaj dela Marijal To ti bo v bodrilo in oporo v težkih dneh in tudi zagotovilo, da se za težavami in križi prav gotovo tudi pokaže žarek veselja. Gotovo pa se ti misli tudi ustavijo ob strašnih četverih božičih v svetovni vojni, ko si s strahom in trepetom pričakovala poročil od svojih dragih z bojnega polja, ko si za to prazike miru in družinskega veselja kropila in kadila sama po hiši, sama klečala pred jaslicami, ko si morebiti ravno za te lepe praznike prejela žalostno novico, tako žalostno, di si mislila: ne bom je prenesla. In vendar ti je blaženi božični zvon vlil tolažbe v srce... In tako dalje pregled ava še lahko mnoge grozote vojnih božičev, katere tako radi pregrnemo s prtom pozabe. Res je tudi dobro, da skušamo pozabiti strašno in hudo, kar je bilo in skrbimo, da se božični prazniki v naši novi domovini zepet praznujejo po starih častitljivih navadah. Pri tem pa je odločeno tebi, ljuba gospodinja, najvažnejše mesto. Ne mislim to poučevati za to delo, saj to vse prav dobro sama znaš in vea. Postavi se v duhu nazaj v svoja otroška leta, ko si obhajala te praznike še ob materini strani in začutila in zaslutila boš vse svoje dolžnosti kot žena, mati in gospodinja. Iz njih pa ti bodo izrastle tudi vse pravice, ki ti kot taki pritičejo. Jaslice so najprimernejši kraj za pre-mišljevanjo o preteklosti in ob njih zrasto tudi na,boljši sklepi za prihodnost, ki bo srečna, vesela m zadovoljna, če ostane središče družinskega življenja Bog. KAKO SE JE OBNAŠATI OB POŽARU. 1. Ako nastano ogenj, skušaj ostati kolikormoč mirna in pre- darna, ker z razburjenjem se nevarnost še poveča. 2. Pokliči in zbudi soserle, ako je nevarnost večja, da pomagajo tebi in varujejo svoj dom. 3. če se je prevrnila svetilka m zdaj gori vse skupaj, ne gasi z vodo, nego posuj s peskom aii pepelom, ki udušita ogenj. Če poliješ z vodo, špricne goreči petrolej na vre strani in nevarnost te poveva. 4. Goreč špirit poga i na isti način! 5. Ako ti začne goreti mast v ponvi, pokrij trdno s pokrovko, da se plamen zaduši; če to ne pomaga, uduši ga s pepe- lom. Voda za to ni porabna, kakor tudi ne pri gorečem olju. 6. Ako se je komu vnela obleka, naj so vrže na tla in valja. Nikoli pa naj ne teče po vodo, ker za to ni časa in se s tekanjem povzroča veter, ki ogenj še pospešuje. Ako so ljudje zraven, naj gorečega človeka pokrijejo s koci, plahtami prav trdo, da se ogenj uduši. 7. Če je videti, da ognja ne bo mogoče pogasit, je treba pač rešiti, kar se največ da. Najprej je treba znositi na varno otroke, bolnike in starčke, potem pa najdragocenejše stvari, denar, listine itd. Vse to pa je treba storili z mirno naglico, da rešujoči reši tudi še sebe. 8. Ako nosfcme požar v kaki drugi hiši, je treba takoj hiteti pomagat, kakor to zahteva ljubezen do bližijega. RAVNANJE S PETROLEJKAMI. Vse svetilke iz hišo in gospodarskih poslopij naj imajo svoje skupno določeio mesto, kjer stoje čez dan. Nikoli jih nq smemo postavljati tja, kjer bi prišle v stik z jestvinami, ker bi se te navzele petrolej-skega duha. Vsako jutro pri pospravljanju je treba imeti tudi določen čas za snaženje svetilk in dolivanje petroleja. Velika zani-karnost je pri hiši, kjer šele zvečer, ko je treba svetilko prižgati, tekajo za primerno cunjo, za škarjami in drugim, in če vsega tega ni hitro pri roki, prižgo kar okajeno in temno svetilko, ki potem slabo sveti, kadi, smrdi in kvari zrak. Za snaženje petrolejk je treba imeti na določenem kraju, najbolje v zabojčku ali škatlji vso potrebno pripravo: snažno cunjo za brisanje cilindra in gladko palči-co za snaženje zgornjega notranjega dela cilindra, ki ga ne dosežemo več z roko, nekoliko slabšo cunjo za brisanje rešetke ifl svetilke in sukneno krpico za snaženje 6tenja. Pri snažen ju cilindra je treba lahkih in previdnih rok, zlasti kadar si pomagamo s palčico; obrisati je treba cilinder znotraj in zunaj tako dobro, da nima nobenega madeža in je čisto prozoren. Rešetko je treba osnažiti vseh saj in drobnih črnih smeti, da lahko med palČicami prihaja zrak do plamena, ki potem gori svetlo. Pri dolivanju petroleja je treba paziti, da ne polijemo po svetilki in stojalu, kar bi povzročalo neprijeten smrad in mastne madeže, kjer bi svetilka stala, ker se maščoba petroleja zelo težko čisto obriše. Ne smemo tudi doliti čisto do vrha, ker povzame nekaj prostora še stenj, ko privijemo rešetko k svetilki in bi petrolej pljusknil čez. Stenj privijemo ravno toliko, da je zogljeneli del čez ploščato cevko, potem podrgnemo s sukneno krpico, da odstranimo, kar je morda kaj odpadlo in skrbno zravnamo vse nitke, ki mole iz stenja, ker bi drugače plamen ne bil raven, bi kadil in povzročil, da cilinder poči. Zelo potrebno je, da svetilko večkrat na leto umijemo s slano vodo, ker se na dnu navadno nabero razne umazanije. Tu- a/ di stenj je treba oprati v slani vodi, da •stane mehek in luknjiČav. Seveda pa je treba svetilko in stenj dobro posušiti pred »opetno porabo. Skrbno je treba razi,'> da petrolejka ne eksplodira. Zato mora imeli svetilka Široko in težko stojalo, da se ne zvrne. Cilinder in rešetka morata bili primerna, da ne pride zrak od strani do plamena, ki so potem obrne navzdol in užgo petrolej. Nikoli so no sme prilivati petrolej v gorečo svetilko. KURJEREJA. H kurjsreji spadajo tudi gosi, race, purani, golobi in pavi. Miaue ra:e zelo veliko požro, zato pa tudi hiiro rastejo. Spomladi začno nesli in znesejo tO—110 jajc zelenkaste barve. Race zelo trdne živali in n,iu meso je zelo okusno. Ker hitro zrastejo, se jih »plača rediti. Pravtako gosi. Purani. Pri nas sc purjereja še prav aialo goji in upošteva. Purja pečenka zavzema prvo mesto med perutnino. Mladiči so zelo nežni in občutljivi, zato jc njih vzreja prcccj težavna. Prve dni je orkota glavni pogoj za vzrejo živalic, relilajenje, ki jim preti po mokroti, mrzlem zraka, rosi, jim zelo škoduje in jih vsled tega prav veliko pogine. A s skrbno gojitvijo pa si gospodinja pridobi znatnega dobička s purjerejo. Opilana kura tehta 10—15 kg. Stane pa cc!o premoženje. Golobov je več vrst. Posebno znameniti so: rimljan, maitez in golob pismo-noša. Golob je tat in sc preživi, četudi mu ne nasliljamo živeža. Mladi golobje imajo zelo dobro meso. Njih gojitev ni težavna, ker spada med zračne ptice in si za ve sam preskrbi. Fave rede in goje po večjih posestvih z velikimi dvorišči, da jim s svojo lepoto in pono.-no hojo kraso dvorišča. Meso in jajca ni io užitna- SHrsfca posojilnica mu Llubliono, Kraka Petra trn S ©Breslulc hro.mie po Q_|2«| VKi» hi sl«!ne »loqe po dogovoru nojunodn«!« Jrrajvo za vloge zne'a Cti Dio 1/10/00 —. PopolU' tna varno nalnfea c«nar> 8 ( in Da sem l?ot rožica, lilija, da vedno se smejem resela, to j« zasluga najboljšega, slorečega mila — ..Gazela" OusmmBjj' „DomoFukcve podobs". To bo v novem letu velika novost in največji napredek za Domoljuba, odkar iz-ha a. »Domoljubove podobe«, tako so bo imenovala mesečna j riloga D unoljubu, ki bo izhajala na štirih straneh ter prinašala same lepo s posebnim tiskom (na kamen) izdelano podobo iz domačega in tujega s vela. Seveda, če se bo oglasilo dovolj novih naročnikov, zakaj ta priloga na štirih straneh bo stala upravo več kot cula številka Domoljuba na 16 straneh. Zato opozarjamo svoje naročnike in prijatalje: nabirajte novih naročnikov-. Cena so kljub zviša:iim str.iškom ni zvišala. Stane 38 Din za celo leto. Prva številka Domoljubovih podob izidu prvi teden po Novem lotu. Kolednki. Leta 1925. bo dvestoletnim, odkar ;e iz Augsburga prišla mod Slovence »Nova kranjska pratika za le.tu 172tk, prva, kar jih je bilo natisnjenih. Kazen sv. pisma nismo imeli Slovenci ledoj še svoje besede v bulivah in celo stoletje je moralo preteči, da je dne 4. januar]« r«S>7 iztlal Vodnik prvi slovenski časopis »Lublanske Novice*. Kakor sanje se nnni zde tisti časi, ko so ljudje v srenjah in na preji brali kn,igo, napisane samo v srcih in dušah od rodu do rodu — le od ust do ust, ko je bil edini časopis popotnik in berač, ki sta hedila od sela do sela in trosila novice med ljudstvo, ki ga ob božičnih praznikih ni zagrnila po-vodenj papirja, marveč so koledniki hodili od hiše do hiše, peli stare in nove pesmi, voščili resno ali burka3lo novo leto, prerokovali vojne, huda leta, sušo in močo. Kakor sanje! Nič več ni kolednikov, kaki otročaji morda še prenašajo pisano zvezdo in kot reven odmev davnih dni obujajo v nas davne spomine. Sanje! Namesto kolednikov pa nas zagrinja danes časopisje, ki trka na naša vrata, prihaja česlo veliko bolj vsiljivo v hiše kot nekdanji berač in popotnik in bolj nadležno kakor ona dva berača — pa ne za šalo in kašo — za dinarje. Ubogih dvesio let sr.mo in vendar, če bi vstali pradedje iz grobov, bi se n e več ne spoznali v tem papirnem kriku in šnndru rtznih modernih kolednikov, ki kriče, da jim pohaja sapa — ne, pohaja jim papir in črnilo — in sipljcjo bahaško hvo;o modrost med narod. To niso več sanje, to je grenka resnica, ki gotovo ni tako pesniška in segava, kot so bili dovtipi kolednikov. Kaj hočemo. Tako je. In Človek mora računati s tem, kar je, ne pa s tem, kar bi bilo lepše in bolj po okusa tega in onega. Kaj nam je torej storiti? Ali naj vso te moderne kolednike naženemo z burkljami? — Ne smemo jih, vsaj vseh ne. Tisii koled- nik, ki prihaja k vam zato, da bi smešil to kar je bilo sveto že davnim prndcdorn, našo vero in raaterni jezik, naj se odpravi od hišo s prazno malho. Druge pa sprejmite in jim odpri vrata vsaka hiša, kar se le da gostoljubno. Majprvo nastane vprašanje, ali mora res dandanes vsak brali? Ali so noviua in knjigo potrebne? Na;o ougovnr amo: Nobena reč na svetu ni tako draga kakor neumnost in pniv vsakemu se zameriš, te mu očitaš, da ,0 neumen in da nič ne ve. Današn i čas | u je tak, ('a res vsak zasluži očitek neved-neža, če redno ne bere. Poglejmo v politiko! V starih časih nI imel navaden človek nobene besede v politiki. Kar so sklenili in ukazali cesar i i kralji, kvečjemu še grofje, to je veljalo. Drnes ni tako. Vsak delavec, kmet, dri-rar — vsak ima besedo v občini in v državi. Njegova kroglica tehta in zaleže pri volitvah prav toliko, kakor kroglica veli l asa in ministra. Volitve so pa tista vojaka, ki določa, kakšno bodo postave, ali v škodo veri in materinemu jeziku, v škodo delavcu, kmetu, uli pa na kcrisl bogatašem in kapitalistom. Kako boš pa pametno streljal, če ne veš in no vidiš cilja? Kako boš pametno in previdno volil, če ne veš, kr.m bi s kroglico? Tepa pa ne boš nikdar vedel, bo ne boš imel svojoga časopisa, ki te dan na dan, aH vsaj vsak teden poučuje, kako jo v državi, kaka ie škoda, kaka tvoja korist. <""e nimaš stalno naročenega časopisa tistih načel, katera veruješ, po katerih so živeli tvoji predniki in živeti hočeš tudi ti, boš kar naenkrat ves zbegan. Kazn koledniki te bodo pregovarjali in to vlekli na vso plati, da ne boš ne krop in ne voda, sedaj na desni, sedaj na lovi, nazadnje pa kar na prodaj za sladko, zlagano besedo, če ne celo za frakeij. Taki ljudje, možje in fantje, ki v teh viharnih časih prekomnlavajo politično sem in "a, delajo to samo zavoljo tega, ker niso politično izobraženi: ne gredo na shode, ne v društva in ne bero stalno časopisov, h katerim spudajo po veri in narodnosti. Taj le imajo svobodomiselcj in tisti, ki prodajajo svoj jezik, svoje novine — pa naj jih sami plačujejo in bero. Kdor naroča in s tem podpira časnike veri in slovenstvu sovražne, tisti koplje sam sebi in svojemu narodu grob. Zato pa v vsako hišo vsaj Domopub, če žo ni mogoče imeli obširnejših načlih dnevnikov. Nikakor pa ni zadosti, če imaš samo političen časopis. Treba ti je tudi knjig za razvedrilo in za pouk. Dnevnik ali tednik stanje, novice, kak priročen nauk, potem ga pa odložiš za vedno. S knjigo ni tako. ga pa odloži za vedno. S knjigo ni tako. Knjiga ostane, treba jo je večkrat poge-dati, dobro jo moraš poznati, da jo moreš koristno rabiti. Knjigo shrani, zbiraj jn vsaka hiša v knjižnico, da jih bero otroci, prijatelji. Najceneje dobiš sedaj vsako leto knjige od Družbe sv. Mohorja na Preva-Ijaiu Za 20 Din kar 4 knjige! Vsaka lusa imej. Vedno bo tako odbrane, da ena prinaša kaj verskega, ena poučno, strokovno berilo, drugi dve pa služita zabavi. Toda te knjige pridejo vsako leto enkrat, za božič. To je bilo nekdaj za kmečko hišo dovolj. Danes so drugi časi. Zato je treba več brati, več se učili, več poštene zabave iskati. Zalo pa je sedaj na razpolago družinski list Mladika, ki izhaja vsak mesec in prinaša obilno zabavnega in poučnega berila. V njem imaš dolge in kratke povesti, v njem najdeš nasvete, kako si ohraniti zdravje, kako ravnati z vrtom, kaj je z otroci storiti, da bodo lepo vzgojeni, kuharske nasvete, nove iznajdbe, zabavne uganke in celo risbe, kako so krojijo obleke, kako šivajo predpasniki, srajce itd. Da, še uganke so notri. Sitno obsežen list je to, da imaš koncem leta veliko, debelo knjigo zabave in pouka b premnogimi slikami za ubogih 84 Din, s krojno prilogo, posebno za za vsako gospodinjo pa 100 D. Če še nimaš Mladike, piši dopisnico in zapiši nanjo svoj natančen, naslov ter jo pošlji: Mladika, Preval je. Razen teh listov, ki naj bi jih imela res vsaka hiša, imamo še glasila organizacij- Organizacije so tista veriga, tisti zid, ki ga nobena bomba ne razbije. V^saka družba ima toliko moči, v kolikor vkup drži, v kolikor je organizirana. Zato so ta majhna glasila za posamezne člane organizacij, naj so zadruge ali Orli ali prosvete tisti Um, ki vari in vežo ta obroč, da je trden. Ali sedaj pride druga reč: Vi porečete: V6e to je lepo in res. Toda denar — denar! Mi nimamo, povsod je pomanjko-vecl Kako bomo vse to naročali iu plačevali! Res je: V trdih pesteh smo. Huda je za dinarje. Toda resnica pa je ta, da si vsak sareo prihrani, kdor narača knjige in časopise. Zakaj? Pomislite, koliko denarja se potrosi za prazno posedanje po krčmah! Koliko se ga zafrečka za ničvredne reči. Če imaš knjige in bereš, ne pohajaš iz dolgega časa po krčmah in si prirediš lahko desetkrat naročnino, ne enkrat. Če se podučuješ, boš vedel, kaj je treba pri živini, če zboli, kaj v sadovnjaku, umel boš elektriko in sto dragih reči. Koliko zgub si boš prihranil — zraven boš pa imel zabavo in brihtno glavo. Za konec pa povemo še to: Kar na prvi mah pa ne dobiš veselja do knjige. Moraš se z resno voljo poprijeti, da enkrat začneš brati. Potem pa bo hrepenenje in zadovolmost rastla od dne do dne in še mar ti ne bo praznih čenč in opravljanja in kvant po pohlih družbah. Če eno zimo pridno bereš, pa potem spet zaideš v družbo, ki nič ne bere, boš naenkrat ves začuden spoznal, češ, kako s0 ti ljudje neumni. Saj nič ne vedo. Vedno eno in isto gonijo in prazne reči prežvekavajo. Poskusi — in prepričaj se! Naroči se! Videl boš, da ni nobena reč bolj poceni kot izobrazba, ki ti jo nudi dobra knjiga in časopis. o v volneno blago za ženske obleke In bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni Ug 10. „OrIičevo" pismo staršem* V. Dragi starši! Božični prazniki so tu. Vsi smo jih veseli, veliki in majhni. In bolj ko ima kdo v svojih prsih otroško 6rce, bolj je vesel božičnih praznikov in več sreče mu prinesejo. Zato ni čudno, da je Vaša deca in tudi že doraščajoča mladina tako vesela teh praznikov. Božji Zveličar je nekoč dejal: Pustite, da mali k meni pridejo! Še vedno ponavlja Učenik te besede in obnavlja staro vabilo. Toda zdi se, da nikoli ni Zveličarjevo vabilo bolj iskreno in nikoli ne najde toliko odziva v otroških srcih kot ravno v svetih božičnih dneh. Kdo bi hotel ljubi mladini zabraniti pot k Njemu, ki je otroški Prijatelj in Ljubitelj njihovih nedolžnih src...? Dragi starši, ali ni žalostno, da se je tik pred lepimi božičnimi prazniki po naših šolah očitno in uradno bral učencem in učenkam poziv ministrstva prosvete, ki vabi učiteljstvo in šolarje k pristopu v šole o 1 s k o organizacijo, češ, da je viteška organizacija in ne vem kaj vse je bilo o njej rečeno? Ali ni to žalostno in vse obsodbe vredno? Morda ne razumete precej, kaj to pomeni, toda razumeli boste, če preberete moje pismo do konca. Premalo sem rekel. To ni samo žalostno, to je škandal prve vrste, da si gospoda v katoliških šolah kaj takega dovoli. Ni še dolgo, ko je celokupni jugoslovanski episkopat (vsi škofje) izdal pastirski list, v katerem je bilo vsem katoličanom s priž-nice v cerkvi povedano, da je sokolska organizacija protikatoliška. Predrznost je, ki^ji ni para, da pošilja danes višja šolska oblast v šolo pozive, naj katoliška mladina pristopa v sokolsko »viteško« organizacijo! To je udarec s pestjo v obraz katoliški vzgoji katoliške šolske mladine! Dra-|i .starši, bodite pozorni, da Vam šola, kateri zaupate svoj najdražji zaklad, svoje od Boga Vam podarjene otroke, da Vam šola Vaših otrok ne pokvari in ne zapelje! Ta način šolske vzgoje moramo imenovati s pravim imenom: to je in ostane zapeljevanje katoliške šolske mladine! Naj je tudi magari res, da mladino pri Sokolih nauče spretno telovaditi, da jo na-uče ponosno stopati in ne vem kakšnih zunanjih vrlin še — toda vprašam Vas, starši, kot je vprašal Kristus nekoč: Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi? Katoliški kristjan mora v verskih rečeh ubogati svoje škofe. Ubogati tudi takrat, kadar svare in opozarjajo na nevarnost, ki preti dušam. Če so torej katoliški jugoslovanski škof je v pastirskem listu svarili pred sokolstvom, mora vsak katolik vedeti, koliko je ura bila! Zlasti morajo to vedeti vsi katoliški starši, vzgojitelji, učitelji, nadzorniki. In če vsi drugi tega ne vedo, morate vedeti vsaj Vi — katoliški starši! Od Vas se bo tirjal odgovor za vzgo-otrok, strog odgovor! Ali pa so škofje vedeli, kaj pišejo in zakaj? Le predobro so vedeli! Saj sokol-stvo ne opusti nobene prilike, da se ne bi v javnosti razkrinkalo za protikatoližko organizacijo, čujmol Naši Sokoli vedno poudarjajo, da so isto kot češki Sokol, od katerega imajo ime in načela. Oče češkega sokolstva je znani Tyrš. Kakšno je razmerje češkega sokolstva, oziroma Tyršovega vzgojnega sistema napram katoliški cerkvi, se je z vso jasnostjo pokazalo na prvem vseeokol-skem zletu po vojski v Pragi. Vse tribune ih stebri na sokolskem telovadišču so bile prelepljene z lepaki: »Proč od Rima! Kdor je Sokol, ni katolik! Kdor katolik, ni Sokol«. — V listu »Novi rod« je v številki od 1. marca 1920 zapisal neki Sokol te besede: Jasno je, da noben Sokol ne more biti rimski vernik... Sokolstvo in katoli-čanstvo se izključujeta... Enkrat in za vselej in enkrat in za vse Sokole: Mi smo v boju ne samo proti Orlom, ampak proti papežu, kardinalom in vsem nenarodnim duhovnikom « Dragi starši, ali ni po vsem tem popolnoma jasno, da tista gospoda, ki pošilja uradno v šolo vabilo za pristop k Sokolom, hoče Vaše šolarje odtrgati iz naročja katoliške cerkve? Ne dajte 6e varati, pazite na svoje otroke, da ne bodo padli v roke zapeljivcem. Skrbite, da bodo Vasi mali imeli naročene res le v katoliškem duhu pisane časopise, da jih bodo redno brali, namreč »Angelček« in »0 r 1 i č«. Če še niste, naročite ta dva lepa mladinska lista vsaj za novo leto. »O r 1 i č« se naroča po dopisnici pri upravi, Ljudski dom, Ljubljana. Starši, ravnajte se po mojih nasvetih, da boste imeli b svojimi otroci vred prav vesele božične praznike letos in vsako leto, kar Vam iz vsega srca vošči VaS »Orlič«._Bog živi! NAŠIM RODBINAM priporočamo naio io* mačo Kolinsko dkorijo, izvrstni pridatek za kavo. I/HDII7A zdravo, novo blago, *• z o pel IVUnU£.A DOBI T vsaki množini pri FRAN POGAČNIK — LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 36. _«Ž! Reja KRAV se izplača le, če so dobre mlekarice Vsestranska skuinje pa ao pokazale, da «o naj« bol ji« mlekaric« tiste, ki fim redno polagal lanene tropine, ki so priznano aajboll redilno in zato najcenejl« krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemiča« preizkušene lanene tropine dobiš najceneje naravnost U tovarne Zabret in Ko, Brltot prt KranfH. Oddajalo te t vrečah po 50 kg. Priporoča ae tvrdka » R.MIKLAUC,Ljubljana Umitem »L - Medeni ol. - Pral SMii pri nakupu su^nenega in modnega b aga za moške obleke. Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo. farko Vsevld: Vrvo srečanja z Radičem. Brez dvoma bo zanimalo našo kmet-gko javnost, kilo in kakšen je Stjepan h'a-dič, predsednik Hrvaške seljaške republikanske stranke v svojem privatnem življenju. Zato naj mi bo dovoljeno, tla na kratko spregovorim o utisili, ki jih je napravilo name prvo srečanje s tem človekom, ki je s svojo demagogijo in političnimi pustolovščinami zapeljal malone ves hrva.-ki km s L« k i narod ter ga vrgel v naročje vele-srbskih tatov in njih pomagačev. Radič ©znanja republiko, o kateri sam izjavlja, da je lahko tudi monarhija, a Hrvatje mu verjamejo, da bo republika dežela, kjer se bosta cedila med in mleko, kjer ne bo treba nič delali, nobenih davkov plačevali, ne služiti pri vojakih, skratka, Radičeva republika bo ustvariia ljudem raj na zemlji. In da menda vedarie ne bo kdo mislil, da bo vse res tako, kot obljublja gospod Radič in njegovi hrvatski agenti tudi na Slovenskem, si oglejmo zanimivo osebnost tega .»dobrotnika« ljudstva! Bilo je leta 1921. Megleno januarsko popoldne je dremalo nad Zagrebom in ulice so bile Bkoro prazne. Vse, kar ni bi'o zaposleno po uradih, tovarnah in drugih podjetjih, je hitelo v toplo zatišje kavaren, kjer je vrvelo ob malih mamomatih mizicah živahno življenje. Sedel sem v * Veliki kavam« in se ukvarjal z neko francosko revijo. Nisem dolgo čital, ko je vzbudila mojo pozornost glana debata, ki jo je imela pri nasprotni mizi skupina kakih 6 gospodov, med katerimi sem opazil svojega znanca dr. Mače-ka. Uprl sem vanj pogled, čakajoč, da se okrene in me opazi. Kmalu sva se srečala z t . i in se pozdravi'a. Mignil sem mu, da bi rad govoril z njim. Nisem čakal dolgo. Dr. Maček se je oprostil pri svoji družbi in prisedel k meni. »Precej glasni ste pri vaši mizi,« sem Šaljivo opomnil. »Tako je vedno, kadar debatiramo o Fadiču,« je smeje odvrnil doktor. »Toliko se govori in piše o tem Radi-fcu, da bi ga prav rad osebno poznal,« sem dejal nato. »O, če nimate druge želje, Vam prav lahko pomagam.« Dr. Maček je pogledal na uro. Bilo je okoli štirih. »Veste kaj,« je naglo nadaljeval, »baš sem namenjen, da grem k njemu. Sedaj bo v tiskarni »Merkur«, kjer se tiska »Slobodni dom« (Radi-čevo glasilo, op. pis.). Lahko greste z menoj, če imate čas in Vas bom seznanil z njim.« »Zelo hvaležen Vam bom, gospod doktor, prav rad.« Plačala sva vsak svojo kavo in zapustila kavarno. Napotila sva se po Ilici navzgor in govorila o vsakdanjih stvareh. Nenadoma me dr. Maček rahlo dregne: »Evo ga, prihaja nama nasproti « Po •redi ulice je prihajal Stjepan Radič. Oble- čen jo bil v dolgo, kožuhovinasto suknjo, ki mu je segala skoro do peta, a na glavi jc imel visoko, črno, kosmato kutino. Iz divje poraščenega obraza je gledal nekoliko zardel, precej drbr-1 nos, a dvoje drobnih, mežikajoč-ih oči jc na prvi pogled delalo utis dobrosrčnosti, pomešane s precejšnjo množino pretkanosti. Neurejena kratka brada, ki ie bila mestoma pretkana s j sivimi dlakami, je pričala, da predsednik | lladič ne da veliko na takozvano telesno kulluro. Opazil naju je Šele tedaj, ko <:a je dr. Maček nagovoril. Prepričan sem bil, da bi bil šel sicer kar mimo naju, ker jo zelo kratkoviden. Ko me je dr. Maček predstavil in omenil, da sem jurist, mi je Kadič vidno vzradoščen stresel roko, katere kar ni hotel izpustiti, da mi jo postalo skoro neugodno. »Pozdravljeni, pozdravljeni,« jo hitel s hripavim, prehlajenim gasom. »Tedaj sva kolega, tovariša, tudi jaz sein študiral pravo, no, polem sem študiral še drugo stvari, veliko sem se učil. Toda pusiimo to. Vi ste Slovenec. Tudi jaz govorim slovensko, saj hrvaško in slovensko se pravzaprav ne razlikuje veliko. Poleg tega znam češko, francosko, angleško, italijansko; ali tudi Vi govorite katerega od teh jezikov?« »Nekatere že, a vseh nel«, sem skromno odgovoril. »Kako pa kaj s politiko. Slovenci sto pametni, nadarjeni ljudje. Ali se pečate s politiko?« »Jaz za svojo osebo bolj malo, le toliko, t kolikor me zanima.« »No, gospoda dr. Korošca poznate, gotovo ga poznate. Zelo učen gospod je to, a prefrigan. Jaz ga cenim, spoštujem ga, a rad ga nimam. (Najbrže zato, ker se ne da upreči v njegov hrvatski voz, kot bi rad g. Prepeluh, in ne more razumeti njegove kolebaste politike, ki je danes republikanska, jutri pa monarhistična. Op. ur.) On pozna mene, dobro me pozna. A pustimo to! Da, in še eden je, gospod Anton Kristan, socijaldemokrat. Tudi z njim sem znan. Pameten mož je on in so da govoriti z njim. Ni tako trmast kot gospod Korošec.« Morda bi bil Radie še naprej razvijal svoje mnenje o neših politikih, da ga nI dr. Maček opozoril, da smo prispeli pred kavarno »Klub«. »Stopimo na kozarec vina,« je povabil Radič. Vstopili smo. Jedva se je Radič, ki ie šel naprej, pojavil v kavarni, že so se za-čuli od nekaterih omizij klici: »Zdravo, predsjedniče!« Radič jo prijazno odzdravljal na vse strani, a pri neki večji družbi jo postal. Z doktorjem sva krenila v sosednjo sobo in naročiia kavo. Kmalu, nama je sledil Radič, a za njim natakar s steklenico vina. »Naročila sva kavo,« jo opomnil doktor. »Nosite kavo nazaj, pili bomo vino« Je ukazal Radič dolgemu natakarju. ' Dr. Maček mi je pomežiknil in se smehljal. Pili smo vino, ki je šlo predsedniku Radiču očividno zelo dobro v s!ast, zakaj preden sva izpraznila z doktorjem prva dva kozarca, jo Radič že naročil drugo steklenico. Med tem je govoril predsednik, kako namerava razširiti svoj po'itični delokrog tudi na Slovenijo in sicer najpoprej na ob* mejne kraje na Staj: rskem. (Takrat menda še ni mi-lil na Prepeluha. Op. ur.) Slam označil, ne bi šla prav preveč v klasje. Slednjič mi je vsi!il cel zavoj »Slebod. rih domov«, češ, rrnj jih ponesem seboj v Ljubljano, a tu naj jih razpošljem po deželi. Zavoj pa sem »pozabil« pod stopnji-rami »Grand hotela«, kier jih je morda našel naslednje jutro vratar. Kaj je ukrenil z nJim, mi ni sporočil. Tisti večer je bila napovedana v hoto-ln »Janje« *eljnška prireditev. Rečeno io bilo, da bodo prišli udeleženci iz bližnjih okoliških vad v narodnih nošah. Radič sam mo je na to opozoril in me prosil, naj ga zanesljivo počakam tam ob 8. Slednjič sem obljubil, da pridem. Radič in doktor sta odšla domov k večerji, a jaz v hotel. Točno ob dogovorjenem času sem bil pri »Janjetu« in ko je bila ura devet, Ra-dič-a še od nikoder. Morda ga sploh ne bo, sem pomislil. Prosil sem nekoga natakarja, naj mi pokaže, kje Imajo telefon. Poklical sera Radičevo stanovanje. »Ali je gospod predsednik doma?« »En trenutek,« se je oglasil ženski glas. Med tem sem čid po telefonu glasno govorjenje moških, izmeid katerih sem točno razločil Radičev glas. Minuto pozneje mi jo oni ženski glas javil, da ie moral gospod Radič nemudoma odpotovati v Belgrad, kamor je bil brzojavno pozvan. Zahvalil sem se ln se čudil toliki ne-možatosti nekronanega hrvaškega kralja. Pozneje sem ob neki priliki čul, da Radiča zato nI bilo na prireditev, ker se je zbal pokvarjenih jajc, ki so mu jih pripravili njegovi nasprotniki. No, zato jih je mesec dni pozneje dobil v Rogatcu, kjer je hotel govoriti... MFinnrio dobrega, sprejmem takoj, cvcnt. milHClIjCl „ddam mlin v najem. - Mlin Sin- denec št. 1, pošta Dob pri Domžalah. 8058 _____ mliaritig K nloga ocDiltu Priporoča omare z lacielcl in tudi visoke iz mehkega m trdega lesa, p o s t e I i e , mo- droce. iimnic«, iifnike« stole, mize, »ploh vso bišn« ooravo dobit« le v v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17 oo najnižjih cenah. I ii Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) Turobna, siva svetloba je ležala v sobi na Bukovju — Henrik Naglič je bil sam. Dolgo je hodil gori in doli; sedaj pa se je naslonil na peč in gledal ven v megleni dan. Strahoten je bil videti mladi bukovski kmet v negotovi svetlobi pustega novem-brskpga dne. Oči je imel globoko udrte in svetlikajoče se od vročine, lica so bila brezbarvna, vela, vse telo je bilo utrnjeno in zaspano. To je povzročila velika bolest čez dan in dolgo bdenje ponoči. To je povzročila samota, lo je povzročilo, ker je postal Henrik Naglič šele v teh dneh popolen brea- domovinLota!« Kakor krik se Je razlegalo to ime skozi tiho ozračje. Prestrašeno se Je obrnila. Z velikimi koraki in žarečirn obrazom se ji je bližal. >Lota, — ne bodi huda, — moral sem za teboj, — če sem sam bom znorel !< »Henrik, o Bog, Henrik, kaj vam Je? Kakšni ste?« , , , »Stori mi to veselje, Lota, in reci mi >tic, kakor prej; bodi vsaj malo prijazna I Ne vzdržim več tega življenja!« »Henriki Ljubi Henrik!« »Moja moraš biti, Lota, in če se razdrobi svet v kosce, in če me izobčijo kot lopova, in Se je to tudi zločin, — ti motaš biti moja!« Gledala je tresočega se moža. »Ali me ljubiš, Lota? Vsaj malo ljubiš?« »Da, ljubim te, Henriki« »Lota sedaj sem bogati Dobil sem vset Sedaj mi je dobro! Sedaj bom zopet lahko živel! Vse drugo mi je vseeno 1« Pogledala ga je ki njune oči so se vlažno svetile. Nastal je dolg, blažen odmor, ona velika tišina, v kateri je v nas vae mrtvo, razen veselja. Toda polagoma se je razprostrla senca preko njenega obraza. »Henriki — Ali so šli vsi proč rad! mene?« »Da Lota I Toda pusti jih, ne govori o njih, ne misli nanje! Če imam tebe, naj gredo vsi — vsi —I« Zasmejal se je in rekel: »Pojdi, greva nekaj časa skupaj in M bova o vsem pogovorila.« STRASNO se pritožuje nad dračinio. kdor se le nI preprital, kako POCENI je manolaktnrno in galanterijsko blago ter asi^a pri Wrdki :*■> »D \ N l C A« -»c MA.T7EU & RAJSELJ, Ljubljana, T«r,«Hd faj L Neprenosljivi so le EXCELU Sirarni stroji. HedoseinJ v transtruktl? Ia mater)«!«. lzrtdno nUk« cana. Oglejte si lih pred nakupom. J. GdRfC. IJiiftljana. Paleta Ljubljanske kredit, banke. Ro bi mogli osebno z Vami govoriti U Vam lahka razjasnili, kak« slabo storit«, ako pri izbiranju mila ailte opremi in k*> lika Ikodljiva so dostikrat slaba milal Ca telite strokovni, izkuieno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od petfll vrst FELLERJEVEGA ELSA - MILA V OB-LIKI STEKLENIC. Elsalilijno mlečno milo, Elsa-glicerinsko, Elsa-boraksovo. Elsa-ka-tranovo in Elsa-milo za britje. Vsaka vrsta teh mil z zakonom zaščiteno znamko priletno diši. je zelo itedljiva. izvrstno ae peni, osvežuje in ohrani kožo zdravo in lepo. Ta mila so najboljše in najiinejie. kar s« v miU* sploh more dati I ZA POIZKUŠNJO 5 kosov Elsa - mila v obliki sla* klenic z zavojnino in poštnino 52 Din. toda I« tedaj. «e se denar pošlje vnaprej, ker je poštnina po izvzetju za 10 Din viija. Naročila nasloviti na: EllGEN V. FELLER, lekarna*, v Stubtcl Donji Elsatrg lO Hrvatska, Kikov, Trockij, Lenin. Švedski slikar l'n pisatelj Albert Eugstrom je prišel letos, 1924, z daljšega poučnega potovanja iz Rusije. Pripoveduje tole dogodbico. Lenin ja bil takrat še živ, ko se je dogodbica vršila, Rikov jo sedaj njegov namestnik, Trockij je pa poveljnik boljševiške armade. Bil jo nabor, lepi so bili fantje, a nobeden bi ne bil rad vojak. Prvi reče: >Zslo sem bolan.« — Zdravnik: »Kflj ti manjka?« — »Srčno napako ima:n. — »Rikov jo ima tudi, pa vendar dola. Potrjeni Marš k Drugi: >Tako sem bolan.« — »Kaj ti Je?c — ?Raka imam na želodcu.« — Trockij ga ima tudi, pa vendar dela. Potrjen! Marj k Tretji: >Tako sem bolan.s — »Kaj ti /e?c. — »Prismojen sem.« — »Lenin je tudi prismojen, pa vendar dela. Potrjen! Marš k KUHINJSKO MINISTRSTVO. Na Danskem imajo že ženskega ministra; piše se Nina Bang in vodi prosvetni odelek. Ženskam je prišlo sedaj na misel, da bi dobile še eno zastopnico v ministrstvu in sicer za domače zadeve. Marija Herup, predsednica zveze go&podlnj, je stavila tak predlog in je pisala državnemu ministru Stauningu, naj ga izvede. Namen novega ministrskega oddelka naj bi bil: pomoč hišnim gospodinjam v niih važnih nalogah, tako glede preskrbe z živili, glede stanovanj, vzgoje otrok itd. Minister je zelo vljudno odgovoril in je rekel, da so zahteve žensk opravičene, da pa v sedanjih nemirnih ča-si/i ni mogočo misliti na novo gospodinjsko ministrstvo. Pač pa bodo pri socialnem ministrstvu napravili poseben urad, ki se bo pečai samo z omenjenimi vprašanji. Kdaj bomo pri nas tako daleč? ZAKAJ SE SENO SAMO VNAME. Nemški profesor Miethe je šele v zadnjih dneh mogel dokazati, zakaj se seno to-likrat samo vname. Prej so mislili to in on.>, pravega pa niso zadeli. Miethe pravi, da sta v senu dve vrsti prav majhnih živalic aH bakterij; ena razvije toploto do 40 stopenj in nato umre, druga pa napravi toploto do 75 stopenj. Zato ni čudno, če 3e »eno samo vžge, posebno, če je prav na tesno stisnjeno. VELIKA RAZLIKA. Pozno ponoči pride mož domov. Žena ga kraga in pravi: »Ti grdoba, tri jo žo nra.c — >8aj ni res,« se opravičuje mož, »naša ura gre deaet minut naprej.« JEŽKA VLOGA. »Moja žena ima v novi igri prav težko dogo.-s: — »Kako to? Saj ji ni treba skoraj nič govoriti I« — »Ja, vidiš, ravno to je najtežje, ker nič ne govori.« USPEH. Uspeh ima tisti, ki toliko časa drži, dokler mu dopuščalo moči in — še w>tem ne izpusti 3T SEVERNI TEČAJ. VeSkrat nameravana ekspedicija Norvežana Amundsena na severni tečaj se bo prihodnje leto vendarle izvršila. Priprave so v polnem toku. Dva aeroplana bodo vzeli s seboj, vsak bo imel motor z močjo 370 konjskih sil. Šest osob se bo poleta udeležilo: Amundsen, ameriški inžener F!ls-vvorili, ki je dal denar za nakup acropla-nov, voditelja aeroplanov Hiiser-Larsen in Dietrichton, Norvežan Omdahl in še en nemški mehanik, Ko bodo leteli proti tečaju, bodo metali anilinove barve iz aeroplanov na sneg, da bodo nazaj grede laže dobili pot. Z barvanjem snega bodo poskušali na Norveškem že v februarju. ALI ŽE POZNATE enajsto zakonsko zapoved? »Ne izogiba) se mavn-iakiurne trgovine MIH. LAPUH, fkolja Loka, Spodnji trg — kjer «i vso manufakturo najceneje nabavite.« 7123 Dlje za površne jopice in plašče je dospel. ■ Naroči se lahko tudi izgotovljeno oo meri. F. in L CORICAR, .PRI IVANKI« — Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. 7895 KUPIM kostanjevih kolov, primerne de- l\UI IIVI helosti, 3—A m dolgih, v manj^h množinah ali skupno. — Ponudbe: A. SUŠN'K, trgovina z železnico, Ljubljana. 7908 Nanrortaj je KOZOLEC 8 Šestimi okni (Stanti) z deskami krit. — ALOJZIJ STRAŽAR, Podgorje, Kamnik. 7929 čevljarski vajenec •e sprejme. — IVAN JAMAR, BLED. 7930 POROČNE PRSTANE r veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar ▼ Kamnika na Sutci, nasproti farne cerkve. 7946 DVA 2AGARJ A~(samca) ca venecijanke na električni pogon, popolnoma samostojna delavca, sprejme za - takoj A. TRŠAN, lesna trgovina, JESENICE. 7961 Sprejme se na večjem posestvu blizu Ljubljane zanesljiv HLAPEC pošten, priden in trezen. Nastop službe t, januarja 1925. Plača 5C0 Din mesečno. — Pismene ponudbe pod »ZANESLJIV« it 7937 na upravo. Lepo, strto~PREDIVO v vsaki množini kupuje po naiviiji ceni tvrd'?a Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta šL 31. Laško BRINJE se dobi pri FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajoka cesta Jtev. 36. 8059 PROSTOVOLJNA DRAŽBA se vrši dre 23. decembra t. 1. ▼ Malem čemela. Hiša zidana, z opeko krita, hlev, klet, 1 oral vrta in 2 orala njiv. Lepa, solnčna lega, 25 minut od kolodvora STIČNA. 8036 Služba organista - cerkvenika s e čimprej odda pri mestni župni cerkvi v Škofji Loki. Mesečna plača 50 Din z 1200 Din draginjske doklade. Stanovanje v lastni mežnariji in prosta luč. Sposoben mora tudi biti za vodstvo orkestra. Drugo pomožno moč si oskrbi sam iz dohodkov za opravila. Nastop službe čimprej. — Prošnje je vložiti na župri urad £kofja Loka do 28. decembra 1924, ki daje nadaljnja pojasnila. 8019 sa dobi v vseh specer.jslcih prodajalnah Vsem svojim cenj odjemalcem pretočenega leta se toplo zahvahujemo za dokazano nu-klonjenost in zaupanje ter se priporoči m • za enuko zaupanje tudi v bodoče ter želimo vsem Vesele praznike in prav srečno in veselo Novo leto Franc Crobaih d.z0.z, v Kranju velika zaloga manufakt. blaga za vsak leti. čas iz prvovrstnih tovarcn. Ustan. 18&A A'a drobno in debelo t -vaasaaaaaaaaiuaaaaaiaaaaaBaaaKaBa«) ■ Lubljana, Kolodvorska ulica 41 jjj ■ od kolodvora druga hiša desno, ■ § vhod iz ulica S ■ kupuje in prodaja vsakovrstne valute po nai- ■ ■ ugodnejših dnevn;h ccnah brez vsakega od- S H bitka. Plačuje najvišje zlat in sreorn denar, f ■ Posluje od pol 8. ure predpoldna do pol 7. M L ure popo.dne nepretrgoma. Jj amammmaammmmmammmmmammmmmammaS Neveste pozor X IGO on .(roko. rolo močno belo platno r.n rjuhe meter po Din 3«' - se dobi eunio doLier Bnloga trftia v trgovini IVAN SAVN I K, KRANJ. Na zahtevo •• po.tjejb t »orel. t-UUM IIIIB«—M—■ r.| E!IIEIII~m=IIIEII!~lll~=m~3tl i a i = tš i m fii •m* m »VESNA HI jfi Združene tovarne d. z o. z. EE . 1,1 i Kamnik - Mekinje i m = Industrija kovinskih HJ galanterijskih izdelkov, j=j kartonaže, rs . mm moškega perila |jj in lesenih zabojev. ~£ IM IJI Di fil IH=III=III=IIIEII!=III2III=I"== Žrebanje 12. in 13. januarja Dobitki preko 39,000.000 Din » gotovem novcu brez cdbltka, srečke v najvelji Izbiri pri glavni kolekturt bančnega kom. društva A. Bi i Zagreb Nova koruza po K 963 te zopet dobi pri Gotpodarski zvezi. Važno za gospodinje! Naznanjam, da »em EDINO LE JAZ, k! bora za božične praznike najceneje prodajal. • Najfinejšo moko, rozine, cvebe. med in drugo Špecerijsko blago. Dalje krasni kinč za božična drevesca itd. Vsled nanovo dospelega manutakt. b!a*a imam izdatno znižane cene tudi v manu-lakturi. - Za cenj. nakup te najtopleje priporočam. J. Menart, trgovec - Domža!e. Najboljši rivntnt »troj |e e U I n o le Josip Petelinc-a inamke G 'llzner ln Adler m rodbino, obri In lndeslil|o fclublfana »rtfcriKmjt ' tfomtftih*. ♦» «»I »tuk v rucaju krervUtts. Vitlttu larandi*. Oelavn ca aa popravila mik* Ttiefos «14 Ia aale JAVNA ZAHVALA I Podpisana sem trpela 3 teta na težki želodčni bolezni, združeni a hudimi bolečinami in »sled tega tem mnogo shujlata. Začela aem rabiti mnogo priporočano KOCEVARJEVO aromatiino le-:eznato tinkturo in porabila 3 steklenice. Učinek je oil izvrsten in ae počutim tedaj čiato zdrava ter sem pridobila na telesni težini. Zato se zahvaljujem g. lekarnarju Hočevarju iz Vrhnike in priporočam vsakemu bolniku to izvrstno zdravilo. MARIJA JERIČ, Ljubljana, Sv. Petra ce«ta 75. Popolnoma varno naieiUe denar v H r. z. s o. z. v Ljubljani Mestni tm it« 6 ker ima že nad 10,000.000 Din tamstvene gšavit.ce. Vloga aa hranit e knjižice i • tekoči račun obreituie aa ;u-jodne;a. Pozor I Samo 300 Dio franko na dom I Ta garnitura kuhinjske posode ie iz nafbotji^ga alum.nija, sncino-bel. in dctetleli« trpežna. — Dobavim te proti predplačilu ab po povzetiu. Cenik brezplačno. — In sera t priložiti. — Ako bi ne omajalo, te vzame radevoljno nazaj. n-SV; j.iU*. ■«. ft ■ - • TST3 ';. - inr jf Swjm. §t Kovinska industrija . INŽ.J.^H BOHI,Maribor,S.H.S.. 1 •!4l..^4«strie'' Aleksandrova ccslsitev.$. NEKDAJ Peri z zrakom! Najbol|£l In n*|ecn*|il aparat m pranje ..REFORMATOR" SEDA.I N.|bol|*l način praafa I Prednosti pri tam na«Ute oinkova rlodevloa ln se ga rja apleb ne prime. Popravila popolno nepotrebna. CENA APARATU 160 — DIN Dobi sc pri tvrdki Ant. Krisper, Ljubljana l££e'o se zastopniki za vse kraie na Kranjskem. Pismene prijave sprejema iz priiaznosU pod ..REFORMATOR", ANT. KRISPER. LJUBLJANA; ustmene pa vsak popoldan od 2-3 tsto.am. Hlapna tlov poltenega in pridnega, ki bi imel ve« aelje do kmetskega dela, IŠČEM. Na« pove oprava »Domoljuba« pod I ter. 802% „ popolni" ZATO V VPCRABf NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI fimeiL!!.zJri!ii • Ulanoviiena 1. ItSHl Na debelo! — .Na dr-bnol - Domača liulustrija domačih čevljev is razne a blaKn. — Ceniki na razpolago. Jilansv. I. m Tt e!on Jt.i53. KljuCnvničarslvo ___ Avdusi MoriieClc llllll LiuD jona, Hfms^a c. 10-14 se priporoča za naročila novih valčr.ih zastorov (rolet) in aoičnih plaht ter za popravilo istih. - V.alna zaloga vseh potrebščin za rolete in solnčne plahte, raznovrstnih štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. • Izvršuje vsa kbučavničarska dela in popravila. - Avto-geno varenie. pP Mm tostriiBi! Zrairns ceni • Dolenjci, pozor! Kupujem koruzo, ajdo, plenico, krompir, fežice in druge deželne pridelke ter plačujem n a i b o 1 j e. ANTON TRAVIZAN, trgovina z mešanim blagom ia deželnimi pridelki — Bršljin - Novo mesto. ZOPER SLABO PREBAVO, živčne bolezni, slabokrvnost in oslabelost vsake vrste, naročajte Hočevarjevo Aromatično železnato tinkturo! Pol-litrske steklenice po 20 Din. Po 3, 6, 8 in \2 ste-fcleiiic razpošilja samo Izdelovalec lekarnar Stanko HOČEVAR, Vrhnika. 7641 Največjo zalogo pristnih daimallnsliih vin ima edino le Josip Povodnik MAKiBOR :: Vojašniška ulica itev. 6. Prodajajo se lo pristna, prvovrstna dalmatinska vina po najnižjih cenah in je p. t. interesentom na razpolago vedno več vagonov raznih vrst. Kadar pridete v Maribor, obiščite mojo splošno znano z zadovoljnimi gosti vedno napolnjeno klet, ki Vam nudi dobro kapljico in okusne dalmatinske zakuskel 7809 Nad 120 milijonov kron sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih letih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjatve. • Ako imate Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridite k meni, da jo uredim, ako se sploh da. - Dr. Ivan ČERNE, gospodarska pisarna, Liubljana, Miklošičeva cesta št. 6 (Ljudske posojilnice poslopje). Za Božič kupujte MANUFAKTURNO BLAGO, OBLEKE, ZIMSKE SUKNJIČE. PELERINE, HLAČE, SRAJCE. MAJCE, NOGAVICE, ROKAVICE, RUTE itd. edinole pri F. ČEŠNOVAR - LJUBLJANA, STARI TRG STEV. 16. IMaiboKkl tlvalm •troji tn kolesa za rodbinsko in obrtno rabo vedno v zalogi CrHzncr edino pri JOSlp PCftilllC LfUbijana. ob *ortl b"*u PreSernoveoa spomenik«. i, to tam oolrebšcme za »Ivllle, kroiaC«. fevliarie in sedlari« Galnntcma In vse drobno blano. Denar si prihraniš {e kupii za balo ▼ modni in manulrktumi trgovini F. in L GORICAR, »PRI IVANKI«, LJUBLJANA i-i St. Petra cesta itev. 29, kjer se dobi črno sukno, modni kamgarnl, volneno za ženske obleke, svila v vseh barvah, pliš, žamet, vseh vrst bombažasto in platneno bla^o, klotaste odeje ročnega dela v krasnih barvah, garniture za postelje, moške srajce, kravate, svilene rute in šerpe ter razno drugo blago in potrebščine. — Za ženin« tn neveste le posebno znižane cene! "9C DV* Le prvovistco blago) Uoionm poltenih starlev, za kolarsko obrt VdjGlILd sprejm* Matevž MODER, Dol Ljubljani. Hrana in stanovanje pri mojstru. 779J ^SaV^^sabciSHS^sasaras^sasH^rasHs^ barve, črnila, lah«. Kil. emaMe, Di CopICe m zi.jamčeni) čist' llrncZ ^ najboljšo Kakovosti mul n] a $ i o. z. |jj Plarisor Ljubljana Novi Sad $ In podružnica centrala skladišče rJ jjj Tovarno g S LjGsbijfiea -- Medvod«. Cj FRANC ERJAVEC, »PRI ZLATI LOPATI«, trgov, z želcznino, LJUBLJANA si Valvazorjev trg itev. 7, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne želez-nine ter tndi prvovrstni dalmatinski .PORTLAND CEMENTc po nizki ceni. SUKNO kamgarn ln Sovjot za možKe in ženske obleke, belo. pisano ln ru-Javo platno cofir, hla-čevino, tiskiuiino iu razno inanifalitmo, kupite na cenoie in v velikanki izbiri v novo ure.eni ln iirc-z dani veletrgovini it. Starmcclc«, Celje, S t. 332. — IJustrova-ni cenik za čevljo, klobuk« obleUe, perilo. odoo, Insoatriž li ke lirnve in tisoče drusih nredmetov se poSljo vsaitemo zastonj 1 Vzorce proti odškodnini I Trgovci engros cene! Naic€fi€|š€ %tmm krlttcf ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 13 prele VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudlio v polinlim množini, tanoj dobavno, naiboltfie preizkušene modele sire n'kov, z ono ali dvtma za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) iu ^^ zidno opeko Na željo se pošlje tako) popis in ponudbaI Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzolav.; Gospobanka. Radun poilneja C.korn«J. nrada .a SIoreBl). V laStni palači (vlS & ViS hotela ,,Union"). Račun po»lne*a «.