■o -r<"> INTERVJU — Vrtnarka Jerneja Jošar CELJE ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Preverite prosta delovna mesta! str. 17 =9 str. 26-27 St. 17 / Leto 72 / Celje, 26. april 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik ZeleniJurij odgnal zimo Sprevod Zelenega Jurija ima v Laškem izjemno tradicijo. Spomladanski kole-dnik, ki so ga te dni slavili tudi v Šentjurju, naj bi po izročilu naznanjal pomlad. Letos, ko je zima pošteno pomahala z repom in povzročila kar nekaj škode po sadovnjakih, vinogradih in vrtovih, si še posebej želimo, da bi Jurijev sprevod nendarle zalegel. str. 28-29 ■ I II * Ш =. n J ^tusklub . Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji radio ce|ie Do polnega vozička brez mošnjička! novi tednik AKTUALNO Trnova pot čez zunanjo šengensko mejo str.2-3 GOSPODARSTVO Terme Dobrna stavi jo na medicin ski turizem str. Na Novi Zelandiji vedno več Sipovih strojev str.5 LUČE- Celovito rešujejo vprašanje lastništva cest str. 7 RADEČE- Začetek konca nasprotij v zdravstvenem domu? str. 8 KULTURA Praznik dkla med rudarji irr železarji str. 10 NASA TEMA Vzgoja za prometno varnost str. 12-13 ZDRAVJE Kako zdravismo v Savinjski regiji? str. 34 ■ Foto: GrupA INNAJI VRAMT 2 AKTUALNO Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK UVODNIK O prometu Ko sem sina, namenjenega na plavanje v celjski Golovec, prvič odložila na avtobusni postaji nasproti celjskega sejmišča in se odpeljala po svojih opravkih, mi je zvečer potarnal, da je kar lep čas čakal pred prehodom za pešce, preden mu je eden od avtomobilov ustavil, da je lahko prečkal sicer precej prometno cesto. Ko je tako potarnal drugič, sem se odločila, da bom naslednjič počakala na postaji in se sama prepričala, ali je res tako težko skoraj enajstletniku tam prečkati cesto. In res. Minilo je kar nekaj časa, dokler nisem sama z avtom zapeljala do prehoda, ustavila in mu omogočila, da je varno prečkal cesto. Obenem sem se zamislila nad seboj kot voznico in nad vsemi ostalimi vozniki avtomobilov. Mar se nam res tako mudi, da ne ustavimo pešcu ali kolesarju, ali gre zgolj za objestnost? Izkazovanje moči?Ne bom izgubljala črnila s pisanjem o tem, kako je situacija onstran severne meje povsem drugačna... Vpetem razredu otroci opravljajo kolesarski izpit. Roko na srce, v osnovni šoli, ki jo obiskujeta moja sinova, otroke na ta pomemben korak pri njihovem odraščanju in navajanju na življenje v odraslem svetu pripravljajo izjemno skrbno in premišljeno. Kolesarskemu izpitu je namenjena učna ura vsak drugi teden, ko se učijo prometnih znakov in predpisov, skupaj z učiteljico pa rešujejo zagonetne prometne situacije. Otroke je obiskal tudi policist in jih iz »prve roke« opozoril na pasti v prometu. Pred kratkim so s šolskimi kolesi vadili vožnjo po poligonu na Ljubečni. Vsi otroci imajo tudi svoja gesla in doma na računalniku rešujejo teste pred izpitom. Ni redko, ko pride iz domačega kabineta klic: »Mami, to vprašanje pa ni logično!« Ali: »Tu pa je lahko vsak odgovor pravilen!« In po klicu na pomoč skušava z možem pomagati pri razvozlavanju prometne situacije, prikazane na zaslonu Priznam, tudi midva kdaj »udariva mimo«. Ker računalnik na koncu testa pokaže, kaj je prav in kaj ne. In ker izpit ni zgolj teoretičen, ampak tudi praktičen, vadimo vožnjo s kolesi tudi po ulicah našega mesta. Nemalokrat se pritožujeta, da nas kakšen voznik avtomobila kje ni »spustil« naprej, čeprav smo bili mi na prednostni cesti. Ali komentirata napačno vožnjo nekega drugega kolesarja, ki recimo vozi po napačni strani ceste ali pelje »čez rdečo«. Zdi se mi dobro, da te situacije opazita. Kar se mi ne zdi dobro, je, da bosta sama najbrž kmalu takšno nepravilno ravnanje v prometu »posvojila« z univerzalnim »saj vsi delajo tako«. Tu potem nastopi resno spraševanje nas, odraslih, kakšno ravnanje privzgajamo otrokom. Mulec mora zdaj kot pešec čakati nekaj minut, preden se ga kakšen voznik avtomobila usmili in mu ustavi pred prehodom za pešce. Kmalu se bo najbrž začel ozirati za prehodom kje blizu, kjer sicer zebra ne bo vrisana, a bo »zgruntal«, da bo tam prišel hitreje čez. In ko bo imel izpit za kolo sicer v žepu, vsakodnevno pa bo opazoval druge kolesarje pri izvajanju prometnih prekrškov, se bojim, da bo tudi sam kmalu posegel po hitrejših, navidez boljših, a nepravilnih ravnanjih. Res je, da nesreča ne počiva nikjer, tudi če upoštevamo vsa pravila. A vseeno je verjetnost, da bo šlo ob njihovem upoštevanju kaj narobe, manjša. Odrasli smo zgled otrokom, tudi in zlasti v prometu. SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA Misel tedna Samo en način je, kako vzgojite otroka tako, da bo krenil po pravi poti, in sicer tako, da sami hodite po njej. (Abraham Lincoln) Zemljevid mejnih prehodov na zunanji šengenski meji (Vir: Policija) _ Orešje Stara vas Bizeljsk0.'Nt)vavas ( Rakovec Dvbvvs (žeL.)-fRigo nce bgežje PlaninaVfPVgbooV7SLovenskaVaV Piran (Piranv) (.»Portorož (PorNorose),, , ^ O- ([eN.) 'JkjkiNovefi^ SbOovlj^^^ürвaVn^0 ^-VkakiNovec (Si'Cpola) (D)ragognSpr$oöbrga Breoovicajrigradirш Vinica Trnova pot čez zunanjo šengensko mejo Kako se izogniti najhujšim gnečam na meji s Hrvaško -Uporabimo lahko manj oblegane mejne prehode Na naših državnih mejah ni nič več tako, kot je bilo zadnja leta, v časih bolj svobodnega pretoka ljudi. Ob prehajanju se moramo ustavljati na severu, na meji z Avstrijo, na vzhodni oziroma južni zunanji šengenski meji pa moramo dlje čakati zaradi bistveno povečanega nadzora. Za bližnji praznik bo tako, kot je bilo za veliko noč. Na mejah bo očitno treba spet čakati v nedogled. Včasih smo delno krivi sami, saj se ne potrudimo, da bi poiskali manj obiskane mejne prehode. Policija je že v začetku aprila javnost obvestila o poostrenem nadzoru vseh potnikov na mejnih prehodih na slovenski šengenski meji. Tako se je 7. aprila začelo celovito preverjanje vseh potnikov na tej meji, kar vključuje tudi državljane Evropske unije. »Policija bo kot vedno svoje delo in izvajanje nalog prilagodila tako operativni problematiki kot tudi varnosti policistov,« smo lahko prebrali v njenem obvestilu. Eno je »papirologi-ja« in drugo praksa. Posledica novega ukrepa je bila, da se je zdela šengenska meja med najhujšimi prometnimi konicami skoraj neprehodna. Kljub omilitvi ukrepa. Ob praznikih seveda hitijo iz zahodne Evrope in Slovenije v balkanske države številni zdomci, ki se nato pred koncem praznikov vračajo. Prazniki so tudi priložnost za slovenske državljane, ki si želijo na primer vsaj kratek oddih ob morju, v hrvaški Istri ali Dalmaciji. Med njimi so številni tudi iz naše regije. Kljub omilitvi doslednega preverjanja na zunanji šengenski meji bodo kolone med prvomajskimi prazniki očitno ostale. Seveda na najbolj prometnih prehodih. Stran od Obrežja in Dobovca Za praznike in med poletno sezono se je pojavljala gneča na najpomembnejših mejnih prehodih šengenske meje že pred zadnjo poostritvijo. Po uvedbi povečanega preverjanja potnikov je seveda še toliko huje. Tako je bilo treba zadnji petek razmeroma dolgo čakati na mejnih prehodih že zgodaj popoldne. Potniki v osebnih avtomobilih so morali čakati na Obrežju, na avtocesti med Brežicami in Zagrebom, uro in na mejnem prehodu Dragonja proti hrvaški Istri pol ure. In kako lahko ravnamo, ko postane Obrežje, ki je na poti proti Zagrebu ali Dalmaciji, skoraj neprehodno? Takrat se vsekakor splača prevoziti nekaj kilometrov več, da se izognemo dolgotrajnemu in mučnemu čakanju v dolgih kolonah. Na našem območju je na šengenski meji kar sedem cestnih mejnih prehodov, ki jih lahko izkoristimo, da se izognemo hudim gnečam na Obrežju. In ko je Obrežje »zabasano«, se dogaja, da smo lahko ponekod le nekaj kilometrov proč na zunanji šengenski meji mogoče celo edini potnik. Dobro je vedeti, da sta dva dodatna mejna prehoda za mednarodni promet tudi na širšem območju tako zelo obleganega Obrežja, to je mejnega prehoda na avtocesti med Ljubljano in Zagrebom. Tudi ta dva sta odprta 24 ur na dan. Pred Obrežjem lahko na primer zapeljemo z avtoceste in kmalu prečkamo mejo na prehodu Slovenska vas/Bregana (če potujemo v Zagreb ali proti Dalmaciji) ter se nato na hrvaški strani (pri Samobo-ru) takoj vrnemo na njen del avtoceste. Pri Dobovi je tudi manjši mejni prehod Rigonce/Harmica (ki je na poti proti avtocestnemu priključku v Zaprešiču in proti Zagrebu). AKTUALNO 3 Murska Sobota Hotiza Lendava (Lendva) (žel.) Gibina- - * Razlnateljem. Prvi si oči ne zatiska, drugi sijih. Prvi sam zavrti kakšno telefonsko številko, ker naredi vse za svoje dijake, organizira vsapredavanja, kar jih lahko na temo prometne varnosti, da do zadnjega letnika ne bi izgubil nobenega od dijakov v prometni nesreči. Drugi, preden sploh odgovori na novinarsko vprašanje, kaj šola sama stori, našteje vse ostale projekte, s katerimi bi se rad pohvalil. Vem, spet bodo zamere in kakšni dopisi ter pritiski, ker se bo ta ravnatelj v tem zapisu prepoznal, a vendarle - glejte, nisem od včeraj. Ko sprašujem o prometni varnosti mladih, torej o varnosti njihovih življenj, me zanima samo to. In ne ostali dosežki šole. Z vsem spoštovanjem, ampak dosežki se razblinijo, ko se mlado življenje konča na cesti. Pa se morda ne bi, če bi mlad človek imel pravo vzgojo iz prometa. SIMONA ŠOLINIČ Kot primer dobre prakse smo na teh straneh izpostavili profesorja Romana Krajnca. Njegovo delo spremljamo že dvajset let. In v vseh teh letih je ostal človek idej in uresničitve. Šoli in dijakom daje točno to, kar pravi sogovornica iz Zavoda RS za šolstvo, da pogreša pri ostalih: vizijo o tem, da je treba varno mobilnost vključiti v vzgojo, ne samo v osveščanje. Pred leti smo poročali o hudi nesreči na Cesti na Ostrožno, kjer so takrat zgradili fizično oviro na ravnem delu ceste, ki je bila namenjena umirjanju prometa. V nesreči je skoraj umrlo najstniško dekle. Ko smo opozarjali na to, da ovira ni pravilno označena, se z nami v občini, ki je upravljavka ceste, niso strinjali. Čeprav smo se pogovarjali tudi s presojevalci prometa. Krajnc je takrat za nas samoiniciativno izdelal grafično podobo pravilne označitve tega dela. Občina je nato šele čez nekaj tednov ali mesecev poskrbela za pravilno označitev ovire. Popolnoma enako, kot jo je pripravil za naš medij Krajnc. Imel je torej prav. Kot mnogokrat, ko je organiziral, sodeloval, opozarjal na težavo mobilnosti v našem mestu. A lokalna skupnost ga pogostokrat ni vzela resno. Kot profesionalec je ostal v ozadju in storil neverjetno več kot vsi prometni in infrastrukturni strokovnjaki, ki so medijsko morda bolj prepoznavni, toda ne tako strokovni, kot je on. Iz ozadja je dal veliko več. Predvsem mladim dijakom, ki jih je vsa ta leta izobrazil in jim na srce na način, ki ga v marsikateri šoli niso zmožni, položil znanje o tem, kako v prometu ohraniti svoje in tuje življenje. Tudi posvet o prometni varnosti je pretekli teden organiziral. Ni ga pripravila lokalna skupnost za svoje ljudi. On ga je. V Celje so zaradi njega prišli predstavniki ključnih ustanov na ravni države. S tem je storil več kot katerakoli občina na Celjskem. In prav je, da se to tudi javno enkrat zapiše. 14 KRONIKA Policija prodala vse V petek je bila na Policijski upravi Celje dražba najdenih stvari. Policiji je tudi tokrat uspelo prodati vse stvari, ki so sicer najdene, vendar se lastniki nikoli niso oglasili ponje. Med predmeti je bilo največ koles, več kot dvajset jih je bilo, a tudi nekaj ročnih ur in mobilnih telefonov. Na seznamu predmetov so bili tudi motoristična čelada, smuči in celo vrtni stoli. Dražba je bila po načelu »vide-no-kupljeno-plačano-odpeljano«. Zbrali so tisoč evrov. Ta denar bo šel v državni proračun. Foto: arhiv NT Najvišjo ceno je doseglo eno boljših koles, in sicer 135 evrov. Splačalo se je Že nekaj mesecev policija na avtocestnem odseku med Trojanami in Blagovico izvaja tako imenovano sekcijsko merjenje hitrosti voznikov. S tem ukrepom želi izboljšati prometno varnost na tem kritičnem delu štajerske avtoceste. Gre za odsek, kjer je po dosedanjih analizah najvišjo dovoljeno hitrost sto kilometrov na uro prekoračilo skoraj šestdeset odstotkov voznikov. Hitrost so merili s pomočjo štirih kamer. Izračun na podlagi časa, ki ga vozilo prevozi skozi določen odsek, pokaže njegovo hitrost. »Tak način nadzora prometa se je do zdaj izkazal za pozitivnega,« pravi Ivan Kapun iz Sektorja prometne policije Generalne policijske uprave. V povprečju so s takšnim merjenjem hitrosti v tem času dosegli, da se je povprečna hitrost voznikov na tem delu zmanjšala skoraj za deset kilometrov na uro. Foto: Dars Varnost povezana z na Nadgradnja pa z denarjem Smrt mladega dekleta na železniškem prehodu v Do-briši vasi pretekli teden je odprla kar nekaj vprašanj, ki se nanašajo na varnost na prehodih, ki so označeni oziroma zavarovani samo z andrejevim križem. Tragedija odmeva toliko bolj na žalskem območju, ker tam že vrsto let opozarjajo ravno na nevarnost, ki na voznike preži na tem prehodu. Že leta 2013 je bila na občinskem svetu izražena pobuda, da bi bil prehod zavarovan bolje, vendar rešitve takrat ni bilo. Naj spomnimo, da je minuli teden 16-letno dekle umrlo v avtomobilu 19-letnega voznika, ki naj bi sicer izsilil prednost potniškemu vlaku in zapeljal na železniške tire. V vozilu se je hudo poškodoval tudi 20-letni sopotnik, ki je sedel na zadnjem sedežu. Vsi trije mladi, ki so bili udeleženi v nesreči, so z območja Žalca. 16-letnica je že letošnja šesta smrtna žrtev prometnih nesreč na Celjskem in prva letos, katere življenje je ugasnilo zaradi nesreče na železniških tirih. Nesreča se je tam že zgodila Toda to sploh ni prva nesreča na tem železniškem prehodu v Dobriši vasi. Leta 2014 je nesrečo na primer doživela cela družina, a na srečo brez smrtnega izida. Na nevaren prehod je na seji žalskega občinskega sveta takoj zatem opozorila svetnica Jasna Sraka: »Takrat se je odprla tudi enota Vrtca Novo Celje in cestni promet se je na tem odseku zelo povečal. Poskušala sem doseči, da bi tam postavili boljšo signalizacijo, vsaj zapornice. Preglednost bi bila večja in s tem bi se vsaj nekaj spremenilo.« Kljub tokratni nesreči Jasna Sraka meni, da se infrastruktura na tem območju še ne bo spremenila. Občina Žalec je po njenem vprašanju na občinskem svetu prejela odgovor Slovenskih železnic, v katerem so te navajale, da je bila odločba pristojnega ministrstva za ureditev nivojskih prehodov spisana na podlagi ogledov komisije za nivojske prehode, katere člani so bili predstavniki žalske občine kot upravljavke javnih občinskih cest na tamkajšnjem območju in predstavniki Slovenskih železnic. Komisija se je oprla na Zakon o varnosti v železniškem prometu, ki v 50. členu predpisuje, da smejo nove nivojske prehode graditi na regionalnih progah le v primeru, če je razdalja od obstoječega nivojskega prehoda več kot dva kilometra. Proga Celje-Velenje namreč spada med regionalne proge. Takšna razlaga pomeni, da smejo glede na razdaljo od glavnega prehoda narediti samo en nivojski prehod. Pravilnik o nivojskih prehodih predpisuje, da bo do 21. septembra 2018 treba ukiniti vse nivojske prehode, ki so medsebojno oddaljeni manj kot dva kilometra. Težava je tudi, da andrejeve križe postavljajo občine, ki so upravljavke cest, medtem ko avtomatske železniške signalizacije postavljajo Slovenske železnice. Tako se večinoma zatakne pri birokraciji, deljenju stroškov. Ukinitev nivojskih prehodov zahteva čas ... Na Ministrstvu RS za infrastrukturo pravijo, da se zavedajo težav v prometu zaradi nivojskih prehodov, ki so zaenkrat opremljeni le z osnovnim varovanjem, torej z andrejevim križem: »Žal je kljub pospešeni obnovi javne železniške infrastrukture in kljub zvišanju stopnje zavarovanja nivojskih prehodov cest in železnice takšnih prehodov še kar nekaj. Takšno varovanje terja od uporabnikov visoko stopnjo pozornosti, zato je cilj, da bi vse nivojske prehode, zavarovane samo s prometno signalizacijo, v Sloveniji nadgradili ali ukinili. Cestno-železniška križanja so sicer zavarovana glede na stopnjo prometa čez te prehode. Nivojske prehode zavarujejo z avtomatsko napravo za zavarovanje in s polzapornicami prednostno glede na cestni in železniški promet ter seveda v V zadnjih sedmih letih je bilo v Sloveniji zavarovanih ali ukinjenih 157 nivojskih križanj cest z železniško progo. ŠTEVILO NIVOJSKIH LETO PREHODOV 2009 913 2010 888 2011 841 2012 838 2013 832 2014 787 2015 759 2016 756 Največ nivojskih prehodov uredijo v sklopu projektov nadgradenj železniških prog, Direkcija RS za infrastrukturo mora voditi tudi poseben projekt, v okviru katerega ureja nivojske prehode. V okviru nadgradenj železniških prog cestni promet urejajo celovito, zato v sklopu tega gradijo tudi povezovalne ceste, preko katerih promet iz ukinjenih nivojskih prehodov poteka do nivojskih prehodov, zavarovanih z avtomatsko napravo in s polzapornicami, oziroma do nadvozov ali podvozov. Nekateri prehodi na Celjskem nujno potrebujejo obnovo prometne signalizacije. skladu s pravilnikom o nivoj-skih prehodih.« Na javnem železniškem omrežju je v Sloveniji 756 nivojskih prehodov, od tega jih je 434 zavarovanih s prometno signalizacijo, torej z andrejevim križem oziroma s kombinacijo znakov, ki napovedujejo približevanje železniškemu prehodu. »Takšno število nivojskih prehodov, zavarovanih s prometno signalizacijo, pomeni, da ni možno vseh nadgraditi ali ukiniti naenkrat. Ob ukinitvi nivojskega prehoda je na- mreč treba poiskati rešitve, kako oziroma kam preusmeriti obstoječi promet,« dodajajo na ministrstvu. In pri tem so pomembni tudi stroški. ... in denar Cena zavarovanja nivoj-skega prehoda z avtomatsko napravo in s polzapor-nicami je odvisna od več dejavnikov, tudi od tega, ali je proga dvotirna, elektri-ficirana, in od tega, kje so železniške postaje. In ponavadi znašajo v praksi stroški za ureditev zavarovanja od Na tem prehodu v Šentjurju, sicer zavarovanem z zapornicami, se je junija lani zgodila prav tako smrtna nesreča. Kolesar je pred zapornicami počakal, da je vlak, ki je pripeljal iz smeri Celja, odpeljal mimo, nato je kljub spuščenim zapornicam zapeljal na prehod in spregledal potniški vlak, ki je pripeljal iz smeri Grobelnega. KRONIKA 15 dgradnjo prehodov Nivojski prehod je križanje javne kategorizirane ali nekategorizirane ceste, ki je dana v uporabo za cestni promet, in železniške proge v istem nivoju, ki ne vključuje dostopov na perone in službenih prehodov. Junija je mednarodni dan ozaveščanja o varnosti na nivojskih prehodih. 300 tisoč do 500 tisoč evrov. Nadgradnja ali varnejša ureditev prehoda se ne moreta zgoditi čez noč. Vrstni red ureditve nivojskih prehodov na ravni države določijo glede na varnostne in tehnične kriterije in kazalnike. »Prednostni seznam mora izdelati upravljavec javne železniške infrastrukture, torej Slovenske železnice, v sodelovanju z upravljavci cest, to je z občinami. Pri uskladitvi ureditve zavarovanja nivoj-skega prehoda komisija za nivojske prehode, imenovana z odločbo ministra pristojnega za promet, pripravi predlog rešitev, na podlagi katerih minister izda soglasje za ureditev nivojskega prehoda. Vlogo na komisijo za ureditev nivojskega prehoda lahko med drugim poda tudi lokalna skupnost,« dodajajo na ministrstvu. Čeprav je v dokumentu Občine Žalec, v katerem je omenjen odgovor na pobudo tamkajšnje svetnice, omenjeno, da je komisija prehod v Dobriši vasi že pregledala, so nam z ministrstva za infrastrukturo odgovorili: »Nivojskega prehoda na regionalni železniški progi Celje-Velenje, na katerem je prišlo do izrednega dogodka, komisija za nivojske prehode še ni obravnavala. V preteklih letih so sicer bile dane pobude za združitev železniških prehodov v Levcu, torej namesto treh prehodov v enega, z gradnjo povezovalnih cest, a ker ni bilo dogovora med krajani o tem, kateri prehod naj ostane in ga obnovijo, do uresničitve ni prišlo.« Takšen odgovor kaže, da vendarle ni vedno vse odvisno od države, ampak tudi od ljudi. SIMONA ŠOLINIČ, EP Foto: arhiv NT (SHERPA) V zadnjih letih se je največ nesreč zgodilo na nivojskih prehodih na progah Žalec-Polzela, Poljčane-Ponikva, Zidani Most-Maribor, Celje-Velenje. Projekti, vezani na nivojske prehode, ki so v celoti na našem območju, oziroma vezani na železniško progo, ki vodi iz Celja Aprila letos so bile izdelane tako imenovane pregledne situacije nivojskih prehodov in navezovalne cestne infrastrukture na nekaterih regionalnih železniških progah v Sloveniji, pri katerih so pregledali že 40 nivojskih prehodov. Na podlagi takšnih pregledov bo možno začeti postopke za ukinitev ali zavarovanje prehodov. V letu 2017 bodo končani gradnja povezovalne ceste in ukinitev nivojskega prehoda Pristava na regionalni železniški progi Imeno-Stranje ter gradnja nove povezovale ceste na območju Trličnega in ukinitev nivojskega prehoda dveh nivojskih prehodov v Trličnem na progi Rogatec-Grobelno. V pripravi je dokumentacija za ukinitev ali zavarovanje dveh nivojskih prehodov v občini Šmartno ob Paki in za gradnjo povezovalnih cest pri nivojskih prehodih Rečica in Šmartno na regionalni železniški progi Celje-Velenje. Prav tako je v pripravi dokumentacija za gradnjo podhoda na železniškem postajališču Štore, izvedba projekta pa bo pomenila sočasno ukinitev tamkajšnjega nivojskega prehoda. Do konca leta 2020 bo zgrajeno eno izvennivojsko križanje in bo ukinjen en nivojski prehod na Pragerskem, in sicer na železniški progi Celje-Maribor. Do konca leta 2020 bo ukinjenih pet nivojskih prehodov, pri čemer bodo zgrajeni dve izvennivojski križanji in dva podhoda za pešce na železniški progi Zidani Most-Celje. Do konca leta 2022 bodo ukinjeni trije nivojski prehodi na progi Poljčane-Slovenska Bistrica. Do konca leta 2022 bodo ukinjeni oziroma zavarovani z avtomatsko napravo za zavarovanje štirje nivojski prehodi, ki so zdaj označeni samo z andrejevim križem, na relaciji Dobova-Ljubljana. V trčenjih z vlaki pogosto umrejo tudi pešci. V teh primerih gre za ene najhujših nesreč zaradi silovitega trčenja človeškega telesa z ogromno težo vlaka. Previdno! Problematika varnosti na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo je povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo ter s predrznostjo voznikov. Posledica so prometne nesreče oziroma - kot jih poimenujejo prometni strokovnjaki - izredni dogodki na nivojskih prehodih. Nesreče na nivojskih prehodih so namreč pogosto posledica voznikove napake, zato so povečana pozornost, pazljivost in upoštevanje prometnih pravil ter signalizacije (še posebej prometnega znaka andrejev križ, svetlobnega znaka in spuščenih zapornic ali polzapornic) ključni za večjo varnost. Pomembno: Slovenska zakonodaja predpisuje, da ima vlak, ki se premika po železniških tirih, zaradi svoje teže in dolge zavorne poti (tudi do kilometer) prednost pred drugimi udeleženci v cestnem prometu. Voznik, ki se približuje nivojskemu prehodu, mora voziti s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko pred prehodom varno ustavi. Pri tem mora pazljivo opazovati dogajanje v okolici in postavljeno prometno signalizacijo. Železniške tire je dovoljeno prečkati le tam, kjer je označeno. Ustaviti moramo, ko na svetlobnem znaku izmenično utripata rdeči luči, zapornic ne smemo nikoli obvoziti. Številna opozorila o varnosti na nivojskih prehodih so izdali tudi pri Javni agenciji RS za varnost prometa, kjer opažajo, da prometnim nesrečam na teh lokacijah največkrat botrujeta dva razloga - vreme, s katerim je povezana zmanjšana vidljivost, in to, da domačini velikokrat prevozijo prehod kar »na pamet«. »Skozi leta se ga nekako navadijo in niso več tako pozorni,« pravi direktor agencije za promet Igor Velov. »Vsekakor bi bilo bolj varno, če bi bil železniški prehod urejen z zapornicami. Kljub vsemu je označen z dobro vidnim znakom in tako opozori voznike. Vozniki bi morali biti temu primerno previdni in bi pravilno ravnati.« Dobra zaščita ali vlomilska smola V Podkraju pri Velenju je neznan storilec vlomil v počitniško hišico. Ukradel je nekaj hrane in pijače, lastniku pa je povzročil za več sto evrov škode s poškodovanjem vrat. Manj »sreče« je imel vlomilec v Slovenskih Konjicah. Tam je nekdo poskušal vlomiti v stavbo s poslovnimi prostori. Vendar je imel neznanec na srečo lastnika resnično vlomilsko smolo. Vlomilec je namreč poskušal vlomiti v več poslovnih prostorov, vendar mu prav v nobenem primeru ni uspelo odpreti vrat. Zakaj je zagorela hiška? V noči na sredo je zagorelo v Grličah pri Mestinju. Ogenj je v celoti uničil leseno hišo. V prostorih v času požara ni bilo nikogar. Škoda naj bi bila po prvih ocenah zelo visoka. Kriminalisti preiskave okoliščin še niso končali, saj še vedno preiskujejo, zakaj je v hiši izbruhnil požar. Vlamljali v hiše V ponedeljkovih jutranjih urah je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Kavčah. Ukradel je motorno žago, visokotlačni čistilec in kosilnico. Policija ga še išče, enako tudi tatu, ki je v nedeljo vlomil v hišo v Radmirju. Ta je v notranjost prišel skozi okno v spalnici. V torbo je natlačil zlatnino in gotovino. Prijavo o vlomu je policija dobila tudi iz Slatine v Rožni dolini, kjer je neznanec v hišo prišel skozi balkonska vrata in odnesel ročno uro. Že od preteklega tedna policisti iščejo moškega, ki je vlomil v hišo v Zidanem Mostu in še v dve stavbi, ki sta v neposredni bližini. Lastniki pogrešajo dva LCD-televizorja, šivalni stroj, prenosni telefon in več drugih naprav. Požar ušel izpod nadzora V teh dneh je na Celjskem večkrat zagorelo. V Vonarju pri Podčetrku so zagorele bale sena. Suma kaznivega dejanja ni, saj naj bi prišlo do samovžiga. Požar so pogasili gasilci iz Pristave. Na Obrežju pri Radečah je ogenj med kurjenjem odpadnega vejevja enemu od domačinov ušel izpod nadzora. Zgorela sta ločje in trstičje na površini približno tisoč kvadratnih metrov. Podobno je bilo tudi v Aškerčevi ulici v Mozirju, kjer je prav tako brez nadzora gorel kup odpadnega vejevja. Gasilci iz Mozirja so požar pogasili, še preden se je razširil na okolico. Veter razkril strehi Pretekli teden je ob močnem vetru v Dobovcu prišlo do razkritja strehe gospodarskega poslopja. Prostovoljni gasilci iz Dobovca in Rogatca, ki so prišli na pomoč, so prekrili približno trideset kvadratnih metrov strehe. Zaradi močnega vetra se je podobno zgodilo tudi v Laškem, kjer so sunki vetra razkrili kritino na strehi stavbe na Trubarjevem nabrežju, kritina pa je nato ogrožala mimoidoče. Laški gasilci so nato nepritrjene dele kritine odstranili, pristojne službe pa so poskrbele za zavarovanje vozišča ob stavbi. Priče pravijo, da je bil ljubosumen Pretekli teden se je nadaljevalo sojenje Zvonetu Lau-biču, ki je lani 1. aprila na Mariborski cesti v Celju pred enim izmed trgovskih centrov umoril svojo partnerko Yolando Rodriugez. Z nožem jo je po telesu zabodel več kot dvajsetkrat. Tudi tokrat je sodišče zaslišalo več prič, med drugim vzgojiteljico v vrtcu, ki ga je obiskoval otrok obtoženega in zdaj pokojne ženske. Vzgojiteljica je pojasnila, da pri otroku nikoli ni zaznala travme zaradi morebitnih slabih razmer doma. Svoje izjave so podale tudi tri prijateljice pokojne, ki so dejale, da nikoli niso neposredno zaznale nasilja med partnerjema, da pa jima je znala Laubičeva partnerka povedati, da sta se večkrat sprla in da je bil takrat do nje tudi agresiven in ljubosumen. Pri tem naj bi ji enkrat zagrozil tudi s škarjami, ki jih je držal pod njenim vratom. Tokrat je pričal tudi Gregor Lipič, ki naj bi bil z Rodriguezovo pred smrtjo tudi intimen. Dejal je, da je z njo celo skupaj zaživel, vendar je bil Laubič vseskozi ljubosumen. K temu je dodal, da je Rodriguezova tudi razmišljala o ločitvi. Laubiča je njegovo pričanje tako razjezilo, da so morali sodno obravnavo pred nadaljevanjem pričanja celo za nekaj časa prekiniti. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo aliodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Kolesarski napotki za zdravo kolesarjenje Kolesarjenje je zdravo in koristno za telo, saj ne obremenjuje sklepov in predstavlja aerobno vadbo. Primerno je skoraj za vsakogar. Z izjemo začetnega nakupa kolesa in kolesarskih oblačil ne zahteva dragih naložb v opremo. Samo vaš čas! Griffin trgovine in servis koles z vami v Celju že več kot dvajset let, v Mariboru in Ljubljani pa od leta 2015, vam z nasveti pri nakupu koles in opreme in servisnih storitev pomagajo do dobrega nakupa. Za vas so pripravili še nekaj osnovnih nasvetov za zdravo kolesarjenje. Pravo kolo za pravo telo: Vsak kolesar potrebuje kolo, ki je primerno njegovi velikosti. Da boste kupili pravo kolo, stopite do specializirane kolesarske trgovine z izkušenimi svetovalci, ki ne obljubljajo največjih popustov, ampak najboljšo ceno za najboljšo opremo. Pravilna nastavitev kolesa Da je kolesarjenje udobno in zdravo, je treba pravilno nastaviti višino sedeža in njegov pomik ter višino in naklon krmila. Kolesarska oblačila: Brez čelade in zaščitnih očal nikamor! Za daljše vožnje odsvetujemo kolesarjenje brez podloženih hlač in kakovostne kolesarske majice, ki sproti odvaja znoj. Priporočamo tudi kolesarsko vetrovko. Čevlji morajo biti predvsem udobni in ne nujno SPD. Tekočina: Nikoli ne pozabite na tekočino, lahko vodo. Po aktivnosti je pomembno, da poskrbite za regeneracijo in počitek. Priporočljivo je popiti kak regeneracijski napitek. Poskrbite za svoje telo: Prav pred vsakim kolesarjenjem se ogrejte. Hitrost in moč povečujte glede na svojo psihofizično pripravljenost in vzdržljivost. Na koncu opravite raztezne vaje za mišice. ... in za kolo: S kolesa redno brišite umazanijo, preverite tlak v pnevmatikah in po potrebi očistite in naoljite verigo. Še posebej to velja, ko se vrnete s kolesarskih počitnic. Za boljši jutri lahko obiščete specializirano trgovino in servis koles Ghost v Celju, Mariboru ali Ljubljani. PE CELJE Linhartova ulica 18 3000 Celje T: 03 492 63 33 GRIFFIN PE MARIBOR Tržaška cesta 14 2000 Maribor M: 040 637 009 PE LJUBLJANA Litostrojska cesta 44b 1000 Ljubljana M: 040 507 966 E: info@ghost.si E: robert.vrecer@ghost.si E: ljubljana@ghost.si WWW.GH0ST.SI CELJE Griffin trgovina швш 01ЕШ GHOST LJUBLJANA Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. KAPLJA VAS 46, PREBOLD 03/705-31 -86 INOX DIMNIKI PO NAROČILU IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE RAZREZ, KRIVLJENJE. VARJENJE, KROŽENJE TRGOVINA G7 D. D.O., Spodnje stranice 16. Stranice kamen, mz Tel: 03/67-62-377 GSM: 051-612-666 tomaz.gorsek@trgovina-g7.com www.trgovina-g7.com WWW.NT-RC.SI [zSS. 'Q-PiMWfEZflSTOHi ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kako pripravite šefa, da vam plača izobraževanje? Si želite uspeti in ustvariti kariero, vendar nimate zadostne izobrazbe? Prepričajte svojega delodajalca, da vam v celoti ali delno plača stroške dodatnega izobraževanja. Na poti do uspeha boste morali pri nadrejenem odstraniti dve oviri: spremeniti njegovo mnenje o vaših sposobnostih in mu predstaviti pozitivne rezultate investicije v vaše izobraževanje. Vašo kariero poleg dela, ki ga opravljate, sestavlja še potreba po nenehnem izobraževanju. S tem se zagotovo strinjate, težavo predstavlja le visoka cena znanja. Kdo jo bo plačal? Predlagamo vam tri korake za uspeh pri prepričevanju šefa, da bi bilo vaše podjetje plačnik vašega izobraževanja. Korak 1: Razmislite! Ste zadovoljni z vizijo in s perspektivo podjetja? Ali se v tem podjetju vidite tudi čez pet let? Ste zadovoljni s svojim delom? Kakšen vtis ste naredili v svojem oddelku? Ali boste lahko po dodatni izobrazbi sodelavce v oddelku prepričali, da so se povečale tudi vaše sposobnosti? Kaj lahko svojemu podjetju ponudite zdaj in kaj mu boste lahko nudili po dodatni izobrazbi? Postavite specifične in konkretne cilje. Kakšne sposobnosti ali znanja bo prinesla nova izobrazba? Za kakšno delovno mesto boste po dodatni izobrazbi usposobljeni? Kakšne koristi bo imelo podjetje? Korak 2: Samoocena Bodite realni. Najprej premislite, ali v očeh nadrejenega zaslužite investicijo v izobraževanje in katero izobraževanje vam lahko pomaga pri boljšem opravljanju vašega dela. Ocenite svojo kariero v podjetju. Bi jo lahko imenovali kot uspešno? Kje je ozko grlo do napredovanja ali boljšega opravljanja vašega dela? Razmislite o svojih osebnostnih lasnostih. Ste uspešni v komunikaciji s svojimi sodelavci? Kje potrebujete izboljšave? So vaše osebnostne lastnosti argument ali protiargument pri vašem cilju, da vas podjetje pošlje na želeno izobraževanje? Korak 3: Govorite s svojim nadrejenim Če bi bili šef vi, kakšni bi bili vaši pomisleki? 1. Zakaj naj bi za vaše izobraževanje plačalo podjetje? 2. Kakšno korist bo ta dodatna izobrazba prinesla podjetju? 3. Kako dolgo boste ostali v podjetju, če vam plača izobraževanje? Čas sestanka načrtujte takrat, ko so posli relativno mirni in brez kriznih okoliščin. Na sestanek pridite pripravljeni, s seboj prinesite vso dokumentacijo: program izobraževanja izbrane fakultete, pisni načrt, kako boste usklajevali službo in študij, in razloge, zakaj naj bi vaš nadrejeni podprl vaše izobraževanje. Bodite pozorni na šefovo never-balno komunikacijo. Glejte ga v oči in ne bodite preveč resni. De- vetdeset odstotkov komunikacije pripada govorici telesa. Če vas nadrejeni pozorno gleda v oči, ste na pravi poti. Vprašanja dobro poslušajte in dobro razmislite, preden odgovorite. Če nadrejeni vašo prošnjo zavrne, ga prosite, da vam utemelji svojo odločitev, da se boste naslednjič bolje odrezali. Ne glede na to, ali je vaši prošnji ugodeno ali ne, ste dokazali svojemu šefu ali šefici, da ste odločeni izboljšati svoje znanje ... napredovati ... in še bolj vplivati na poslovanje podjetja. Ekipa mojedelo.com NE PREZRITE Naslednjič: Zakaj je dobro spremljati priložnosti za delo, kljub temu da ste že zaposleni? @ MojeDelo.com Strokovni sodelavec (Štajerska) Pričakujemo univerzitetno izobrazbo farmacevtske, medicinske ali sorodne naravoslovne smeri (veterina, biologija), zaželene podobne delovne izkušnje, aktivno znanje angleškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije ... Dekra zaposlitev, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 5. 20l7. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zastopnik na terenu (Štajerska, Dolenjska, Savinjska, Zasavska regija, Koroška, osrednja Slovenija) Iščemo nove zastopnike z dokazljivimi delovnimi izkušnjami, tr-žnike, ki znajo komunicirati in prodati ter imajo pri tem pošten odnos do strank. Maselj, d. o. o., Brodišče 15, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 20. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pravnik (Celje) Vas odlikujejo natančnost, odgovornost, samoiniciativnost? Si želite novih izzivov? Potem se nam pridružite na delovnem mestu pravnik (m/ž). Pričakujemo končano najmanj VII. stopnjo izobrazbe pravne smeri, nekajletne delovne izkušnje s področja gospodarskega in delovnega prava, zaželeno tudi s področja prava javnih naročil ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Proizvodni tehnolog (Slovenske Konjice) Pričakujemo V. stopnjo izobrazbe elektrotehnik/elektronik, sposobnost vsakodnevne govorne in pisne komunikacije v angleščini, željo in sposobnost dela v timu, dobro komunikacijo, natančnost, proaktivost in odzivnost, obvladovanje MS Office programov ... SG Automotive, d. o. o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 20. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist (Štajerska regija) Kot oseba: Si želite delati v mladem, dinamičnem kolektivu? Ste ambiciozni, komunikativni, vztrajni, iznajdljivi, radi delate z ljudmi ter ne obupate pri stranki, četudi vas petkrat zavrne? Ste dober pogajalec? Se želite dokazati kot prodajalec? Pravijo, da kdor zna prodajati sadje in zelenjavo, zna prodati vse! Geaprodukt, d. o. o., Devova ulica 18, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Delo v strežbi (Šmartno pri Litiji) Iščemo dekle za delo v gostinskem lokalu. Zaradi povečanja obsega dela potrebujemo prijazno, zgovorno in delavno gospodično za delo v gostinskem lokalu. Mo- žnost brezplačnega stanovanja. Bife pri Justinu, Jože Sedevčič, s. p., Grumova cesta 2, 1275 Šmar-tnoo pri Litiji. Prijave zbiramo do 23. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Viličarist (Savinjska regija) Naš naročnik zaposli izkušene viličariste. Delos zaposlovanje, d. o. o., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Produktni vodja za motorje (Trbovlje) Za slovensko podjetje Bartec Varnost, ki ima sedež v Nemčiji in ki velja za eno vodilnih podjetij na področju razvoja in izdelave protieksplozivno zaščitenih električnih naprav, iščemo produk-tnega vodjo za motorje, ki se bo osredotočal na slovenski, madžarski, hrvaški, ruski, bližnjevzho-dni in delno ameriški trg. Michael Page International (Deutschland) GmbH, Carl-Theodor-Str. 1, 40213 Düsseldorf. Prijave zbiramo do 21. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja prodaje servisnih storitev (m/ž) (Celje) Splošni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri, znanje s področja ekonomije, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno (dnevna komunikacija s tujino), dobra računalniška pismenost (uporaba orodij MS Office ...), izpit B-kategorije in lastno vozilo. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. CNC-operater (Stranice) Zahtevana je strokovna izobrazba IV. ali V. stopnje izobrazbe ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, računalniško pismenost, odgovornost za delo, komunikativnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 20. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec za osebna zavarovanja in svetovalec za osebna zavarovanja - pripravnik (Gorenjska, Primorska, Dolenjska, osrednja Slovenija, Koroška, Štajerska in Prekmurje) Zaradi širitve poslovanja na slovenskem in tujih trgih medse vabimo nove sodelavce, ki želite z nami razvijati in tržiti finančne produkte prihodnosti. Zaposliti želimo kandidate z območja Gorenjske, Primorske, Dolenjske, osrednje Slovenije, Koroške, Štajerske in Prekmurja. Triglav Svetovanje, d. o. o., Ljubljanska cesta 86, 1230 Domžale. Prijave zbiramo do 8. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kontrolor pri tehničnih pregledih (Žalec) Obvezni pogoji za prijavo so srednja izobrazba smeri strojni tehnik, avtoservisni tehnik, prometni tehnik, tehnik mehatroni-ke ali poklicna šola z opravljenim mojstrskim izpitom podobne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju servisiranja ali popravil vozil, nekaznovanost ... Av-tokontrol, d. o. o., Cesta na lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 18. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja oddelka razvoja mehanskih sklopov (Žalec ali Gornja Radgona) Pričakujemo vsaj 5 let izkušenj na področju razvojnega konstruiranja, visokošolsko izobrazbo tehnične smeri, aktivno znanje angleškega jezika, dodatno znanje nemškega jezika je prednost, dobro poznavanje razvojnih procesov in procesov vodenja razvojnih projektov . Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 18. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Disponent organizator transporta (Žalec) Od vas pričakujemo V. ali višjo stopnjo izobrazbe (logistika, ekonomija in podobno), vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju transporta in logistike, aktivno znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, usposobljenost za delo na računalniku, vozniško dovoljenje B-kategorije Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 18. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pralec vozil v avtomatski pralnici (Velenje) Vaše zadolžitve bodo obsegale predpripravo vozil za pranje v avtomatski avtopralnici, ročno pranje po potrebi, delo z denarjem in blagajno, skrb za red in čistočo. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 18. 5. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. @ MojeDelo.com 18 ŠPORT Trstenjakova ponovno prvakinja Gomboc do srebra Adrian Gomboc je dobesedno poletel proti medalji. Takole je planil v Ukrajinca GeTina Trstenjak je v velikem finalu EP premagala Francozinjo Margaux Pinot. orgija Zantarajo. Varšava je gostila evropsko prvenstvo za judoiste. Razveselila sta Tina Trstenjak in Adrian Gomboc, člana celjskega kluba Z'dežele Sankaku. V kategoriji do 66 kg je Gomboc osvojil srebrno medaljo. Aktualna olimpijska in svetovna in evropska prvakinja je osvojila zlato medaljo v kategoriji do 63 kg. Anka Pogačnik se je iz Varšave vrnila s petim mestom, potem ko je izgubila boj za tretje mesto. Ne najboljše, a zmagovalno V boju za zlato se je Tina Trstenjak v dvorani Torwar pomerila s 23-letno Francozinjo Margaux Pinot in jo po štirih minutah in pol podaljška premagala, ko je tekmica dobila kazen. Francozinja je šla v finale spočita, saj je polfinalni dvoboj s favorizirano rojakinjo Clarisse Agbegnenou dobila zaradi predaje slednje. V finalu je bila Trstenja-kova favoritinja, saj je dobila tudi doslej edini medsebojni dvoboj na letošnjem grand slamu v Parizu. V polfinalu je varovanka trenerja Marjana Fabjana ugnala Nemko Martyno Trajdos z iponom po natančno polovici dvoboja. »Dan je bil naporen. Kljub temu da moje borbe niso bile najboljše, sem vseeno zmagala in obdržala lanski naslov iz Kazana. Borbe so bile zelo težke, posebej finale, ki je bil izredno dolg, a vesela sem, da mi je uspelo,« je po ponovni osvojitvi zlate medalje dejala Tina Trstenjak. Nato je pokomentirala nasprotnico v finalu: »Francozinjo sem nazadnje vrgla na tekmi v Parizu, danes pa ni šlo, zato sem še toliko bolj vesela. Tudi tekmica je bila izredna in seveda me počasi vsi poznajo in se name pripravijo.« Najboljši, ko je treba Adrian Gomboc je v finalu z iponom izgubil z Ukrajincem gru-zijskega rodu Georgijem Zantarajo in dobil srebrno medaljo. Do finala je prišel s polfinalnim uspehom z iponom proti drugopostavljenemu Gruzijcu Nijadu Šihalizadu. »Vedel sem, da lahko vsakogar premagam. Malo me je motila poškodba, a vseeno je bil danes moj dan. Škoda, ker sem izgubil finale, zato je nekaj grenkega priokusa, a Ukrajinec, s katerim se dobro poznava, je bil boljši in je unovčil izkušnje. Tudi sam lahko rečem, da sem izpolnil svoje cilje, saj sem si želel medaljo. Judo je postal nekoliko drugačen. Kazni niso več tako pomembne s taktičnega vidika in danes so mi šla ta pravila prvič letos na roko. Kot kaže, sem najboljši na velikih tekmah, in upam, da bo tako ostalo,« je po uspehu dejal Adrian Gomboc. »Za Adriana je drugo mesto v Evropi velik uspeh. Izpolnil je načrt, ki sva ga naredila. V finalu je spodletelo, sicer pa smo lahko zelo zadovoljni. Tina je do finala prikazala lepe borbe, potem smo pričakovali, da se bo pomerila z bivšo svetovno prvakinjo Agbegnenou, a ni bilo tako. To nas je presenetilo, saj smo taktiko pripravljali za obračun z njo. Ne vem, morda je predala polfinalni dvoboj načrtno, da bi potem njena rojakinja lažje premagala Tino,« je o dosežkih na Poljskem dejal trener Marjan Fabjan. Matjažu Trbovcu in Mihaelu Žganku ter Klari Apotekar ni uspelo presenetiti. Brez pretiranega veselja »Ponovili smo uspeh. To je že v navadi, saj se zadnjih šestnajst let z evropskih prvenstev vračamo z medaljami. Ni posebnega vzdušja ali kakšnega pretiranega veselja. Jeseni nas čaka svetovno prvenstvo, zato se moramo takoj obrniti proti prihodnjim tekmam ter pozabiti na to, kaj se je doga- jalo v preteklih dneh,« je v uvodu dejal trener Marjan Fabjan, ki je ponovno presenetil s svojo mirnostjo ter osredotočenostjo le na tisto, kar sledi. In prav to ga dela posebnega, to ga uvršča med najboljše trenerje na svetu. »Zdaj bom naredil analizo od olimpijskih iger do tega evropskega prvenstva. Treba je pogledati, kje so bile napake, kaj se da spremeniti. Če smo delali v redu, potem bomo tako nadaljevali, v nasprotnem primeru bom poiskal nov načrt. Predvsem načrt za svetovno prvenstvo in potem za naprej mora biti dobro narejen,« je pristavil priljubljen »Fabi«. MITJA KNEZ Foto: JKS Gol Lupete za dvanajsto zmago Odlični Celjani še naprej neporaženi Nogometaši Celja so v 30. krogu državnega prvenstva v domači Areni Petrol premagali Aluminij z 1:0. Ki-dričani so bili tisti, ki so kot zadnji porazili Celjane. Tokrat niti oni niso prekinili celjskega niza neporaženo-sti, ki traja že devet tekem. Varovanci trenerja Igorja Jovičevića v drugem delu sezone še niso izgubili. Velenjski Rudar je tokrat z 1:0 izgubil na gostovanju v Kopru in na lestvici ostaja na sedmem mestu. Celjani so še naprej peti, in sicer s štirimi točkami zaostanka za Gorico. Sprememba sistema Jucie Lupeta je poskrbel za dvanajsto zmago celjskega moštva v sezoni. »Tekmo smo začeli z dvema napadalcema, kar počnemo zelo redko. Vedeli smo, da bomo s tem imeli morda malo manjšo posest, kot bi jo imeli v sistemu 4-3-2-1. A se je obrestovalo. Krilna napadalca sta igrala proti sredini igrišča, tudi Volaš se je gibal med obrambo in ljal, drugi je ulovil odbitek in načrt je bil uresničen,« je o spremembi igralnega sistema dejal domači trener Igor Jovičević. Spregovoril je tudi o strahu pred tekmo: »Razumljivo je, da je bilo prisotnega nekaj strahu kot posledica prejšnjih tekem, kjer je nasprotnik, morda tudi nezasluženo, v zadnjih sekundah zabil gol.« Prihaja Koper Celjani so na tridesetih tekmah zabeležili dvanajst zmag, osem neodločenih rezultatov in deset pora- zov. »Osvojili smo tri zelo pomembne točke in še naprej ostajamo blizu Gorice. Borba se nadaljuje. Fantom čestitam za vse, kar so pokazali, ne samo danes, ampak v celotnem spomladanskem delu. Mislim, da smo na pravi poti in da smo pokazali, da smo ekipa,« je pred nadaljevanjem sezone dejal Jovičević. Celjsko moštvo zdaj čaka nova domača tekma. V nedeljo bo v goste prišel venomer neugoden Koper. Srečanje 31. kroga se bo začelo ob 16.55. Koprčani so na lestvici mesto Lestvica 1. SNL MARIBOR 30 20 7 3 58:22 67 OLIMPIJA 30 15 7 8 42:28 52 DOMŽALE 30 15 6 9 57:34 51 GORICA 30 13 9 8 41:35 48 CELJE 30 12 8 10 37:33 44 LUKA KOPER 30 10 11 9 32:35 41 RUDAR 30 9 8 13 41:43 35 KRŠKO 30 6 12 12 33:46 30 ALUMINIJ 30 7 8 15 29:46 29 KALCER 30 1 8 21 21:69 11 za Celjani. Za njimi zaostajajo za tri točke, pri čemer tudi sami še naprej upajo na uvrstitev na četrto mesto, ki pelje v kvalifikacije za ligo Europa. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Jucie Lupeta je dosegel prvi prvenstveni gol v dresu Celja. Bil je odločilen na tekmi z Aluminijem. sredino, na ta način pa smo poskusili ustvariti višek in sprostiti prostor bo bokih. V enem takšnih napadov smo prišli do zadetka, kjer sta se oba napadalca, na katerih je bil danes poudarek, znašla pred golom, eden je stre- Odličen nastop modrih v Banjaluki Sedem članov Plavalnega kluba Neptun Celje je sodelovalo na mednarodnem mitingu v Banjaluki, kjer je nastopilo 391 plavalcev iz Srbije, Grčije, Makedonije, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Skupno je tekmovalo 36 klubov. Celjski klub so zastopali Hana Podbregar, Saška Podpečan, Aja Emma Wesensche-gg, Zala Bornšek, Anemari Košak, Oskar Pirc Kolar in Mitja Horvat. Vsem je uspel preboj v oba popoldanska finala, predvsem pa so si nabrali izkušnje. Anemari Košak je osvojila tri zlate medalje in eno srebrno, Hana Podbregar dve zlati, Saška Podpečan po eno zlato in srebrno, identičen izkupiček je uspel Mitji Horvatu, medtem ko se je Zala Bornšek v domovino vrnila s po eno srebrno in bronasto medaljo. MITJA KNEZ ŠPORT 19 V Celju vse pripravljeno za slavje Košarkarice celjskega At-hletea v finalni tekmi končnice državnega prvenstva proti Triglavu iz Kranja vodijo z 2:0 v zmagah. Prvo tekmo so v domači dvorani dobile s 66:54, v Kranju so bile uspešnejše s 60:50. Celjanke za nov naslov, ki bi bil zanje že trinajsti, potrebujejo le še eno zmago. Tako kot v Celju je bila tudi druga tekma v Kranju izenačena. Kranjčanke so v tokratni finalni seriji dober tekmec, za Athlete zelo neugoden. V letošnji sezoni so Athleteu še najbolj konkurenčne. Prva zaključna žoga Triglav je v prvem polčasu druge tekme vodil za šest točk. V Kranju so Celjanke tekmo dokončno odločile v zadnji četrtini, z zelo dobro obrambo in natančnostjo v napadu. »Čestitam igralkam za drugo zmago. Mislim, da smo do nje prišli povsem zasluženo. Tekma je bila zelo čvrsta. V prvem polčasu nismo našli svojega ritma, na koncu pa ujeli priključek in v nadaljevanju z energijo, ki je manjkala v prvem delu, dobili tekmo. Imamo tri zaključne žoge,« je po psihološko zahtevni tekmi dejal Damir Grgič. Shante Evans je v dresu Athletea dosegla 19 točk, Iva Slonjšak in Annamaria Prezelj sta jih prispevali po 14. Evansova je znova potrdila, da gre za odlično košarkarico. S skoki pod obročema je žoge pobirala kot za šalo, njena borbenost pa je izjemna. Brez nje bi bilo zasedbi Athletea zelo težko. Darilo za športnega direktorja Na dan druge finalne tekme je osebni praznik praznoval športni direktor ŽKK Athlete Uroš Kranjc. Trener za fizično pripravljenost ko-šarkaric Žane Bortek mu je po tekmi dejal: »Kaj želiš še lepšega za rojstni dan. Zmagali smo.« Uroš Kranjc mu je v šali in z nasmeškom odvrnil: »Po sezoni boš dobil plaketo, ker si igralke odlično fizično pripravil. Tekme dobivamo na moč. Čestitam.« In res je tako. Ljubljančan Bortek je odlično pripravil ekipo, ki ji dirigirata Damir Grgič in Jure Krajnc. Tretja, morda že odločilna tekma, bo na sporedu že danes. »Prepričan sem, da nas na tretji tekmi čaka polna dvorana. Vabim vse gledalce, da pridejo in nas podprejo na poti do novega naslova. Naredili bomo vse, da se igralke dobro spočijejo, na tekmi pa vse, da bo energija prava, da bo vse tako, kot mora biti,« je vse privržence celjskega kluba in tudi ostale pozval trener Damir Grgič. Današnji tretji finalni obračun med Athleteom in Triglavom se bo začel ob 18. uri. MITJA KNEZ Foto: GrupA Shante Evans (z žogo) tudi v finalni seriji v dresu Athletea kaže odlične predstave. Cinkarna generalni sponzor celjskih košarkaric Borut Kop, predsednik ŽKK Athlete Celje Celjski ženski košarkarski klub je na redni letni skupščini razširil upravni odbor. Nova člana sta postala Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center, in Marko Kramer, direktor in lastnik družinskega podjetja Kramer. Na željo dosedanjega člana izvršnega odbora Milana Kojića je skupščina sprejela njegovo razrešitev. Skupščina kluba je potrdila spremembo imena kluba v Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje. Sprememba je posledica prihoda novega generalnega pokrovitelja, Cinkarne Celje. Klub bo sodelovanje z novim generalnim pokroviteljem in kadrovske spremembe v ekipi predstavil na novinarski konferenci 9. maja. Athlete se kot generalni sponzor poslavlja po koncu sezone. O spremembah smo se pogovarjali s predsednikom ŽKK Athlete Celje Borutom Kopom. »Zahvaliti se moramo dosedanjemu generalnemu sponzorju Athleteu, ki je bil sooblikovalec vseh uspehov, ki smo jih nanizali v zadnjih letih. Izredno pa smo počaščeni in veseli, da bomo v prihodnje sodelovali s tako uglednim podjetjem, kot je Cinkarna Celje,« je povedal. Bi lahko dejali, da so novi partnerji prepoznali vaše dobro delo? Mislim, da je res tako. Program z mladimi košarkaricami, ki ga izvajamo v Celju, je zagotovo dober. Naš odnos do celjske in na splošno do košarke v Sloveniji je tisti pravi. Prepričan sem, da so vse to v Cinkarni Celje opazili in prepoznali, da smo pravi partner. Gledano s finančnega vidika je bilo v zadnjih sezonah za vas zelo težko. Zdaj bo zagotovo nekoliko lažje, mar ne? Zagotovo to zagotavlja nekoliko večjo stabilnost klubskega poslovanja. Vsekakor pa se bom kot predsednik kluba trudil, da se bodo vsi finančni vložki novega generalnega sponzorja dobro obrestovali, predvsem pri delu z mladimi košarkaricami. Njim moramo nuditi vse najboljše. Nedvomno smo »podhranjeni« in odslej nam bo lažje. Trenutno ste sicer osredotočeni v finalno serijo državnega prvenstva. Kako jo komentirate? Obe tekmi sta bili napeti in zelo zanimivi. Izenačeno je bilo do zadnjih trenutkov, a mi smo zelo zadovoljni, saj v zmagah vodimo z 2:0. Upam, da bomo dvignili še tretji pokal v sezoni. Želimo si polne dvorane, da nam morda že na tretji tekmi uspe priti do trinajstega naslova državnih prvakinj. MITJA KNEZ Se vrača Laščani in Polzelani še Klakočerjeva? trepetajo Celjske rokometašice so letošnjo sezono zaključile na domačem zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja. Po porazu v velikem finalu s Krimom (33:13) so osvojile drugo mesto. Žalčanke so po porazu v tekmi za tretje mesto z Ajdovščino (25:18) končale kot četrte. Zasedba Celja Celjskih mesnin v polfinalu ni delovala prepričljivo. Spremljali smo »mučenje« proti ekipi Zelenih dolin Žalec, ko je morda svoje naredil tudi velik vložek. Celjanke so si želele medaljo, ki pa so jo na koncu tudi osvojile. Visok poraz proti favoriziranim Ljubljančankam je bil neizbežen, ko so bile gostje boljše v vseh segmentih rokometne igre. »Vse naše igralke in strokovni štab si zaslužijo vse pohvale. Drugi smo v pokalu, tretji v prvenstvu. To je odlično. Zdaj moramo trdo delati še naprej z željo, da bomo v novi sezoni še kakšen gol bližje Krimu,« je po koncu sezone dejal domači trener Se-bastjan Oblak. Žalčanke je v zadnjem delu sezone vodil trener Aleš Fi-lipčič, ki je bil kljub dvema porazoma na sklepnem turnirju pokala Slovenije zadovoljen. »Izpolnili smo cilja, to sta uvrstitev na zaključni turnir pokalnega tekmovanja in v prvenstvu peto mesto. V strokovnem štabu smo zadovoljni. Zdaj vse misli usmerjamo v mlade rokometašice, saj nas čaka pet finalnih nastopov mlajših kategorij. Z mladimi delamo dobro, zato se za žalski klub ni bati,« je dejal Filipčič. Sezona je zdaj torej končana. Tako v celjskem kot žalskem taboru bodo začeli sestavljati ekipo za novo sezono. Vse glasnejše so govorice, da se bo v Celje vrnila odlična Maja Klakočer, ki je v zadnji sezoni nosila žalski dres. MITJA KNEZ V košarkarski ligi za prvaka so moštva odigrala tekme 8. kroga. Rogaška je v domači dvorani s 76:70 premagala polzelske Hopse, laški Zlatorog je v Novem mestu proti Krki izgubil z 90:76. V ligi za obstanek so košarkarji Tajfuna zmagali v Škofji Loki. Bilo je 92:8l. Šentjurčani so si že priigrali obstanek med prvoligaško druščino, medtem ko je še kar nekaj nejasnosti v ligi za prvaka. Polfinale končnice sta si že priigrali Krka in Rogaška, v zadnjih dveh krogih bo boj za preostali dve mesti. Sedma zmaga Slatinčani so v ligi za prvaka zabeležili sedmo zmago ob le enem porazu. Proti Hopsom je Darwin Davis dosegel 18 točk, na drugi strani Jakob Čebašek in Dejan Ćup po 17. »Za nami je izjemno težka tekma, kjer se nam je predvsem v drugi četrtini poznala odsotnost ka-petana Tadeja Fermeta, zato je napad deloval slabo. Z maksimalno borbenostjo in zbranostjo smo tekmo preobrnili in jo tudi dobili. Vzdušje v dvorani je bilo fenomenalno,« je po zmagi dejal trener Rogaške Damjan Novakovič. Gostujoči Boštjan Kuhar je ogorčeno pristavil: »Pretepeni in poraženi se vračamo iz Rogaške Slatine. Upam, da bomo tudi mi na prihodnjih tekmah zmogli igrati tako agresivno.« Polzelani so na četrtem mestu, ki še pelje v polfinale končnice. Danes bodo gostili domžalski Helios, v soboto pa jih čaka gostovanje v Laškem pri Zlatorogu. Velika verjetnost je, da bo prav tekma v Laškem odločala o usodi enih ali drugih. Brez Tratnika Laščani v Novem mestu niso bili v popolni postavi. Zelo se je poznala odsotnost bolnega Igorja Tratnika. Krka je bila boljša in je na koncu zasluženo slavila. »Čestitam domači ekipi Krke za zmago, ki je povsem zaslužena, saj so bili Novomeščani preprosto boljši od mojih fantov. Mi nismo bili razpoloženi tako, kot bi morali biti, če bi si želeli vknjižiti zmago. Morali smo nekoliko spremeniti način igre. Veliko priložnosti so dobili tudi igralci s klopi, a tega niso izkoristili. Delali smo preveč začetniških napak, premalo je bilo odločnosti, predvsem pri skoku v obrambi in napadu, zaradi tega pa smo na koncu tudi izgubili tekmo,« je po četrtem porazu v ligi za prvaka dejal trener Zlatoroga Aleš Pipan. Kapetan moštva Matej Krušič je dodal: »Za nas je bila tekma s Krko izredno zahtevna. Na žalost nam ni šlo niti v napadu niti v obrambi. Treba se bo zbrati in odigrati čim bolje proti Unionu Olim-piji, zagotovo pa bo o mestu v polfinalu odločala zadnja tekma proti Hopsom, na kateri moramo nujno zmagati.« Laški košarkarji bodo pri Olimpiji gostovali danes. MITJA KNEZ NE PREZRITE Fotoreportaža zaključnega pokalnega ženskega rokometnega turnirja. stran 30 MA LIOGLASI/ INFORMACIJE C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266. marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si STROJI PRODAM ENOOSNO prikolico Nik, tiaktorsko, nosilnost 2,5 t, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 070 419-68 6. 767 OBRAČAlNIKia traktor Tomo Vinkovič prodam. Telefon 041 285-424. k 79 PAJEK Sip, dvovrctenski, so lidno ohranjen, prodam. Ceia podogovoiu. Telefon 040 9П3-411. 794 DVOBRAZDNE obračalne pluge 1andsb7rg, 12 col, peresaste pluge Rabe, 14 c7l in traktor Casse Štajer CS 78, letnik 2000, prodam. Telefon 051 648-647 in 041 808-421. 804 Z vami že več kot 115 letin. DNEVA od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 KUPIM TRAKTOR, prikolico, mulčar, frezo, koso, motokultivator, priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 671 telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si Zagotovljena višina zavarovalne premije za izbrano jamstvo. TRAKTOR, kakršenkoli letnik in v kakršnemkoli stanju, ter ostalo mehanizacijo kupim. Telefon 030 624-810. p POSEST PRODAM Naročite Novi tednik in prejeli boste 20 evrov dva DESETAKA Citycentra Celi 400 evrov bomo podelili 10 izžrebanim naročnikom * * Vsak od 10 izžrebanih naročnikov (starih in novih) bo prejel darilne bone Desetak Citycentra Celje v vrednosti 40 evrov. Žreb bo 18. julija. Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačne vse posebne izdaje Novega tednika 4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje vsak teden možnost osvojitve lepih nagrad v nagradni križanki v/ C "O - - CD •u > O C *■ T" ' Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem dva DESETAKA Citycentra Celje = 20 evrov. ime in priimek: Naslov: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označite): | | v enkratnem znesku 114 evrov | | za 6 mesecev 57 evrov | | mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ШШ MANJŠE zemljišče (50 arov) prodam. Telefon (03) 5793-337. Š ODDAM PRODAM PRODAM K triglav.si t/W' ♦ Г triglav Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. NA Pečovju nad Štorami prodamo kmetijsko, delno zazidalno zemljišče, 21.289 m2 in gozdno zemljišče, 1.335 m2. Telefon (03) 781-0034. 776 BIVALNI vikend s fasado Demit in pokrit z bobrovcem, v Dramljah, asfalt do objekta, prodam za 46.000 EUR. Telefon 051 647-199 . 8 00 STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje v Rimskih Toplicah oddam v najem. Telefon 031 576-9 0 3, popoldne ali zvečer. 783 GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Pucovi ulici 1 v Celju, oddam v najem. Telefon 070 810-371. 784 OPREMLJENO stanovanje, majhno, brez najemnine, samo tekoči stroški, oddam za nedoločen čas pošteni, preprosti ženski. Telefon (03) 5774-707. 795 RAZTEGLJIVO okroglo mizo (lužen hrast) s štirimi stoli prodam. Telefon 041 783125. 801 PREPROGO, 3,10 x 2 m, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon (03) 573-9345. 812 DVA bikca, čb, težka 120 in 150 kg, prodam. Kupim kravo ali telico za zakol. Telefon 031 743-351. 786 KOZO z dvema mladičema prodam. Telefon 5774-133, 031 578-121. 796 TELICO, brejo 4 mesece, težko 600 kg, prodam. Telefon 031 211-560. 799 KOZO z dvema mladičema prodam za 150 EUR. Telefon 068 615-711. 798 TELIČKO, pasma limuzin, težko 115 kg, tri kozličke, dve samici srnaste pasme, brez rogov in samca brez rogov, prodam. Telefon 5716-516. p BIKCA simentalca, težkega slabih 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-700. 806 ШИШН i astrologinja 0906430 ceria pogovora za minute јв 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operateija DVE telici, simentalka je zelo težka, breja 8 mesecev in limuzin, težka 300 kg, prodam. Telefon 041 322-232. 805 PRAŠIČE, težke od 40 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p BIKCA, pasme limuzin, težkega približno 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 809 PAŠNO telico, rjave pasme, brejo osem mesecev in pol, iz reje proste BVD, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 811 DVA ovna, js pasme, stara pet mesecev, primerna za pleme, prodam. Telefon 041 685-913. L 69 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 68 KUPIM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, mesni tip, prodamo za 1,50 EUR/kg žive teže. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732. 639 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI, enoletne, za rejo ali zakol, bomo prodajali do petka, 28. aprila 2017 na farmi Roje pri Šempetru. Telefon (03) 700-1446. 762 NEMŠKI ovčarki, stari dva meseca, ugodno prodam. Telefon (03) 577-3013. 785 DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š 150 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p MLADEGA kozliča poka, srnaste pasme, brez rogov, kupim. Telefon 041 563725. 808 PRODAM 50 l domačega vina, jurka in izabela, prodam. Telefon 041 830-841. 789 VINO, rdeče, modra frankinja, po 1,30 EUR/l, prodam. Telefon 031 290-239. Š 02 Posevki in plodovi MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Z vsakim sončnim zatonom, v vsaki večerni zarji lepota premaga smrt... ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, prababica in sestra MARINA FIDERSEK s Ponikve pri Žalcu 45 V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvaležni smo osebju Doma Nine Pokorn ter bolnišnici Celje za strokovno oskrbo in pomoč, gospodu župniku za opravljen obred, JKP Žalec ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem, ki ste se ji poklonili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Zelo jo pogrešamo. Žalujoči: vsi njeni Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce... OSMRTNICA Tiho nas je zapustila naša draga žena, mami in babica HILDA TURNŠEK iz Zagrada 71 a, Celje (3. 1. 1943 - 23. 4. 2017) Od nje se bomo poslovili v petek, 28. aprila, ob 15.30 na pokopališču na Rečici ob Savinji. Mož Aco, hči Anja, sin Rok z Meto, vnuki Gašper, Kristina, Gaber, Urh in Vid Prvega maja bo minilo deset let, kar te več ni, a spomin nate še vedno živi. V SPOMIN dragemu sinu in bratu DANIJU HOSTNIKU (7. 5. 1975 - 1. 5. 2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi tvoji najdražji VINO - mešano belo, mešano rdeče, modra frankinja, sauvignon, cena od 1,10 EUR naprej, možna dostava, prodam. Telefon 041 382-735. p OSTALO VEČ klafter bukovih drv, z možnostjo dostave, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 070 724-188. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, atija in dedija BOŽIDARJA BALOHA s Poti na Kobivjek 1, Laško (1950 - 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Milena, sin Bogdan, hčerka Petra, zet Aleš in vnuk David Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, ata, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCIJA VRHOVŠKA iz Kompol se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja ter podarjene sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, gospodu župniku Mihi Hermanu za opravljen obred in sveto mašo, pevcem skupine Eros za odpete pesmi slovesa in gospe Ivanki Tofant za ganljiv poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste bili z nami ob njegovem slovesu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 802 PRODAM KOZO s svežim mlekom in dva »kšira« za konja prodam. Telefon 031 733-965. 752 KOSILNICO Bcs bencin, petrolej in dvodelne okrasne sani prodam po ugodni ceni. Telefon 041 941-452. 782 [rl)i: ] m astrologinjaa jasnovidnosti m H Ш Л0С BI0TERAPIJEL KERAMIKO, na zalogi ali po naročilu, in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon 051 617-220 - keramika in 041 617-220 - gradbeni material. 807 MOŠKI iz Ljubljane, podjetnik, 175, star 45 let, atletske postave, išče prijetno žensko, staro od 30 do 50 let, za izlete na morje, v toplice, za rekreacijo in za savno. Telefon 031 595-834. p ZAPOSLIMO prodajalca - skladiščnika z izpitom za viličarja. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna. 807 Zenitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si PRESKRBLJEN, urejen moški, star 46 let, bi rad spoznal žensko, staro od 35 do 43 let, za resno zvezo. Pokliči ali pošlji SMS - telefon 070 543-964. 791 ZAPOSLITEV DELO iščem: pomoč starejšim, različno čiščenje poslovnih prostorov, hiš, likanje, urejanje vrtov, zelenic itd. Telefon 031 552-028. Š Zaposlimo voznika tovornega vozila (c+E) (Podčetrtek) Kontakt: 031 349 497 Zaposlimo strojnika - TGM (Podčetrtek) Kontakt: 031 349 497 GAAL Gradnje, d. o. o., Sela 1, 3254 Podčetrtek Čeprav med nami več te ni, tvoja dobra volja še živi. Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata in starega ata IVANA SRNOVRŠNIKA iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini (2. 8. 1929 - 18. 4. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen cerkveni obred, govornici, cerkvenemu pevskemu zboru in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi domači GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 757 radio cehe NE prepustite svoje usode, svojo prihodnost si lahko krojite sami. Vedežujem iz kart, pogovori v stiski. Vedeževanje Sonja, Sonja Krajnc, s. p., Pod gabri 31, Celje, telefon 090 62-06, cena minute 1,96 EUR. 797 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420 ttl-041054 206 Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko Poroke Žalec Poročila sta se: Katja GAJ-ŠEK in Tadej LUŽAR, oba s Polzele. novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC Smrti Celje Umrli so: Janez SRNO-VRŠNIK iz Gorice pri Šmartnem, 88 let, Jožef STEPI-ŠNIK iz Šmiklavža pri Škofji vasi, 88 let, Vilhelmina ŠTU-CIN iz Celja, 98 let, Gabrijela RORIČ iz Celja, 84 let, Ruža TERČIČ iz Celja, 92 let, Marija PETEK iz Spodnje Rečice pri Laškem, 93 let, Marija KANDOLF iz Marijine vasi, 82 let, Marija ZADRAVEC iz Velenja, 77 let, Zofija TER-ŠEK iz Celja, 83 let, Leopold ZORKO iz Polul, 68 let, Milan PLETERSKI iz Celja, 86 let, Frančiška ŠELIGA iz Kavč pri Velenju, 70 let, Vida BA-UDEK iz Žalca, 84 let, Štefan KOPRIVC iz Galicije, 61 let, Ferdinand FUNKEL iz Lo-krovca, 84 let. Žalec Umrli so: Branka KRAJNC iz Gotovelj, 60 let, Anton FLORJANČIČ iz Gotovelj, 76 let, Angela POSEDEL iz Žalca, 99 let. Velenje Umrl je: Ivan ZAKRAJŠEK iz Velenja, 86 let. n 788 L 67 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 27. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 28. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. RIHANNA - LOVE ON THE BRAIN (5) 2. CHAINSMOKERS & COLDPLAY SOMETHING JUST LIKE THIS (6) 3. STARGATE FEAT. P!NK & SIA - WATERFALL (6) 4. LORDE - GREEN LIGHT (4) 5. TAKE THAT - GIANTS (3) 6. ZAYN FEAT. PARTYNEXTDOOR STILL GOT TIME (1) 7. FANNY ANDERSEN - KIDS (2) 8. ELLE KING - WILD LOVE (3) 9. KASABIAN - YOU'RE IN LOVE WITH A PSYCHO (2) 10. LIFE OF DILLON - ROCKS (1) DOMAČA LESTVICA 1. MANOUCHE - RANDEVU (4) 2. ALYA - HALO (3) 3. NUSKA DRASCEK - FLOWER IN THE SNOW (5) 4. SIDDHARTA - DOLGA POT DOMOV (1) 5. ŽIGA RUSTJA - RABIM SAMO TEBE (4) 6. DRUSTVO MRTVIH PESNIKOV - CIP (2) 7. LAMAI - PROTI VETRU (5) 8. MISTERMARSH - LUPINA (3) 9. MONOLITS - IME (2) 10. BILBI - RESETIRAJ ME (1) PREDLOGA ZA TUJO TEXAS - TELL THAT GIRL LADY GAGA - THE CURE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ANABEL - OB KAVI AMADEA BEGOVIČ - LE SRCE Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 29. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 30. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Valentina in Luka Novak, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 1. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- Po slovensko s Katrco 1. Zaka pa ne: Malo nora sva 2. Šok kvintet: So najlepše pesmi že napisane 3. Glas: Kdor srcu sledi 4. Šepet: Sedem petkov 5. Kraški kvintet: Ko boš prišla v moje sanje mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Valentina in Luka Novak, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 2. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 3. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Kino CINEPLE Spored od 26 4. do 3. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Hitri in drzni 8 - akcijski triler od četrtka do ponedeljka: 13.30, 16.10, 17.30, 18.30, 20.10, 21.10, 22.20 torek, sreda: 13.30, 16.10, 17.30, 18.30, 20.10, 21.10 Kako biti latino ljubimec - komedija od četrtka do ponedeljka: 18.40, 20.20, 22.35 torek, sreda: 18.40, 20.20 Koliba - drama od četrtka do srede: 21.00 Lepotica in zver - fantazijski, muzikal od četrtka do srede: 19.40 Mali šef - animirani, sinh. od četrtka do torka: 14.30, 16.30, 18.20 sreda: 16.30, 18.20 Mali šef - animirani, sinh., 3D od četrtka do torka: 13.30, 15.30, 17.20 sreda: 15.30, 17.20 Pasji smisel življenja - tragiko- medija, pustolovski od četrtka do torka: 13.40, 18.50, 20.50 sreda: 18.50, 20.50 Sledi življenja - fantazijski, triler od četrtka do ponedeljka: 22.10 Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh od četrtka do torka: 14.50, 16.50 sreda: 16.50 Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh, 3D od četrtka do torka: 14.10, 16.00 sreda: 16.00 Upokojitev v stilu - komedija od četrtka do torka: 19.20, 21.20 sreda: 19.20 V mreži - drama, fantazijski od četrtka do torka: 17.50, 20.00 sreda: 15.50, 21.20 Varuhi galaksije, 2. dejanje - akcijski, fantazijski sreda: 20.00 Velikanka - pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 15.40 Zajčja šola: Varuhi zlatega jajca - animirani, sinh. od četrtka do torka: 15.00, 16.40, 18.00 sreda: 16.40, 18.00 Zajčja šola: Varuhi zlatega jajca - animirani, sinh., 3D od četrtka do torka: 13.50, 15.40 sreda: 15.40 SREDA 19.00 Ona - drama ČETRTEK 19.00 Neznanka - drama PETEK 18.00 Neznanka - drama 20.00 Mama - drama SOBOTA 16.00 Mali šef - animirana komedija 18.00 Mama - drama 20.00 Neznanka - drama NEDELJA 18.00 Neznanka - drama 20.00 Mama - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Mali šef - animirana komedija, sinh. 19.00 Povedka o gozdu - dokumentarni 20.00 Izginotje - kriminalka, triler SOBOTA 18.00 Izginotje - kriminalka, triler 18.30 Povedka o gozdu - dokumentarni 20.00 Toni Erdman - komična drama 20.15 Velikanka - ZF akcijska komedija NEDELJA 16.00 Mali šef - animirana komedija, sinh., 3D 17.30 Povedka o gozdu - dokumentarni DOGODKI MED 3-5.in 11.5. 2017 SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 3. maj, Pravljične dogodivščine ob 10. uri s pravljičarko Dragico ČETRTEK KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 4. maj, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta Zaželjene prijave na 03 426 17 66 ČETRTEK, GLASBA FILM 4. maj, Psihiater in psihoterapevt Irvin D. Yalom ob 17. uri Predava dr. Maja Krajnc PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 8. maj, Kuba po Fidelovi smrti ob 17.30 Predava Ervin Strmčnik PONEDELJEK, KNJIŽNICA VOJNIK 8. maj, Pravljične dogodivščine ob 17. uri z ustvarjalno delavnico PONEDELJEK, KNJIŽNICA DOBRNA 8. maj, Zaključna prireditev Malčka bralčka ob 10. uri s podelitvijo priznanj SREDA, KNJIŽNICA DOBRNA 10. maj, Pravljične dogodivščine ob 17. uri s pravljičarko Mileno SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 10. maj, Eko pravljica Varujmo drevesa ob 17. uri Dijaki 3. letnika Gimnazije Celje - Center ČETRTEK, LAPIDARIJ 11. maj, Odprtje 13. Študijske razstave likovnih izdelkov ob 18. uri dijakov programa umetniška gimnazija na GCC ■TW*"* 18.00 Velikanka - ZF akcijska komedija 19.00 Toni Erdman - komična drama 20.15 Mesečina - akcijska biografska drama Kulturne prireditve SREDA, 26. 4. 17.00 Hotel Benda Mozirje Stopinje prijateljstva glasbena, literarna in likovna prepletanja kulturnikov Prekmurja in Zgornje Savinjske doline 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Javna produkcija vstop prost 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje NAPOVEDNIK 23 19.00 Mestna knjižnica Velenje Zaključek bralne značke za odrasle in pogovor s Tonetom Partljičem pogovor bo vodila Andreja Ažber 19.30 Celjski dom_ Kvartet saksofonov Niobe koncert 19.30 Dom kulture Velenje 50 odtenkov ženske -Barbi šov igra: Barbara Vidovič SOBOTA, 29. 4. 19.00 Kreativni atelje Manja Vadla Celje_ O čem poje ruska duša? glasbeno-pesniški večer NEDELJA, 30. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi Ostale prireditve SREDA, 26. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Knjižnica Šmartno v Rožni dolini Pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Galerija Velenje_ Astrologija skozi intuicijo predavanje z delavnico bo vodila Breda Erjavec 17.00 Mestna knjižnica Velenje Knjige, naše prijateljice ura pravljic je namenjena otrokom, starejšim od treh let; pripovedovala bo Edita Prah Šincek V Gradbeni trgovini G7 nov salon keramike in kopalniške opreme 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura ČETRTEK, 27. 4. 11.00 Spomenik pri planinskem domu na Boču Osrednja slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju SOBOTA, 29. 4. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 Hom_ Likovna delavnica na Homu 9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem rabljenih knjig NEDELJA, 30. 4. 11.00 Citycenter Celje Bravo, putka pravljica v otroškem parku Džungla 19.00 Pušn šank Pr Tini_ Tradicionalno kresovanje gosti večera: ansambel Donačka novi tednik Čeprav marsikatera trgovina z gradbenim materialom »diha na škrge«, se v Gradbeni trgovini G7 na Stranicah lahko pohvalijo z odličnimi poslovnimi rezultati. »Zavedamo se, da sta v današnjih kriznih časih za večino najbolj pomembni cena in čas, zato svojim strankam zagotavljamo zavidljivo razmerje med ceno in kvaliteto ter hiter servis.« pravi direktor Tomaž Goršek. Prodajalna na Stranicah nudi vse za gradnjo od temeljev do strehe. V pritličju in dvorišču so razstavljene barve, lepila, delovna zaščita, razna orodja, vijaki, zidaki, tlakovci, strešne kritine, strešna okna, vse za ogrevanje ... V soboto, 22. aprila, so v prvem nadstropju trgovine otvorili nov salon keramike in kopalniškega pohištva. V razstavnem salonu vam bodo z veseljem izdelali brezplačen izris kopalnic po vaših željah in svetovali pri nakupu. V sodelovanju z ekipo keramičarjev z dolgoletnimi izkušnjami pa vam bodo kopalnico na ključ izdelali že v 10 dneh. Promocijsko besedilo 20.00 Kajak kanu klub Nivo Celje, na Špici Tradicionalno kresovanje na Špici gosti večera: Vera Šolinc in Originali Šentjurjevo 2017 SREDA, 26. 4. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šentjurjeva revija odraslih pevskih zborov območno srečanje pevskih zborov ČETRTEK, 27. 4. 1.00 do 16.00 Pred Muzejem južne železnice Šentjur Razstava starodobnih avtomobilov in motorjev TOREK, 2. 5. 19.00 Cerkev Marije sedem žalosti na Botričnici Jurjev etno koncert na Botričnici glasbeni gostje: Ethnotrip Postavljanje mlaja ČETRTEK, 27. 4. 15.00 Športni park Imeno 17.00 Pri Gasilskem domu Sela Virštanj 17.00 Arja vas PETEK, 28. 4. 18.00 Pred Osnovno šolo Kozje SOBOTA, 29. 4. 14.00 Pri cerkvi sv. Petra na Bučah 17.00 Drešinja vas 17.00 Olimje pri kapeli 17.00 Lesično 18.00 Pred gasilskim domom Pristava pri Mestinju NEDELJA, 30. 4. 10.00 Polje ob Sotli_ 17.00 Vas Zagorje_ 17.00 Terme Olimia Podčetrtek 18.00 Pred gasilskim domom v Podčetrtku 18.00 Na Banovini, Virštanj Prvomajske budnice PONEDELJEK, 1. 5. Prebujala vas bo Godba Zabukovica 6.00 Griže Prebujala vas bo godba Orlica 7.00 Podsreda 7.45 Kozje 8.45 Bistrica ob Sotli Prebujala vas bo Pihalna godba iz Desinića 7.00 Podčetrtek 7.30 Hotel Breza 8.00 Pristava pri Mestinju 8.30 Polje ob Sotli ШП7Г muzej noveJSezgodovlne I celje 9.00 Virštanj-Banovina 9.30 Golobinjek 10.00 Imeno 11.00 Olimje 12.00 koncert na trgu vasi Lipa Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: Osemdeseta@ Celje 1980-1989; do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Slovenski strip 2003-2016; do 7. 5. Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Jožeta Ciuhe, Dolga pot; do 30. 4. Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: razstava umetniške fotografije Jureta Krava-nje; do 30. 4. Celjska kulturnica: fotografska razstava Vanje Tajnšek; do 28. 4. Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Terra sencata avtorja Marka Freliha; do 30. 4. Osrednja knjižnica Celje: razstava o delu in življenju Jo- hanna Gabriela Seidla; do 30. 4.; razstava Znameniti Teharčani ob prazniku Mestne občine Celje, avtor Matej Ocvirk; do 31. 5. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.; Pokrajinski muzej Celje: razstava Filatelistična dediščina Celja; do 31. 8.; razstava Uganke celjskega stropa; do 22. 5. Aq galerija Celje: slikarska razstava Bena Artnaka Sen slike; do 2. 5. Likovni salon Celje: samostojna razstava Sanele Jahić; do 21. 5. Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Svetovni dan mladih prostovoljcev in Svetovni dan zdravja; gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje; do 30. 4. Železarski muzej Teharje: razstava Praznovanje prvega maja; do 30. 5. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 29. 4. Knjižnica Laško: razstava Razglednice - zapisi spominov; do 6. 5. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: fotografska razstava Nikogaršnja zemlja avtorice Ines Krivec; do 3. 5. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Tomaža Perka, Retrovizor; do 7. 5. Galerija Velenje: razstava 3. kamen od Sonca; do 20. 5. ŽIVEL 1. MAJ, PRAZNIK DELA! Obiščite Delavsko Celje na stalni razstavi Živeti v Celju! CeLeIA- mesto pod mestom Javno vodstvo Nedelja, 30. april 201 7, mm P fäP ün Pok«|lmkl Pokrajinski muzej Celje Informacije: T: 03/4280962 ali 031612618 E: muzej(®pokmuz-ce,si Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Preobrazba mladega režiserja David Belina posnel kratek film po noveli Franza Kafke Za zaključno projektno nalogo v četrtem letniku se je dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju David Belina odločil, da bo po znani noveli Franza Kafke Preobrazba posnel kratek film z istoimenskim naslovom. Po ponedeljkovi premieri v Mestnem kinu Metropol in po dobrih odzivih občinstva to ne bo njegov zadnji film. David Belina je mlad in ambiciozen dijak, ki je srednjo medijsko šolo izbral zato, da bi z njo pridobil čim več uporabnih znanj o snemanju filmov, kar ga zelo veseli. Zato že ves čas srednje šole snema filmčke in sodeluje kot asistent režije pri snemanju reklam in videospotov. »Rad sem v okolju, kjer se ustvarjajo zanimive stvari, da ne zastanem in da se naučim čim več novega.« Nekaj novega in zagnanega je tako njegov izdelek z osrednjo temo osamljenosti posameznika v družbi, ki ogroža njegovo svobodo. »Zgodba me je zelo pritegnila. Poleg tega sem film posnel po njej tudi zato, ker zgodbo poznajo moji sovrstniki in v njej sem tudi videl potencial za dober film,« je povedal David Belina. Od konca novembra do januarja je pisal scenarij. Ko je bil končan, se je odločil, da bo poiskal igralce. »S pomočjo mentorja Alena Pavšarja, ki mi je ves čas stal ob strani pri nastajanju filma, sva izbrala primerne igralce. Nejca Jezernika sem poznal in sem ga želel za glavno vlogo, saj ga redno spremljam v Gledališču Zarja Celje.« Profesionalen pristop mladega režiserja Čeprav je bil Nejc v tistem času zelo zaseden, je vlogo sprejel, saj ga je David navdušil s svojim profesionalnim nastopom. »Ko sva se dobila na kavi, je prišel zelo pripravljen. Imel je že napisan potek snemalnih dni in v glavi ter na papirju dodelano, kako bo ves film narejen od začet- David Belina (drugi z desne) upa, da se mu bodo s pomočjo tega filma odprla vrata na AGRFT. Nejc Jezernik (prvi z leve) v glavni vlogi ka do konca. Popolnoma me je prevzel s svojim ambicioznim nastopom in predanostjo delu. S sabo je imel že napisano snemalno knjigo. Delal sem s super ekipo in cel proces nastajanja filma je bil velik užitek,« je povedal Nejc Jezernik, ki ga je navdušila tudi zgodba filma.« Prvi snemalni dnevi so bili konec februarja in so se končali v začetku aprila. »Imeli smo osem snemalnih dni. Na dan smo posneli približno minuto filma,« je dodal režiser. Postavitev scene je bila nov izziv. David je narisal sceno, stric mu je pomagal izdelati ogrodje sten. Te so nato postavili za tri snemalne dni v Ipavčev kulturni center v Šentjurju. Poleg snemanja v Šentjurju so nekaj posnetkov naredili tudi v Šmarju pri Jelšah. Po snemanju je sledila montaža in zadnje dni pred premiero je režiser delal še manjše popravke. A profesionalni niso bili samo na snemanju. David je s prijatelji pripravil pravi filmski napovednik in plakate. »Želel sem biti čim bolj profesionalen, da bi vsi, ki smo delali pri projektu, odnesli čim več znanja. Rad delam z ljudmi, ki so pametnejši od mene. Zato sem upošteval nasvete tistih, ki so skrbeli za posamezne dele filma. Nasvete >lučkar-ja<, nasvete fotografa in seveda nasvete Alena Pavšarja.« Četudi je film kratek, zahteva veliko časa in tudi nekaj denarja. »Za film gre kar nekaj denarja. A ko vidiš končni izdelek, pozabiš, da si vanj karkoli vložil.« Poleg precej lastnega denarja so fantje pridobili tudi nekaj sponzorskih sredstev. David Belina je radoživ in nasmejan mladenič, zato so bili nekateri presenečeni, da je posnel dramo. »Drame res ne sovpadajo z mojim optimističnim pogledom na svet, zato bi kasneje rad posnel tudi romantično dramo ali kakšen muzikal, da bi gledalci veseli zapustili kinodvorano. Rad bi tudi režiral v gledališču.« Ambicioznost mladega Belino pelje v smelo prihodnost, ki podpira srčne in goreče ljudi. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Matic Javornik FOTO TEDNA Zelena je zakon! Foto: SHERPA Tednikove,«zgodbe St. 17 / Leto 72 / Celje, 26. april 2017 Celjanke v domačem Golovcu odlične druge „ 0 Na kislo »župo« in šilce Golaž s pivom in domačega str. 29 balzamičnim kisom str. 35 Gnilo jajce z babico in dedkom str. 45 26 INTERVJU Vsak si lahko ustvari svoj rajski vrtiček Na vrtu z Jernejo Jošar, agronomko in priznano avtorico knjig o vrtnarjenju Na naslovnici svoje zadnje knjige izgleda kot svetlolasa gozdna vila. Z veliko košaro in zalivalko v rokah daje vtis, da so brklja-nje po zemlji, sajenje rastlin in urejanje lastnega vrta nekaj najbolj samoumevnega in enostavnega. Ko z njo spregovoriš, te v to tudi prepriča. Sobivanje z naravo in pridelava domače hrane sta očitno lahko precej bolj enostavna, kot se zdi ob zgledih naših staršev in starih staršev. Že od nekdaj je vedela, kaj bo v življenju počela. Pri odločitvi za študij je kolebala med biologijo in agronomijo. V prid slednje je pretehtala njena želja po pristnem stiku z zemljo. Otroštvo je v domači Murski Soboti v veliki meri preživljala na majhni kmetiji babice in dedka. Čeprav se je to njenim vrstnikom zdelo povsem neverjetno, je bilo še tako duhamorno opravilo na vrtu zanjo svojevrsten užitek. Svoj konjiček je spremenila v poklic in podjetniško idejo. Njeno podjetje Cvetlična ponuja znanje, opremo in rastline na trgu že od leta 2008. S poslovnim partnerjem iz podjetja Trajnice Carniola sta na obrobju Ljubljane zasnovala Vrtnarsko hišo. V čudovitem kotičku, ki mu Jerneja pravi raj, je spregovorila tudi za Novi tednik. Danes se veliko govori o ustvarjanju zelenih delovnih mest, podjetniški samoini-ciativi, kmetovanju in vrtnarjenju kot perspektivnih dejavnostih. Pri vaših začetkih verjetno ni bilo tako. Ko sem kon- »Vrtnarjenje nas nauči vztrajnosti, opazovanja, potrpežljivosti. Sčasoma bomo postali bolj samozavestni in ne bomo za vsako figo iskali rešitev na spletu. Dobro je, če v delo vključimo tudi otroke. Da se naučijo delati na zemlji, da se naučijo obnašati do narave. To jim bo v sodobnem svetu še kako koristilo.« čala študij, o takšnih stvareh ni bilo nobenega govora. Kot naši starši smo si tudi mladi poskušali najti službo. Moja prva je bila v Ljubljani in po spletu okoliščin sem tudi ostala. Še posebej, odkar sem samostojna podjetnica, se zavedam, da je bila odločitev dobra. Ljubljana je za ekološko dejavnost precej večji in bolj hvaležen trg. Vrtnarji v Prekmurju ekološko sadiko težko prodajo, že če je malo dražja od navadne. Jaz pa nasprotno težko zagotovim dovolj ekoloških sadik. Ker jih sama ne vzgajam, jih vozim iz Prlekije. Če podjetniška pot vsaj na začetku ni bila predvidljiva, pa ste bili ekologiji zavezani od začetka. Povedati moram, da sem bila na tem področju popoln samouk. Na fakulteti o tem nismo slišali veliko. Po drugi strani sem morala preštudirati debele »bukve« o kemikalijah in raznih fitofarmacevtskih sredstvih. Zavestno sem vse pozabila še isti trenutek, ko sem stopila iz profesorjevega kabineta. Kako ste stopili v medijski svet, kako je nastala prva knjiga? V bistvu se mi je vse skupaj nekako zgodilo. Ko sem ustanovila svoje podjetje, sem svojo dejavnost širila tudi s predavanji. Ko si mlad in neznan, si lahko vesel, če imaš priložnost predavati zastonj. Veliko sem se izobraževala in v eni od knjigarn postala kar redna gostja. Po nekem predavanju v tisti knjigarni me je naslednji dan v poštnem predalu čakalo elektronsko sporočilo, če bi bila pripravljena na resno sodelovanje z založbo. Med poslušalci je bil namreč tudi eden od urednikov, ki mu je bil moj način dela všeč. Tako je nastala prva knjiga Ekološko vrtnarjenje za vsakogar. Kakšen mesec za njo je izšla druga, pisala sem jo skoraj vzporedno, Moj vrt je lahko balkon. Tretja, še čisto sveža, Vrtnarimo z Jernejo, je takšna, kot sem si jo od vedno želela. Naslovi vaših knjig zvenijo prepričljivo, a vendar - je vrtnarjenje res za vsakogar? Kdo najpogosteje pride k vam po nasvet? Vedno več je mladih in ravno zaradi njih sem napisala zadnjo knjigo. Vse je plod mojih izkušenj. Zato je večina stvari vezanih na celinsko podnebje, ki ga najbolj poznam. Iz lastnih izkušenj tudi in reče: »Vse mi povejte, čisto ničesar ne vem.« (smeh) Ampak vsi se učimo do konca življenja. Obrača se na bolje in prepričana sem, da ima vrtičkarstvo še lepo prihodnost. Včasih vidiš kakšen lep vrt s prstjo, ki kar kliče po tem, da bi človek zaril prste vanjo. Večinoma pa imamo izkušnje precej drugačne. Kako trdo in zbito zemljo spremeniti v rajski kotiček, kot ga vidimo pri vas? Največja težava na naših vrtovih so odkrita tla. Če se ozremo po naravi, odkrite zemlje ne bomo našli nikjer. Narava vedno najde način, da jo prekrije in zaščiti. Naši vrtovi in njive pa so večinoma goli in prepuščeni sončni pripeki, ki izsušuje tla in uničuje drobnoživke, veter povzroča erozijo in zemlja se proti temu bori s plevelom. Spomnim se svoje profesorice, ki je pripovedovala, kako so jo zaradi visokega plevela po daljši odsotnosti vsi sosedje grdo gledali. Pridelek je bil pa vseeno krasen. Plevel je lahko koristen, ker v tleh ohranja vlago in rastlinam dela senco. Če plevela nočemo, moramo vmesni prostor pokriti z organskimi za-stirkami. Tako hkrati ohranimo zemljo vlažno, s tem ko zastirka razpada, pa tla tudi gnojimo in ustvarjamo rodovitni humus. Seveda imajo vsaka tla svoje posebne lastnosti in nekatera so precej težje obvladljiva. Je pa marsikaj mogoče berejo, so te površine kar nekaj časa prazne. Pri dobrem načrtovanju se to ne bi smelo zgoditi. Podobno je s spomladanskim gnojenjem. Večkrat se sprašujem, kam vozijo takšne ogromne količine hlevskega gnoja. Potem vidim ogromne kupe na kakšnem majhnem vrtičku. Če bi lastniki vedeli, kaj počnejo, bi vsako leto zmerno pognojili samo četrtino. Starejše generacije so na vrtovih enostavno povzele sistem kmetov z velikih njiv. Ampak stvari niso ravno primerljive. Preden vzamemo motiko, je torej treba vrtnariti s svinčnikom. In to pozimi. To je čas za branje, izpisovanje in načrtovanje. To pozabljamo. Tudi zelo zavzeti vrtičkarji tega ne počno. Svetujem vam, da vrtnarski priročnik berete kot roman. Na ta način boste dobili celosten vpogled v delo na vrtu in boste kakšno težavo znali odpraviti tudi sami. Če na svetovnem spletu ali v priročniku poiščete zgolj odgovor na zelo določeno vprašanje, boste vedno odvisni od instant rešitev. Tudi pri ekološkem vrtnarjenju lahko proti ušem dobite primerno škropivo. A če ne bomo stvari pogledali celostno, bomo spregledali, da smo prst morda pregnojili, da bi se tako nadlogo dalo preprečiti že na začetku. Vaši nasveti nas spodbujajo, da se vrnemo k naravi, a hkrati zahtevajo, da pre- vem, kaj pomeni vrtnariti, ko nimaš skoraj nobenega prostega časa. Ko sem ustanovila podjetje in sem ogromno delala, veliko predavala in bila skoraj ves čas na poti, sem brez večjih težav obvladovala manjši vrt. In to bi rada predala mladim. Da lahko imaš vrtiček, tudi če si mamica na porodniškem dopustu, tudi če moraš vse popoldneve prevažati otroke z ene dejavnosti na drugo, če hodiš v službo in si polno zaposlena mama. Seveda razumem skrbi prihodnjih vrtnarjev, ker imajo še vedno pred očmi slike svojih mam in babic, ki so cele dneve kaj počele na vrtu. Če to želite, ni nič narobe. Delo se vedno najde. Če pa ne utegnete, je treba stvari enostavno zastaviti nekoliko drugače. Veliko mladih pride k meni »Pri setvi in sajenju se ravnam po luninem setvenem koledarju - to niso čirečare, ampak znanstveno preizkušena dognanja.« »>Poguglane< instant rešitve niso in nikoli ne bodo dovolj. Svetujem torej, da si kupite ali izposodite vrtnarske priročnike in berete, berete, berete - kakor roman, od začetka, vse po vrsti.« spremeniti. Gnojimo samo s hlevskim gnojem, po možnosti z ekološke kmetije. Še bolje je, če uporabljamo kompost. Če bomo zemljo vztrajno rahljali, vkopavali kompost in jo pokrivali z zastirko, bomo dosegli ogromno. Res pa se to ne zgodi v enem letu. V vaši knjigi so celo navodila, kako narediti gredo za lenuhe. Ta izraz sem povzela po Graha-mu Bellu, velikem zagovorniku per-makulture. V roke mi je prišla njegova knjižica, na videz zelo neugledna in povsem neprivlačna, ko sem jo brala, se je zdela pa kot najboljši roman. Bell pravi, da so permakulturniki lenuhi, ker delajo manj. Seveda čisto brez dela ne gre, a če delaš z glavo, se precej manj mučiš, vse skupaj ti je lahko v veselje in zadovoljstvo. To lahko dosežeš samo z dobrim načrtovanjem. In to naši vrtič-karji zelo radi pozabljajo. Rodovitne zemlje je v Sloveniji ogromno. Takoj ko prideš iz središča mest, imajo hiše velike zelenice, ogromno je njiv in travnikov. Potem ko prvi pridelek ljudje po- »Kompost je zlata vreden. In z domačimi biološkimi odpadki ga lahko pripravimo povsod Tako pa ga mečemo stran, plačujemo odvoz bioloških odpadkov, po drugi strani pa spomladi na vseh koncih iščemo primerno gnojilo za vrt. Če smo iskreni, je veliko oznak zavajajočih. Če piše, da je gnojilo organsko, še ne pomeni, da je tudi ekološko.« lomimo z zelo ukoreninjeno vrtnarsko tradicijo svojih prednikov. To ob boku z mamo ali babico res ni enostavno. Se strinjam, da je težko. Pri mladih gresta spodbuda in dobra praksa nekako od ust do ust. Starejši pa so bolj utrjeni v svojih prepričanjih. Na moja predavanja velikokrat pridejo samo slednji, ker imajo za razliko od mlajših pač čas. Ko jim razlagam o tem, da ni dobro obračati zemlje, me gledajo tako, da je povsem jasno, kaj si mislijo. Kaj bo pa ta govorila, ko verjetno lopate še držati ne zna. Jim povem, da jih razumem, in počasi se omehčajo. Kimajo, pravijo, da je logično in da ne bodo več preko-pavali. Ampak nikar ne pozabite na zastirko, jim zabičam. Eno brez drugega namreč ne bo delovalo. Tudi pri mojih starših je bil ta proces podoben. Babica pa je na prav tak način vrtna-rila že pred mnogo leti. Prekopavati je nehala, ker so ji pošle moči, zemljo je zastrla, ker ji je pri košnji marsikaj padlo na vrt. Po sili razmer se je zgodilo, vendar je bil njen vrt čudovit in INTERVJU 27 RS£ ■ts_ .-ver r" vedno poln rožic. Torej naj mi nihče ne govori, da odkrivam toplo vodo (smeh). Sicer pa tudi ekološki kmetje vedno pogosteje sledijo tem načelom. Orjejo samo ledino, kasneje njive le rahljajo. In če je to izvedljivo na velikih površinah, zakaj ne bi bilo v našem vrtu? Koliko zaupate ekološkim oznakam v trgovinah? Nekaj izkušenj z ekološkim certificiranjem imam. Pred leti sem sodelovala z nevladno organizacijo, ki je ljudi s psihičnimi težavami vključevala v delo na kmetiji. Posestvo je bilo neobdelano že vsaj desetletje, a je čas preusmeritve kljub temu trajal cela tri leta. Pravila so zelo stroga. Precej pogosto so nas preverjali inšpektorji. Res bi jim lahko človek tudi kaj skril, vendar to ne bi imelo nobenega smisla. Večina kmetov, ki se zaveže ekološkemu kmetovanju, je pri tem z dušo in s srcem. Veliko je tudi takšnih, ki so zelo predani ekologiji, a ne zmorejo zahtevne birokracije. Po drugi strani se temu posveča vedno več mladih, tudi dobro izobraženih. Če mene vprašate, slovenskim ekološkim pridelkom zaupam brezpogojno. Je pa res, da se ekološki certifikati precej razlikujejo. Italijanski je drugačen od slovenskega, kitajski ni vreden veliko. Tam tudi ekološka polja zalivajo z vodo iz zelo onesnaženih rek. Slovenski Biodar sledi še strožjim predpisom od evropskih standardov. Mislim, da smo Slovenci kar v vrhu skupaj z Avstrijci, ki so na področju ekološkega kmetovanja tako dvajset let pred vsemi. Ko gre za bio korenček z Nizozemske ali sveže korenje s sosedove konvencionalne njive, je to sploh vprašanje? Zame je. Vedno se sprašujem, kaj izbrati. Če kmet nima ekološkega certifikata, ga moramo vsaj dobro poznati. Zadnja leta živim na obrobju Ljubljane, kjer tri velike kmetije s povrtnino zalagajo dobršen del mesta. Sem že razmišljala, da bi zelenjavo kupila pri njih. Na naslednjem sprehodu mimo njihovih njiv pa sem videla, kako posipavajo bel prašek umetnega gnojila, in me je minilo. Ko gre za hrano, sem zelo dosledna. Jem samo sezonsko hrano in niti približno sredi zime ne kupim bučk, lubenice ali paradižnika. Kupujem na ekološki tržnici, če tam zmanjka, vzamem na tržnici pri kmetu, ki prodaja samo svoje pridelke. Če ob tem tudi preprodaja, že ne morem biti prepričana, da je tisto korenje res zraslo na njegovi njivi. Sicer pa če je korenje še malo blatno, na hitro očiščeno in površno obrezano ..., je to vedno dober znak. Ko gre za vrt na balkonu, marsikoga mine, ko pomisli na vso tisto zemljo, ki jo bo moral spraviti v korita zgolj zato, da bo enkrat jedel svoj paradižnik. Gre za navdušence, ki željo imeti na balkonih nekaj lepega in koristnega. Namesto pelar-gonij lahko imaš tako vedno pri roki zelišča, »Pri uvoženi ekološki zelenjavi gre za velike količine, za industrijsko pridelavo, ki rastlinam ne dopušča, da bi zrasle naravno. Zato je zelenjava z domače njive vedno bistveno boljšega okusa kot tista, pripeljana od daleč. Tudi če ima ekološki certifikat.« sezonsko zelenjavo za štiričlansko družino? Če imamo dober načrt, že dvajset kvadratov. V mojih načrtih se posevek na vsaki gredici trikrat ponovi. Zgodaj spomladi ali že pozno pozimi lahko posejemo predposevek, glavni posevek bomo pobirali do avgusta, potem bo že čas za endivijo, radič, zimske solate in mnogo drugega. Kakšen strošek predstavlja investicija v takšen načrt za domač vrt? Zelo majhen. Štiri evre na kvadratni meter, če so površine velike in se vzorec ponavlja, je temu rimer-no tudi cena paradižnik je priljubljen, ker je res edinstvenega okusa, in še bi se kaj našlo. V knjigi Moj vrt je lahko balkon sem popolnim začetnikom želela približati osnove in jim svetovati, kaj je pametno posaditi. Vedno lahko imamo kaj zelenega za dodatek h kuhi, seveda pa ni smiselno posaditi zelja, ki bo raslo tri mesece, potem pa ga bomo v enem obroku pojedli. Kako veliko zemljišče je dovolj, da pridelamo ДРШГ i* ' »Pri meni ni lopatanja niti večnega okopavanja v poletnih dneh, vsakodnevnega zalivanja in pletja, ki ga pri sosedih nikoli ni konec. Proč s strahom, da ne utegnete, ne zmorete in da ne veste. Vrtnarjenja se bomo vsi, ki smo se tega lotili, učili do konca življenja.« nižja. Torej gre za vrednost enega para čevljev. In to je načrt, ki je uporaben vedno. Ko se sprehajava po tem vašem vrtu, je jasno, da ste med blagoslovljenimi ljudmi. (smeh) Da, ker imam konjiček in službo v enem. Se mi pa kar pogosto dogaja, da naju s partnerjem kdaj kam povabijo v smislu »pri-dita v nedeljo na kosilo in boš mimogrede še naš vrt malo pogledala,« (smeh) Včasih je to kar malo utrujajoče in moram odklopiti. Od narave nikoli, od večnih vprašanj pa. Eno takšnih obvestil o odklopu smo zasledili tudi na vašem Facebookovem profilu. Enostavno ni šlo drugače. Ne bi rada, da bi ljudje mislili, da sem nedostopna, vendar mnogi, predvsem starejši, enostavno ne razumejo, kaj pomeni biti danes samostojni podjetnik. Ko sem bila majhna, sta bila v Murski Soboti dva. Resda sta ves čas delala, a sta bila tudi precej premožna. Če si danes samostojni podjetnik, delaš ogromno, a bolj ali manj za preživetje. Marsikdo pa verjetno misli, da na vsa ta vprašanja odgovarjam v času kakšne udobne službe. Ko sem se enkrat ob dveh ponoči zazrla v stoprvo enako vprašanje, sem si rekla, da tako ne gre več. Je pa zanimivo, da je na spletni strani, kjer so moji kontaktni podatki, tudi ogromno člankov, kjer so tudi vse informacije, ki jih ljudje običajno iščejo. Ampak to očitno ni isto, kot če jim napišem zasebno sporočilo (smeh). Česa se v letu najbolj razveselite? Trenutno cvetov španskega bezga (smeh). Ampak vsak čas se bodo raz-prle potonike. Pomladi, ko zacvetijo prve narcise . Vsega se razveselim. In tudi pozimi mi je čudovito. Ko se zabubim nekam na toplo, si skuham čaj in napišem še kakšno knjigo. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 28 REPORTAŽA II.?* Sprevod pomladanskih kole_dnikov na čelu z Zelenim Jurijem po ulicah Laškega Ce kurent ni odgnal zime# jo je Zeleni Jurij Tradicionalni sprevod po ulicah Laškega privabil številne obiskovalce Tudi če bi ga »risali«, bi letošnji tradicionalni sprevod Zelenega Jurija po ulicah Laškega učenci in učitelji Osnovne šole Primoža Trubarja ter podružničnih šol iz Debra in Rečice težko izpeljali v boljših pogojih. Čudovito sončno, čeprav nekoliko hladnejše vreme je ponudilo izjemno kuliso in na ulice zvabilo številne obiskovalce, ki so imeli kaj videti in slišati. To je še ena potrditev, da je bila odločitev, da bodo dogodek tokrat pripravili tri dni prej, preden goduje sveti Jurij, torej že v petek in ne v ponedeljek, na mestu. »V organizacijskem odboru smo presodili, da je mogoče uspešneje pripraviti in izvesti prireditev ob koncu delovnega tedna kot na začetku,« je povedal Ivan Medved, predsednik Zveze kulturnih društev Možnar Laško, ki pripravlja ta priljubljeni dogodek z omenjenimi domačimi šolami. Očitno je letos tudi vreme pozdravilo odločitev prirediteljev. »Če kurenti niso odgnali zime, jo bo Zeleni Jurij zagotovo,« je še pristavil Medved. Izvedba takšne prireditve ni mačji kašelj, priprave so se začele zelo zgodaj. »Že februarja smo sodelujoči pri projektu imeli prvi sestanek, na katerem smo si razdelili naloge, potem so priprave trajale dva meseca,« je povedala Petra Velikonja, učiteljica 2.b-razreda v Osnovni šoli Primoža Trubarja, ki že petnajst let vodi ta dogodek. Častna vloga za četrtošolca Eno ključnih opravil je izbira Zelenega Jurija med učenci. utrujen, saj je oprava iz bršlja-na, ki jo mora nositi, težka kar približno deset kilogramov,« je pojasnila Petra Velikonja. Eden od dveh letošnjih izbrancev za Zelenega Jurija je bil Mišo Mehle, učenec 4.a-razreda OŠ Primoža Trubarja. »Zelo sem bil vesel, da mi je bila zaupana ta častna vloga. Nošenje obleke sicer ni posebna težava. Le pogled sem imel včasih malo zakrit,« je razložil Mišo Mehle. Kakšne zavisti med sošolci ni zaznal, če je zaradi svoje svoje č a -stne vloge zrasel v očeh sošolk, bo najbrž pokazal čas. Vidno zadovoljen ob zelo lepem odzivu številnih obiskovalcev, ki so si ogledali sprevod Zelenega Jurija na mestnih ulicah, je bil tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek. »Zagotovo ima dogodek velik pomen za turistično promocijo Laškega, saj so med obiskovalci tudi gostje našega mesta. Verjamem, da bo v prihodnje prišlo še do več odziva med ponudniki turističnih storitev v Laškem in okolici in da bo še bolj mikavno za goste, ki so v tem času v našem mestu,« je razmišljal laški župan. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Učenka voditeljica: »Gospa učiteljica, saj Mišo se je izkazal kot Zeleni Jurij, a ne?« Učiteljica Petra Velikonja: »Odličen je bil, tako odličen, da bo lahko še drugo leto Zeleni Jurij.« Učenec Mišo Mehle: »Ne le da zmorem nositi zelenih deset kilogramov, tudi trobiti znam.« »Se fantje tepejo za to vlogo? In kdo je sploh lahko kandidat?« sem malo za šalo in malo zares vprašal učiteljico, ki je zelo simpatično in zabavno vodila prireditev. »Ta vloga postaja vedno bolj častna in pripada izbrancu iz četrtega razreda. Pravilo je, da mora biti učenec visok in močan fant, včasih moramo tudi žrebati,« je povedala učiteljica. Ali ima tudi učni uspeh kaj prstov vmes pri izboru »zelenega junaka«? sem bil še radoveden. »Tudi najbolj nagajivi so takrat najbolj prijetni. Ker je skrit, se takrat ne vidi nagajivosti,« je bila kratka, neposredna in malce hudomušna Petra Velikonja. Zaradi dolžine sprevoda vsako leto izberejo dva učenca iz četrtega razreda. »Naš sprevod krene iz šole v Debru in ima kar dolgo pot do Laškega, kjer najprej obišče zdravilišče, dom starejših občanov, kulturni center ... Ko pride do osnovne šole, je Zeleni Jurij že kar »Tudi za vas nekaj cvetja, gospod župan.« Kmalu jubilej novodobnega sprevoda Zelenega Jurija Sprevod Zelenega Jurija v Laškem kot oblika Jurjevanja (ob godu sv. Jurija, 24. aprila) ima že več kot 136-letno tradicijo. Z leti je ta tradicija v Laškem ugasnila, a sta jo pred 28 leti OŠ Primoža Trubarja in Etno odbor Jureta Kraševca pri ZKD Laško Možnar ponovno obudila. »Poskušamo se držati vseh tistih najbolj pristnih, izvirnih običajev, ki temeljijo na pisnih virih iz druge polovice 19. stoletja. To pomeni, da Zeleni Jurij kot spomladanski kolednik hodi po ulicah Laškega z veliki spremstvom in zganja velik trušč. Dekleta si pripravijo zelo lepe venčke, fantje rogove, da so glasni in da tako naznanjajo pomlad. Udeleženci spremstva prosijo tudi za jajca, >špeh<, te dobrote so po izročilu namenjene temu, da si pastirji in pastirice skupaj z Zelenim Jurijem pripravijo značilno jed cvrtnjak (ocvrta jajca na slanini). Zadnji dve leti jo pripravimo ob koncu sprevoda na občinskem dvorišču in jo lahko poskusijo tudi obiskovalci,« je povedal Vlado Marot, častni predsednik ZKD Možnar. »Kdor bo najbolje trobil, ga čaka mesto v naši godbi z Vrha nad Laškim,« je mlade rogiste motiviral Ivan Medved, sedanji predsednik Možnarja. Po sprevodu so učenke in učenci kot vselej tudi zaplesali na občinskem dvorišču. REPORTAŽA 29 Veliko kuharjev in Zgodovina je oživela. Z Gustavom na kislo »župo« in šilce domačega Na največji turistični prireditvi v občini ŠENTJUR - Uvod v Šentjurjevo je tudi letos predstavljala svečana akademija Mestne skupnosti Šentjur, ki je bila tokrat prav na praznik, 20. aprila. V petek so fantje s Kamena lastnoročno postavili mlaj, v soboto je pisan vrvež polnil Zgornji trg od jutra do večera. Na praznični četrtek se bodo pred Muzejem Južne železnice zbrali še starodobniki, program pa bo 2. maja zaokrožil etno koncert na Botričnici. Dogajanje je vse dni budno spremljal legendarni šentjurski župan Gustav Ipavec, v čigar čevlje je že tretjič stopil sodelavec Radia Celje Luka Žerjav. Dogajanje so popestrili še nekateri drugi liki iz šentjurske zgodovine. Razglasili so najboljše vino, salame in kruh. Protokolarno vino Gustava Ipavca bo v tem letu modra frankinja Antona Krofla. Steklenice z imenom Benjamina Ipavca bo s sauvignonom napolnil Edvard Kolar, vino Josip Ipavec pa je postal rumeni muškat Jureta Zdolška. Naj salamo je pridelal Alojz Krajnc. Petkov večer je bil sicer posvečen Šentrocku, ki je dodobra razgrel približno 1.700 obiskovalcev. Zvezde večera so bili člani skupine Mi2, nastopili pa so še Ars Groova, Hamo&Trubute 2 Love in Help! A Beatles tribute. V soboto je dogajanje v Zgornjem trgu s ploščadjo pred Muzejem Južne železnice povezoval mestni vlakec. Na Šentjurjevem sejmu je svoje izdelke in pridelke ponujalo približno šestdeset ponudnikov, organizatorji pa so poskrbeli za pestro dogajanje od jutra do večera. SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA 30 FOTOREPORTAŽA Nepopisno veselje Celjank po osvojitvi drugega mesta. Razočaranja po visokem finalnem porazu pričakovano ni bilo. V polfinalu smo spremljali celjsko-žalski obračun. Ta je venomer nekaj posebnega, saj ima prav poseben rivalski naboj. Na sliki Pia Hren. Celjanke v domačem Golovcu odlične druge Rokometašice Krima Mercatorja so v finalu zaključnega turnirja pokala Slovenije v Celju s 33:13 premagale Celje Celjske mesnine. Za Ljubljančanke je to štiriindvajseta pokalna lovorika, dvakrat je do zdaj v tem tekmovanju slavila Olimpija. Kljub visokemu porazu v velikem finalu so domače rokometašice dosegle spoštovanja vreden rezultat. Drugo mesto je za tako mlado ekipo trenerja Sebastjana Oblaka lep uspeh. V tekmi za tretje mesto je Mlinotest iz Ajdovščine premagal Zelene doline Žalec. Celjanke so bile v polfinalu boljše od Žalčank, medtem ko je Krim premagal Ajdovščino. V velikem finalu so bile domače rokometašice gostjam enakovredne do devete minute, ko je Pia Hren izenačila na 3:3, to pa je bilo tudi zadnje izenačenje na tekmi. Zatem so Ljubljančanke svojo prednost povečevale in na koncu zasluženo visoko zmagale. Odločila je daljša klop, predvsem pa kakovost izkušenih gostujočih rokometašic. Domači klub je zaključni turnir pokalnega tekmovanja zelo dobro izpeljal. Pohvale je bilo mogoče slišati oba tekmovalna dneva, prav tako so bili gostitelji deležni številnih čestitk za dosežke v sezoni, saj je bila za Celje Celjske mesnine zelo uspešna. Končno tretje mesto v državnem prvenstvu in drugo v pokalnem tekmovanju dajeta dodaten zagon rokometašicam, strokovnemu štabu in vodstvu kluba, ki želi narediti še kakšen korak naprej. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Nikita Privšek ob rutiniranem zaključevanju celjskega protinapada. V ozadju lepo zapolnjene tribune Četudi so bile Ljubljančanke precej boljše, so se Celjanke v velikem finalu borile po svojih najboljših močeh. dvorane Golovec, ki je v obeh tekmovalnih dneh privabila lepo število gledalcev. V prodoru Sanja Vrček. V sosedskem derbiju smo spremljali neizprosen boj za vsako žogo, za Žalske rokometašice so v Celju izgubile polfinale, zatem še tekmo za končno tretje mesto v pokalnem tekmovanju. Sezono državnega prvenstva vsak centimeter igrišča. so končale na petem mestu. REPORTAŽA 31 Čevlji so morali biti vzdržljivi. Izdelek, ki je bil predstavljen na razstavi o primorskih beguncih v Nazarjah. Del množice vojnih beguncev, ki se je znašla v Nazarjah. Stroj nekdanjih čevljarjev Iz begunskega časa v Zgornji Savinjski dolini Z razstave o begunski čevljarski zadrugi v Nazarjah Ko so bežali Slovenci Spomini na množico odlično organiziranih primorskih vojnih beguncev v Nazarjah - Tam so med drugim imeli tovarno, begunsko šolo in gasilsko enoto Begunec je trenutno med najpogosteje omenjanimi slovenskimi besedami. Vsaka skupina beguncev ima posebno zgodbo, tako kot jo imajo tudi nekdanji primorski begunci v Nazarjah. O njih in njihovem življenju ter delu v Nazarjah je bila letos v tem kraju na ogled zanimiva razstava. O primorskih beguncih v tem koncu Zgornje Savinjske doline je pred dvema letoma izšla tudi knjižica lokalnega ljubiteljskega zgodovinarja Aleksandra Videčnika. Slovenci so morali kot begunci v dvajsetem stoletju zaradi politike bežati kar nekajkrat. Primorci so najprej bežali pred soško fronto, pozneje še zaradi fašističnega preganjanja. Po koroškem plebiscitu so iz nove avstrijske republike bežali tudi koroški Slovenci, od katerih sta bila najbolj znana poznejši ljubljanski nadškof Gregorij Ro- žman in pisatelj Franc Ksaver Meško. Po začetku druge svetovne vojne so se spet pojavili begunci znotraj slovenskega narodnostnega ozemlja, saj so nekateri Štajerci pred nacizmom bežali na ozemlje, ki ga je zasedla Italija. Spet druge so nacisti pregnali v Srbijo in druge balkanske države. Nato so po drugi svetovni vojni množično bežali čez Ljubelj tisti Slovenci, ki so vojno izgubili. Prav tako množica pripadnikov nemške in italijanske manjšine. In še bi lahko naštevali. Čevljarji na begu Zgodba primorskih beguncev v Nazarjah je seveda posebna, saj so bili tam odlično organizirani. Prišli so iz Mirna pri Novi Gorici, kjer je Avstro-Ogrska pričakovala vojaške spopade. »Kraji v spodnji Vipavski dolini so bili že po strateških načrtih avstro-ogrske vojske ogroženi oziroma določeni kot kraji prihodnjih spopadov. Zato so ljudi preselili,« je povedal o okoliščinah selitve odličen poznavalec zgodbe primorskih beguncev v Nazarjah dr. Borut Koloini iz Goriškega muzeja. Koloini je tudi avtor nazarske razstave z naslovom Pozdravljeno, zlato jutranje solnce, kjer sta bila predstavljena bivanje in delovanje primorskih beguncev v zgornjesavinjskem kraju. »Preselili niso le prebivalcev Mirna in njegovih čevljarjev, ampak veliko civilnega prebivalstva iz Soške doline, spodnje Vipavske doline ter s Krasa. Zato, da med njimi ne bi prihajalo do žrtev,« je povedal Koloini. Iz Mirna je bilo v Nazarje preseljeno kar celotno podjetje, tamkajšnja čevljarska zadruga. »Zadruga je izdelovala vojaške čevlje, ki so bili za avstro-ogrsko državo veli- kega pomena. Zato je oblast zadrugo v celoti preselila v Nazarje, in sicer skupaj z delavnico, njenimi zalogami in izdelanimi čevlji,« je obrazložil Koloini. Prebivalci Mirna so se tako organizirano odpeljali z vlakom do železniške postaje v Šmartnem ob Paki. V Nazarjah se je tako znašlo približno 1.200 beguncev. »Begunsko življenje zagotovo ni bilo lahko. Za begunce je predstavljala težko breme tudi čustvena plat preselitve. Pojavljala sta se strah in negotovost,« poudarja Koloini. Posamezniki niti niso točno vedeli, kaj se v domačem Mir-nu dogaja oziroma niso vedeli ničesar o tem, kaj se dogaja z njihovimi domovi in njihovimi vasmi. Odlično organizirani »Kljub temu lahko ugotovimo, da so mirenski čevljarji to žalostno obdobje preživeli dokaj dobro. Po zaslugi svoje organiziranosti,« je raziskal Koloini. S čevljarsko zadrugo se je preselila tudi hranilnica, ki je bila ustanovljena že pred njo. V Nazarjah je celo delovala šola, ki je bila uradno vpisana kot Osnovna šola Miren v begunstvu. Delovala je tudi gasilska enota, bogata je bila kulturna ustvarjalnost. »Zadruga je prav tako poskrbela za konzumno društvo, kar je pomenilo ljudsko kuhinjo za tiste, ki se drugače niso mogli prehranjevati. To je pomenilo boljše povprečno zdravstveno stanje v primerjavi z drugimi begunci in tako manjšo umrljivost,« je povedal Koloini. Begunci so s svojim delom v preseljeni čevljarski zadrugi lahko zaslužili. »Čevljarska zadruga je med vojno celo kupovala stroje, čeprav rabljene. Po vojni so vse te stroje in opremo vrnili v Miren,« je dodal sogovornik. Oživeli spomini Dr. Borut Koloini ugotavlja, da je spomin na primorske begunce v Nazarjah vedno bolj živ: »Po drugi svetovni vojni je bila prva odmaknjena zaradi grozot druge ter zaradi potlačitve spomina.« Danes so spomini na prvo svetovno vojno in na begunce spet v ospredju. Spominov iz prve roke skoraj ni, saj so ljudje pomrli, v begunstvu rojeni otroci so bili takrat še premajhni. »Ohranja se družbeni, socialni spomin in to s predmeti, ki jih ljudje hranijo. Od fotografij do kovčka iz časa begunstva,« še ugotavlja Koloini. Spomin se hkrati ohranja z vedenjem o obrti. »V Mirnu so se po obeh svetovnih vojnah še vedno ukvarjali s čevljarsko obrtjo in se spominjali, kako so čevlje izdelovali nekoč,« je spoznal Koloini. Tiste begunce, ki so se v Miren vrnili, je presenetilo opustošenje pokrajine, kjer je divjala huda vojna. »Na območju bojev soške fronte tako rekoč ni bilo ničesar več. Kot pričajo fotografije, so bile vasi uničene, polja so bila razorana od granat ali od jarkov, ki jih je izkopala ena ali druga vojska,« je zgrožen Koloini. Sledilo je še eno gorje, priključitev k Italiji in totalitarizem. »Takrat Slovenci niso nič pomenili. Bili so neka odrinjena in nato v obdobju fašizma celo napa-dana manjšina. Zato so nekateri begunci ostali na Štajerskem,« je še povedal Koloini. BRANE JERANKO Foto: GrupA in arhiv dr. Koloinija 32 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Ivana Djilas: Hiša Znameniti Teharčani (2) Pengarjeva Marjetka in Mlinarjev Janez Igralci igre Teharski plemiči Prosvetnega društva Teharje, 1923 Pengarjeva Marjetka in Mlinarjev Janez sta zagotovo najbolj znana in prepoznavna Teharčana. Svoje mesto sta dobila tako na literarnem kot glasbenem področju. Kot lika sta bila upodobljena v prvi slovenski operi Benjamina Ipavca Teharski plemiči, v Funtkovem libretu Teharski plemiči (1890), v povesti in romanu Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov in v šaljivi romanci Stanka Vraza Postanak Tiharja. Prvo slovensko opero Teharski plemiči je uglasbil skladatelj in zdravnik Benjamin Ipavec, doma iz Šentjurja, po besedilu Antona Funt-ka. Anton Funtek je libreto Teharski plemiči povzel po povesti Mlinarjev Janez Fer-da Kočevarja, sicer veliki uspešnici na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. Tematika je bila Ipavcu zelo blizu, saj je bil šentjurski rojak. Podrobnosti o pople-menitenju Teharčanov mu je predstavil velik prijatelj Teharčan Jožef Pečnak, ki je v tistem obdobju zbiral gradivo in druge listine za teharsko kroniko Teharski plemiči. Opera je dosegla odmevno uprizoritev, prvič je bila uprizorjena v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani 10. decembra 1892. Sledile so še štiri uprizoritve. Opera je dosegla tudi mednaroden odmev, saj so jo peli na češkem odru, kjer so jo dvakrat uprizorili v češkem narodnem gledališču v Brnu na Moravskem leta 1895. Roman Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov je napisal Ferdo Kočevar pod psevdonimom Žavčanin. Roman je izšel leta 1858 v časopisu v obliki člankov, leta 1859 pa še v knjižni izdaji v Zagrebu. Roman je nastal po narodni pripovedki iz 15. stoletja, kako so Teharčani zajeli grofa Urha Celjskega pri vasovanju E www.kamra.si amra in ga izpustili v zameno za obljubo, da jim podeli plemstvo in plemiške pravice. V spomin na Pengarjevo Marjetko in poplemenitenje Teharčanov so člani pevskega društva, ki je nastalo leta 1921, poimenovali Pevsko društvo Marjetica. Teharsko prosvetno društvo je v sodelovanju s Pevskim zborom Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Teharje priredilo igro Teharski plemiči septembra 1923 v spomin na slavno teharsko zgodovino, ki so jo odigrali v starih kmečkih nošah; dogajanje igre so postavili pod kmečke teharske kozolce, ki so se začasno spremenili v gledališko dvorano. Se nadaljuje. MATEJ OCVIRK ALBUM S CELJSKEGA Praznovanje 1. maja na Teharjah leta 1890 Že leta 1890 so se delavci iz Celja in Štor združili in pripravili 1. maja miren izlet na Teharje, zvečer pa so hoteli imeti veselico v hotelu Strauss, vendar so jo oblasti prepovedale. Na tem shodu je bila posneta fotografija, ki je prva znana fotografija shoda oziroma združevanja delavcev Celja in Štor. Na fotografiji je viden prapor z napisom v nemščini Hoch der 1. Mai (Živel 1. maj). Med udeleženci shoda je bil Boštjan Zavšek, zaposlen v Rudniku Štore (stoji zadaj desno z dvignjenim klobukom). Vir: Originalna fotografija je last zarskem muzeju Štore na Teharjah Marije in Stanka Vengusta in je ogled do 31. maja 2017. na razstavi Praznik dela med rudarji Rubriko pripravlja: Domoznanski in železarji na Slovenskem v Žele- oddelek Osrednje knjižnice Celje Prispevek: Železarski muzej Štore Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. So sanje še dovoljene? Zgodba v teh časih ni prav nič neobičajna: družina, ki ji v nekem obdobju ne gre slabo, se odloči, da je čas za selitev v hišo. Starejšo stavbo najde na obrobju mesta, se loti prenove in hiša postane lepa rumena z belimi polkni, s keramičnim petelinom na strehi in s češnjo na vrtu. Bančni kredit za vse to je visok, leta bi ga bilo treba odplačevati. A kriza, ki zareže v marsikatero družino, se ne izogne niti tej, o kateri pripoveduje roman, še zlasti ker sta avtorica in njen mož umetnika z nerednimi prihodki. Gledališka režiserka in publicistka Ivana Djilas je v romanu Hiša namreč zapisala svoje doživljanje vsega, kar se je zgrnilo na družino, potem ko ni več zmogla redno odplačevati obrokov bančnega kredita, ki je bil za nameček obračunan v švicarskih frankih. Avtorica zato naredi načrt, po katerem bi hišo prodali, z denarjem pa poplačali nekaj dolgov in kupili stanovanje, kjer bi lažje preživeli. Ob tem ugotavlja, da se je lažje ločiti od partnerja in si razdeliti otroke kot razvezati bančno kreditno pogodbo. A stvari ne gredo povsem po načrtih, čeprav poskrbi za profesionalne fotografije hiše na spletu in se zelo potrudi urediti vse, kar bi lahko motilo morebitne kupce. Cel kup nepremičninskih posrednikov se ji ponudi, da bo z njihovo pomočjo lažje prodala hišo, in obiskovalci se res vrstijo. Zanima jih vse mogoče, tudi to, zakaj prodajata. Z možem glasbenikom, ki ne sodeluje najbolj pri vsem skupaj, se zapletajo v razprave o glasbi, tako da jim na koncu podarja svoje zgoščenke, a resnih kupcev ni od nikoder. Denarja pa je pri hiši vedno manj. V kratkih poglavjih s kratkimi stavki, ki dajejo poseben ritem pripovedi, se pikri humor prepleta z grenkobo ob spoznanju, da je človek pri štiridesetih tako rekoč spet na začetku in da se počasi razblinja prepričanje, ki so ji ga v glavo vbijali starši, češ da bo s pridnim delom nekaj dosegla v življenju. V mesecih, ko skuša družina prodati hišo, ru-bežniki odpeljejo avto, ki je bil kupljen na lizing in ki ga nekaj časa niso odplačevali. Petletni sin ne razume povsem, kaj se dogaja, v vrtcu razloži, da doma nimajo denarja za hrano... Zanimiva j e epizoda, ko se avtorica odloči, da morajo pred izselitvijo presaditi drevo, ki sta ga z možem posadila ob sinovem rojstvu. Sredi noči se lotijo akcije, saj bi bili verjetno podnevi sumljivi pri kopanju jame v parku, kamor prestavijo drevo. Mož se zapre v svoj kalup, nazadnje da celo odpoved v službi, češ da želi ustvarjati svoje projekte, in to je še dodaten udarec za družinski proračun. Nazadnje se izkaže, da se bo družina povečala še za enega člana ... Bolj ko se stvari zapletajo, manj je pogovora med možem in ženo. S finančno krizo se tudi družinski odnosi znajdejo v slepi ulici. Pred prazniki avtorica napiše pismo dedku Mrazu in ga pošlje enemu od dnevnikov. V pismu potoži, da se zaveda, da je za svoj neuspeh kriva sama, a vendar se tudi država obnaša podobno, a ima na srečo dva milijona državljanov, ki jo rešujejo. Zaveda se, da je še na tisoče družin, ki si ne morejo več privoščiti svojega življenja. Sama z možem sta dobila lekcijo, nikoli več ne bosta tako ošabna, da bi sanjala o hiši, dveh zdravih otrocih, avtu, delu, vrtcu in šoli za otroke, zdravstvenem zavarovanju in plačani bolniški, počitnicah na morju ... Želita samo možnost, da poplačata napake in lahko gresta naprej. Po tej objavi se usuje plaz, vsi bi radi naredili intervju o njihovih težavah, a objave v medijih doživljajo različne komentarje, tudi posmehljive. Na srečo družini odklopijo internet in ni jim treba prebirati teh komentarjev. Kako se zgodba konča? V hiški na drevesu. V resničnem življenju pa tako, da družina avtorice še vedno živi v rumeni hiši z belimi polkni. TC O avtorici Ivana Djilas (1976) je gledališka režiserka, ki je do zdaj zrežirala približno petdeset predstav v skoraj vseh slovenskih profesionalnih gledališčih, od tega polovico za otroke in mladino. Leta 1999 se je iz Beograda preselila v Slovenijo in nato magistrirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Trenutno dela doktorat na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Za svoje delo je prejela pomembna priznanja, med njimi Borštnikovo nagrado za režijo. Roman Hiša, ki je njen pisateljski prvenec, je nastal na osnovi kolumne v reviji Mladina. MLADI ZA MLADE 33 Pri nordijski hoji sodeluje kar devetdeset odstotkov KARIERNI IZZIV 2017 dijakov zaključnih letnikov ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI PROMENADA Velenje bo zaživela v čudovitih vonjavah in doživetjih v petek, 5. 5. 2017, od 10.00 do 13.00. Dijaki bodo poskrbeli, da se bo v slogu Odprte kuhne na temo med, čokolada, mleko, jabolka in zelišča, središče mesta prelevilo v kulinarično in družabno središče. Gost prireditve bo Zlatan Čordić-Zlatko, raper. Zelo bomo veseli, če boste z obiskom podprli poklicne ideje srednješolcev. Dijaki prvih in drugih letnikov programov ekonomski tehnik ter gastronomija in turizem smo konec marca tri dni preživeli v Kranjski Gori, kjer smo se nastanili v centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Prvi del tedna, od 20. do 22. marca, smo se v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko mudili dijaki prvih letnikov in od 22. do 24. marca dijaki drugih. Pot znanja nas je vodila do Radovljice, Kranjske Gore, Planice, Zelencev in nazadnje še do enega najlepših alpskih letovišč Bleda. Med številnimi dejavnostmi smo se v okviru projektnih dni posvečali tudi šolskim zadolžitvam. Z izvedenimi aktivnostmi, s predstavitvami izbranih tem smo opravili del interesnih dejavnosti, del vsebin splošnih predmetov in strokovnih modulov. Naši vtisi o bivanju in izkušnjah na projektnih dnevih ... »Na poti proti Kranjski Gori smo se ustavili v Radovljici, kjer smo si ogledali čebelarski in mestni muzej. Oba sta v isti stavbi kot glasbena šola, v kateri sem imel tri dni prej državno tekmovanje. Z Lenartom sva Linhartov notni zapis zaigrala na mobilni klavirski aplikaciji.« (Adrijan) »V čebelarskem muzeju smo podrobno spoznali življenje in pomen čebel, si ogledali razstavo panjskih končnic, pripomočkov za pridobivanje medu in čebeljih izdelkov. Zanimiv je bil prostor v muzeju, kjer smo lahko poslušali različne zvoke čebel.« (Urška) »Prvi dan se je zaključil z nočnim potepom po Kranjski Gori. Razdelili smo se v skupine po štiri, dobili zemljevide in opise zanimivih točk v mestu. Vsaka skupina je morala voditi ostale do svoje točke in jim predstaviti znamenitost. To je bil izvrsten način za spoznavanje mesta in urjenje v orientaciji. Navdušil me je tudi hotel Ramada, kjer so nam pokazali poročno dvorano, predavalnico in dva tipa njihovih sob. In najboljše? Predali smo se vodnim užitkom v hotelskem bazenu.« (Urška) »V četrtek smo si ogledali kvalifikacije skokov v Planici. V spominu mi je ostal Tajin podatek, da je v Planici človek prvič v zgodovini poletel dlje od sto in dvesto metrov. Skupaj je bilo v tej dolini doseženih več kot štirideset svetovnih rekordov, kar je največ na svetu.« (Tanja) »Zadnji dan smo se odpravili na kratek pohod do naravnega rezervata Zelenci, ki so talni izvir Save Dolinke. Pot ni bila zahtevna, vmes smo se ustavljali, si ogledali progo Vitranc, od daleč videli Ponce in planiško velikanko. Izvedeli smo, kakšen je pomen mokrišč, kako varovati naravo in katere naravne katastrofe so prizadele to območje. Vzdušje je bilo izvrstno, občudovali smo prelepe gore in turkizno barvo vode ...« (Lenart) »Zadnji dan smo se ustavili na Bledu, ki je eno najlepših alpskih letovišč pri nas. Vsi smo si privoščili pravo blejsko kremno rezino. Urška nam j e povedala, da mora biti razmerje med kremo in smetano 1:2, prava velikost pa je 7x7cm. V zadnjih šestdesetih letih so na Bledu izdelali dvanajst milijonov kremnih rezin. Če bi jih položili v vrsto, bi se vila od Bleda in vse do Rima.« (Neja) »V Kranjski Gori smo se tako zabavali kot učili. Naučili smo se osnov nordijske hoje, imeli smo predavanje o drogah in gorskih označenih ter neoznačenih poteh.« (Tinkara) »Biseri mora 2017« tudi v dijaki Sole za storitvene dejavnosti Jure Dretnik, Žiga Grofelnik in Tilen Tisnikar, dijaki programa gastronomija in turizem ter gastronomija, so od 6. do 8. aprila tekmovali v hotelu Supetar na otoku Braču na 12. mednarodnem kulinaričnem festivalu »Biseri mora 2017«. Med največjimi mednaro- dnimi kuharskimi mojstri so prejeli bronasto priznanje, ki jih po izvirnosti, pretanjenem okusu, dekoraciji in postrežbi uvršča v mednarodni kulinarični vrh. Mednarodna tekmovalna izkušnja in mentor gospod Janez Jevšnik so »krivci«, da razmišljajo o udeležbi tudi v letu 2018. Tilen Tisnikar, Žiga Grofelnik in Jure Dretnik (z leve) na mednarodnem kulinaričnem festivalu na Braču Zadovoljni z rezultati na tekmovanju v tehniki prodaje V četrtek, 6. aprila, je bilo v Slovenski Bistrici 41. državno tekmovanje v tehniki prodaje, ki se ga je udeležilo sedem dijakov Šole za storitvene dejavnosti Velenje. V prodaji živil je blestela Mimoza Aliti, ki je osvojila zlato priznanje, Kevin Brimovšek je v kategoriji velikih gospodinjskih aparatov osvojil srebrno priznanje, medtem ko so kar štirje dijaki osvojili bronasta priznanja. Športnik leta 2016 Tim Kevin Ravnjak Športni zvezdniki šole Razglasitev športnika leta 2016 v MO Velenje je bila 4. aprila. Izbrani so bili kar trije dijaki Šole za storitvene dejavnosti Velenje. Športnik leta 2016 Tim Kevin Ravnjak, dijak tretjega letnika programa gastronomija in turizem, je izjemen v treh deskarskih disciplinah prostega sloga ter nastopih na elitnih tekmah svetovanega pokala. Športnica mladinka leta 2016 Eva Kralj je dijakinja drugega letnika programa ekonomski tehnik in izjemno uspešna na tekmah svetovnega in evropskega pokala v treh disciplinah deskanja na snegu. V ožjem izboru športnice mladinke leta 2016 je bila tudi Sara Lukič, dijakinja četrtega letnika programa gastronomija in turizem, ki je trdoživa v balvanskem plezanju. Nominiranka za športnico mladinko leta 2016 Sara Lukič Dijaki na državnem tekmovanju v tehniki prodaje z mentorico Mašo Kolšek Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šole za storitvene dejavnosti Velenje 34 ZA ZDRAVJE Kako zdravi smo v Savinjski regiji? Podatki boljši od preteklih let, a vseeno skrb vzbujajoči Savinjska regija v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami ni tako zelo zdrava. Vsaj tako kažejo podatki zanimive raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na splošno je raziskava pokazala, da se je v Sloveniji zaradi bolezni zmanjšala stopnja umrljivosti in da Slovenci zdaj živimo dlje. Pogled po posameznih občinah kaže bolj natančno sliko, na katero naša regija niti ne more biti tako zelo ponosna. Z omogočanjem boljše dostopnosti zdravstvenih podatkov na ravni lokalne skupnosti želi Nacionalni inštitut za javno zdravje spodbujati krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Najvišja stopnja pojavnosti raka na Celjskem je na Dobrni in v Vitanju, sledi Celje. Na Dobrni je tudi več ljudi, ki so lani doživeli možgansko kap. Tudi sicer Dobrna izstopa po številu obolelih. V obmejnih občinah Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli je največ bolezni, ki nastanejo zaradi prekomernega pitja alkohola, enako velja za Laško. V Zrečah in Rogaški Slatini je največ ljudi, ki jemljejo zdravila zaradi duševnih motenj. To je le nekaj podatkov, ki kažejo zdravstveno sliko naše regi- je, zbrali pa smo jih še več. Ti podatki so tudi odraz skrbi za lastno fizično in duševno zdravje človeka. Hkrati so tudi smernice občinam v načrtu, kako bodo tudi one poskrbele za boljše zdravje svojih občanov. SŠOL Solčava velja za občino, kjer so prebivalci najbolj zdravi A ne po vseh kriterijih. Resda je tam najnižja stopnja obolevnosti glede raka nasploh, a je ravno v tej občini najvišja stopnja obolevnosti zaradi možganske kapi v Savinjski regiji. KOZJE •Visoka stopnja sladkornih bolnikov. Več ljudi, ki prejemajo pomoč na domu. • Najmanj ljudi, ki imajo dostop do kakovostne pitne vode Višja umrljivost zaradi raka debelega črevesa. Več ljudi, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka Več ljudi, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Več srčnih infarktov. •Visoka stopnja obolevnosti z možgansko kapjo. Šestnajst ali celo več dni na leto so bili zaradi različnih zdravstvenih težav ljudje odsotni z dela v Velenju, na Dobrni, v Šmartnem ob Paki, Gornjem Gradu, Laškem, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah. Najmanj so bili odsotni z dela v Solčavi. Več podrobnosti o zdravstvenem stanju« občin lahko preverite na spletnih straneh Nacionalnega inštituta RS za javno zdravje. Na spletu je objavljena raziskava za vso državo. ob sotli TABOR Več ljudi, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. •Visoka odzivnost v programu Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke. VRANSKO Višja umrljivost zaradi raka dojke. Več otrok, ki imajo astmo. Več ljudi, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka. •Visoka stopnja samomorilnosti. DOBJE RADEČE Več ljudi, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. •Visoka stopnja obolevnosti z možgansko kapjo. Visoka stopnja samomorilnosti. LAŠKO ROGATEC ROGAŠKA SLATINA Več bolezni, katerih vzrok predstavlja prekomerno pitje alkohola. Več ljudi, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Visoka odzivnost žensk v programu preventivnih pregledov Zora za odkrivanje raka materničnega vratu. Več ljudi, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Več uživalcev zdravil proti duševnim boleznim. Visoka stopnja samomorilnosti. GORNJI GRAD PODČETRTEK Več prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti voznikov. ŠOŠTANJ Več ljudi, ki prejemajo pomoč na domu. Višja umrljivost zaradi pljučnega raka. ŠENTJUR Visoka stopnja sladkornih bolnikov. •Visoka stopnja sladkornih bolnikov. Več srčnih infarktov. Več prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti. ŽALEC ŠMARTNO OB PAKI Več ljudi, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Višja umrljivost zaradi raka dojke. CELJE PREBOLD Več ljudi, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Več ljudi, ki prejemajo pomoč na domu. Večja dostopnost do kakovostne pitne vode. Več ljudi, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. VOJNIK POLZELA Več novih primerov raka. Več srčnih infarktov. •Visoka odzivnost v programu Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Višja umrljivost zaradi pljučnega raka. LJUBNO Več uživalcev zdravil proti duševnim boleznim. LUČE SOLČAVA •Visoka odzivnost žensk v programu preventivnih pregledov Zora za odkrivanje raka materničnega vratu. •Visoka stopnja obolevnosti z možgansko kapjo. Malo več primerov zlomov kolka pri starejših. •Visoka umrljivost ljudi zaradi bolezni srca in ožilja. VELENJE Podatki za leto 2015 kažejo, da je prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju spil 114 litrov piva, 44 litrov vina, 2 litra žganih pijač, kar kaže na to, da raba alkohola v vsej Sloveniji še vedno predstavlja resno težavo. Večja dostopnost do kakovostne pitne vode. KULINARIKA 35 Golaž s pivom in z balzamičnim kisom Panceta, čebula in sladkor 350 gramov pancete (priporočam manj) sem narezala na manjše kocke in jih popekla na olju. Iz olja in maščobe, ki jo je panceta spustila med peko, sem »polovila« koščke mesa. Na maščobi, ki je ostala, sem prepražila pol kilograma nasekljane rdeče čebule. To sem pražila počasi na nizki temperaturi približno deset minut, torej tako dolgo, da se je zmehčala, pri čemer ni spremenila barve, torej ni postala »zlatkasta«. Namig: vedno kupimo trde čebulne glavice s suho lupino in brez sledi kaljenja. Namig: preden na maščobi popečemo čebulo, jo rahlo ohladimo, sicer čebula takoj porjavi. Po zmehčani popraženi čebuli sem potresla žlico sladkorja, nato sem dobro premešala in čebulo pri nizki temperaturi pražila še približno minuto ali dve. Namig: praženje čebule lahko pospešimo, če ji takoj, ko jo damo na maščobo, dodamo ščepec soli in ščepec sode bikarbone. Mednarodni praznik delavstva 1. maja obeležuje več držav sveta, izjema so ZDA, čeprav praznik izhaja ravno od tam kot spomin na krvave demonstracije v Čikagu leta 1886. 1. maja obeležujemo tudi spomin na socialne in gospodarske dosežke delavskih gibanj. V preteklosti je bilo po svetu kar nekaj poskusov pozabe ali izničenja tradicije praznika, predvsem zaradi leve politične ideologije, ki ga spremlja, a so bili večinoma neuspešni. Tako praznik vsako leto obeležujemo tudi v Sloveniji. Vsak praznik ima bogato tradicijo, ki se kaže v različnih običajih in večkrat tudi v kulinariki. Pri nas ga obeležujemo tako, da kurimo kresove in nosimo nageljne, na krožniku pa je ponavadi hrana »na žlico«, največkrat golaž. Če se vsako leto odpravite na kakšno bližjo vzpetino, kjer si privoščite krožnik dobrega golaža, tega nikar ne opustite. A če se boste odločili, da ga boste letos pripravili v domači kuhinji, sem preizkusila nekoliko drugačen recept, ki se je izkazal za prvovrstnega. Priprava mesa Med praženjem čebule sem meso narezala na kose, ga posolila in začinila z malo česna v prahu. Kose mesa sem povaljala v moki, nato sem jih dodala prepraženi zmehčani in sladkani čebuli. Pekla sem toliko časa, da je meso »pobledelo«, torej spremenilo barvo. Namig: junčje meso izboljša okus golaža. To meso je nekoliko dražje. Če cena ni ovira, izberemo bočnik. Namig: meso je treba večkrat premešati, saj se sicer moka prime na ponev. Sprehod med trgovskimi policami V nakupovalno košarico sem »pospravila« meso za golaž in junčji bočnik, panceto, balzamični kis, temno pivo, rdečo čebulo, gorčico in sodo bikarbono. Potrebovala sem še moko, olje, timijan, lovorjev list, sol, poper, sladkor in česen v prahu. OCENA Kljub receptu bom prihodnjič uporabila nekoliko manj pancete, saj je njen okus zelo izrazit. Sicer se je meso stopilo v ustih, golaž je bil odličen. Ob jedi lahko postrežemo polento ali kruh. Jed je najboljša dan po kuhi, moja ocena pa je narejena nekaj minut po ugasnjenem štedilniku, saj nas je vonj enostavno premamil. Priprava tri ure, da je meso mehko, čebula pa ne prepražena, temveč zmehčana Namig: na serviran golaž lahko ljubiteljem pekočega potre-semo sesekljan čili. Popečeno meso in čebulo sem prestavila iz ponve v večjo posodo in dodala popečeno panceto. Vse skupaj sem zalila s pol litra temnega piva in dodala žlico balzamičnega kisa. Okus Živel prvi maj! ТГ" Jedi sem dodala še žličko gorčice, tretjino žličke sode bikarbone, žličko posušenega timijana in tri lovorove liste. Golaž sem pri nizki temperaturi kuhala dve uri in pol. Vmes sem po okusu solila in poprala. 36 AKCIJA 28. Mitia Petek 29. Aleksandra Borovnik 30. Živa Voga 31. Mojca Podkrajšek I AKCIJA! NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že šestič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Med aprilskimi kandidati za majski finale lahko izbirate le še nekaj dni. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - skuter Suzuki in pametni telefon iPhone - pomerila 9. junija na Glavnem trgu v Celju. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tista maturanta, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. - Sto točk učiteljev - Prvima dvema finalistoma sta se pridružila še dva, aprila boste izbirali še zadnja dva. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ I. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC) ■ GIMNAZIJE CELJE - CENTER (GCC) ■ SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE (SZŠC) 14. Katja Žerjav 4. B, GCC 29. Aleksandra Borovnik 4. C, SZŠC 15. Gal Rednak 4. Č, GCC 30. Žiga Voga 4. D, SZŠC 1. Timotej Šket 4. B, I. GC 2. Matija Cvikl 4. C, I. GC 3. Ana Gošnjak 4. C, I. GC 4. Nino Anderluh 4. Č, I. GC ~rf- 5.Zala Županič 4. Č, I. GC 6. Rene Grdadolnik 4. F, I. GC 16. Laura Marcen 4. Č, GCC 17. Matej Fajs 4. H, GCC 18. Žiga Pinter 4 A, GL 19. Samantha Brecl 4. H, GCC 20. Ines Pusovnik 4. I, GCC 21. Matevž Metulj 4. J, GCC 31. Mojca Podkrajšek 4. D, SZŠC 32. Anže Čmak 4. E, SZŠC 33. Tinkara Kozovinc 4. E, SZŠC 34. Ana Ajdnik 4. KTA, SZŠC 35. Valentina Škorjanc 4. KTA, SZŠC 36. Anita Mernik 4. KTB, SZŠC 7. Urša Krajnc 4. F, I. GC 22. Janja Skarlovnik 4. J, GCC 37. Nives Šalomon 4. KTB, SZŠC AKCIJA 37 32. Anže Čmak FRMOBIL * A V T O C ■ N T ■ R Telekom Slovenije 33. Tinkara Kozovinc NAGRADE Letos se bo sodelovanje v akciji še posebej izplačalo, saj bosta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter Suzuki in pametni telefon iPhone! Vsak mesec bomo med pošiljatelji \ kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado 34. Ana Ajdnik 35. Valentina Škorjanc Končni rezultat aprilskega kroga bo znan prihodnji četrtek. Do torka, 3. maja, do 11. ure bomo še sprejemali kupone. 8. David Dmitrašinović 4. G, I. GC 23. Amadej Canjuga 4. I, GCC > ^ i v 38. Sašo Bobik 3. FB, SZŠC 9. Alja Urbanček 4. G, I. GC 24. Peter Lesjak 4. A, SZŠC 39. Iris Novak 3. FB, SZŠC 10. Nejc Aristovnik 4. H, I. GC 11. Eva Drenik 4. H, I. GC 12. Matija Ocvirk 4. A, GCC 25. Neja Doberšek 4. A, SZŠC 26. Andraž Romih 4. B, SZŠC 27. Lucija Loger 4. B, SZŠC 40. Gašper Zupanc 3. GB, SZŠC 41. Adrijana Popović 3. GB, SZŠC 42. Matic Fideršek 2. PTI, SZŠC 13. Valerija Špoljar 4. A, GCC 28. Mitja Petek 4. C, SZŠC 43. Nina Borinc 2. PTI, SZŠC Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki so ta mesec RUMENE barve in nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAJ MATURANTKAlAll innajmaturantZUI/ Glasujem ZA naj maturanta/naj maturantko pod zaporedno številko: ime in priimek:. rantko Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek............................................ naslov..................................................... telefon..................................................... e-pošta................................................... Ste naročnik Novega tednika? DAD /NED X Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19,300 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 38 AKCIJA 36. Anita Mernik 37. Nives Salomon 38. Sašo Bobik 39. Iris Novak 40. Gašper Zupanc 41. Adrijana Popović 42. Matic Fideršek 43. Nina Borinc BRALCI POROČEVALCI 39 Tekmovalci z mentorjema Karmen Kotnik in Tomislavom Viherjem Pokal Lego Masters odšel ponovno na Gimnazijo Lava Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je bil sredi marca turnir Lego Masters. Najvišja mesta so osvojili dijaki iz šol Šolskega centra Celje. Prvo in tretje mesto so zasedli dijaki Gimnazije Lava, drugo in četrto mesto pa dijaki srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo. Ekipa, imenovana Stari mački, je tako pokal po enoletnem premoru vrnila Gimnaziji Lava. Organizatorji so letos nalogo nekoliko spremenili in tekmovanje je postalo še zanimivejše. Osnova je sicer še vedno enaka: iz lego kock je treba izdelati robota in napisati program, ki prepozna objekte različnih barv ter jih prenaša v istobarvne zbiralnike na drugi strani poligona. Sliši se enostavno, v resnici pa je to zelo zahtevna naloga. Dijaki so se pretekle tri mesece pripravljali na ta turnir in številne popoldneve preživeli v šoli. Njihov trud je bil poplačan. Reševanje težav in medsebojno sodelovanje sta poleg pridobljenega znanja in tekmovalnega uspeha tisto, kar bodo s seboj v življenje odnesli prav vsi tekmovalci. KARMEN KOTNIK Štirje zlati in trije srebrni biologi s »Kajuha« Dijaki I. gimnazije v Celju dosegajo na državnem tekmovanju iz biologije že tradicionalno visoke uvrstitve. V zadnjih letih smo imeli tudi štiri dijake, ki so nas zastopali na bioloških olimpijadah. Letošnji dosežki na državnem tekmovanju so naslednji: zlato priznanje so osvojili Leon Rojk Štupar (lanski državni prvak), Urban Plaskan, Miha Jug in Maša Smajila. Srebrno priznanje so osvojili Miha Korošec, Ajda Kolšek in Anja Stopinšek. Miha Jug s tretjim mestom in Maša Smajila s četrtim mestom sta uvrščena v izbor za biološko olimpijado. Na državno tekmovanje, ki je bilo 18. marca v Ljubljani, se je uvrstilo dvanajst dijakov I. gimnazije. NP Foto: Jože Petrak Zajc 5. 5. - 3. 6. 2017 Celje mesec špsrta m i Џ Ä4 IP I X 'v t vik,J л I Informacija o brezplačnih programih -Šport za vse: Športna zveza Celje e-pošta: szc.celje@gmail.com telefon: 041320130,03 425 7910 Informacije o tekmovalno-rekreativnih programih: Triatlon klub Celje e-pošta: fatburnsi@gmail.com telefon: 070 777237 Športno društvo Slovenc e-pošta: prireditve@fatburn.si telefon: 040 509 995 Več informacija na spletnih straneh: www.szc.si www.fatburn.si www.celje.si V-T - 1 G /■ .T t J b • (J .US'J M 'iu, * Celje je športno mesto. Mestna občina Celje ima veliko športnih objektov, zunanjih rekreativnih površin, aktivnih športnih društev, klubov in rekreativnih ter profesionalnih športnikov. Raznolika infrastruktura in naravne danosti poskrbijo za to, da v mestu živi veliko športnih panog. Mestna občina Celje skupaj s Športno zvezo Celje in v sodelovanju s Športnim društvom Slovenc ter Triatlon klubom Celje v času od 5. maja do 3. junija 2017že četrto leto zapored organizira Mesec športa. S tem projektom Mestna občina Celje skupaj z organizatorji želi vplivati na razvoj športnih vrednot, tekmovalni duh, razvoj športa za vse generacije, ki bi v prihodnosti dojemale udejstvovanje v športu kot eno izmed možnosti preventive oziroma preprečevanja pojava bolezni ali drugih motenj, ki so posledica preobremenjenosti in stresnega načina življenja. Celjanke in Celjani bodo preko tedna lahko izkoristili več kot 20 različnih športnih vsebin, vsi vikendi bodo rekreativno in tekmovalno obarvani, poskrbljeno bo tudi za otroško dogajanje. Nekatere vsebine so se izvajale že pretekla leta, nekatere so letos nove, predvsem z namenom seznanitve meščanov z novimi športnimi vsebinami. Drage Celjanke in Celjani, pomlad s svojimi barvami, prijetnimi temperaturami in daljšimi dnevi vabi v naravo in kliče k športnemu udejstvovanju. Šport ni zgolj način preživljanja prostega časa, temveč je način življenja. Mestna občina Celje, Športna zveza Celje v sodelovanju s Športnim društvom Slovenc ter Triatlon klubom Celje tudi letos vabijo, da izkoristite športne kapacitete, ki jih Celje ponuja, ter se pridružite številnim brezplačnim tekmovalno-rekreativnim programom. Bodite del Meseca športa, meseca druženja in športnih vrednost. 40 BRALCI POROCEVALCI Osveščanje ljudi in pomoč živalim Društvo proti mučenju živali Celje je pripravilo občni zbor, kjer so člani pregledali dosedanje delo in pripravili načrt za naslednje leto. Poseben dogodek je predstavljala tudi upokojitev dolgoletne tajnice društva Irene Volgemut. Neprofitno društvo se financira izključno s članarinami in prispevki članov. Ta sredstva porabi za nakup zdravil in hrane ter za veterinarsko oskrbo malih živali. Člani društva so v letu 2016 na sterilizacijo/kastracijo odpeljali 83 brezdomnih mačk/mačkov in štiri psičke. Začasen dom so nudili 38 mačkam in 3 psom. 45 odgovorov so pripravili na osnovi pisnih ali telefonskih prijav mučenja živali, štiri prijave so bile posredovane agenciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dve prijavi sta bili poslani na policijo. Veterinarsko oskrbo so plačali 25 živalim. Člani so obiskovali tudi šole in domove za ostarele, kjer so osveščali o pravilnem ravnanju z živalmi. Na novo sta začeli delovati podružnici društva v Zrečah in Rogaški Slatini. Društvo sodeluje tudi s celjskimi in z drugimi osnovnimi šolami. Člani društva so postavili štiri stojnice (svetovni dan laboratorijskih živali, dan varstva živali, Miklavžev sejem in razstava mačk). Cilji društva so ostali enaki kot prejšnja leta. Čim bolj želijo osveščati širšo javnost (predvsem mlade) o humanem ravnanju z živalmi in o pomembnosti sterilizacije/kastracije. Letos bodo poskusili delovanje tudi razširiti s predavanji v osnovnih šolah. Nalogi društva sta tudi skrb za mačke, ki se večinoma zadržujejo v mestu in bližnji okolici, ter pomoč pri iskanju domov malim živalim, predvsem mačkam in psom, preko medijev. Po približno 24 letih predanega dela se je upokojila tajnica društva Irena Volgemut. Predsednik društva Matej Videčnik ji je ob tej priložnosti izročil priznanje in se ji zahvalil za ves čas in sredstva, ki jih je namenila živalim in delu v društvu. Kot novo tajnico so člani izvolili Katarino Šumej. Občnemu zboru se je pridružil tudi Srečko Čater, predsednik Mestne četrti Hudinja. Kot upokojeni veterinar je dal društvu mnogo dobrih nasvetov in jim zagotovil, da se lahko vedno obrnejo nanj po pomoč, za kar so mu člani društva neizmerno hvaležni. DPMŽ Celje Marko skače v Plesnem vrtincu Mlade plesalke programa plesne pripravnice Glasbene šole Celje so letos že drugič zapored pod mentorstvom Sandre Jazbec uspešno sodelovale na tradicionalni območni reviji skupin sodobnega plesa Plesni vrtinec, na kateri so se predstavile s plesom Marko skače in v svojem prikupnem plesnem vrtincu navdušile občinstvo v dvorani. Vsem plesalkam in mentorici iskreno čestitamo za nastop. ML Prvi medgimnazijski tek I. gimnazija v Celju je ena prvih srednjih šol, ki se je aktivno vključila v projekt Slovenska mreža zdravih šol, ki je sestavni del mednarodnega projekta Evropska mreža zdravih šol, ki je nastala na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije, Sveta Evrope in Evropske komisije. Vanj je Slovenija vključena že od leta 1993. Na šoli v sklopu projekta vsako leto obeležijo svetovni dan zdravja z različnimi dogodki, ki so namenjeni tako dijakom kot zaposlenim. Letos so zdravstveno-športni dan organizirali že petnajstič, in sicer v petek, 7. aprila. Letošnja novost je zagotovo Tek povezovanja, kjer so skupaj ob Savinji tekli profesorji in dijaki treh celjskih gimnazij. Za dijake so bile organizirane različne oblike športne vadbe. Dekleta so imela možnost spoznati in vaditi aerobne vadbe, fantje pa so se urili z vojaki, spoznavali osnove boksa in sodelovali na orientacijskem teku. Poleg športne vadbe je bilo za dijake organiziranih tudi veliko zanimivih in koristnih predavanj, povezanih z zdravim načinom življenja: Varna spolnost (projekt Virus), Še vedno vozim - vendar ne hodim (Zavod Vozim), delavnica InterAKCIJA na temo součinkovanja različnih zdravil, ogled filma Klepetalnica, ki govori o nevarnostih, ki se skrivajo na svetovnem spletu. Zelo pozitivno sprejet je bil letošnji prvi medgimnazijski tek, ki sta se ga na pobudo I. gimnazije udeležili tudi Gimnazija Lava in Gim- nazija Celje - Center. Teku se je priključilo 60 dijakov in profesorjev, namen pa je bilo pozitivno, športno obarvano druženje. Tekače so pozdravili tudi ravnatelji vseh treh gimnazij. Naslednje leto bo tek organizirala Gimnazija Lava. Tudi profesorji so imeli možnost narediti nekaj zase: lahko so vadili jogo ali se udeležili predavanja o naravni prehrani oziroma delavnice o zdravilih. V soboto, 8. aprila, so v sodelovanju z Mestno občino Celje dijaki dan popestrili z zanimivim kulturnim programom in s predstavitvijo športnega življenja dveh perspektivnih športnikov: večkratne prvakinje v kickboksu Teje Toplak in hitrostnega drsalca Bora Luke Urlepa. NP Dvajset let Društva invalidov Rimske Toplice Društvo invalidov Rimske Toplice je na slavnostni seji 17. marca obeležilo dvajsetletnico delovanja. V Rimskih Toplicah je delovalo poverjeništvo Društva invalidov Laško že vse od leta 1975. A ves čas je obstajalo zanimanje za ustanovitev samostojnega društva. To je uspelo skupini invalidov, zbranih ob Edu Gaberšku, in sicer 27. 12. 1996. Društvo vse od ustanovitve združuje invalidne osebe iz krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Zidani Most, Sedraž in Jurklošter ter danes šteje 179 članov. Kljub majhnosti se uvršča med najbolj aktivna društva v okviru Zveze delovnih invalidov Slovenije. Slavnostne seje so se poleg župana Občine Laško Franca Zdolška in predsednika ZDIS Draga Novaka udeležili predstavniki krajevne skupnosti in vseh društev v njej ter tudi povabljeni gostje iz društev invalidov celjske koordinacije in zasavsko-posavske regije. Ob prijetnem kulturnem programu so bila podeljena društvena priznanja in zahvale kot tudi priznanja Zveze delovnih invalidov Slovenije. Društvo se zahvaljuje vsem za udeležbo, za sodelovanje in podporo ter si takšnega odnosa želi še naprej. ANDREJ MAŽGON H umov it H um ovit Mumovit m „ Balkonski jC — f***: ' ; I ■ -ЛШ T И« 50 L < www.cinkarna.si i f'ZNAR^ novi tednik I radio celie BRALCI POROČEVALCI 41 Prve gobe so že! Bralka Darinka nam je poslala fotografijo letošnjih prvih gob. Užitni smrček ali mavrah je med gobarji cenjena goba. Bralka pa je tokrat za otroke pripravila dekoracijo, s katero si lažje predstavljajo domovanje Smrkcev, saj so gobice votle in tako primerne za domovanje pravljičnih bitij. Že osmo leto butara velikanka Naše druženje je vzklilo že več kot desetletje nazaj. Z leti je raslo, se utrjevalo in danes zajema že osem družin iz Velikih Grahovš. Združujeta nas prijateljstvo in veselje do petja in smeha. Običajno se sestanemo ob kavi, poklepetamo, se nasmejimo in tudi zapojemo. Ob tem nam čas na vasi mine hitreje. Ker takšni običaji hitro tonejo v pozabo in so prej izjema kot pravilo, smo na svoje druženje še toliko bolj ponosni. Pred skoraj desetletjem se nam je na enem od druženj porodila ideja, da bi spletli butaro, ne tisto majhno, ampak veliko, ki bi jo odnesli do cerkve na blagoslov. In tako se je začela tradicija pletenja butare, ki je poleg tega vsako leto višja in razkošnejša. Letošnja je bila že osma zapovrstjo in tudi najvišja do zdaj, saj je bila visoka kar 14,5 metra, izdelana je bila iz približno desetih vrst zelenja. Izdelovati smo jo začeli na soboto pred cvetno nedeljo. Najprej smo nabrali in pripravili zelenje, nato je z veliko tru- nimi trakovi. V ranem jutru cvetne nedelje smo jo odpeljali pred cerkev svetega Lenarta na Vrh nad Laškim k blagoslovu, nato smo jo postavili sredi vasi v Velikih Gra-hovšah. Temu je sledilo prijetno druženje. Nadejamo se, da bo tudi v prihodnjih letih naša butara še višja in lepša ter da bodo vezi med prijatelji in sosedi še močnejše. MP dobrot Vsako sredo ob 12.15 iz studia Radia Celje pokličemo nekoga, ki iz Novega tednika izreže kupon in ga pošlje na naš naslov. Tokrat je bila srečna izžrebanka naše akcije Marjana Šuhel iz Vojnika. »Piščančji pršut?« sem preverila, ali sem prav slišala naročilo naše izžrebanke. »Aja, ne. Piščanec in pršut,« je sledila razlaga. In oboje je romalo v naš voziček. Tako smo dokazali, da gredo vanj tudi živila, ki se med našimi telefonskimi linijami malo izgubijo. Marjani Šuhel smo s »piščančjim pršutom« in z ostalimi dobrotami, ki smo jih po njenem nareku zložili v voziček, prihranili 102,15 evra. Naslednjo sredo pa bomo spet žrebali. Že pišete seznam? Izpolnite kuponček, ga izrežite in nam ga čim prej pošljite. Morda boste naslednjič brezplačno nakupovali prav vi! SAŠKA PUKL Foto: SHERPA novi tednik radio celie ü ZS« . tei^gs, /, ' rnti.o - V n 'H* ЈбрчЗГ' tusklub Sanka nakupuje za vas brezplačno! Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15! __________________________________________-"TiJ- KUPON novi tednik! radio celje Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA (če ste čla Lastnoročni podpis: , 3000 Celje. Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preser Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 42 VRTNARIMO Koprena »Če bi danes prodajal ko-preno za zaščito rastlin pred mrazom, bi bil bogat. Celo Celje ne premore več niti metra koprene...« je prejšnji četrtek zvečer na družbenem omrežju zapisal eden od mojih virtualnih prijateljev. In to prav v trenutku, ko se je mož odpravil na bojni pohod iskanja prezimnih vrtnarskih rešitev za napovedano pomladno pozebo. Ker nam je lanski sneg konec aprila odnesel ves sadjarski pridelek, so bile frustracije ob tokratni vremenski napovedi toliko večje. Na družinskem posvetu smo sklenili, da je nujno treba zaščititi marelico, figo in breskev. Da bo ostalo vsaj kaj sadnih vitaminov za pod zob. Zelenjavni vrt sva pokrila z belo vrtnarsko kopreno že nekaj dni prej. Grah, cveta-ča, brokoli, zelena, berivka, rukola, redkvica, korenček, čebula in dve gredi solate so že bili »na varnem«, ko je vmes »uletel« prav tako s pomočjo družbenega omrežja še en nasvet. »Dragi kolegi. Nocoj je napovedana pozeba in škoda bi bilo, da vam kar koli pomrzne. Svoje pridelke lahko zaščitite na naslednje načine: z uporabo amino-kislinskih pripravkov, kot sta deflan in protifert lwm, z uporabo pripravkov na osnovi EM-tehnologije, nič ni narobe, če dodate še silikatno glino. Ali pa z ureo, 50 gramov je raztopite v 10 litrih vode in poškropite. Upam, da boste rešili čim več,« je zapisal kralj paradižnika in pravi vrtnarski maček Jernej Mazej, ki svoje bogato znanje rad deli tudi z bralci Novega tednika. Ker je mož že bil med trgovskimi policami, kjer prodajajo vrtnarske pripomočke, in glede na prej prispelo sporočilo, da koprene ni več mogoče kupiti, sem mu poslala še Jernejevo sporočilo. Z osvojevalnega pohoda po tisti dan izjemno obleganih vrtnarskih središčih se je vrnil s polnimi rokami. Pustimo ob strani, da koprena bi bila bele barve, ampak črne, in da morda »špric« ni bil ravno svetovani, ampak tako eno kot drugo sredstvo sta tisto noč svoje poslanstvo odlično opravila. Saj je bilo morda zjutraj po napovedanem mrazu res smešno opazovati drevje, pokrito z odejami, obloženo s časopisnim papirjem in z drugimi domiselnimi idejami za zaščito pred mrazom. A bistveno je, da je vse našteto svojo vlogo dobro opravilo. In tudi, da nas mati narava tokrat morda vendarle vseeno ni pustila preveč praznih rok. Dejan Farčnik letos ponuja 160 vrst čilijev, od sladkih do najmočnejših. Med bolj »zvenečimi« imeni so kraken scorpion, bhutlah bubblegum chocolate, sepia serpent, apocalypse, borg9, borg9 chocolate in številni drugi. Besedo papriko je kot sposojenko iz madžarskega jezika mogoče najti tudi v mnogih drugih evropskih jezikih, v nemščini, francoščini, italijanščini, španščini, ruščini, portugalščini, grščini, belorusčini, madžarščini, ukrajin-ščini, v češkem, slovaškem, danskem, finskem, norveškem, švedskem, litovskem, poljskem, nizozemskem, gruzij-skem, irskem, islandskem, estonskem jeziku, velščini in še mnogih drugih. Paprika je enoletna vrtna rastlina. Grmiček paprike je pokončen in razvejan ter zraste od petdeset do osemdeset centimetrov v višino. Listi paprike imajo enostavno zgradbo, so ozki, jajčasti in proti koncu koničasti, ter razraščeni posamično po vejicah stebla. Koreninski sistem je razmeroma slabo razvit. Iz primarne korenine, ki jo ponavadi med presajanjem poškodujemo, se kasneje plitko v tleh razvijajo močnejše stranske korenine. Cvetovi se oblikujejo v nasprotni rasti listov, običajno posamezno ali, kar je manj pogosto, več naenkrat. Plod je porazdeljen na več delov. V notranjosti ploda je semenska loža, v kateri je večina semen, nekaj jih je tudi po steni pregrad. V enem plodu se lahko razvije tudi do petsto semen. V kraljestvu paprik in čilijev Ste za sladko ali pekoče? Zadnjih nekaj let so izjemno priljubljeni čiliji, zato je zanimanja za sadike precej, pravi Dejan Farčnik s Kmetije Farčnik v Prekopi. Obiskali smo ga v njegovem rastlinjaku, ko je polnil zabojčke s sadikami za naročila, ki se v teh dneh zbirajo po elektronski poti in telefonu. Plodovk, kot so paprike in feferoni, še do 15. maja ni pametno saditi na prosto. Zlasti noči so še premrzle zanje. Kljub temu jih marsikdo že sadi v rastlinjak. »Ko sadike kupujemo, se prepričamo, da so res zdrave, temno zelene, na listih ne sme biti znakov bolezni, koreninska gruda naj bo polna,« svetuje Dejan Farčnik. Njegov rastlinjak je, kot Na Kmetiji Farčnik ponujajo sadike najbolj priljubljenih paprik, to so rumena in zelena babura ter podolgovate rdeče paprike. Izbirate lahko med klasičnimi in hibridnimi vrstami. smo se lahko prepričali, poln natančno takšnih sadik paprike in čilijev. Plodovke za dobro rast in razvoj potrebujejo veliko hranil, zato je treba prst pred sajenjem sadik dobro pognojiti. Farčnik svetuje, naj uporabimo domač dobro uležan gnoj ali posežemo po kompostu ali drugem bio pripravku za gnojenje. Tisti, ki ne gnojite cele grede, lahko dodate ustrezno mero gnojila naravnost v sadilno luknjo. Ob posajeno sadiko postavimo oporo in jo privežemo ob njo. Kasneje paprika za dober pridelek potrebuje veliko vlage, toplote in dodatno gnojenje. MRL, foto: GrupA Aktualna SPOMLADANSKA ponudba: balkonsko cvetje enoletnice za grede in grobove gnojila rastni substrati Telefon 03 427 01 26 www.naqlic.co Setveni kole Čas za presajanje je od 30. aprila ob 17. uri do 14. ob 22. uri. Sadike paprik in čilijev lahko kupite na Kmetiji Farčnik, jih naročite po telefonu 070 651 084 ali elektronski pošti na naslovu dejan@zelenjavca.si. 27. ČE 28. PE korenina 29. SO korenina 30. NE cvet 1. PO cvet 2. TO list 3. SR list do 15. ure, od 16. ure plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. ŽIVALSKI SVET 43 Zavarovanje hišnih ljubljenčkov ni več neobičajno Pogoje zavarovanja smo preverili pri dveh zavarovalnicah Če so za večino ljudi zelo dragocene njihove nepremičnine in poskrbijo za njihovo zavarovanje, kar velja pri mnogih tudi za avtomobile, lahko podobno velja za hišne ljubljenčke in druge živali, ki imajo za nekatere neprecenljivo vrednost. Zato zavarovanja živali niso več tako neobičajna, kot se zdi morda na prvi pogled. V času, ko se pojavi kakšna bolezen in je nujen obisk pri veterinarju, so lahko zneski za zdravljenje zelo visoki. Seveda pa je dobro prej preveriti, kaj zavarovalnice ponujajo in ali se takšno zavarovanje res izplača. Preverili smo, kaj ponujata Zavarovalnica Triglav in Adriatic Slovenica (AS). V Zavarovalnici Triglav pravijo, da so v primerjavi z ostalimi zavarovanji živalska manj znana, vendar se zanimanje zanje, predvsem za zavarovanje psov, povečuje. V AS prav tako ugotavljajo, da povpraševanje po zavarovanjih psov in konj narašča, stranke še posebej sprašujejo za zavarovanje odgovornosti iz posesti živali. Morebitne tožbe v primeru ugriza psa namreč lahko vodijo do odškodninskih zahtevkov z visokimi odškodninami, ki jih v primeru upravičenosti krije dodatno zavarovanje. Za mačke imajo sklenjenih le nekaj zavarovanj. Imajo pa tiste stranke, ki imajo pri njih zavarovano vse svoje premoženje na kmetiji, vsako leto zavarovane plemenske krave. Zavarovanja za različne živali V Zavarovalnici Triglav je poleg psov in mačk možno zavarovati tudi druge živalske vrste, in sicer kopitarje, govedo in druge gospodarske živali, a tudi eksote. »Živali lahko zavarujemo pred nevarnostjo pogina ali usmrtitve zaradi bolezni ali nezgode. Možno je skleniti tudi druga dodatna zavarovanja, kot je na primer zavarovanje stroškov zdravljenja, zavarovanje odgovornosti lastnika živali ...« Ob tem so razvili prvo vseživljenj-sko zdravstveno zavarovanje psov, ki omogoča izbiro med tremi paketi z različnim obsegom zavarovalnih kritij. Nadstandardni paket krije tudi ortopedske storitve, zdravljenje z matičnimi celicami, kemoterapijo in dopolnilna zdravljenja, kot so na primer fizioterapija, akupunktura ... Poleg zdravstvenega zavarovanja se je možno dogovoriti tudi za zavarovanje odgovornosti lastnika psa, zavarovanje psa za čas bivanja v tujini, med prevozom ter za zavarovanje stroškov pokopa psa. V Adriaticu Slovenici menijo, da si z zavarovanjem živali lastniki zagotovijo finančno Se »splača« zavarovati žival samo, ko gre za pasemsko, ali tudi sicer? Zavarovanje priporočajo vsem lastnikom živali, saj so s skrbjo zanje povezani tudi stroški v primeru neljubih dogodkov. »Največ zanimanja je za zavarovanje stroškov zdravljenja živali, saj so stroški veterinarskih storitev lahko zelo visoki,« pravijo pri Zavarovalnici Triglav. »Zavarovanja stroškov zdravljenja se ne da skleniti brez sklenitve osnovnega zavarovanja živali za pogin zaradi bolezni ali nezgode,« pa pravijo v Adriaticu Slovenici. dodatno premijo se lahko razširi na območje Evrope. Kritje stroškov zdravljenja v enem V AS je najpogostejše zavarovanje plemenskih krav in zavarovanje psov. Za konje, s katerimi tekmujejo, stranke sklenejo zavarovanje odgovornosti iz posesti konj, a tudi sicer se število tovrstnih zavarovanj za konje in pse povečuje. zavarovalnem letu je omejeno z zavarovalno vsoto, lastnik pa del stroškov nosi sam (soudeležba 30- ali 50-odstotna). Na primer: premija za zavarovanje psa z zavarovalno vsoto 500 evrov za osnovne nevarnosti (pogin zaradi bolezni ali nezgode) in zavarovalno vsoto 500 evrov za stroške zdravljenja s 30-odstotno soudeležbo zavarovanca bi znašala od 86 do 175 evrov letno, odvisno od popustov, ki jih lahko priznajo stranki. Če bi poleg zavarovanja osnovnih nevarnosti in stroškov zdravljenja sklenili še zavarovanje odgovornosti zaradi posesti psa, bi bila premija od 100 do 205 evrov letno. Ko pride do težav Po nastanku zavarovalnega primera (na primer zdravljenje pri veterinarju) je treba Zavarovalnici Triglav posredovati vso dokumentacijo, ki je potrebna za ugotovitev škode. Potrebna dokumentacija vključuje prijavo škode, račune in druga dokazila. Obrazci za prijavo škode so dostopni tudi na spletni strani Zavarovalnice Triglav in jih lahko stranke posredujejo tudi po elektronski poti. Adriatic pa v primeru zavarovanja psov in mačk svetuje, da je treba ob bolezni ali nezgodi zavarovano žival čim prej odpeljati k veterinarju. Če je veterinarsko storitev opravila veterinarska ustanova, ki ima z zavarovalnico sklenjeno pogodbo, bo zavarovalnica del stroškov zdravljenja povrnila neposredno ustanovi, v nasprotnem primeru mora lastnik živali poslati zahtevek za povračilo stroškov zdravljenja zavarovalnici. Tudi ta ima na svoji spletni strani pripravljen obrazec za prijavo škode in veterinarsko poročilo. TATJANA CVIRN Foto: arhiv NT (GrupA) nadomestilo v primeru pogina zavarovane živali in delno povračilo stroškov zdravljenja živali. »Ljudje lahko zavarujejo svoje hišne ljubljenčke (pse, mačke, domače ptice, terarijske in akvarijske živali) in konje pred nevarnostjo pogina zaradi nezgode v okviru stanovanjskega zavarovanja Dom AS, za popolno zavarovanje psov, pasemskih mačk z rodovnikom, konjev, plemenskih krav, prašičev, drobnice, perutnine in drugih živali pa je možno skleniti polico za zavarovanje živali.« Te živali zavarujejo za nevarnost pogina zaradi bolezni ali nezgode ter za kritje stroškov zdravljenja. Za pse in konje imajo v ponudbi zavarovanj tudi odgovornost iz posesti živali, pri kravah, kobilah in psicah pa tudi zavarovanje teleta, žrebe-ta in pasjih mladičev pri porodu. Z odobritvijo strokovne službe je na podlagi ocene tveganja mogoče zavarovati tudi druge vrste živali. Kolikšne so premije? Zavarovalne vsote so prilagojene pasmi psa, cena zavarovanja pa je odvisna od paketa zavarovanja. Pri Zavarovalnici Triglav imajo tri pakete, in sicer osnovnega (O1), standardnega (O2) in nadstandardnega (O3). Če je pes pasme labradorec vreden 700 evrov, bi znašal mesečni obrok osnovnega paketa (O1) približno 12 evrov (letno torej 144 evrov). Če bi imeli nad-standardni paket (O3), ki je njihov najobširnejši paket, saj vključuje tudi zdravljenje ortopedskih težav, kemoterapijo in zdravljenje z matičnimi celicami, bi znašal mesečni obrok približno 24 evrov (letno 288 evrov). »Če ima lastnik psa pri Triglavu sklenjena še druga zavarovanja, se upoštevajo tudi popusti za Triglav komplet in so zato ti obroki nižji. Prednost zavarovanja za psa je tudi možnost plačila premije na 12 obrokov,« pojasnjujejo pri Triglavu. V AS pravijo, da je premija za zavarovanje psa odvisna od zavarovalne vsote za žival in od obsega nevarnosti, za katere se sklene zavarovanje. »Na premijo strankam priznamo popust, ki je odvisen od trajanja zavarovanja, števila drugih zavarovanj, ki jih ima stranka sklenjena pri nas ... Žal so stroški veterinarskih storitev tako visoki, da je za stranke vsekakor najbolj zanimivo zavarovanje stroškov zdravljenja, vendar se tega ne da skleniti brez sklenitve osnovnega zavarovanja živali za pogin zaradi bolezni ali nezgode.« Zavarovanje stroškov zdravljenja krije veterinarske storitve po vsej Sloveniji. S posebnim dogovorom in z HERBICID Vodotopnl koncentrat (SL). Vsebuje: 2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201 PRVI PRAVI TOTALNI HERBICID Odlična kombinacija dveh dopolnjujočih se aktivnih snovi: 2,4-D in glifosat ^ 2,4-D kot partner omogoča nižjo koncentracijo glifosata ob višji učinkovitosti ► DVOJNA MOČ PROTI PLEVELOM - vidno hitrejše in močnejše delovanje na travne in širokolistne plevele - tudi tiste, ki se težje zatirajo, Preslica, Slak, Regačica, Poprovnik, Robide, Vrbovci, Trpotci, Krvomočnice, Ptičja dresen, Pijavčnice, Madronščice. ^ Odmerek uporabe 3 -5 l, odvisno od zapleveljenosti, do 7 dni pred setvijo ^ Uporaba na strniščih in pomladi pred setvijo ter v sadovnjakih in na nekmetijskih površinah Na spletni strani Zavarovalnice Triglav je mogoče skleniti zavarovanje psov, za druga zavarovanja živali pa se je treba dogovoriti s svojim zavarovalnim zastopnikom ali obiskati poslovalnico. 44 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Potrebujemo varuha pravic živali V začetku aprila se je v javnosti pojavila zahteva lovcev, ribičev in nekaterih drugih skupin, naj država ustanovi urad varuha narave. Pod izjavo podpisana društva sicer pozdravljamo vsako utemeljeno pobudo, katere cilj je varovanje okolja, a hkrati ugotavljamo, da bi bilo veliko bolj nujno najprej ustanoviti urad varuha pravic živali. Nenavadno bi bilo, da bi imeli gozdovi in potoki varuha, noben državni organ pa ne bi bil posvečen milijonom prebivalcev Slovenije, ki niso ljudje in ki svojih pravic ne morejo sami uveljavljati. Zdravo naravno okolje je v interesu ljudi in zato že ima številne zagovornike. Ne le zavod za varstvo narave, tudi uradi za varstvo okolja in drugi organi na državni in občinski ravni se posvečajo skrbi za naravo. V zadnjih letih so medijsko odmevali uspehi pri varovanju narave, na primer odpoved gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, prekinitev priprav na gradnjo elektrarn na Muri in prepoved sežiganja odpadkov v cementarni Trbovlje. Nekaj je k uspehom pripomogla zakonodaja, veliko pa sta prispevala požrtvovalnost posameznikov in odziv splošne javnosti. Medtem ko imajo okoljska vprašanja vpliv tudi na ljudi, pa teh položaj živali večinoma ne zadeva in zato so se le redki pripravljeni zavzeti za varovanje pravic živali. To se odraža tudi v zakonodaji. Čeprav imamo ljudje in živali iste temeljne pravice do življenja in svobode, ker ni logično, da bi v evoluciji od človekovih živalskih prednikov do človeka naenkrat mati brez pravic rodila otroke s pravicami, niti Zakon o zaščiti živali ne omenja njihovih pravic. Niti človek, ki so mu v sodnem postopku dokazali najhujše zločine, ne bo dobil smrtne kazni, divjo žival pa birokrat z upravnim aktom obsodi na smrt brez možnosti obrambe, ker je podobna nekomu, ki je povzročil škodo v kmetijstvu ali ker je njej podobnih preveč. Pred kratkim so del pristojnosti centrov za socialno delo prenesli na sodišča, da bi našim otrokom zagotovili kar najboljše pravno varstvo, živali v živinoreji pa že v zgodnjem otroštvu doživijo mučenje in strašno smrt. Za živali manj pomembna podrobnost, ki pa kaže na nesmiselno in diskriminatorno ureditev, je, da veterinarska uprava ne sodi pod ministrstvo za zdravje kot ostali zdravstveni sistem, temveč pod ministrstvo za kmetijstvo, čeprav zdravje ostalih živali pogosto neposredno vpliva tudi na zdravje ljudi. Spomnimo se le primera ptičje gripe. Trenutno je aktualna javna polemika, koliko jelenov naj lovci ubijejo. Okoljevarstve-niki vidijo gozd, ki naj bi bil ogrožen, lastniki gozdov vidijo predvsem svoj ekonomski interes, lovci bi radi imeli čim bolj proste roke, pravice jelenov pa nihče ne zagovarja. Zato so tudi predlogi zelo nestrokovni in enostranski. Nihče ne ve niti tega, koliko jelenov je v Sloveniji, niti tega, kako se njihovo število giblje, sploh pa ni strokovno utemeljeno, kakšen bo učinek povečanega odstrela. V tujini ugotavljajo, da na primer na objedanje lubja vplivajo tudi stres in drugi dejavniki, ne le število jelenov, in čeprav so v Nemčiji število ustreljenih jelenov v zadnjih dvajsetih letih povečali s 47.665 na skoraj 80.000 in se to še povečuje, se poškodbe na drevesih niso ustrezno zmanjšale. Živali se na povečanje nasilja odzovejo tudi s povečano rodnostjo. Neprimerno je, da nekdo odloča o usodi drugih na podlagi pomanjkljivih strokovnih ugotovitev in statistike. Vse to kaže, da je pravni položaj živali v Sloveniji nezadostno urejen, in društva, ki delujemo na področju pravic živali, imamo zelo malo moči, saj je ljudi, ki imajo neprimeren odnos do pravic živali, preveč, imajo velik vpliv in pogosto ekonomski interes za svoje početje. Le državni organ, kot je varuh pravic živali, in ustrezna sprememba zakonodaje bosta omogočila učinkovito zaščito pravic. Zaskrbljujoče pa je, da se je v javnosti prej začela razprava o potrebi po uvedbi varuha narave kot varuha pravic večine prebivalcev Slovenije. Podpisana društva pozivamo vlado in državni zbor, da začneta dialog o boljši ureditvi omenjenega področja. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice Društvo za zaščito živali Pomurja Zavod Pit za zaščito živali Slovenska Bistrica Društvo za zaščito konj Animal Angels Slovensko vegansko društvo Poklon padlim ameriškim letalcem Na povabilo župana Občine Polzela gospoda Jožeta Kužnika smo se člani veteranske in častniške organizacije občine Štore udeležili slovesnosti ob 73-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-17 v Andražu nad Polzelo. Iz zgodovinskih virov vemo, da sta od desetih članov posadke preživela samo dva. Bombnik je bil zadet 19. marca 1944 ob napadu na Steyr v Avstriji (vir: Matija Žgajnar Zlomljena krila). Občina Polzela je tudi letos pripravila slovesnost na pokopališču v Andražu nad Polzelo. Pred leti so odkrili spominsko ploščo. Če me spomin ne vara, je bila tokrat že tretja slovesnost po vrsti. Slovesnosti, ki jo je bogatil lep kulturni program, se je udeležilo tudi veliko gostov iz političnega in vojaškega življenja Slovenije in ZDA. Omenim naj predsednika RS Boruta Pahorja in ameriškega senatorja Johna McCa-ina, enega najvplivnejših in najuglednejših ameriških politikov ter nekdanjega kandidata za predsednika ZDA, in veleposlanika ZDA v Sloveniji, njegovo ekscelen-co Brenta Hartleyja. Štejem si v čast, da sem jima lahko podaril priložnostno darilo, ki pooseblja nekaj slovenskega. Med drugim tudi fotografije iz leta 2001, ko smo na teharskem pokopališču s pripadniki ameriške vojske iz Colorada položili venec na grobu, kjer so bili pokopani štirje ameriški letalci. Fotografije so opremljene tudi z imeni in s priimki letalcev. Danes tega spomenika žal ni več. Slovesnosti v Andražu so se udeležili tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik GŠSV Andrej Osterman, vojaki enote Garde SV in ameriški praporščaki. Položitev vencev visokih predstavnikov obeh držav je resnično veličasten dogodek. Menim, da je prav, da z bivšimi zavezniki negujemo te nepozabne spomine. Mi v Štorah se trudimo in utrjujemo vezi, ki so se stkale med drugo svetovno vojno tudi z Rusi. Kot je znano, imamo grob ruskega neznanega vojaka Rdeče armade na Ja-vorniku nad Štorami. Tradicionalno prireditev v njegov spomin pripravljamo 9. maja, ko svet praznuje zmago nad fašizmom in nacizmom. SREČKO KRIŽANEC, Štore Povprečna poraba goriva za vozila Toyota C-HR: od 3,8 do 6,31/100 km in emisije CO2:86 do 144 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 0,0096 do 0,0225 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. 5 letno TOYOTA JAMSTVO Brez omejitve kilometrov OTROŠKI VRTILJAK 45 Gnilo jajce z babico in dedkom Bili smo na obisku v Vrtcu Dobje Vrtec Dobje je bil prvi, ki nam je odprl svoja vrata, ko smo pred dvema letoma na straneh Novega tednika zavrteli Otroški vrtiljak. In z velikim veseljem so nas povabili tudi tokrat. Da se med malčki v Dobju res veliko dogaja, smo lahko spremljali celo leto. V tem vrtcu kot enem redkih svoje aktivnosti redno objavljajo tudi na družabnem omrežju. Starševski dvom, ali podpisati dovoljenje za fotografiranje otroka v vrtcu ali šoli, so v Dobju rešili na salamonski način. Težavo nenadzorovanega objavljanja fotografij na spletu so odpravili tako, da so stvari vzeli pod svoje okrilje. Tako natančno vedo, kaj objavijo, staršem in vsem, ki jim sledijo, pa omogočijo dnevni vpogled v vrtčevski živžav. Čeprav se nam je zdelo tokrat še posebej živahno, so nam povedali, da so takšni ali drugačni obiski pri njih precej običajna reč. V eni od skupin so gostili babice in dedke, s katerimi so se igrali stare že skoraj pozabljene otroške igre. Drugi dve skupini sta bili precej bolj resno razpoloženi. V prvi so otroci na sprehod peljali svoje dojenčke. In družinske obveznosti seveda niso kar tako. Enako resno so svoje obveznosti opravili najmlajši. Na hribčku za vrtcem, nedaleč od šolskega čebelnjaka, imajo namreč svoje vrtičke. Otroci so z vso skrbnostjo zagrebli semena v gredice. Kaj bo zraslo iz njih, bodo še z večjim čudenjem opazovali vse do počitnic ali še dlje. StO, foto: SHERPA Škratov kotiček V prejšnji številki nam jo je malce zagodel škrat. Zapisali smo, da je Klavdija Konečnik ravnateljica Vrtca Tabor. Prav je, da je organizacijska vodja vrtca, medtem ko je ravnateljica Majda Pikl. jstraniNoVega-teAntka jo'peane eAsotskih otrok Če se kaj zanimivega dogaja tudi л v vašem 4 vrtcu, v f varstvu 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Sama sreča Ženska pri jutranji kavici bere časopis in ugotovi, da je srečna dobitnica lota. Rekorden dobitek, skoraj milijarda, pripada samo njej. Vsa srečna gre v službo, naravnost v direktorjevo pisarno, da bi dala odpoved, a ji šef reče, da je vedno manj dela, da je tehnološki višek, se ji opraviči in jo potolaži, da bo dobila visoko odpravnino. Tako srečna se odloči, da si bo kupila nov avto. Vstopi v najbližji avtosalon in v tem trenutku nad sabo zagleda ognjemet, vse se bliska, oglasijo se fanfare. Pristopi prodajalec in reče: »Vi ste naša stotisoča obiskovalka in za nagrado dobite brezplačno najnovejši model mercedesa.« Ženska se v šoku z novim avtom odpelje domov. Doma si natoči kozarec penine, stopi k oknu in vidi, da se je domov pripeljal njen mož. Ta odvihra v spalnico, spakira svoje stvari in ji pove, da jo zapušča. Ženska dvigne kozarec penine in si zamrmra: »U, madonca, ko steče, pa res steče ...« Kajenje Jože pride k zdravniku in potoži: »Zelo kašljam in težko diham.« »Ali kadite?« »Kadim, samo ne pomaga.« Ga ni Ateist pride v nebesa in sv. Petra prosi, če bi lahko govoril z Bogom. Sv. Peter gre Boga vprašat, če bi hotel sprejeti ateista, a Bog ni prave volje in reče: »Povej mu, da me ni!« Nogometaš Francelj in Polde se dogovorita, ju morajo pokopati skupaj z mobitelom, da bo tisti, ki bo prvi umrl, drugemu po telefonu sporočil, kako je po smrti. Prvi umre Francelj in čez nekaj dni Poldetu zazvoni telefon. Na drugi strani je Francelj! »Kje si in kako je?« vpraša Polde. »V nebesih, imamo se dobro, vsak mora nekaj delati. Jaz sem na primer smetar,« pove Francelj. Poldeta zanima, če bi lahko izvedel, kakšno delo čaka njega, ko bo prišel v nebesa. Francelj obljubi, da se bo pozanimal in mu sporočil. Naslednji dan spet zazvoni telefon in Polde izve, da bo moral biti vratar v nogometni ekipi. Ves zgrožen ugovarja, češ da nikoli ni znal igrati nogometa, kako bi lahko bil vratar! Prosi Fran-celjna, naj posreduje, da bi mu dali kakšno drugo delo. Naslednji dan Poldetu spet zazvoni telefon in Francelj pove, da ima veselo novico: »Ni težav, kasneje boš lahko delal kaj drugega. A moram ti povedati še slabo novico: v petek braniš.« Papiga Mirko in Peter sta stanovala v istem bloku. Spodaj je živel Mirko, zgoraj Peter. Mirko je imel papigo, ki je s svojim vreščečim glasom vsako jutro klicala Petra na balkon: »Peter, Peter!« »Kaj je?« se je vedno oglasil Peter. Papiga pa mu je rekla: »Peter, ti si neumen!« Tako se je zgodba ponavljala nekaj dni, nato je Petru prekipelo. Odšel je k Mirku in mu zagrozil: »Če bo tvoja papiga samo še enkrat izrekla tiste besede, bom tebe premikastil, papigi pa zavil vrat!« In končno je bilo nekaj dni mir, potem se je spet oglasila papiga: »Peter, Peter!« »Kaj je?« je vprašal Peter. Papiga pa mu je rekla: »Saj dobro veš, kaj je!« Pivo ali vino? Policist ustavi veseljaka in ga vpraša, ali je kaj pil. On odgovori: »Da, eno pivo!« Policist: »Če pa vonjam, da niste pili piva, ampak nekaj drugega!« Veseljak: »Da, ampak napišite kar pivo, saj chardon-nay zagotovo ne znate!« Poroka Spet se nam je oglasil bralec Jože Jurc iz Slovenskih Konjic in nam poslal zanimivo fotografijo poročnega lista svoje stare mame Frančiške, ki je umrla leta 1952, in starega očeta Antona Bi-zovičarja, ki je umrl leta 1943, dve leti pred Jože-tovim rojstvom. Poroka je bila 27. septembra 1897 v cerkvi sv. Marije v Mariboru še v času Avstro-Ogrske. Kot zanimivost je Jurc še zapisal, da je njegova stara mati živela v štirih državnih ureditvah - v Avstro-Ogr-ski, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevini Jugoslaviji in Federativni ljudski republiki Jugoslaviji - ter da je preživela prvo in drugo svetovno vojno. Ste opazili, da je isto, če ženska reče, da bo pripravljena v petih minutah, in če moški reče, da bo doma čez pet minut? swom ш Vse slikovne šale vir: splet REŠITEV SUDOKU 253 4 5 2 7 8 9 6 1 3 1 6 9 5 4 3 2 8 7 8 7 3 2 6 1 4 5 9 7 2 4 3 1 6 8 9 5 9 1 6 8 2 5 3 7 4 3 8 5 4 9 7 1 6 2 6 3 1 9 7 4 5 2 8 5 9 8 1 3 2 7 4 6 2 4 7 6 5 8 9 3 1 8 5 4 1 3 9 2 6 6 4 2 9 1 8 7 9 5 6 1 7 4 2 8 5 9 Poslušaj svoje najbližje ... in občasno še sebe Velikonočni prazniki so mi minili v znamenju pripravljanja novic za poslušalce Radia Celje. A ko so v uredništvu super ekipa, dobra energija in veliko smeha, je služba pravi užitek. Dežurni novinar poleg tega, da pripravi poročila, kroniko in ostale novice, skrbi za najnovejše informacije o tem, kaj se dogaja na cestah in nebu. Ves čas je v stiku z dežurnimi vremeno-slovci, ki imajo v ekstremnih vremenskih razmerah vedno pripravljena prava pojasnila in napotke. Velikonočni konec tedna je vsaj s tega vidika minil dokaj mirno. A relativno lepo sončno vreme, ki so ga občasno kazili oblaki, se je ves čas med prazniki pripravljalo, da nam skazi začetek novega delovnega tedna. Tako so tiste dni izgledale tudi vremenske napovedi, ki so napovedovale vedno slabše vreme, ki je nato prvi torek po praznikih zavilo v oblake in dež. Dodala sem še nekaj nasvetov o tem, kako lahko poslušalci užijejo zadnje sončne žarke in kako naj v torek ne pozabijo na dežnike. In tako sem se po prazničnem koncu tedna, nespočita, a pripravljena na nove dogodivščine, odpravila proti službi. Že približno ob 12. uri sem ugotovila, da ne bi bilo slabo, če bi upoštevala svoje nasvete. Medtem ko se je vnela burna razprava o tem, ali med dežjem sneži, pada toča, babje pšeno ali nekaj drugega, sem pogledovala proti svojim »papirnatim če-veljcem« in ugotovila, da mi vsaj šest dežnikov, ki ležijo v avtu ali doma na polici, tam popolnoma nič ne koristi. Saj bo nehalo! »Ne, kot si konec tedna nekajkrat napovedala poslušalcem, ne bo nehalo,« sem se jezila sama nase. In ni. Medtem ko sem hitela skozi mesto proti domu, se skrivala pod strehami, nadstreški, se ustavila v optiki in butiku za tetoviranje in se čudila nad občutno prevelikimi zmaji na ramenih tetovatorja, sem preklinjala sama sebe, svojo brezglavost in čevlje. In ko je počasi prenehalo padati, sem se odločila, da bom naredila še drugo polovico poti, kjer ni nobene strehe. Sreča spremlja pogumne, sem si rekla, se poslovila od zmajev in delfinčkov ter ... s »papirnatimi« čeveljci zakorakala, ne v lužo, temveč v malo mlako. Razmočena in jezna sem končno prestopila vrata doma, kjer mi nihče ni očital, češ da mi je rekel, naj vzamem dežnik, temveč sem slišala: »Saj si nam ja na radiu rekla, da potrebujemo dežnik!« Da. Moji nasveti niti niso tako slabi. NAMOČENA VREMENOSLOVKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Na zadnji seansi ste me očitno narobe razumeli, ko sem vam rekel, da je danes prvi dan preostanka... ŽENSKA, KI SMRDI (SLABŠ.) DOLOČITEV DIMENZIJE RENATO VUGRINEC OBLAZINJENO LEŽIŠČE PASJA HIŠICA NEMŠKI GRAFIK (CASPAR) KRAJ OB SOČI ČETRTA DIMENZIJA GOROVJE V SREDNJI AZIJI JAMES BOND LEGENDARNI DIRKAČ LAUDA JAVNOSTI NAMENJEN POGOVOR DELAVEC V KOVNICI ZAMENJAVA ZUNANJE PLASTI KOŽE AMERIŠKA REKA S SLAPOVI PTICE UJEDE OTA ROŠ ODRIV VODE Z VESLOM 14 AMERIŠKA IGRALKA (VERONICA) KABELSKA TELEVIZIJA 19 SLOVENSKA REVIJA SLAVNOSTNI OGENJ NEKD. IZR. POLIT. (GOLDA) SLOVENSKI RAPER NASPROTNO OD MRTEV PREBIVALKA ATEN KRAJ V POSOČJU SLOVENSKA ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL NEM. SMUČ. SKAKALEC (HANSJÖRG) RADON VRHNJE OBLAČILO IRSKI BRINOVEC UDOBNO LEŽIŠČE 22 KRAJ PRI DUBROVNIKU RAZL. IMENA KSENIJA KrižamKe & ugamKe SKONCEN-TRIRANOST PREBIVALKE ARAGONIJE DOJKA (NAR.) NAJVEČJI PTIČ SPOJINA ADENINA Z RIBOZO OSR. SL. KNJIŽNICA AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE ZNAMKA VODOVODNIH PIP FILMSKI JUNAK (BEN) 23 ČUTNO DOJEMANJE PREDMETNEGA SVETA KRAJ PRI ŽELEZNIKIH BODEČ PLEVEL KDOR VELIKO SPI OSEBNI ZAIMEK 20 ODPRAVA (PUBL.) MUSLIMANSKI POSTNI MESEC FRANCOSKI SLADKI KRUH OKRASEK DUBROVNIK 16 GENSKO ENAK ORGANIZEM HULA OPRAVIČILO BREZ VZROKA RAZJEDA (REDKO) IGRALEC POLIČ PEČENAJED Z NADEVOM NEKD. SL. SMUČARKA (NATAŠA) VIR ŽIVLJENJA TURŠKI VELIKAŠ DEDNA ZASNOVA LONDONSKA GALERIJA SLOVENSKI TENORIST (JURIJ) RISARSKI IZDELEK KDOR ORJE KRAJ NAD VIPAVO AM. IGRAL. FANNING IGRALEC BUČAR VOJAŠKO POVELJSTVO TROPSKA GOMOUNICA NAGAJIV FANTIČ NIZOZEMSKO-BELGIJSKA ENOTA TEŽE MEDMET ZAČUDENJA ZADNJI DEL ČESA BARBRA DRNAČ PREDMET Z NAVOJI RIHARD JAKOPIČ SKOPA ŽENSKA (SLABŠ.) 17 13 ANGLEŠKA ŽENSKA GLASBENA SKUPINA 18 ZNANILEC POMLADI ŽLAHTNI PLIN PREBIVALEC DRAMELJ 10 Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Čaji dobre misli Terezije Nikolčič 2. nagrada: knjiga Naj poženejo sadike 3. nagrada: knjiga Kako prezimimo lončnice Nagrade podarja spletna knjigarna in založba Cangura cangura.com Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do srede, 3. maja. Geslo iz številke 16: Branje in svetovni dan knjig Izid žrebanja 1. nagrado, bon za tri obiske fitnesa ali aerobike v Top-fi-tu, centru za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje, prejme Vanja Volk iz Griž. 2. nagrado, bon za dva obiska fitnesa ali aerobike v Top--fitu, centru za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje, prejme Amalija Lipar iz Celja. 3. nagrado, bon za obisk fitnesa ali aerobike v Top-fitu, centru za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje, prejme Franc Grudnik iz Velenja. Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. Oven Bik Rak Lev Devica Konec tedna bo v znamenju hitrosti. Vse se bo zgodilo v trenutku in bo v trenutku tudi izginilo. Poskušali boste pustiti sledi, vendar bodo nekako izbrisane zaradi čustvenih napetosti, ki jih nosite v sebi. Ne pustite nekoga čakati, saj vas morda, ko se boste vrnili, ne bo več čakal. Bivanje Lune v vašem znamenju bo kot naročeno za vse zadeve, ki jih morate aktivirati v teh dneh. Pomagala vam bo, da ne boste odnehali in se boste za napredovanje borili z vsemi močmi. Uspešni in prodorni boste, zato se vam obeta uspeh. Začetek tedna bo sicer nekoliko naporen zaradi zmešnjav, ki jih prinaša retrogradni Merkur. Bodite potrpežljivi pri malenkostih. Dvojčka Konec tedna bo Luna bivala v vašem znamenju, komunikacija bo odlična, enako bosta dobra tudi vaše počutje in videz. Plavali boste na oblaku sreče in si želeli, da bi trajalo in trajalo. Zaradi retrogradnega vpliva vašega vladarja se vam bodo na pot postavile zadeve, ki so vezane na preteklo obdobje. Moč domišljije bo povečana, povečana bo tudi potreba po spremembi. Naredite to brez občutka slabe vesti. Tehtniса Jupiter, ki še vedno biva v vašem znamenju, vam bo v teh dneh prinesel okoliščino, na katero ne računate. Nikakor ne boste mogli pozabiti nekoga, ki nežno trka na vaše srce. Potreba po čustveni varnosti bo povečana, zato boste naredili korak naprej. Oprostili boste, nikakor pa ne pozabili, vendar ne zapirajte blokade v podzavest. Čas je za načrtovanje, ki bo uresničeno v prihodnjem obdobju. škorpijon Q Luna nasproti vašemu znamenju vam lahko konec tedna povzroča blokade in obuja strahove. Prav pogumno se boste soočili z negativnimi občutki, zato se vam obeta korak naprej do sreče. Prepustite se toku, ne glede na to, da je včasih zelo močan, zmogli boste tudi velike napore. V ljubezni ne oklevajte, bodite vztrajni, saj ste že v preteklem obdobju ugotovili, katera je prava pot do vaše sreče. Strel ec Naporni dnevi se bodo počasi končali in vstopili boste v obdobje, v katerem si boste obnovili moči. Energija se vam bo povrnila že takoj na začetku prazničnih dni, Luna bo bivala v vašem znamenju, vračala vas bo v preteklost in prav sentimentalni boste ob spominih, ki jih boste obujali. Proste dneve boste preživljali tokrat nekoliko drugače. Ljubezen se kaže v vsej svoji moči, ne podcenjujte njene moči in ne bežite. Pokazale so se zadeve iz čisto novega zornega kota, zato boste potrebovali malo več časa, da boste dobili vpogled v situacijo. Nič vas ne bo vrglo iz tira, saj ste neke zadeve preučili in se dobro zavedate, da starih napak ne boste več ponavljali. Praznike boste preživeli zelo dinamično in se z velikim veseljem družili z ljudmi, ki so blizu vašega srca. Kozorog Uspelo vam bo, da se boste končno postavili na noge. Pretekli napori so bili usodni za prenekatero zadevo, ki vam je veliko pomenila. Starih napak ne boste več ponavljali, saj ste plačali preveliko ceno zanje. Poskrbite za dobro kondicijo, energija, ki se vam kopiči, slabo vpliva na zdravstveno stanje. Obeta se vam krajše potovanje, v katerem boste zares uživali in osrečili tudi nekoga, ki vam je zelo blizu. Nekoliko boste živčno obremenjeni, saj vse zadeve ne bodo potekale, kot ste si zamislili. Ohraniti morate trezno glavo in poskušati iz vsega potegniti najboljše. Druga polovica praznikov bo minila pod dobrim vplivom Lune, ki bo bivala v vašem znamenju. Ni vse zlato, kar se sveti, boste ugotavljali v ljubezni. Venera v ribah vas bo naredila bolj čustvene, kot ste v resnici. Naj vam ne bo nerodno. Vodnar Menjave razpoloženja bodo kot aprilsko vreme, zato boste včasih še sami sebe težko prenašali. Ugotavljali boste, da nikakor ne morete pozabiti nedavnih dogodkov. Vpliv Marsa v dvojčkih bo pripomogel k odlični komunikaciji, zato se vam v ljubezni obeta napredovanje, obrnili boste nov, nepopisan listpapirja, v katerem bo prostor samo za srečo in nove načrte. Ribi Nekdo iz preteklosti bo potrkal na vaša vrata, pogumno poglejte resnici v obraz. Vaše počutje se bo izboljšalo, poskrbeli boste za umiritev stanja duha. Pred vami je krajša pot, na katero se boste odpravili brez posebnih pričakovanj, vendar boste prijetno presenečeni nad vsemi dogodki, ki se bodo dogajali povsem spontano. Čustveni pretresi so pustili posledice v vaši samozavesti, a jih lahko občutite tudi na zdravstvenem področju. Nikar ne oklevajte, spustite se v malo bolj drzne situacije, ki vam bodo prinesle olajšanje in sprostitev. Venera, ki biva v vašem znamenju, vam bo pomagala, da boste končno izrazili čustva, ki so zakopana globoko v vas. Ljubezen premaga vse, boste ugotavljali in plavali na oblaku sreče. Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 (cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). NOBELIJ 2 11 SKLADIŠČE RIMSKA 6 15 3 7 4 12 OBER 8 BELIČNIK 9 21 6 REKA 5 48 RUMENA STRAN Da bosta v cvetju Ivan Medved, predsednik Zveze kulturnih društev Možnar, dolgoletni predsednik laške območne enote JSKD in kapelnik domače godbe z Vrha nad Laškim, je bil ob čudovitem sončnem vremenu, ki se je naredilo ob sprevodu Zelenega Jurija, odlično razpoložen. Vesel, da je uspelo še eno laško jurjevanje, je bil tudi nadvse radodaren. Tako je med drugim novinarski ekipi NT&RC postregel pastirsko poslastico »cvrtnjak«, Vladu Marotu, častnemu predsedniku ZKD Možnar, in Francu Zdolšku, županu Občine Laško, pa cvetje. Da bosta še bolj v spomladanskem cvetju, kajti do »cvetja v jeseni«, v katerem že nekaj časa uživa Ivan Medved, imata še kar daleč. Foto: GrupA Najboljšo so po oceni strokovne komisije zakuhali člani moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur. Predsednik Mestne skupnosti Šentjur Jure Raztočnik (levo) je zlato kuhalnico predal nekdanjemu gospodarstveniku, danes zapriseženemu kulturniku Radu Marotu (na sredini). Vmes je legendarni šentjurski župan Gustav Ipavec, ki ga je že tretjič upodobil naš radijski sodelavec Luka Žerjav. Veliko kuharjev, dobra »župa« V Šentjurju vsako leto dokažejo, da tudi veliko kuharjev lahko skuha dobro »župo«. Letos so jo mešali člani pevskih zborov. Očitno je bila zelo dobra, saj na dnu kotlov ni ostalo prav nič. Foto: GrupA Direktor Šolskega centra Šentjur Branko Šket je ob koncu zahtevne pokušine kisle »župe« pohvalil svojo sodelavko Magdo Guček, ki je v tričlanski komisiji odločala, iz katerega kotla najbolj diši. Oba sta se strinjala, da so tudi njuni dijaki in študentje na Šentjurjevem svojo vlogo dobro opravili. Šmarčani ponosni na svoje viktorje Med dobitniki letošnjih viktorjev, osrednjih nagrad za medijske presežke in dosežke v popularni kulturi, so tudi trije s koreninami iz Šmarja pri Jelšah. Vedno bolj prepoznaven komik Aleš Novak (skrajno levo) je sovoditelj v oddaji Štartaj, Slovenija, ki je dobila viktorja za posebne dosežke. Kristijan Guček (skrajno desno) je upodobil lik Tonija v priljubljeni seriji Ena žlahtna štorija, ki je dobila viktorja za igrano TV-oddajo. Neža Prah Seničar pa je voditeljica mladinske informativne oddaje Infodrom, ki je bila razglašena za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo. Edini brez viktorja na sliki je bobnar skupine Mi2 Igor Peter Orač. Kot pravijo dobro obveščeni viri, zgolj zato, ker »dečki s Sotle« niso bili v konkurenci. So pa na portoroški prireditvi predstavili svojo novo pesem Lanski sneg. Foto: FB »Ideolog« celjskega mestnega gozda Mag. Robert Hostnik, vodja celjske krajevne enote zavoda za gozdove, do najmanjše podrobnosti pozna mestni gozd, ponos knežjega mesta. Številni prebivalci Celja in okolice prihajajo v zeleno okolje po sprostitev, mir in novo energijo. Robert Hostnik je velik strokovnjak za urbane gozdove, svoje znanje izpopolnjuje na številnih mednarodnih konferencah. V začetku aprila se je tako udeležil konference o zeleni infrastrukturi in trajnostnem razvoju urbanih gozdov v italijanskem Orvietu. Zagotovo ima veliko zaslug za to, da je tudi Celje na strokovnih srečanjih že gostilo največje mednarodne poznavalce urbanih gozdov. Čeprav imajo na celjskem zavodu za gozdove okretne, zmogljive in simpatične jeklene konjičke -»samuraje«, pa se Robert Hostnik po mestnem gozdu seveda najraje giba peš. Foto: GrupA S pošte med ribiče Štefan Zidanšek je bil pred leti direktor Pošte Celje, danes pa predvsem uživa v vsem, kar prinaša upokojenski staž. Kar seveda pomeni, da prostega časa nima veliko, se pa kljub temu rad sprehodi po mestu, po možnosti v družbi svoje spremljevalke. Ker je tudi predsednik celjske ribiške družine, je verjetno še pogosteje ob Šmartinskem jezeru, kjer imajo ribiči svoj dom in nova stojišča za krapolov. A če naj bi ribolov sproščal, to za predsedniško funkcijo gotovo ne velja, saj je položaj ribiške družine vse težji, delovnih in finančnih obveznosti pa vse več. Izkušnje iz poštnih časov so pri tem gotovo v pomoč, čeprav se časi spreminjajo povsod in tudi na pošti ni več tako, kot je bilo nekoč. Foto: SHERPA