NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ^ ^ _|r_rB__.| ^ ___ cleveland. ohiotpetejc i. vinotoka mre -.... __ m 11' - < JWBB u t t j Pl/t*f A \tY\C2V A IS AMERIKA Excellent advartisn* I j ii u leto vjn. — VOL. vm. I r - ' Naročam* 1100 ii ----^w^mmm^m T™* " Uta. IxWa dva krat na todai. • v' M , 79. — NO. 79, i Napredek zaveznikov se ugodno nadaljuje v Franciji. f v w^--- Državljani, registrirajte se!-jj Pfj'/ • i 1 i * —»V četrtek, 30. sept. je prvi registracijski dan v Clevelandu. Komur pride ta številka pravočasno v roke, naj nikar ne odlaša, ampak naj gre takoj v svojo volivno kočo in naj se registrira. Pomnite, da nihče ne bo mogel voliti 2. noyemtoTST" če se ne bo prej registriral. VtP" livne koče so odprte zjutraj, dopoldne, popoldne in zvečer 1 do 8. ure, da se tudi delavcem da vsa prilika, da lahko regi-* ' trirajo, ko pridejo iz dela. Ne odlašajte, ampak takoj se na-potite v volivno kočo in registrirajte. Volitve največje važnosti imamo' v . novembru, in treba je vsakega glasu, da zrna-1 ga pravica in poštenost. iPom-nite, da vi ne -morete voliti 2. novembra, če se ne registrirate. Drugi dnevi za registriranje so: Četrtek, 7. oktobra, petek, 15. k* oktobra in sobota 16. oktobra. —iMestna šolska u;prava, nekateri profesorji vseučilišč države Ohio in razne druge up-ljivne osebe nameravajo odpreti mestne ljudske javne šole 1 raznih narodnostij, da ^Sngfroučujejo v svojem mater-v^pšm jeziku. Med vsemi pride v 'SfrpoJtev budi poučevanje slovenskega jezika v elevelandskih javnih mestnih šolah, seveda le v onem kraju, kjer stanujejo Slovenci in kot neobligaten ^predmet. Profesor Miller iz r *Oberlin univerze ima to zadevo v pretresu, in on se jako trudi, da bi se Slovencem odprla 1 v Clevelandu vsaj ena javna šo- ' la, kjer bi se naše slovenske • otroke podukevalo v lepi slo- 1 venščini in se jih učilo slovensko zgodovino. V poštev pride 1 "East Madison šola" ali pa Sta- 1 nard šola", katere šole ste v osrčju slovenske naselbine v < Clevelandu. če se to izpelje, pomeni to naravnost velikanski ] napredek za slovensko mladino 1 v Clevelandu, in poleg tega bo j poduk v slovenščini v mestnih javnih šolah popolnoma . za- 1 stonj da ne bo treba ničesar > plačevati. Me§to preskrbi uči- 1 • telje. Mi visoko cenimo priza- < devanje Slovencem naklonjenih < krogov in pozivljemo sloven« j ske zavedne stariše ,da se ogla- 1 sijo pismeno na naše uredništ- 1 vo, če odobravajo idejo, da s mesto odpre javne šole za po- i duk slovenskega jezika. Cim i več slovenskih starišev se bo : oglasilo, ten^ prej se približa- < 1 mo cilju, ko dobi slovenščina i ^ častno mesto pri javnem šols- 1 kem podulcu. Prosimo stariše, da se nemudoma oglasijo in v dopisih izrazijo svoje mnenje, * • "ker bodemo dostavili njih pis- < ma pristojnim oblastem, aa * sprevidijo, kako živa potreba 1 je, da se otroke v javnih šolah * podiučuje tudi v slovenščini. r —Geo Travnikar, znani priljubljeni rojak, je dobil pred 2 kratkim krepkega sina. V ne- * del jo se obhaja Ifrstija na domu * srečnega očeta. —Jos GregoriČ odpre v so- ^ bbto Addison gledališč^ s pre- 1 mikajočimi slikami na 6418 St Clair ave. Želimo mu1 napredek \ ; in uspeh. * —Starišem Malovrh je "umrl L dveletni sinček Edvard v mest-K ni bolnici. BP —Oospa Mary Kotar je od- r prla novo slovensko kavarno 3 na 15703 Waterloo Rd. v Col- <3 linwoodu. Mnogo sreče pri d podjetju 1 —V slovenski naselbini se " pripravljajo na velik karneval, p ki se bo vršil en teden v osrčju I slovenske naselbine. Mnogo t slavnostij in zabave se obeta ž i [občinstvu. Nad 400 daril je raz-- pisanih in vršil se bo tudi kon-i test o, "najbolj priljubljeni ose-s bi v naselbini". Za to se bo gla-r sovalo. Vsak glas velja oent.1 s iNatančneji program bo izšel v ; posebnih kniižjcah...... | r % Sli? prP4 • redi v nedeljo, 10. okt. banket' , v GrdinoW dvorani. Začetek ob ■ 7. zvečer. Društvo obljubuje 1 dobro večerjo, godbo, ples, raz- ■ ne govornike in izvrstno zaba-: vo. Vstopnina samo 50c. Več ■ v oglasu. ■ —Dr. Mir, SNPJ v Collin- ■ vvoodu priredi v nedeljo, 10. 1 okt. veliko vinsko trgatev po ■ starokranj&kem načinu. Za živa • |mo zabavo bodejo skrbele br-. hke viničarke v narodnih no-. šah. : —Dr. Lunder-Adamič upri-. zori v nedeljo, 17. okt. veliko . narodno igro "Rokovnjači". ■ Igra je bila pred 3. leti zadnjič ■ igrana v naši naselbini, ipa je • toliko ljandij zahtevalo, da se • zopet ponovi, da je dr. Lunder-: 'Adamič ugodilo tej ljudski že-1 lji,,, Kakor .znano, se vrši igra ■ ob času, ko so Francozje imeli ' zasedeno kranjsko deželo, in ko so strahovali kamniško okolico "rcricovnjači", katerih spo-min je še danes svež med narodom. 33 igralcev potrebuje igra, in vsi se dobro pripravlja-: jo, da čimbolje nastopijo. Posebnost bo nastop ' mladih vo-. jakov", katerih vlogo bodejo , igrale naše brhka slovenska dekleta _ v vojaških uniformah. Med igro je mnogo lepega domačega petja, in upamo, da bo Birkova dvorana 17. okt. natlačeno polna pri "Rokovnja-čih". —John Vega, 2504 E. 14th St. je bil oropan vneki hiši n* G. .12. cesti, kamor je pozneje policija udrla hi našla neko žensko z brado in 3 moške. Vse so zaprli. —'Rev. A. S. Gregg, predsed1-nik "American Civic Reform League", ki je tudi hud tempe-' render, je naznanil, da ima poseben seznam elevelandskih kr-čmarjev, ki se niso ravnali po postavah in želi, da se odvzame takim licence. Licenčaii komisarji so mu odgovorili, naj jim sporoči imena teh krčmarjev. Kot je gostilničarjem znano, imajo temperenclarji mnogo svojih skrivnih agentov, ki hodijo po saloonih, da ogledujejo, na'kar poročajo na pristojno mesto, kaj so videli. —Pri volitvah 2. novembra bo treba voliti tudi za $1.000. 000 bondov za nove šole. 13.000 otrok v Clevelandu nima pri- 1 pravnih prostorov, torej je potreba nujna, da se zgradijo sa- * nitarne, moderne šole. 1 —-hV petek, 1» oktobra ob 8. 1 zvečer je zborovanje Slov. Po- \ litičnega 'Kluba. Razlagalo se bo o volitvah in volil nov od- i bor. Vsi slovenski državljani, 4 ki so člani ali bi radi postali čla- { ni, so vabljeni. \ —V Gordon- Parku je našel ] policist Cadlac 20 letno dekle j (Mary Brose, ki je skoro lakote umrla. Pravi, da ni mogla dobiti dela in je stradala. - J —Volivne koče za registri- ] ranje so odprte od 9. zjutraj do j 3. popoldne, jtf od 5 .popoldne j j do 10. ^veaer. Registrirajte se c danes. w c —Takozvani "progresisti" ali t "Bull M'oose" so sklenili pod-j t pirati pri volitvah za župana C.' t P. Salena. Salen je sklenil žr- j i tvovati $15.000 za oglase kot t županski kandidat. g j Novo ministerstvo za Bulgare. j Pariz, 29. sept. Brzojavke, ki so dospele sem iz Sofije, glavnega mesta Bulgarije, naznanjajo, da je sedajne bulgar-■ sko ministerstvo, pod vodstvom predsednika Radislavo-va, padlo, in da je kralj Ferdinand naročil Mr. Malinovu, da sestavi nov kabinet. Ce bo to sporočilo potrjeno, pomeni to Jveliko diplomatično zmago za zaveznike, kajti novi ministeT-&ki predsednik. Mr. Malinov, je 1 naklonjen zaveznikom in je za zvezo s Francozi in Angleži proti Turkom. Bullgari proti Nemcem. Bulgarski ministerski predsednik Radislavov je moral pa^ sti, ker je bil preveč za zvezo z Nemci, toda bulgarski naiod pa sovraži 'Nemčijo in Avstrijo. Izvolitev Malinova na njegovo mesto naznanja, da se Bulgari-ja ne bo združila z Nemci in če že ne bo šla na pomoč zaveznikom, bo pač vsaj ohranila nevtraliteto. Vsaka nevarnost, da bi se Bulgari zvezali z Nemčijo, je sedaj minula. Ofenziva se nadaljuje. London, 29. sept. Današnje francos'ko uradno sporočilo naznanja, da sq Nemci v zadnjih treh dneh, qdkar je ofenziva zaveznikov v polnem teku, zgubili na mrtvih, ranjenih in ujetih najmanj tri armadne zbore ali 120.000 mož. Ofenziva se nadaljuje brez prenehanji Francozi napredujejo v di-striktu Champagme in v okolici Artois. Severno od M*assiges so Francozi ujeli 1000 Nemcev. Več kot 23.000 ujetnikov. Število ujetnikov, nemških vojakov, je glasom uradnega poročila narastlo na 23.00. Do-sedaj so dobili zavezniki v svoje roke 79 večjih in manjših nemških topov. Toda na izpraznjenem bojišču leži še cele kupe vojnega materijala in najmanj 200 topov, katere so Nemci pustili v naglici na bojišču, ko so jih naskočili zavezniki. 17.055 ujetnikov je dospelo v Chalons zajedno z 316 nemškimi častniki, da jih prepeljejo v notranjost dežele za časa ujetništva, čiščenje bojišča se je pričelo, in zmagovalci nabirajo vojni materijal, ki leži povsod na zemlji. Vsakovrstno orožje, vojaški vozovi, avtomobili, strelne priprave, orodje za strelne jarke in tisoče jar-dov bodeče žice so zaplenili zavezniki. H5 velikih topov so Francozi zaplenili severno od Artois. Zavezniki na tretji obrambe ni črti. London, 29. sept. Generalni štab angleški poroča, da so dospele angleške čete do tretje nemške obrambene črte, kjer napadajo Nemce v bližini Loos. Francozi nadaljujejo/z ofenzivo v Champagne. Nemci v Argonih so opustili vse nada-Ijne napade. V Artois distrlk-tu so Francozi napredovali za poldrugo miljo proti vzhodu. Francozi so dobili v posest hrib št. 140, najvišjo točko Vilmy l gorovja. Tu so Francozi zajeli; tudi 300 Nemcev, ki so vsi pripadali k pruski gardi,, klTje pravkar dospela iz ruskega bojišča na francosko bojišče. Koliko so Nemci zgubili? Vojaški kriti'ki, ki zasle'duje-jo ofenzivo 'zaveznikov na Francoskem, se izjavljajo, da so Nemci skoro na celi fronti 1 zgubili pryo obrambeno črto,' da se sedaj večinoma drže na j drugi obrarabeni črti, ki je pa ; tudi že na mnogih krajih predr- \ ta, in da Angleži napadajo že j tretjo nemško obrambeno črto. < Ako pogledate na mapo, mora- 1 te dobiti mesto Dixnjude v Bel- ] giji. Od tu pa do Ypres so An- < .j. ,( ' _ t, . ' f \J .1;.., gleži pregnali Nemce na tretjo obrkmbeno črto. Pri Armen-tieres preide belgijska meja na francoska tla. Jugo-vzhodno od Armentieres se nahaja francoska trdnjava Lille, katero imajo sedaj Nemci- v oblasti, in katero so silno, utrdili. Jugoza-padno od Lille se nahaja najmočnejša nemška postojanka La Bassee in Lens, kjer stoje Angleži. Takoj jimžno od Len-s je Arras, kjer teče vojna fronta naravnost proti jugu do Li-nonsa, kjer zavije proti vzhodu mimo Sotssonsa, Rheimsa do St. Menehoulda, kjer zavije na sever in zopet okoli ^Varrene proti Verdunu in naprej proti alzaški meji. Skoro na celi tej fronti je prva vrsta nemških utrdb zbita, in Nemci se branijo deloma v drugi in tretji vr« sti. Papež se laie. Boston, 29. sept. Nemški poslanik Bernstorff je izdal tu'kaj pismo, naslovljeno na nekega Turka, v katerem jpfrsttia nemški poslanik trdi, da so vsa poročila o klanju Armencev od strani Turkov "popolnoma zlagana", in da izdaja ta poročila namreč kako Turki koljejo katoliške Armence, v svet sam sveti oče papež, ki nalašč napačno poroča, ker "se boji Rusov''!!! To znamenito pismo je lastnoročno podpisano od nemškega poslanika. Megla in deževje ustavlja bitko Na francoskem bojišču je na-j stala silna nevihta in velikan-1 sko deževje zajedno z meglo, ki mnogo ovira vojake pri na-daljnih operacijah. Posebno streljanje z večjimi topovi je radi megle jako počasno in neredno. Konservativna poročila in cenitve sedaj govore, da so Francozi ujeli 25.000 neranje-nih Nemcev in 350 častnikov. Nad 700 strojnih pušk je bilo zaplenjenih. »Dasiravno francoske in angleške čete še niso popolnoma zdrobile nemške fronte, in se Nemci v resnici trdovratno ustavljajo, ipa je (uradno dognano, da se Nemci umikajo vsak dan bolj nazaj in da zavezniške čete neprestano pritiskajo za njimi. S tem se čimdalje bolj približujejo komunikacijski črti Nemcev, po kateri dobivajo vojne potrebščine, živež in streljivo ter nove rezerve. Nemci so transferi-rali že mnogo divizij iz ruskega bojišča, kar se dožehe s tem, da so Francozi ujeli mnogo iNemcev, ki so povedali, da so I pred nekaterimi dnevi služili še pod Hindertburgohi. Spopadi na obeh straneh so tako silni, da se rabi večinoma bajonet, in celi kupi mrličev kažejo naj posamezna bojišča. Proti Armencem. • New York, 29. sept. Rev. Bedekian, pastor armenske cerkve v New Yorku' se je izrazil: Ko se bo zvedelo za vse turško preganjanje Armencev tekom zadnjih osem mesecev, tedaj se bo svet čudil turški grozoti, ki je brez primere v svetovni zgodovini. Armenci so danes skoro izumrli. 700.000 jih je bik) poklanih od Tnricov, kakih 600. 000 pregnanih in nad 200.000 «0 jih prisilili v boj, kjer so jih postavljali v prve vojne črte, da so zavezniki v Dardanelah streljali na nje, Turki so porabili vojno za izgovor, da s peklensko premišljenim načrtom popolnoma uničijo kristijanske Armence. In če se civilizirani svet ne potegne za Armence, bodejo slednji popolnoma iz-trebljeni iz sveta. Posojilo je gotovo. *»New York, 29. sept. Konečni podpisi za posojilo $500.000.000 zaveznikom so na listinah, in zavezniki imajo za pol bUijona kredita v Zjed. državah. Denar se bo izd&l v obliki bondov, katerih najmanjši bodejo po $100 tako da bo lahko vsak posamezen človek kupil en tak bond in ,ga tudi lahko odplačeval na obroke. Oni, ki posodijo |ioo zaveznikom, plačajo v resnici le $98, dočim dobijo vrnjenih polnih K°o s 5 procenti obresti , Bondi se odkupujejo od angleške in francoske vlade tekom petih let, in Francija ter Anglija ste zastavile vse svoje se-'kuiritete za varnost posojila. Laška oklopnica zgorela. Pariz, 29. sept. Iz Brindisi, Italija, brzojavljajo: Zgorela je laška oklopnica Benedetto 'Brin. Dosedaj se je rešilo 8 častnikov in 379 mož, o ostalih se pa sodi, da so utonili. Med mrtvimi je tudi admiral Rubin de Verdin. Laške oblasti pravijo, da je nastal ogenj radi eksplozije. Oklopnica Benedetto je nosila 13.427 ton in 730 mož. Veljala je $5.750.000. En zbor vojakov utonil v močvirju. London, 29. sept. Korešpon-dent lortdonskega lista 'Times" brzojavlja iz Petrograda: V 'Petrograd je dospelo poročilo, je bilo potrjeno iz dobrih krogov, da je dohitela velikanska povodenj nemški 41. armadni zfbor pri Pinsku, in ker vojaki nikakor niso mogli pobegniti, so se vsi utonili v blatu in vodi močvirja. Nemdko uradno poročilo. Berolin, 29. sept. Francozi so skušali včeraj prodreti skozi naše črte, toda se jim ni posrečilo. Nasprotno, na mnogih krajih so imeli Francozi velike zgube in so zgubili tudi nekaj zemlje. Pri protinapadu smo ujeli 9* častnikov in 750 mož. Devet strojnih pušk smo zaplenili. Pri Suchezu, Angres in Rulincourt so bili brez težave odbiti vsi francosfki napadi. V Argonskih gozdih so nemške čete nekoliko napredovale pri Fille Morte. Tu smo ujeli tudi 4 častnike in 250 mož. Ruski napadi v okolici Dvinska so bili odbiti. Na ostalih mestih je položaj nemške armade nespremenjen. 1 Dumba gre 5. okt. < Washington, 29. sept. Ame^ riški poslanik na Dunaju, Mr. * Penfield, je danes iz Dunaja 1 brzojavil državnemu oddelku, i da je avstrijska vlada sklenila 1 odpoklicati Dumba za kazen, i ker se je indiskretno obnašal ] kot avstrijski poslanec. Kakor hitro je zvedela amerška via- « da, da je Dumba odpoklican za ! kazen, je sklenila, da mu pripravi varno spremstvo domov. 1 Dumba Has His Hat! If any comment on the late Dr. Dumba were necessary it has been abundantly furnished by, the Bohemians, Croatian^ Slovenians and Slovaks who have indignantly repudiated his sudden condescending interest in them. They came to "this free and glorious nation", as they call it, to get away from him and his sort of government, and have told him so in plain terms They are Americans, not Austro-Americans, and owe no allegiance to the mishapsburgs. There are other diplomatic personages now resident here who are equaly wrong-headed and could equally well be spared. _t_' Vrše se pogajanja s francoskimi in angleškimi oblastmi glede potovanja Mr. Dumbe, ki odpotuje dne 5. oktobra z nizozemskim parnikom "Niue Amsterdam". Laško uradno poročilo. Rim, 29. sept. V okraju Ci-vidale je sovražnik poskusil več ; napadov v okolici Cipiana in Cedes, čuječnost laških čet je napade preprečila. Na Kraški planoti, kjer so Avstrijci napredovali proti Selcam, smo ustavili njih napad. Avstrijci so streljali z gorečimi šrapneli Aa Tržič, Adrijo in Mandrijo, toda naše 'baterije so jih kmalu prisilile k molku. Boji na ruski fronti. London, 29. sept. Boji okoli Dvinska se vrše naprej z vso ostrostjo. Nemci so porabili najboljše topništvo in najboljše može, da pridejo naprej ter zavzamejo Dvinsk in Rigo predno nastopi huda ruska zi-ma. Štiri velikanske posebne bitke se vršijo od Rige do ga-iiške meje. Nemški kajzer je dal povelje Hinden.burgu, da zavzame Rigo in Dvinsk na vsak način pred zimsko sezono, in Hindenburg žrtvuje velikanske množice čet, da prodre skozi. Nemci naznanjajo, da so bili Rusi pregnani iz dveh vrst strelnih jarkov južno od Dvinska. Nemci pri močvirju Pinsk. Armada nemškega generala iMackensena je obstala pri močvirju v okrožju mesta Pinsk in se ne more premakniti že 14 dnij. Ndbenih poročil od nemškega generalnega fita-ba ni od te armade. *Tudi centrum, kjer se nahaja bavarski princ Leopold počiva. Praske, ki se vrše, so manjšega pomena. Avstrijci imajo uspehe. Avstrijskim četam, ki se borijo v Volyhniji distriktu, so prišli na pomoč Nemci, ki so pripeljali dva armadna zbora' pod generalom Lisingen. Avstrijci so v tem okraju zopet načeli z ofenzivo, potem ko so skoro dva meseca 4e polagoma umikali. Poroča se, da so Avstrijci zopet vzeli Rusom trdnjavo Lutsk, katero trdnjavo so Rusi pred enim tednom izpilili Avstrijcem iz rok. Poleg tega pa so Avstrijci zopet prekoračili refco Styr. Slabše pa se jim godi v južno-vzhodni Galiciji. Tu je general Ivanov prisilil Avstrijce, da sq s« ponovno unjaknili nazaj. Pridobil je več vasij in trgov teit zajeli 2000 Avstrijcev. Črnogorci se pripravljajo. Iz Londona se poroča, da se Črnogorci pripravljajo na splošno ofenzivo na nekatere bolj važne avstrijske postojanke v njih bližini Nemci nad Srbe. Pariz, 20. sept. Brzojavna a-gentura Havas je dobila brzojavko iz Aten, glasom katere je Nemčija poslala novo vojaštvo proti Srbom. Načelnik nemškega generalnega štaba, general Falkenhayn, je dospel na fronto. Srbi pripravljeni. London, 30. sept. Brzojavka iz Aten naznanja, da je 500.000 Avstrijcev in Nemcev na potu, da -udari na Srbijo. Avstrijske čete se zfoirajo pri Oršovi. Govori se v diplomatičnih krogih, da bo Bulgarija tekom 15. dnij udarila na Srbijo. Mnogo nemških častnikov je dospelo v Sofijo, kjer pomagajo bulgarske-mu generalnemu štabu kampanjo proti Srbom. Francozi in Angleži so izkrcali več svojih čet pri Port Kathrin, blizu Soluna. Uspehi zaveznikov na Francoskem so povzročili jako ugodno mnenje, in ljudstvo v . i. •• ' , „ ' 1 ■ " J: -'iiiui _■> ! t Grčiji zahteva vojno proti Nemcem. 600 bulgarskih dijakov se je odpeljalo včeraj iz Berolina, da stopijo v ibulgarsko vojno. 242 delavcev ubitih. Stockholm, 30. sept. V tovarni za izdelovanje šrapnelov v Wittembergu, Prusija, je nastala strašna eksplozija, ki je zahtevala 242 delavskih žrtev. Kajzer na fronti. London, 30. sept. Kajzer Wilhelm je dospel na francosko fronto, da skuša rešiti, kar se da rešiti. Kajzer je ukazal, da se več čet transportira iz Belgije v Francijo, in mnogo polkov je dospelo iz ruskega bojišča. Nemški generalni štab je v strahu, da zgubijo Nemci v Franciji svoja tla in se umaknejo do nemške meje. Kajzer je spodil več nemških generalov, ki so 2j||cri,Y:!i "oraz in kakor se . poroča bo poslal generala Hin-denburga na francosko bojišče. > Vsi nemš-ki generali so dobili povelje, da poskusijo vse, da ustavijo zavezniško ofenzivo in da si priborijo nazaf zemljo. \ katero so iztrgali zavezniki Nemcem iz rok. Francosko uradno poročilo. Pariz, 30. sept. Ves dan se je nadaljevala bitka med Suchfz in Vimy. Obdržali smo vse nove postojanke, katere smo dobili od Nemcev. V Champagne distriktu s« vršijo siloviti fcoii. Gre se za neko točko severnq ' od Mesnila, kjer so se Nemci zbrali, in kjer se ustavljajo. Severno od Massiges" smo ponovno napredovali. Srbsko uradno poročila Nil; 30. sept. Dne. 24. sept. so se avstrijski aeroplani prikazali nad' mestom Podjer-1 com, kjer so zagnali 22 bomb, uibili tri osdbe, toda naredili nobene škode. 25. sept. so zopet zagnali 23 bomb in ubili enega moškega. Isti dan so avstrijske čete zaman skušale prekoračiti reko Drino pri iRosniku. Avstrijci so bili vrženi z zgubami na- —Slovence v Clevelandu o-pozarjamo na kostumni plesni venček dr. Svobodomiselne Slovenke v nedeljo, 3. okt. v Grdi-novi dvorani, članice se skrbno pripravljajo za ta večer, in kakor čujemo so si članice naba- ^ vile vse slovanske narcK^eCo-še. Začetek veselice ob uri zvečer, večerja ob 8. uri zveč. Nato sledijo razne zabave. —/Dvanindvajset Slovencev je dobilo v sredo državljanske papirje na sodniji Zjed. držaV. Vsi ti bodejo lahko 2. novembra že volili. Sodnik Clark je pozval vse nove državljane, da se popolnoma odpovedo stari vladi, predno prisežejo. Sledči Slovenci so dobili papirje: L, Prhne, Mihael Martinšek, p. Sober, John Cvelbar, Louis Go-renc, Louis Somrak, John Pe- M trič, Matija Repič, John Kamin, Jos. Sturm, Jakob Ger-bec, Frank Gregorc, Allb. Sa-mič, John Gabrenja, Johln Rejc, Anton Abram, Peter (Perušek, J Rudolf Valenta, Frank Somrak, John Keržič, Frank Belan, Lud. Miklavčič. —'Konvencija Nar. Hrvatske Zajednice je bila končana v torek z izvolitvijo odbora. izvoljen je bil ves stari glavni odbor, med njimi predsednik Jos. Marohnič, sam| zavedni Hrvati prošinjeni z narodnim duhom, črteči Avstrijo in želeči svobo-. dno Jugoslavijo.*Narodna Hrvatska Zajednica bo zopet ime-la izvrstno upravo za prihod-» ija tri leta. Konvencija je do- ^ molila $500 podpore Hrv. So~ C —===== , . "MRTVAŠKA ROKA" . . --1 ■ " ■■=a , Roman. NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO". SPISAL DUMAS-LE PRINCE. % ____ ..........—- "Clev. Am." i. vinotoka, 1915* i' • vi.«. .« . Ji IM,-^ WiIflSLb. Cut "Zaupanje!" ga prekine Flo-rentinec. "Enkrat, da, toda večkrat? Nel" "Torej mi ne* zaupate "Oprostite, gotovo, signor. Toda nekoliko previdnosti nikdar ne škoduje/' Grof je sedaj spoznal vse. Spoznal je, da so ga na skrivej obdolžili, da je požigalec. 'iDbbro," reče grof mimo, ko strese pepel iz svoje pipe; "jutri 'boni zahteval natančnej-Rj ša pojasnila o nocojšnem dogodku, medtem pa lahko noč!" Florentinec se spoštljivo pri-■ klone, in grof odide. Celo noč ni mogel zatisniti očesa, ker je spoznal, da ga usoda preganja. "Ha," mt-mra s pritajeno jezo. "spoznati moram sovražnika, ki me zasleduje pri vsakem koraku." iDrugega jutra pokliče grof svojega intendanta, in iz njegovih ust poizve grof vse, kar mu je zvesti sluga dosedaj zamolčal in strahu, da ne bi svojega gospodarja razžalil, Preostaja-lo mu ni dtuzega kot udati se v usodo, ki mu je tako strašno grozila. Po preteku enega meseca se je čutila H aydee mao^o-boljše, in grof je sklenil odpotovati v Piso, kjer bi Haydee počakala, dočem bi se on sam podal na I otok Monte Cristo. Vse priprave so bile, kakor običajno, kmalu gotove. Ber-tuccio je odpotoval že pred itl-' rimi dnevi, potem ko je poravnal vse račune. Grof da Hay-dee roko in jo pelje po stopnji-; cah navzdol do voza, ki je že čakal, da ju pelje do obrežja, | nakar bi se v čolnu peljala po reki naprej. Uro pozneje se je nahajal K grof > Haydee na barki, precej daleč od mesta, ko mu zadoni I naenkrat plat zvona na uho. Grof obrne pogled proti mestu, in s strahom opazi dvigati se proti nebu črn ofolak, ki priha-\ ja od velikega poslopja v sre-f dini mesta. ''Kje neki gori, prijatelji?" vpraša grof forodarje. 'IFrisegel bi," reče eden izmed njih, ko je nekaj časa gle-t dal proti mestu, "da gori hotel Corsini." Haydee, ki je bila strašno bleda, pogleda grofa, na katerega obrazu si videl izraz grenkega obupa. "Ah!" šepeta Haydee, "mislim, da povsod, kjer se mudimo, pustimo nesrečo za seboj/' Medtem pa je naletel Ber-tuccio vtPisi na ogromne ovire, ko je hotel najeti stanovanje za grofa. Preostajalo mu ni druzega kot za grofovo stanovanje kupiti celo hišo. Ta načrt je hotel tudi izvršiti, toda formalitete, katere je imel s kupčijo hiše, so vzele več časa kot je mislil, in ko je grof prišel v-JPiso, ni imel nikjer stanovanja, kjer bi se odpočil. jPteostajolo nfU je samo eno sredstvo: Nastaniti se v kakem hotelu z izmišljenim ime-£ nom. Toda na potnih listih je bilo razločno pisano grof Monte Cristo, in sicer je bil tudi opis njegove postave splošno znan. § — Vsakdo je že naprej vedel, da je grof mož srednje postave, precej rejen,melanholičnega obraza, črnih očij in las, živahne-k t ga, ognjevitega pogleda. Na I vsak način ga je bilo lahko spoznati. Grof in Haydee stojita ob obrežju, nasproti BertUcciu, I katerega sta tam pričakoyala. Br|; "Torej ni v Pisi nobenega stanovanja za mene, moj ljubi Bertuccio?" vpraša grof svoje-i! ga hišnika. • "Prisegam vam, da sem se H potrudil do skrajnosti — * I C "Ali ste ponudili dvojno ceno?" "Trojno, celo četverno," zagotavlja Bertruccio. "Vraga, vi ste jako radodarni, gospod hišnik — in to je slalbof odvrne grof kot bi se hotel šaliti. "Prijatelj," reče zdajci Haydee, "kam greva?" "Na to vprašanje mora odgovoriti gospod Bertuccio, njemu je vse znano. Gospod Bertuc-' cio, pozvejte še enkrat ,in dočim se bodeva midva sprehajala po mestu, uredite vse potrebno za stanovanje. Jaz zahtevam, da me čakate tekom ene ure na tem mestu." Po teh besedah zamahne grof z roko, nakar odide s Haydee. iBertuccio ostane sam ves začuden. Vedel je, da mora na vsak načitn poslušati, kadar je grof rekel: Jaz hočem! Toda to pot nikakor ni vedel, kako naj spolni povelje grofa. Konečno pa zgine Bertuccio v ozkih ulicah. Tri četrt ure pozneje se vrne ves zasopljen na mesto, katero je označil grof za sestanek. Na zadovoljnem obrazu intciuUmta se je lahko bralo, da je svoje naročilo zvršil ugodno — četudi z največjo težavo. Grof in Haydee mu sledita v malo hišo ob obrežju, kjer se je Bertudciu posrečilo najti tri sobe. Grof se je hotel podati brez odlašanja na otok Monte Cristo. V ta namen je že najel majhno barko; toda nepričakovan dogodek ga je prisilil, da je odpotoval še prej kot je mislil, in sicer takoj drugi dan. Bilo je v sredi noči, ko se je grof prdbutlil iz spanja radi strašnega vpitja, ki je odmevalo prav pod njegovim oknom. Takoj vstane, da pogleda, kaj je vzrok kričanju. In v trenutku, ko odpre vrata svoje sobe, zadoni iz ust prestrašenih stanovalcev hiše krik: •"Ogenj! Gori!" 'Mrzel pot oblije Edmund Damtesa. Hitro skoči k postelji Haydee, jo neztao zbudi in naroči, naj se hitro obleče ter mu sledi. Ko se Haydee vsa tresoča v naglici oblači, se napolni soba z ljudmi, oboroženimi s sekirami in koli. Tla so se njim povsod odpirala. Vse je begalo, kričalo in dirjalo okoli. Ogenj je bil silen ter se je nevrjetno hitro razširjal. Nastal je naenkrat na dveh različnih straneh poslopja,'nakar so se plameni v sredini strnili in divjali 1 rem huje. V prvem trenutku strašne nesreče se m nihče zmenil za grofa, nihče ga pi iskal ali klical po imenu. Zdajci vzame grof Haydee na svoje rame in hiti z njo po stopnjicah navzdol, obdan od plamena in dima. ''O moj Bog!" zakliče. "ce-gava je sovražnikova roka, ki tako Ibrez usmiljenja neprestano po meni bije. Naj stopi pred mene, človek ali demon, ki me tako neizprosno preganja." Grof stopi zdajci na cesto. Ko si pribori pot skozi gru^o ljudi pred hišo, dospe do tna-lopa, samotnega prostora ka 'nor je sijal plamen goreč1 ln- sC. Tu obstane, se podpre z 110 S'o oh kamen in nasloni trupl«» Haydee na nogo. • 'Človek ali d^inon," mrmra grof ves divji, "kdorkoli si -r-pokaži se! Govori in povej, kaj zahtevaš od mene! >Pri Bogu, ki je ustvaril svet — pri duhu pekla — pri vsem, kar je svetega ali prokletega — prikaži se in govori l" "V votlini Monte Cristcf!" odvrne prav v njegovi bližini rezek glas, katerega odmev je napolnil grofa s čudno grozo. X. POGLAVJE. Človeška nečimernost. Edmond Dantes se ni niti za trenutek obotavljal, da ne bi odpotoval na otok Monte Cristo. Haydee ga je spremljala, toda on je hotel iti sam na suho in proti votlini. Ko je prebil eno noč na morju in so olbjadrali otok Elbo, je pristala mala barka, s katero je grof potoval, brez vsake nezgode v malem pristanu otoka. Takoj ko se je barka zasidrala je, grof poln nepotrpežlji-vosti čakal, če bi opazil kje kako človeško bitje. Toda opazil ni niti najmanjše sence. L,e tu-pasem je opazil na kakem skalnatem griču glavo divje koze, ki je pa takoj zopet zginila. Kot je grof opazil, se ni približala inobena druga barka otoku: kljub temu pa otok ni bil tako samoten kot je grof mislil. Kljub jasni mesečni svetlobi je bilo na otoku prižganih več ognjev. Največji teh' ognjev je gorel na najvišji pečini. Grof je naštel vsega skupaj sedem ognjev. Ko je grof natančno motril plamena, je dognal, da so postavljeni tako, da ga morajo pripeljati na kraj, kjer naj odkupi sina. Poslovi se torej od Haydee, nakar se loči od nje, ko jo je še trikrat ali štirikrat prisrčno objel kot bi je nikdar več ne videl. Uboga žena je bila navajena slepo se pokoriti svojemu možu; drznila se torej ni, da bi nadlegovala naj jo vzame proti sredini otoka. Grof je silil na to, da se sam poda v nevarnost. S sefboj ni vzel druzega orožja kot par dobrih angleških pištol, in popolnoma sam začne plezati po skali, ki je vodila preko soteske. Ravnal je svojo pot po svitu ognjev. / Četrt ure pozneje je že prišel mimo štirih ognjev, in ker so preostajali samo trije še, je slutil, da mora biti že blizu kraja, kjer ga pričakujejo. Pogleda okoli sebe kot bi se hotel orientirati, in kmalu se prepriča, da ni več daleč od onega mesta, kamor je pred toliko leti prvič prišel in našel neizmerne zaklade. Grofa so v resnici pričakovali. Zadnji ogenj in največji jegorel prav na vrhu, kjer se je pričela odprtina za votlino. Grof obstoji, ko s skrbnim pogledom opazuje razvalino krasnega portala, ki je bil narejen pqd njegovim lastnim vodstvom v bizantinskem slogu. Notranjost votline je bila slabo razsvetljena od male ba-klje, pritrjene v steno. Grof stopi po stopnjicah navzdol, katere je mah že gosto prera-stel, in kamor že dolgo časa ni stopila nobena človeška noga. , Njegovo začudenje se še poveča, ko opazi strašno razdejanje v notranjosti votline. Stene, so gole, strop počrnjen od dima; na tleh pa leže napol ožgani kosi lesa, dračje, razvaline, vse v divjem neredu. Trije lepi kipi iz orientalskega marmorja, predstavljajoči tri lepe kurtisane: Mesalino, JCleopatro in Frino, počrnjeni od dima, gledajo na razvaline, kot bi se hotele spominjati nekdanjega razkošja in obilice v teh podzemeljskih prostorih. Grof začuti prvikrat v življenju, da tiči v njem napaka, katero je povzročil s svojim dejanjem. Z roko potegne preko čela, kot »bi hotel prepoditi moreče misli. Potem pa pogleda okoli sebe kot bi se hotel prepričati, da je sam, in »trai-no zakriči, ko bere na steni sledeče besede zapisane: ? 'Dajte siromakom nazaj, kar je last siromakov. Mrtvaška roka je dvignjena proti Edmond Dantes, , krivemu prijatelju, groznemu ljubimcu, (brezsrčnemu otroškemu morilcu!" Nekaj trenutkov stoji grof ves omamljen, gledajoč na napis, katerega pomen mu ni bil takoj jasen, toda v notranjosti je čutil nekaj kot krivdo. Po prvem presenečenju prebere Edmond Dantes napis drugič; iskal je moralično resnico, skrito v teh »besedah. Toda trenutek ni bil ugoden. Če hoče človek samega sebe soditi, mora »biti miren, vse strasti morajo zginiti iz njegove notranjosti in brez vsakega pre-sodka mora motriti dogodke svojega življenja. Toda Edmond Dantes se ni nahajal v takem položaju. Bil je oče, ukradli so mu edinega sina, in tak udarec je dovolj močan za očetovsko ljubezen. Bil je torej razburjen, in njegovo srce ni moglo mirno udarjati. "O moj Bog!" zakliče. "Ka-< ko grozno sem se motil! — Zakaj sem jaz grozen ljubimec, kriv prijatelj--" "Končaj — končaj, če moreš!" zakliče zdajci rezek glas i z skrajnega kota votline. Grof nehote prime za ročaj svoje pištole, toda takoj jo zopet spusti in z največjim mirom prekriža roke na prsih. Pred njim stoji Benedetto, zavit v širok neapolitanski plašč, dočim mu je obraz pokrit s črno masko. "Kdo ste vi?" vpraša grof jponosno. "Malo me briga, če moram odgovarjati na tvoja vprašanja ali ne," odvrne Benedetto. 'Toda moj obraz je odkrit," reče grof, "in prepričan sem, da niste prišli sem na karnevalski ples. t Naj se zgodi vaša volja. Kar vam imam povedati, je jako priprosto, ker poznam ljudi vaših običajev. — Koliko zahtevate za povrnitev otroka, ki je bil ukraden na Markovem trgu v Benetkah ob priliki pojed'ine za siromake?" "Ničesar, gospod grof Monte Cristo." "Kaj? /Ničesar? Mogoče se Iblagovolite norčevati?" reče iMonte Cristo z izrazom globokega zaničevanja. "Ne, gospod grof," odvrne Benedetto. "Velikodušen nisem, in na velikodušnost sami ne smete računati, ker nikdar niste bili velikodušni. Ne pričakujte pri drugih čednosti, katerih sami nimate. Prepričati vas hočem, da si jako mnogo domišljujete, če mislite, da imate denarja dovolj, da odkupite svojega sina." ''Zahtevajte, kolikor hočete/ reče grof malovažno. "Potem ste Bog, če bi moglo plačati ceno." "Bog nisem, toda Bog me je naredil najbolj mogočnega na svetu,, da sodim o drugih ljudeh in jih kaznujem, kakor zaslužijo." "Dobro! — V tem slučaju zahtevam--" "Govorite!" "Devetsto milijonov." '"Ta svota je večja kot da bi mogla biti zbrana v rokah enega samega človeka. Povem vam, da mi je Bog dal moč soditi, toda ni mi dal toliko moči, da bi kupoval cele narode." "Ž eno besedo: vi trdite, da ste revni, in sicer v istem trenutku, ko ste trdili, da ste vsemogočni!— Dovolj iluzij, Edmond Dantes. — Kdo si ti, ki se držneš soditi druge ljudi, in jih kaznovati? Imenuj mi en sam dan, ko te ni vodila strast, da bi se maščeval nad drugimi! Zlasti ključ, katerega si dolbil od Boga, da bi svet preobrnil k svojemu mišljenju, si porabil za hudobije, —t Meč pravice, ki je bil tebi zaupan, tvoje tresoče roke niso mogle držati. Bog te je sedaj treščil ob tla! — Skloni tvoje ošabno čelo pred strašno usodo!" Sedaj je Edmond Dantes spoznal, da nima opravila z na- vadifim rimskim bapdltom. I 'IFovej mi," reče po kratki pav*i, "aH si ti človek iz pala« če Gcadeaiigov v Benetkah?"' "Xe vem, kaj hoč^š s tem povedati!" odvrne Benedetto. "Vprašam te, če si ti oni človek, ki ,me je preganjal, odkar sem se vrnil v Evropo. Ali si ti jiasilna maska iz palače Gra-j denigov? Ali si ti ropar moje-' ga sina, požigalec, ki je zaznamoval mojo pot od Mantue db Pise z grozo? Ali si ti kapitan j jahte Nevihta? Govori v ne-j beskem imenu! — Kaj zahte-J vaš od mene?" 'Razložiti ti hočem, kaj je na steni zapisano!" odvrne j Benedetto, ko s prstom pokaže na napis na steni. "Ah, sin moj!" mrmra grof sam s seboj, ko pritisne roko na srce in le teško zadržuje solze. "Edmond Dantes," reče Be-, nedetto z mrzlim mirom "ne- ' 1 kega dne, ko sem pristal v mar-, seilski luki, sem videl, kako je zdrknila pred menoj na kolena neka ženska, na katere bledem obrazu sem videl zapisan strašen izraz lakote in obupa. Ta ženska je dvignila roke proti meni in zaklicala: "Dajte mi miloščino, za Kriščevo voljo." — nesrečnica je bila soproga moža, ki jo je ljubil, in ki je spadal k višjim častnikom fran- j coske armade. — In z njim.je imela sina, ki je živel daleč od •J* j nje. ' Ali se spominjaš še na Mercedes? Ali se spominjaš svoje •nekdanje ljulbice, Edmond Dantes? — Postala je udova; videla je, da je sama, ko je njen $in odpotoval v Afriko, da opere s svojimi deli sramoto, ki se je prijela njegovega očeta. "Trpela je, trpela je ta žen-, ska toliko kot more le redkokdaj kaka ženska trpeti! — Ob koncu svojega trpljenja pa je videla, da je prodana siromaš-čini, lakoti, ki jo je dbiskala, da krona tvoje prokleto delo. 'Grozen si bil v ljubezni, Edmond Dantes! — Vsak dru- ^ gi človek bi oprostil, da bi ženska, katero je ljubil, lahko mirno živela, vsak drugi bi bil velikodušen, in bi se ravnal po geslu: Odpusti svojim sovražnikom, če hočeš, da drugi tebi odpustijo. "Edmond iDaptes, zagotovim ti lahko, da te je žena generala Morcerfa ljubila še potem, ko je bila poročena, da je celo tedaj na tebe mislila, ko je sklanjala svojo glavo na njegova prsa. Za tebe je prelivala solze, s katerimi je omočila svoj poročni venec, — Povej mi, kakšno nagrado zasluži taka ljubezen! "Ali si menda zahteval, da ostane uboga katalonska deklica zavedno samica in da radi-tebe obdrži vedno udovstvo? Leta te je čakala, jokala po tebi, toda tefoe ni bilo. Smatrala te je mrtvim, in menila je, da je prosta vsake vezi, in da lahko postane žen^, druzega. — Ti si nečimern, nespameten, grozen si bil! "Ali hočeš sedaj vedeti, zakaj si bil kriv prijatelj? — A^ se spominjaš Alberta Morcerfa? Ali se spominjaš časa, ko si se mu laskal za prijatelja, da si ga očaral kot kača svojo žrtev? Ali se spominjaš, da si tekom tega prijateljstva mislil na sredstva, da ga uničiš, da mu uropaš očeta, da ga pahneš v nesrečo, dočim je on poln zaupanja v tvoje prijateljstvo, ti stiskal tvojo izdajalsko roko, ki mu je prisodila smrten udarec! . '•Spomni se na ono noč v gledališču, ko je nesrečnik zahteval od tebe razjasnjenja tvojih del, in kako si mu ti odgovorili "Ali ni si bil prvi med vsemi izdajalci? Edmond Dantes, kje je bila tedaj tvoja vera, tvoj Bog, tVoja religija? "S kakšno pravico si tako ravnal ? Kje so božje ali človeške postave, ki ibi te mogle o-prati takih zločinov?" ''NesramnežP zakliče grof poln jeze, "kdo si, da se drzneš tako z menoj govoriti? Kdo si ti, ki me obdolžuješ in obsojaš, kot bi bil Bog!" "Izvoljenec Boga sem, da. prisodim na zemlji pravico. Jaz [sem oni, ki je zgrabil sedaj za! božji meč pravice, katerega si ti dosedaj držal v rokah, pa si ga uporabil za bodalo in strup! ,-rrjCuj torej, kajti nisi še slišal vsega, kar ti imam povedati. Obtožujem te tudi, da si trdo-srčen raibelj, neusmiljen otroški morilec! — Spomni se na I gospoda Villeforta, spomni se j na malega Edvarda^ — spom-( ni se na njegovo mater." "Da," zakliče grof; "vsi so 'bili žrtvovani spominu mojega J starega očeta, ki je umrl radi [izdaje Villeforta v lakoti in si-romaščini! — Ali ti je znana prisrčna ljubezen »katero sem j nosil V srcu do svojega očeta? Ali veš. kakšen obup se polasti j ddbrega sina, če se mu reče: Tvoj oče je daleč od tebe od lakote umrl. Dobro torej: stvar j je bila še bolj strašna, kajti on j ni živel daleč od mene, paČ pa le dva koraka oddaljen od ječe, kamor me je zaprl kraljevi pro-| kurator Villefort! — Ali so ti znane vse te bolečine, ali moreš' sploh sanjati o njih?" "Pretrpel sem še veliko večje 'bolečine," odvrne Benedetto. ' Videl sem svojega očeta, kako je blaznel! Videl sem gaj trpeti ob svoji strani, potem ko je videl, kako je vsa njegova družina okoli njega popadala mrtva." j "Moj Bog, kdo si ti?" zakliče Monte Cristo. "To naj te ne brigat— Jaz j sem tvoj sodnik, in zajedno bom tvoj rabelj. Čuj me in tre-si se, kajti slišal boš svojo obsodbo." "Ali si mogoče kak druga- j čen človek kot drugi, da se me drzneš obsoditi? — Ali so tvoja prsa prosta strastij, da se dr-jznes mirno soditi o meni?" "Da!" odvrne Benedetto s 1 pomilovalnim nasmehom. "Da,1 'bil sem morilec, tajil sem Bo-j ga, toda kesal sem se. Postal sem pravičen, ker vrjamem v 'Boga. — Moje spreobrnenje se' je zgodilo na čudežen način." "Toda kako si se naučil na ! Boga vrjeti ? Od! kod ti je znano, da ti je odpustil?" "Povedati ti hočem," odvrne Benedetto s svečanim mirom. In po kratki pavzi nadaljuje Benedetto: "Ko je divjala na morji* strašna nevihta, ki je bila še stra-hoviteja radi temne noči in bliskov na ndbu, sem se nahajal: na* širokem morju, ki je razburkano divjalo v strašnih valovih in grozilo pogin moji barki. Prevzet strahu radi strašnega divjanja elementov, sem zdrknil na kolena in spregovoril sledeče besede, ki so mi nehote prišle iz ust: "Moj Bog, Stvarnik sveta, — in ti Jezus, moj rešenik — prvorojenec Boga, sveti mučenik, ki si bil za mene, kakor za vse ljudi križan, — verujem v tebe in v tvojo pravico 1 — Poglej me tu, trdno verujem v tebe, brez počitka iščem Edmond Dantesa, da mu odvzamem vse, kar mu je dragega. — Ce mi ne odpustiš — če prekolneš moje podjetje, tedaj me uniči za vselej v tem silnem trenutku razto-urkanih elementov." "Po teh besedah sem skočil, spremljan po enem samem človeku, v mal čoln in sem se predal togoti morskih \falov." ''Rešen sem foil, torej tudi prepričan, da so moja dela upravičena, in v tej veri stojim danes tebi nasproti. — Povsod, kamor sem prišel, sem slišal prekletstva o tebi! — Na morju sem slišal bolestni krik Alberta Morcerf, katerega sem rešil iz vode! — Na suhem sem začul mrzlični glas nesrečne, blazne Mercedes!,— Spoznaj torej, da te je nebo zapustilo, in da nimaš ničesar ddbrega več na tem svetu pričakovati. Ko sem se v tvoji palači v Benetkah tebi predstavil, nisi spoznal maske, katero sem nosil v palači Gradenigov! — Nisi se ustavljal, ko sem ti svetoval, da pripelješ svojega sina na svečanostno pojedino siromakov. — Ko si potem na potu iz Mantue v Piso prenočeval v oni koči, do katere te je pripeljal sam slučaj, kot da bi Bog hotel mojim očem razodeti, da si obsojen, si stal ob zibeljkt, kjer sta spala dva otroka, toda -■'" ■'--t - ti nisi mogel v en aro izmed njiju spoznati svojega lastnega sina!" "Ha!" vzklikne grof ves potrt radi tega poročila. "Spoznaj torej na tem, da te je nebo obsodilo," nadaljuje Benedetto, "in spoznaj, da tre-^ nutki, ko si se čutil mogočnega, niso bili druzega kot tre-| nutki Iblazne človeške nečimer-j nosti. -— Kot brezsrčni ralbelj nisi nikdar poznal usmiljenja. Pri spolnjevanju svojega maščevanja si zamenjal nedolžne s krivimi in si uničeval oboje. Dobro torej — zguba tvojega sina bo plačana s krvjo Villeforta." "Toda jaz vendar nisem umoril Villefortovega sina!" vzklikne Monte Cristo. I "Da, kajti vsi zločini gospe Villefort padejo na tvojo glavo," odvrne Benedetto s strogim glasom. j 'Zakaj?" vpraša grof močno ginjen. "Kaj ti veš? — Govori!" "Ne morem, kajti med teboj in Bogom je skrivnost, katere nisem mogel rešiti, če pa nisem govoril resnice, če zločini I te ženske ne težijo tvoje vesti, tedaj naj me kaznuje Bog takoj na mestu, kjer stojim." Grof pobesi glavo na prsa in molči. "DdbTo," reče Benedetto. "Ti si pripoznal svojo zmoto (in zajedno božjo pravičnosti Neizmerna bogastva, katera je Bog prisodil tebi, bi moral razdeliti siromakom, ne pa porabiti bogastva za strašni luksus, j katerega si se posluževal v celi , Evropi. — Poglej! — Ozri se !okoli sebe! — Vse zaklade, ki so mrtvi ležali tu nakopičeni, je razdelila moja roka med si-(romake, in z onimim zakladi, katere še miaš, bom storil ena-!ko." I "Naj bo!" vzklikne grof , poln udanosti. "Njim moja bo-• gastva, meni mojega sina!" iBenedetto pa se glasno zasmeje. "Nikdar več ne boš videl svojega sina!" odvrne Benedetto. "'Mrtvaška roka ga je odvzela ! Skrivnost, enaka grofou, vlada nad njegovim rojstvom." "iPVokleti!" zakliče grof ves divji. "S svojim življenjem mi jamčiš zanj." In ves bled, z razkodranimi lasmi, z napeto pištolo v roki koraka grof proti Benedettu. "Streljaj!" zakliče Benedetto mirno, ' več zaupam na Boga kot na tebe P' 1 "Jaz norec!" kriči grof, ko se zajedno smeja in joka kot blaznež! Potem pa vrže svoje pištole s tako silo od sebe, da se sprožijo v oddaljenem delu votline same od sebe. "Človek ali hudič!" zakliče potem grof ves iz sebe, "ti ne razumeš, kaj sem jaz pretrpel, kajti gotovo nisi oče, in torej ne moreš vedeti,^kaj je očetovska ^ljubesjen. — Zahtevaj od mene, kar hočeš, dal ti Ibodem, samo dami vrneš sina!" "Nemogoče je," reče Benedetto z rezko mrzlino, "kajti tvoje premoženje bo cena za drug predmet. ''Le pomisli na dejstvo, da je tvoja žena, ki je slutila kako nesrečo, zapustila barko, prišla na suho, in korakala po znamenjih ognja naravnost proti tej . votlini. — Nadalje si predstav-' ljaj, da je pol ducata pogumnih mož splezalo na njeno barko, ko so krepke roke objele nežno truplo tvoje žene, ko se je pravkar napotila proti tej votlini." Komaj je končal Benedetto te besede, ko zadoni od pečin sem strašen glas. Grof istota-ko zakriči, hiti v divji naglic*1 po stopnjicah proti izhodu votline, in obstoji tam, da opazuje prizor pred seboj. "Haydee, Haydee!" kriči in jek ponavlja njegov glas tja do morskega obrežja. "Ali vidiš tam spodaj plamena, katerega razganja veter?" vpraša neki glas prav zraven njega. Bil je Benedetto, ki je sledi! grofu, in s porogljivim glasom pristavi: "Vse je proč za tebe!" Dalje prihodnjič. -o II J , J ju;-! „_ .. ----— Tepcem ali pa lopovom! (JPiSe Blaž Logar.) Ko je zadonela ,v Avstriji bojna fanfara, *ki je naznanjala smrt celotnemu, malemu srbskemu narodu, je vesoljstvo menilo, da je to upravičeno maščevanje za umor prestolonaslednika, ka'korsriih je. v Avstriji — žal — na izbero. Jako malo bi me brigalo, kaj počenja roparska svoj at Habs-burg in Hohenaollern, ko se ne bi prisililo mojih bratov, katere na vsak način višje cenim kot j parasite v New Yorku, da se danes prisiljeni bore za Avstrijo, to je za vlado, ki ni vredna 'ne fička, ne knofa" kot se je izrazil dr. šuštersič. Marljivi in pridni Slovenci so morali zapuščati rodno grudo, ker se-niso mogli preživljati. Toda zvest je bil naš narod, zvest cesarju, kljub lakoti in biču, katerega je prejemal v tako obilni meri od svojega ljubega cesarja. In kaj je imel naš narod od svoje zvestobe? Morda smo dobili Slovenci svoje narodne pravice, ki so nam zajamčene po paragrafu 19 ustanovnega zakona? Kaj še, psi smo bili! Morda nam av-stro-nemška vlada pomagala z izobrazbo? Smešno! Za Slovence sta kramp in lopata, in da govorim s pesnikom, naj rečem: '♦•Na zemlji naši tuji rod ni gost, pač pa gospod t Mi nismo več si gospodarji, za to so nemškonhiinski carji!" "Cunja"iz "New Torka se nadalje opravičuje in pravi, da ni glasilo c. kr. avstro-ogrskega konzulata. Pravilno. Ni glasi-•*'lp — , menim da 'Trva-druga Slovenska banka" ne bo voljna plačevati Z©tti-T>offmarjeve po-tratnosti za list, ki danes ni druzega kofr patrijotični pesek * v oči enajsto let varanih in zasužnjenih Slovencev, katerih zvestoba je bila vselej plačana z',rWi n diseht H um del" Urednik "Cunje" pravi, tia ni še imel nikdar posla z oblastmi: gratuliram, ker v nasT protnem slučaju bi imele perir ce preveč opravila. So na svetu, ljudje, s katerimi 6t da govpri-j ti, z Fjudmi pa, ki so prisegli zvestobo notoričnim goljufom, morem' govoriti samo takrat, "kadar 90 javno izpovedali, da so vedoma lagali. .Pa vpije danes avstrijska vlada: "Slovenci, Vje ste, pridite, pomagajte 4'Cu-stozzo". Pa so nam klicali pripovedovali v zgodovini, da ni •"boljšega vojaka od Slovenca, zraven so nam pa rekli: "Wt*i--di&Ae Hun4e!" Da, psi smo, lovski psi večno bolnega avstrijskega vladarja. 4ci se danes naslaja ob prelitv« slovanske krvi, in »ki danes ne čuti prehlanjenja. Stari, 85 letni bedak danes ni »bolesten^ zdrav je in čil, ker teče kri — ne njegova, ampaJk kri slovanskih narodov. Dlaleč v zgodovtao mi segajo misli, pa i&cem vzroka današnje bede r narodnosti, v sociologiji in drugod. Največji socijalist je danes nemški cesar Viljem II. ker si hoče svoje bedno stanje poboljšati na račun Slovanov, zlasti Jugoslovanov. Hm! Zlato — denar, pa sva prijatelja tudi z Mohamedom. Ali naj Slovenci torej verujemo v pesarje, ko nam preko tisoč let trpljenja pod njimi kaže vsa zgodovina, da od1 njih ne dobimo druzega kot suženjstvo in bič? Mali smo po številu, pa veliki po duhu, kadar hočemo mi; naša volja je dejstvo, jm preko te volje ne gre niti cesarsko povelje. In ali ni teh dejstev upoštevala celo avstrijska , vlada? iNemci, Rusi, Francozi, Angleži, da celo M »žari so sklica-Ki svpje parlamente (ljudsko 'zastopstvo.) Avstrija s svojimi blamiranimi aristokrati, pa se je poslužila paragrafa 14, in pri tem dejstvu kličem :"Čemu je cesar in zaka)? čemu je vlada in zakaj? čemu je narod naš, pa kje?" I Vteho dobite le v Jugoslaviji. ' Pa pojejo plačani cunjarji, -------- da edina rešitev za Slovene^ je pod avstrijskim cesarjem. Nekateri nerazsodneži gredo res v nastavljeno past, toda pripovedovati ljudem, da "cunjar" res nima nikakega stika z av-( strijskim konzulom, zamore i storiti le človek, ki je notoričen . tepec ali pa lopov prvega raz- • reda, > Poslanik dr. Dumfoa je sam > izpovedal, da je zahteval od • svoje vlade gotovine, da pod- ■ ktapi časopisje, pisanje in čla-i ke t Zotti je vi konzularni cunji, i pa četudi neposredno, da cigan • hvali ničvredno kobilo, ki sliši i na ime Avstrija. . 1 t Katerokoli, vsaj , polovično : izobraženi Slovenec, ki je za-! sledoval naše narodno gorje,! ■ mora pTiznati, da je avstrijska i vlada započenjala vse nagjav-: ne grehe rta d Slovenci in kr mi more našteti vsaj tri dobra i dela avstrijske aristokratične ■ vlade, dobi takoj "tri plefaaste • medalje" m pa še Zottijevo , pasjo marko. t Pa napadajo newyorski cun-' jarji naš Jugoslovanski odbor • v Londonu, češ, da so dobesed-[ ni postopači, ki žive na račun 1 slovenskega in hrvatskega de-. lavstva, da romajo od kraja do 1 kraja, itd. Istina je, da so tako ) naši bratje Hrvatje in mi Slo-, venci smo vposlali temu odbo- • ru nekaj denarja za potrefbne ; tiskovne stroške, a dali smo ta • denar prostovoljno, dali smo in t še bodemo dali, ker storjeni ■ koraki naših londonskih zastopnikov morajo konečno privesti do svobode. Pa če smo ta denar vrgli v vodo, ne bomo za , to zahtevali povračila, ker smo i dali drage volje, ali drug račun imamo s Talotsko avstrijsko ■ vlado. i Kdo na8 je vprašal koliko i bodemo prispevali k vsakolet- ■ nim državnim stroškom? — i Nihče, ker če je bila slovenska i opozicija v državnem zboru • preglasna, je vlada spodila po-i slance domov in vladala samo-: voljno naprej, davki so bili več-. ji, in nihče :nas ni vprašal, Če 1 jih hočemo plačati, sili če jih „ moremo! Po sili odvzete davke ' naj nam c. kr. vlada plača na- > zaj, pa bodemo Slovenci najfoo- ■ gatejši narod na svettL Ali veš . ti siromašni avstrijski patrijot, . da stari sivec na Dunaju* odkar 1 vlada, je pograbil že nad dvati-y soč milijonov kron za svoje i vladanje? In kaj je delal? V vi-, nu se je utapljal, zalezoval de-, klet a, preganjaj svojo ženo, , vladne posle pa prepuščal nemškim ministrom, ki so sesali , tvo slovansko kri ! In ia to delo je dobil sivec nad dvatisoč milijonov kron, odkar sedi na preatolu! In sedaj pridejo zagovornik^ takih izkoriščevalcev in -pravi-! jo, da imamo v Lotrufonu po-j stopajoč. Naš londonski ft Predsednik, Jos. Babnlk 1387 E. ft ft 60tb St blagajnik in I. tajnik J. ft ft E. Reber&ak, 14903 Sylvia rfve. ft I ft Colllnwood, pomoinl tajnik A. ft ft Gačnik, 1S66 fl. 89th St. Zdrav- ft ft nlk O. H. Boulee E. 55th St ft ft cor Whtttler ave. Bolniki naj se ft ft sglaaljo pri pomotnem tajniku ft ft A. Gačnik. 1366 E. 39th Street, ft ftft ftft ftft ft^ ft* ft ft ft ftft ftft ftft ftft ft ' 8V. JOŽEFA ft ft 8am. K. K. Podp. društvo ft ft zboruje četrto nedeljo v mesecu ft ft ob 2. uri pop. v J. Grdlnovl dvo- ft ft rani. — Vstopnina od 18—25 leta ft ft prosta, od 25—36 leta $2.00, od ft ft 35—40 leta $2.60. Rojaki se vabi- ft ft jo k obilnemu pristopu. ft ft Preds. F. Koren, 1583 E. 41 St. ft ft I. taj. F. iKošmerlj, 455 E. 152 St. ft ft JU. taj. J. Stamfel 6127 St. Clair, ft ft blag. John Germ, 1089 E. 64 St. ft ft Zastopnik za zapadno stran ft ft Georg K of alt, 2038 W. 105 St. ft ft Zastopnik za Newburg ft ft John Lekan, 3514 E. 80 St. ft ftft ftft ftft ftft ft ft ft ftft ft t ftft ftft ft« ft ¥ ft 8RCA MARIJE (staro) ft ft sam. ženako podporno druitvo ft ft zboruje vsak drugI četrtek v me- ft ft s?cu v John Grdlnovl dvorani, ft ft Predsednica Frances Lausche, ft ft 6121 St. Clalr ave. tajnica Hele- ft ft na Mall, 1101 E. 63 8t. II. tajnl- ft ft ca Frančiška Stuplca, blagajni- ft ft čarka Ana Kramar, 1101 E. 62 ft ft 8t. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. ft ft Clalr ave. Sprejemajo se ženske ft ft !n deklbta od 16 —46 (l.mar. 16) ft ft ft ftft ftft ft ft ft ft* ftft ftft ftt 9ft I EDINOST % ft 81. Nar. Pevsko Pod. S. društvo, ft ft zboruje drugo nedeljo v mesecu ft ft dopoldne na 3044 St. Clalr ave. ft ft Pevske vaje vsak torek ln četr ft ft tek zveč. na 6025 St. Clair ave. ft ft Bprejema rojake od 16—40. leta. ft ft Preds. P. Kogoj, 3904 St. Clalr. ft ft I. tajnik, J. Jadrlč, 1426 E. 40 8t. ft ft blag. A. ZavirSek, 3332 St. Clalr. « ft Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. ft ft Clair ave. (2A-3-15) ft ftft ftftftft ftft ftftftftftftft ftftlft ft« ftft ft ft ft SLOVEN. NAR. CITALNICA ft ft zboruje zadnji četrtek v mesecu ft ft ▼ čltalnlSklh (Irostorlh na 6029 ft ft Glass Ave.. — Knjlfe se lzposoju ft ft jejo db nedeljah od 9—11 dop. ft ft in v fietrbklh zveč. od 9 nre ft ft Preds. A. PeterUn, 1134 E. 63 St. ft ft tajnik, A Milavec 62Q2 St. Clalr ft ft blag. Iv. Nebular, 1229 E. 60 St. ft ft Pojasnila se dajejo ob uradnih ft ft urah v čfctainicl (1. jan. 15.) ft ft« ftft ft* ftft ftft ft ftft ftft ftft ftft ftft ftft ft ftlov. podporno druitvo jft ft "DOftLUŽENCEV" * ft zboruje prvo nedeljo v meseca ft ft ob 9 dopoldne v J. Grdlnovl dvo- ft ft nuni. Drufttvo plačuje $8.00 te- ft ft dsnske bolniške podpore. ft ft Pojasnita dajejo uradniki. ft ft Pred. J. Jarc, 1358 Marquette St. ft ft tajnik J. Travnlkar, 1371 E. 51 St ft ft blag. M. Setnlkar 6305 Glass av. ft ft zdravnik F. S. Kern, 6202 St. ft ft Clair ave; (l. jaa. 16.) ft ft* ftft. ft« ft« ft* ftft ft ft* ftft ftftftftftft « "8RCA JEZUftA" ft ft zboruje drugo nedeljo v mesec* ft « ob 1. popol. v Knausovl dvorani, ft ft Sprejema člane od 16—45 leta. ft ft Bolnl&ka podpora je $6 na teden ft ft $300 smrtnlne za $1.00 na meB. ft ft Preds. J. PckoU, 1197 E. 61st SL ft ft 1. taj. M. Oblak, 1233 E. 60 St. ft ft blag. A. Srpan 6315 Glass ave. ft ft zdravnbk J. M. Sellškar, 6127 St. ft ft Clalr avenue. (12-15) ftft ***ft ftft ftftftftftft* ftft ftftftftftft ft 8LOVEN8KI 80K0L ft ft telovadno In podporno druitvo ft ft zboruje vsako tretjo sredo v mes. ft ft na 6131 St. Clalr ave. ob 8. sveč. ft ft Star. Pr. Kogoj, »04 St. Clalr. ft ft blag. J. Pekolj, 1197 B. 61st SL ft ft taj. F. Hudovernik, 1062 B. 62 St. ft ft zdravnik F. J. Kern, 6202 SL ft ft Clalr ave. 30. dec. 15. ft ftft ftft ftft ftft ftftftftftftft ftft ftft ftft ft« ft. "VRH PLANIN** ft ft' 8am. pevsko In podp. druitvo. ft ft eborvje prvo nedeljo v mesecu ft ft v Dan Btanlftlč /dvorani, vogal ft ft Calcutta avenue ln E. 160th SL ft ft Preda. F. Grdadolnlk, 440 E. 168 ft ft SL. blagajnik Anton Ogrlne, 440 ft ft E, 158 St., tajnik M. F. Imtihar ft ft 15712 Waterloo Rd. Tel. Wood ft ft 187 R. (4-16) ft ftft ftft ftft ft« ftftftftftft« ftft ftft ftft ft* ft * ft. 8am. pod. dr. "žužemberk." ft ft Pred. Roman Maver, 4220 Supe- ft ft rlor ave. tajnik John Rojc, 4220 ft ft Superior ave, Blagaj. Frank Ma- ft ft reilč, 4331 Superior ave. Zdrav, ft ft P. J. Kern, 6202 St. Clalr ave. ft ft Zboruje zadnjo nedeljo v mese- ft ft cu ob 2. url popoldne, na 3044 ft ft St. Clalr ave. ft ft Druitvo daje $7.00 na teden ft ft bolniške podpore In $150.usmr- ft ft tnlne, plačuje se $1.00 na mesec ft ft march 16. ft ftft ftft ft* ftft ftft ft ft ft «« ftft ftft ftft ftft ft SV. JANEZA KR8T. 37 J8KJ. « * zboruje tretjo uedeljo v mesecu « * v J. Grdlnovl dvorani, 6025 St. * * Clalr ave. ob 1. url popoldne. « « Preds. LJ. Pire, 6119 St. Clalr « « tajnik I. Avsec, 5427 Homer av. « * blag. A. Zakrajfiek, zastopnik F. « * M111 a wit z 1031 E. 61 St., zdrav- « * nlk J. M. Sellikar, 6127 SL Clalr « « avenue. (apr. 16.) « ftftft* ftft ftft ftftft ftft «« «ft ftft ftftft« £ ftlov Lovsko s. podp. druitvo « * * ft zboruje drugo nedeljo v mesecu ft ft popoldne v J. Grdlnovl dvorani, ft ft freds. J. Grdlna. 6025 St. Clair, ft ft tajnik, A. Colarlč, 1223 E. 61 St. ft ft blag. A. Kra&ovec, 402 E. 166 St. ft ft zdravnik F. J. Kern, 6202 St. ft ft Clalr ave. ' ft ft ft ftft ftft ftft ftft ftft ft ft ft ftft ftft ftft ftft ft* * 8V. ALOJZIJA (Newburg) * * k. »lov. kaL podp. druitvo * * * * zboruje prvo nedeljo v mesecu * * v M. Plut ov! dvorani 3611 E. 81 * * St. S. E. * * Preds. J. Vidmar. 3666 E. 81 St. * * I. tajnik A. Mlklavčlč 3603 B. * * 80 St. blagajnik A. Fortuna, 3593 * * E. 8 lat St <1-16 * **************ft ftft ftft ftft** Dr. CARNIOLA, 493 L. O. T. M. M. Ima svoje redne mesečne seje vsak prvi In tretji torek v meseca v John Grdlnovl dvorani, 6025 8L Clalr ave. ''.v ..............* "rti..' ■. ii i ,.'« 5 k ' Cf11 ") C- '■ ' * - '* Revščina in pomanjkanje preti valim dragim v stari domovini. In če ima kdt i« kak d«nar, mu no zaleže, ker velikanska draginja jih prisili, da plačujejo ogromne cene za blago. ' Pošljite v staro domovino svojimi sorodnikom in prijateljem dobre zimske čevlje, ki jim bodejo prav priile ravno pred božičem. Moja nanovo urejena čevljarska trgovina vam lahko postreže z jako trpežnimi in dobrintečevlji po zmernih cenah. Ne pozabite svojcev v stari domovini, v f Slavnemu občinstvu — naznanjam, da imam poleg velike zaloge čevljev tudi dobro urejeno zalogo vseh molkih potrebščin, kot srajc, ovratnikov, rokavic, kap, jo-pičev in drugih potrebščin. Priporočam se cenjenim Slovencem v obilo podporo.. FRANK GORNIK, 6113 St. Clair Ave. ■ 'i'fLbXil 43rd St. Tajnica Julija Bresovar 1173 E. 60th St. Blag. Mary Doles, 1592 B. 27th St. (Sept. 1. 1915.) ftft ftft tft ftft ♦♦ ft ftft ftft ftft ftft ftft ftft IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV 8. D. Z. St. 1. "Slovenec" Cleveland, O. Predsednik A. Oš tir, 1158 E. Al St. tajnik, Jos. ftokalj, 6408 St. Clalr Ave. Blagaj. Pr. Osredkar, 1068 E. 6ftth St. Zdravnik J. M. Sellikar 6127 St. Clalr Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Grdlnovl dvorani, 6025 St Clalr Ave. tt. 2. "Svobodomiselne ftlovenke" Cleveland,. Ohio. Predsed. A. Kalan. 6101 St. Clair ave. Tajnica, Josip. Razi tiger 1118 E 63 St Blag. Fanny Blanč, 1164 E. 58th St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. Zboruje drugi četrtek v mesecu ob 8. uri avefi. v J. Blrkovl dvorani na 0006 St* Clalr ave. St. 3. "Slovan" Cleveland. O. Pred«. J. Schleslnger 1177 E. 60 St Tajnik Joa. Skupek, 1165 E. 61st St. Blag, Rud. Perdan, 5802 Prosser ave. Zdravnik F. J. Kem. 6202 St. Clalr. Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v J. Blrkovl dvorani na 6006 St. Cladr Ave. St 4. Sv. Ana" Cleveland, O. Predsed. Iv. Gornik, 1075 E. 61 St. Tajnica, Gen. Supan 5422 Stannard-av Blag. Terez. Ogrinc. 6124 Glass ave. Zdravnik J. M. Sellškar 6127 St. Clalr zboruje drugo sredo v mesecu ob 8. url zvečer v John Grdlnovl dvorani na 602*5 St. Clalr ave. št. 5. "Napredni Slovenci" Cleveland, Ohio. Predsed. Fr. Lenče. 1159 E. 58 St. Taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. Blagaj. Jos. Prime, 5714 Bonna ave. Zdravnik J. Neuberger 6428 St. Clalr Zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v L. Schwalbovl dvorani na G131 St. Clalr ave. St. 6. "Slovenski Dom" Nottingham. PredB. L. Rehar, R.F.D.l Euclid 0. Tajnik F. Lopatič 15706 Waterloo Rd Blagaj. John Fabec, 766 B. 200 St. Zdravnik F. J. Kem, 6202 St. Clalr. Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 do »t. 16. "A. M. Slomiek" Cleveland, Ohio. Predsed. Joe. Meglifi, .1397 E. Blat St Taj. Leopold KuSIan, 1221 E. 61st St. Blagaj. Fr. žnldarilč, 5710 Bonna ave Zdravnik J. M. Sellškar 6127 St. Clair Zboruje vsako prvo nodeljo v mesecu ob 2. url pop. v šol. dvorani sv. Vida. it. 17. "France Prešeren" Cleveland, Cfhlo. Predsed. A. M. Kolar, 3222 Lakeside Tajnik Jos. Stampfel, 6129 St. Clair Blagaj. A. Anžlovar, 6111 St. Clalr av Zdravnik J. M. Sellškar 6127 St Cladr Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri zv. v John Grdlnovl dvorani St 18. M8v. Clrl In Metod" Cleveland, O. Pred. Jos. Zakrajšek, 6216 St. Clair Tajnik John Widervol, ,1153 E. 61 St. Blagaj. Ant. Bašca, 1016 E. 61st St. Zdravnik J. M. Sellškar 6127 St. Clalr Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v šol. dvorani sv. Vida. IMENIK PODRUŽNIC SLOV. LIQE. PARRELL, PA. štev. 1.. Pred. J. Maček, Box 770 Farrell, Pa Taj. A. Valentlnčič, B. 14 Farrrell, Pa Blag. A. iug, Box 666, Farrell, Pa. Moon Run, Pa. itev. 2.. Preds. Marko Rupnik, Moon Run, Pa. Taj. John Sever, B. 74 Moon Run, Pa. Duluth, Mlnn. itev. 3. Preds. K. Rebek1, 3. So. Fifth ave. W. Tajnik John Jerlna, Duluth, Mlnn. [Blagajnik, Mike Spehar, Duluth, Mlnn. Cleveland, Ohio, itev. 4. Preds. L. J. Pire, 6119 St. Clalr ave. Taj. Ed. Kallah, 6119 St Clair ave. Blag. J. Breskvar, 3524 St. Clalr ave. Rock Springs, Wyo. itev. 5. Preds. Frank Put«, 440 — 7th St. Tajnik, Math Batlch, Box427 Blagajnik Frank Goaar, Box 736 Depue, lil. Stev. S. Blag. Dan. Badovlnac, Depue, 111. Trestle, Pa. itev. 7. Pred. I. Demshar, Universal, Pa. B. 12 Taj. Luka Knafelc, Unity St. Pa. R. F. D. 1. Box 100 Blagaj. Anton Erten, Unity Sta., Pa R. F. D. Box 10» B Johnaton City, III. Mev. 8. Prede. Lov. Hraftar, Johnston City, HI. Taj. J. Ulchar Box 487, Johnaton' City. Blagajnik, Fr. Orahek, Johnston City. Burdlne, Pa. itev. 9. Predsednik John Demshar, Box 237 Taj. John Krek Box 205 Burdlne, Pa. Blag. John Kržišnlk, Box 133. Ogleaby, III. itev. 10. Preds. John Malin, Box 114. Tajnik Jos. Meglic, Baz 99. Blagajnik, Frank Jerln, Box 478 Sheboygan, Wis. itev. 11. Preds. Frank Novak, 616 No. 9th St Tajn. Mart. Jelene, 823 Penn avenue. Blag. Iv. Benlnger, 616 Jefferson ave. Greenaburg, Pa. itev. 12. Preds. V. Palčič, Haydevllle Box 139. Taj. F. Novak, Greenaburg, Pa. B. 623 Blag. Tom. dlfler, Greensburg, Pa. R. F. D. Box 11.1 Conemaugh, Pa. itev. 13. Preda. Martin Jager, Box 102 Tajnik, John Brezovec, Box 6 Blagajnik, Jos. Dremelj, Box 275 Waukegan, III. itev. 14. Preds. M, Jereb, 416 So. Sheridan ave Taj. Ant Celarec, 706 Market St Blag. Fr. Barle, 1424 *Mc Altster ave. " ■ • ♦ ,„ _ ■T RAN—«. ^ Pc^d«CkRD!a If0rd'i Wa Fto* *7ai I Tajnik Gf. J. Porenti, b£ 7oi i Blagajnik. Jac. Remte, Box 792. v Pittsburg, Pa. itev. 16. Preds. Frfcnk Mohar, Pittsburg, Pa. /5 Taj. Joa. Kroteč, 5129 Dresden Alley. ' Blagajnik Fr Horvat, Ffttsburs. Pa. i ----------- Indianapolis, Ind. tUN. 17. Preds. Joe. Puflnar, 756 Warmed av«. v' Taj. Ani. Mravlja, 727 Warman ave.» Blag. Nlk. Stonlch, 739 Warman avs. Lloydell, Pa. itev. 18. Preds. John Peternel, Box 21. Tajnik, And. Malovrh, Box 1. fi Blagajnik, John Ileril«, Box 2L Youngstown, Ohio, Itsv. 19. Preds. Ant. Klkel, 1116 Franklin avs. Tajnik John Čopič. 532 Tyndale ave. ^ Blag. Frank Ti^raič, 532 Tyndale ave. - Lorain, Ohio, itev. 20. Preds. Frank A£man, 1657 E. 31st St l Taj. John Kumše, 1735 B. 33rd St Blag. Anton Ule, 1755 E. 33rd St. Ralphton, Pa. itev. 21. Preds. Geo. Krtstel, Box 186 Tajnik, Pavel Lesnik, Box 222. Blagajnik Frank Blxjak, Box 118. La Salle, HI. itsv. 22. Preds. J. Novak. 206 Creve Cour St Tajnik, Jobn Jerlch, 1026 Main St Blagajnik, M. Komp, 1026 Main St. New York, N. Y. itev. 23. Preds. Fr. Sakser, 82 Cortlandt St | Tajnik, Al. dkulj, 82 Cortlandt St. Blagaj, John Terček, 82 Cortlandt St Imperial, Pa. itev. 24. Preds. Alois Trusnovec Box 213 Tanj. Frank Magajna, Box 1 Tyre, Pa. Blag. Jos. čtoštarlč, Box 94, Imperial. Middleton, W. Va. itev. 25. , Anton Sinčič, Box 143 • 1 Port Waehlngton, Wis. itev. 26. Predsednik John Žagar, , Taj. Fr. Urfilč, Belgium, Wis. , Blagajnik, St. Plesec - ----------——!'JŠ| Ely, Mlnn. itsv. 27. Preds. John Teran, Ely, Mlnn. . Blagajnik G. L. Brozlch, Ely, Minn. Little Falls,'N. Y. itev. 28. Pied. Fr. i'- ■ .iar, 18 Scellg St. Tajnik, Ig. StrilSar, 12 Seelig St . Blagajnik, Geo Volje, 1 Danube Lan«. . _____* v l] West Newton, Pa. itev. 29. * *M Pueblo, Colo. itev. 3U D. P. Predovich, 2042ft Evans avs. Bradley, III. itev. 31. ! Preds. Frank Drasler Tajnik Ant. Prijatelj. Box 42. > Blagajnik Jos Kenlg, Box 293. J " Wllloek, Pa. itev. 82. Prods. Lev. Trobec Tajnik Anton Sotler, Box 212. 1 • Blagajnik, Anton ftbunn. Boat 89. Mlddlebranch, Ohio, itsv. 33. , ' ' Pred«. Frank Goranc Box A. Tajnik, Karel Lspajne. Box F. f Blagajnik, Ivan Stopar, Box A. Chicago, III. itsv. 34. Preds. L. F. Truger, 2740 Clifton Park Tajnik Rud. Skala, 1719 B. .66th St , Blag Ivan. Kushar, 1941 Orchard St ----*—* J San Francisco, Csl. itev. 86. Preda. John Starlha, 2000 19 St Tajal k1, J. Rus, 725 Rhode Island St ■ Blagajnik, Jac. Lauahin, 2119 19th St , Midway, Pa. itev. 36. John Sire, Box 251 Midway, Pa. Oregon City, Oreg. itev. 37. E Preda. Jos. Mrak, Box 87. ' Tajnik, L. Zorza, Box 90. ; Blagaj, Joa. MisleJ, 1404 Jackson St. laelln, Pa. itev. 38. Predsednik, John Suiter. Tajnik, John MlhelM, Box 12/ Blagajnik, Jacob Grtlna. -:- Vlrden, lil. itev. 89. > Predsednik, John Vesel, R. R. Box 83. . Tajnik, Anton Krajna, Box 321. Blagajnik, Frank Skrebac, Box 196. mm "' * CjiNF• .^liiolok^ _ •than—ti CLEVBJWDSM ' AiEMOL IZHAJA V TOREK IN PETEK. naročnina; |t .................$2.00 u Evropo Cknludpo pošti...... ....... 12.60 rwwim itoTilk« po 3 dm to. y hiii ji ■ Doptot bnt psdplM In oscbnoatl m ne (prejemalo Vm puma, dopisi in denar naj K pošilja na: CLEVELANDSKA AMERIKA, «11» ST. CLAIR AVE. N. E _CLEVELAND. O. EDWARD KALI8H. Publisher. • O' If* J PIRC, Editor. ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. Read by 1S.OOO Blo'cnUna (K miner«) in the City of Cleveland and elaewhere. Ad -er. tit! off rate« on requeet. _ 1_ TEL. CUY. PRINCETON IB8 Psig Bntered aa aecond-claaa matter January 6th lOOO, at the poet office at Cleveland, O. aader the Act of M arch a, 1*7».__ No. 79. Friday Oct. i. 1915- a CSSBSSS^^SSSSS 1 "The voice of the Little Nations" Jako karakteristično piše clevelandski poljski časopis "Narodowiec": "Če bi bila Rusija, iNemčija in Avstrija pa ' eni strani, in ves ostali svet na drugi strani, tedaj bi se Poljaki gotovo pridružili svetu. Tako so čutili in delali tekom napoleonskih: vojsk....'Da se na kratko izrazimo: Mi želimo, da bi bile Rufij^ Avstrija in tfemčija popolnoma^Biite, uničene, ^ploh naj nehajo te vlade. Neumno bi bilo govoriti v tem smislu pri kakem drugem narodu, toda pri (Poljakih je tq popolnoma logično.., .Jaz ne dam pečenega groša (tako pile urednik) za Rusijo, ne *a njene obljube, ia v drugem »lučaju pa zopet vemo, da če pri-de m6 pod Nemce, da je to naša narodna smrt... .Na svetu ni prostora aa politične vtlikine 9 kakor bo Nemčija in Rusija. Obe državi te morate gmanji*-ti, ne da bi pri tem trpela kaka narodnost. To se zgodi s tem, da ae prisili Rusijo in Nemčijo, da vrnete narodom ozemlje, ki je bilo • silo vzeto." Drugega mnenja je pa poljski urednik lista "Straž", ki shaja v Scranton, Pa. On [Jiie: i "Danes je Rusija premagana. Avstrija in Nemčija priznate heroizem poljskih legij. Obljubile ste Poljski svobodo, in obljubile ste, da podelijo Poljski kralja. Jaz sem prepričan, da to niso samo obljube, ampak te bo vresnici tako zgodilo." Popolnoma druzega mnenja so Čehi. češka je bila nekdaj samostojna in neodvisna, in to samostojnost bi radi Cehi tudi danes dobili, češki list "Osve-ta Americka", v Omaha, Nebr. piie: l(Mi, Čehi, ki živimo v svobodni in slavni Ameriki, imamo svoboda, da lahko brez strahu izrazimo svoje politično prepričanje, in se nam* ni treba bati vislic, kot naši bratje v Avstriji. Mi srčno želimo, da bi zavezniki zmagali. To pomeni pogin Avstrije in rojstvo nove Češke, ko bo narod zopet prost m svoboden, kot je bil prej, predno je Habsburška dinastija zadavila Čehe. In od nemških narodov ne moremo nik-* dar pričakovati svobode." Češki dnevnik ''Svet" v Clevelandu piše: "Mi Čehi, kar nas je Izven Avstrije, zvezanih po nesreči s siromaško habsburško dinastijo, želimo zmago zaveznikom. Ne samo mi, ki živimo v Ameriki. ampak tudi naši bratje v Avstriji istotako želijo zmago zaveznikom." ^ Zveza čeških časnikarjev v New Yorku se je izjavila: "Zakaj naj bi Čehi, ki so koreniti Slovani, se družili s politiko nekega vladarja, ki je tako mnogokrat pokazal, da je proti-slovanski? Z vladarjem, ki napolnjuje ječe z zvestimi 1 podaniki, pošilja domoljube na vislice? Ob vsaki priliki se nemško časopisje trudi v potu obra- 1 •i za dokazati* da so Čehi zvesti /patrioti, udani vladarju. In .ravno nasprotno je resnica." Mnenje Čehov, ki prdbivajo v Texasu, in katerih štejemo do 100.000, je izraženo v dveh listih, ki shajajo v Texas, in sicer: "Svoboda" v La Grange, in "Westski Noviny*", in oba ta lista izražata svoje simpatije zavzenikom. Enako pišejo tudi češki listi "Hlasatel" v Chicago, 44 St. Louis 'Listy" v St. Louis, Mo. "Bratrski Vesnik" v Omaha, Nebr. Češki dnevnik "Američan" v Clevelandu. E-dini češki list, ki ima sploh kako prijazno besedo za Nemce, je "Nove Smery", ki izhaja v Chicagi. Ta list ipiše: a "S stališča *humanitete niti mi niti noben dr*ig inteligenten Slovan ne bi želel, da bi bil nemški narod uničen, toda iz istega vzroka, namreč radi hu-manitete, mora vsak človek že leti, cja se uniči nemški moloh militarizem, ki je toliko let o-j^rožal Evropo, kajti le tedaj, če bo nemški militarizem zdro-t ljen, bodejo evropski narodi lahko svobodno dihali," Toliko glede časopisov glede severnih Slovanov. Uredništvo ' Literary Digest" preide potem na časopisje južnih Slovanov, in se najprvo pomudi pri Hrvatih. "Zajedničar", glasilo Narodne Hrvatske Zajednlce. ki šteje nad 37.000 članov, piše tako: "V Zjedinjenih državah izhaja 22 časopisov v hrvatskem jeziku. En dnevnik, štirje tedniki in en mesečnik so za Avstrijo. Na drugi strani pa sta dva dnevnika, devet tednikov in dva mesečnik^u^ zaveznike. Jako dobro je treba vedeti, da so trije izmed onih tednikov, ki pišejo za Avstrijo, pričeli izhajati šele ko se je vojna že začela. Ni nam potrebno še posebej razkladati odkod prihaja denar za te liste, ko smo brali zadnja odkritja od avstro-ogr-skega poslanika." Hrvatski Jist "Radnička O-brana," ki izhaja v Duhith, Minn, (ki dobiva, ${0 mesečno od av»trijske vlade; kakor trdijo hrvatski dnevniki) pise sledeče: ' "Naši čitatelji so za Avstro-Nemee, namreč 95 odstotkov njih. Mi čutimo enako in upamo, da bodejo Nemci zmagali." Socijalističen hrvatski list "Radnička Straia" piše: 'Brez potrebe je napisati, da večina Jugoslovanov — t. j. Hrvatov, Srbov in Slovencev — simpati-zira z zavezniki. Nekaj jih je seveda, ki čutijo z Nemci in Avstrijci, in med njimi nekaj izseljencev iz Dalmacije, ki se bojijo, da^o njih dežela postala laška provincija." / Ghicaški list "Jugoslavija" piše: "Tekom zadnjih mesecev so se vršila javna zborovanja Jugoslovanov skoro po vseh večjih naselbinah Zjed. držav. Prti vsakeml tem zborovanju se je enoglasno sprejela resolucija, ki je priznala (Srbom pravičnost njih borb kakor tudi željo, da se jugoslovanski rodovi združijo. To je pač znamenje, kakšna kultura mora vladati v Avstriji, ker avstrijski narodi nečejo ničesar vedeti o njej." Hrvatski dnevnik "Hrvatska Zastava" je sledečega mnenja: "Mi Hrvatje simpatiziramo z zavezniki, ki se borijo za demokratične principe in za svobodo malih in zatiranih narodov, ki dosedaj niso imeli svoje vlade. Kljub temu pa se dobi med Hrvati Ij'udi, ki se navdušujejo za Avstrijo, in to le radi-tega, ker so popolnoma nepoučeni o razmerah, v katerih živijo. Ti nesrečniki so pod trplji-vom hrvatskih časopisov, ki pišejo za Avstrijo, ker dobivajo avstrijski denar, katerim je denar več kot narpdna čast in boljša bodočnost milijonskega naroda." Enako strogo piše tudi ' Hrvatski Glasnik" v Pittsburgh: "Kot možje moramo simpa-tizirati z vsemi . ljudmi, ki so zatirani. Zatorej pa nikakor ne moremo čutiti z Nemci, ki zatirajo Poljake v Nemčiji, Francoze v Alzaciji in Lorraine, 1 Slovake, Čehe, Rumunce, Hr- 1 vate, Slovence in Srbe v Av- 1 striji. Nifksfkor ni mogoče sim- 1 patiairati z narodom, ki je svojo-kulturo pokazal v Belgiji, z narodom, ki se je zvezal s "kul-t urnimi Turki." Slovaki so enakega mnenja kot Čehi. Newyorski "Slovenski Sokol" piše: "M^ * smo za zaveznike, s Francijo, ker Francija je sprejela poljske ubežnike v najbolj črni dobi poljske zgodovine; mi smo z Anglijo, ki je znana, da ima idealno vlado, mi smo z Rusi in Srbi, ker so naši slovanski bratje, Mi vemo, da se Nemci in Mažari Ibojijo ruskega barbarizma, toda mi Slovaki nimamo nobenega vzroka za strah, kajti mi živimo v slabših razmerah kot so sploh kdaj živeli Poljaki ali Finci pod rus^ ko vlado. Rusi ne zatirajo na prefrigan način, in kadar se kaj zgodi, tedaj cel svet takoj zve. Toda Avstrija in Mažarija delate postave, ki se na zunaj vidijo napredne in liberalne, toda ki so v resnici strašno orožje /n zatiranje narodov. Uradna Ogrska je prisilila eno tretino vseh Slovakov, da so se izselili v Ameriko v nadi, dabo s tem oslabila Slovake doma, toda mi smo se vzgojili tu in vemo, kako bo treba nastopiti v stari domovini." Uradno glasilo Narodne Slovaške Jednote "Narodne Novi-ny", pišejo: '*Avstrija je vedno učila nauk, da morajo slovanske ftarod-nosti, ki prelbivajo v Avstriji, biti pod neprestano tiranijo, in ravno sedaj tekom vojne trpi Avstrija raditega jako mnogo. Resnica je, da so avstrijski generali prisilili Čehe, Slovake, Hrvate in Slovence v prve bojne vrste proti Srbiji, in dejstvo je, da Avstrijci niso imeli sreče s Srbi, ker se slovanski vojaki proti Srbom niso hoteli tepsti, pač pa so se raje udali ob prvi priliki. Simpatije Slovakov so z zavezniki in upamo, da zmagajo zavezniki v interesu pravice, človeštva, napredka, resnice in civilizacije." . Izmed vseh! narodov, kar jih prebiva pod turško vlado, niti enega naroda ni; ki bi bil'zadovoljen s Turki, ampak vsi komaj čakajo, da bo konec turške vlade in zmagajo zavezniki. Armenski list "Asbarez" v Freeland, Cal., piše: "Mi Armenci smo popolnoma za zaveznike ravno iz tega vzroka, ker Nemčija, "visoko civilizirana" dežela, je storila vse v svoji moči, da ohrani Turke pri življenju, katere hočejo zavezniki uničiti. Kljub temu, da se mnogo piše in govori o angleški nadvladi na morju, toda smo prepričani, da kjerkoli vihra angleška zastava, je vladala pravičnost. Mi vemo, da v Egiptu, ki je danu« pod angleško vlado, in kjer fe mnogo naših bratov, je ljudstvo politično, socijalno in fl-nancijelno mnogo na boljšem kot pod turško vlado. Ista je s Francijo, ki je v vseh ozirih naš ideal... .(Armencev jc raztresenih po vsem svetu kakih štiri milijone; in svoj denar, svoje sile in svoje molitve dajemo, da bi konečno zmagali zavezniki." » o- Slovanski dan v San Francisco« • 1 'Malokdaj se je vršila v Zjed. državah bolj impozantna manifestacija Slovanov kot se je vršila 20. sept. v San Francisco, Cal. Nad 20:000 Slovanov je prihitelo iz vseh krajev Zjed. j držav v mesto "zlatih vrat", da pokažejo tu kaj je Slovan, kako je zaveden, kulturen in napreden. Sramota je, da so baš avstrijski Slovani nasprotova-! temu dnevu, ker Avstrija je baš tako izučila svoje podanike, da ne smejo nikjer povedati, da so Slovani, ampak le hlapci Nemcev, katerim se morajo pokoriti. Toda ostali zavedni Slovani, ki ne pripoznajo avstro-nem-škega kopit« za malika, pa so se pokazali v vsej svoji zavednosti in veličanstvu. Vse ameriško časopisje San Francisca poroča v dolgih poročilih o krasno uspelem Slovanskem dnevu, rt, ... . * & •• ■ in iz "San Francisco Chronicle" posnemamo sledeč opis te znamenite s'avnosti: ''Kraljica Marica I. Zjedinje-ne Slavije, proglašena za kraljico od 20.000 Slovanov, je vladala danes na svetovni razstavi San Francisca. Nič manj kot 135 slovanskih društev je bilo zastopanih v velikanski paradi, ki je ekskorti-rala slovansko kraljico in njeno spremsitvo iz sredine mesta do razstavnih poslopij. Parada Slovanov je bila ena najbolj sijajnih, kar smo jih še videli na svetovni razstavi v San Francisco. • Ob prilrki Slovanskega dneva so Slovani, navzoči pri krasni slavnosti, zagotovili svojo udanost Zjed. državam. Govorniki so se izjavili, da so bili Slovani vedno dobri ameriški državljani, irt da v slučaju potrebe se lahko Zjed. države v prvi vrsti /lahko zanesejo na Slovane. Razni zastopniki evropskih držav lahko govorijo in pišejo kar hočejo, Slovani so pa vseeno hvaležni Ameriki, da jih je gostoljubno sprejela, in obljulbujejo za povračilo svojo zvestobo Zjed. državam. Ameriško prosvitljeno ljudstvo mora vedeti, da je Avstrija in Nemčija nahujskala svoje slovanske .podanike proti lastnim slovanskim bratom, in da se Slovani v Avstriji in Nemčiji niso mogii ustaviti vojaškemu povelju, ker sicer so jih čakale vislice in meč. Zato pa vidimo danes, da se je mnogo slovanskih polkov v Avstrijski armadi uprlo nemškim' generalom, ker niso hoteli streljati na brate. Habsburgovci gospodarijo z vtsliqpmi in z vislicami stra-hujejo nevedne narode, da se borijo za njih krvave prestole. Ameriški narod, ki je danes tukaj zbran in gleda na edine Slovane, bo videl, kako silna laž je razširjena od nemških in avstrijskih agentov, ki pravijo, da se Slovani z navdušenostjo borijo za.. Hohenzollernce in Hafbsburgovce. Slovani, v avstrijskih uniformah, se ne borijo z veseljem in vnetostjo, ampak zato, Tfet, so prisiljen?, in ker sicer bi jih potegnili na vislice, če nef bi streljali svojih lastnih bratov. Avstrija je na ta način zločinska država, ki sili svoje podanike, da morijo svoje lastne brate 1 Po slavnostnih govorih se je vršilo idealno kronanje slovanske kraljice. Kot slovanska kraljica je bila zJbrana Marica M. Krsak, Slovakinja, in njo je kronal kot slovansko kraljico mestni župan Rolph. 2u«pan je prvi pozdravil to kraljico slovanske zavednosti, nakar so vsa navzoča društva in občinstvo, ki je štelo najmanj 20.000 oseb, zapeli "Oj Slovani!" Bil je veličasten, pomemben prizor. Proti večeru so se vršile krasne sokolske vežbe. Viktor Vojvodič je organiziral Jugoslovanske Sokole. Prišli se Sokoli iz vseh bližnjih mest. Bil je res veličasten prizor gledati mišičaste postave krepkih Slovanov, kako so proizvajali najtežje vaje na orodju kakor s prostimi rokami .Amerikan-ci so se kar čudili slovanski sili in spretnosti. 'Eno je gotovo: Slovanski dan na razstavi v San Francisco je povzročil mnogo, da se je ameriška javnost začela bolj zanimati za Slovane, da je mnogo zvedela o njih krivicah, ki se jim gode pod vlado raznih evropskih vladarjev, in videli smo častitljive slovanske obraze isti dan, ki so istotako vredni in sposobni svobode in neodvisnosti kot vsak drug najbolj civiliziran narod. -o-' Obsodba radi navijanja cen v Ribnici.. Pred1 okrajnim sodiščem v Ribnici je bil obsojen neki kmet na 500 kron globe ali 50 dni zapora, ker je nenavadno visoko prodajal drva in vožnjo še posebej zaračunaval. Eksemplarična kazen, , ki pa pa spravi menda vsakega k pameti, da se bo ravnal po maksimalnem ceniku. — Kmet je denar takoj odštel, da mu ne bo treba 50 dni v zaporu študirati.: maksimalni cenik. I: • ••vi i . . 1 .. . . J. ' a* ..1 ../>:.- i ' STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., of "CLEVELAND,SIKA AiMElRlKA" published Semi-weekly at Cleveland, Ohio, required by the Act of AUGUST 24, 1912. Name of— Post-Office Address. Editor Louis J. Pirc..........'... 6119 St. Clair ave. Publisher, Edward Kalish,........6119 St. Clair ave. Owners: (If a corporation, give names and addresses of stockholders holding ,r per cent of total amount of stock.) Edward Kalish................ 6119 St. Clair ave. Louis J. 'P>rc................... 6119 St. Clair ave. Known bondholders, mortgagees, and other security holders, • holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities: None.................. • ......... .................... Louis J. Pirc, Editor. Sworn to and subscribed before me this 18th day of Sept. .1915. Frank Russ, [Seal.] Notary public. (My commision expires June 18. 1918.) ' ———————— j! Zokalj & Shepec. J ii --—- ii Izdelovanje finih oblek in vrhnih aukenj. TRGOVINA Z VSO MOŠKO OPRAVO. I £4 0 8 ST. CLAIR AVENUE j j Vprašanja kruha Uradna avstrijska in mažar-ska sporočila naznanjajo, da je to leto eno najbolj plodovitih iii ugodnih za avstrijske kmeta in vinogradnika. Če bi človek uradnim poročilom avstrijskim verovaj, tedaj bi moral tudi. vrjeti, da se v Avstriji godijo čudeži, kajti do-čim je vse, kar je sposobno za nositi puško, podforožjem, pa nam starokrajski časopisi javljajo, da so po vseh krajih velike povodnji, kuga, nalezljive bolesti, da je (po mnogih krajih toča vse pobila, in da se vse krši in lomi pod silo prirode. JKomujiaj verujemo? Ali naj vrjamemo onim, ki nimajo vzroka, da bi lagali, in to so ljudje, ki nimajo kruha in so lačni, in ali naj vrjamemo onim, ki imajo vsega dovolj in uradno lažejo? >Mi smo videli pri naših prijateljih mnogo pisem, kako pišejo njih sorodniki in znanci iz stare domovine, kakšna lakota im pomanjkanje je tam, tako da, se narod že sedaj boji najhujšega stradanja po zimi, in ta j pisma so v direktnem nasprot-stvu z onim, kar razglašajo av- ^ str i j ski konzuli in drugi avstrij-i ski uradni krogi. Takoj v začetku današnje vojne so se izjavili razni ljudje, ki znajo hisliti in- računati, da bo v sedanji vojni zmagal oni, ki bo imel največ živeža in denarja, zato pa uradni krogi Avstrije naznanjajo, da je tam tako kakor nikjer drugje po svetu, da je namrep v Avstriji za časa vojne blagostanje in vsega v izobilici, kakor še nikdar ni bilo pred vojno. Toda v take čudeže danes nihče ne veruje, temveč ker tudi v starokrajskih časopisih vidimo pisano, da tam ni najbolje in se časopisi neprestano pritožujejo o pomanjkanju živeža, o lakoti, itd. ( Poslednje čase smo čitali v starokrajskih listih splošne pritožbe o silni draginji, da manjka najbolj potrebnih snovij za življenje, in čitali smo celo, da je v Ljubljani zmanjkalo —petroleja. , \ (Pravijo, da v celi Ljulbljani ni dobiti petroleja. In1 tako pišejo ljubljanski listi, katere smo pravkar prejeli iz starega kraja. Ni ga v trgovinah, ni ga v magazinih. Dasi so ponujali velikanske cene za petrolej, po eno krono liter, pa ga vseeno ne dobijo, špekulantje pa, ki ga mogoče imajo, ga hranijo za "boljše" case. Nadalje listi nazmanjajo, da je zmanjkalo olja. Kupi ribe, ki so danes nekoliko bolj tpoceni kot drugo meso, pa kaj ti hočejo brez olja. Posebno na Primorskem, kjer ljudje pri vsaki jedi potrebujejo olje. Ni ga, pa ga ni. In časopisi gotovo ne bi pisali, da ni petroleja ali olja, če bi ga mogli ljudje kupovati. In tako je tudi z vsem drugim, kar je potrebno za življe-nje. 'Iz Odrske se je neprestano javljalo o izvanredno dobri žetvi, toda pomalem prihajajo poročila tudi odtam, da ni tako, kakor se je prvotno mislilo. Vesti, ki prihajajo danes iz Av-stro-Ogrske naznanjajo, da bo Ižetev' letos na Ogrskem manjša kot je bila lansko leto, tako da o kakem preostanku ne more biti govora. iZato je pa avstrijska vlada zaplenila vse, kar se je letos pridelalo, in sedaj deli ljudem porcije živeža na dan, in sicer take porcije, da ne morejo ob njih živeti ne umreti. Mi smo to napisali zato, da vidijo vsi ljudje, kako vlada v Avltro-IMažarski slepi svet in one, ki ne vedo, kako je v Avstriji, in po tem, kar smo napisali, se jasno vidi, da se narod ne more živeti od tega, kar je na papirju, v številkah, ampak se mu mora dati resnične hrane. V tem se vidi tudi vzrok, da se je Avstrija z Nemčijo z vso silo vrgla nad Rusijo v nadi, da popolnoma zbijejo Rusijo, jo prisilijo na mir, kateri bi omogočil Nemčiji, da ddbi na drugi strani take vzpehe, da se Nemčiji ne (bi bilo treba boriti po zimi, ker jo straši glad in nezadovoljstvo. In nič manj niso važni glasovi, ki širijo danes, da hoče namreč Nemčija izpolniti vse, kar zahtevajo Zjed. države, posebno kar se tiče submarinskega ^boja, toda Nemčija v istem času zahteva, da Zjed. države prisilijo Anglijo, da proglasi svobodno trgovino, in da se sme hrana uvažati v Nemčijo. In to je isto vprašanje kruha, ki groži Nemčiji in Avstriji. Tudi v današnji- vojni, kakor prej, ne odločuje samo armada in orožje, ampak tudi denar in živež, tako da oni, ki ima vec kruha, bo imel zadnjo besedo povedati. Treba je misliti tudi na to, ko premotrivamo vojne dogodki v o Kako si kuhajo italijanski vojaki kavo. Jtalijanski vojaki neizmerno radi pijejo kavo. Ali kako si pripraviti kavo gori kje v gorovju, ko ni pri roki lepega kavinega mlinčka in ko primanjkuje vode. Vojaki dobivajo kavina zrna, eden jih zmeče v svojo krušno vrečo, jo stisne med kolena in drobi zrna, drugi pa bije z vrečo ob skalo, ali kako je zdrobljeno. In potem ni vode, sneg je treba zajeti in ga vreči v posodo, da voda zavre, potem pa precedijo to reč j skozi kako cunjo, katero si je oficir potegnil z noge, no, dober tek! — Tako poročajo nemški listi. Umrl je v ruskem vjjetnjštvu Avgust Svetlin, učitelj na šoli v Konjicah. zaravBtveno stanje ▼ i^jimv-ljani od 1 j. do »i. svgi^i. No--vorofencev je bilo 11, umxlo jih je 63, med njimi S3 tujcev. Za legarjem je umrlo 13 vojakov, za grižo 2 vojaka, za kolero 4 vojaki in 1 tujec, za jetiko oseb (3 tujci), za nezgodo ena^ oseba, za različnimi (boleznimi 24, zaradi dobljenih ran pa 13 vojakov. V Ljubljani je umrl Anton Vadnal, -železniški poduradnik v starosti 71 let. [žižSn ELEKTRIKA JE ŽIVLJENJE. Vam povrne zdravje. Ohrani življenje. Vsi moderni zdravniki so edini v tem, da elektrika, če se | jo zna pravilno uporabiti po Človeku, ki se razume na to, je danes največja zdravilna metoda za zdravljenje vseh kroničnih bolezni j. Elektrika je ohranila in povrnila zdravje mnogim trpečim bolnikom. Mnogo ljudij, ki so mislili, da se njih bolezen 1 ne da ozdraveti, so dobili zopet zdravje in fffergijo, ko so se zdravili z električnimi toki. v samem Clevelandu je na stotine ljudij, med njimi vaii prijatelji in sosedje, ki so se zdravili z elektriko pri nas, in so danes močni in zdravi. Njih imena, naslovi in zahvalna pisma so na razpolago v našem uradu, kjer jih vsakdo lahko prebere in se prepriča, kaj smo mi naredili za te bolnike. ELEKTRIČNO ZDRAVLJENJE PRENOVI VASE CELO TELO. Vaia lica postanejo rudeča, vi lahko dobro jeste, spite dobro in pridobite na teži, vaše bolečine vas kmalu zapustijo ki uživate lahko popolno zdravje ▼ kfatkem Času in za mal denar. Bolniki katarja ▼ nosu, grlu, pljučah, in ki mialijo, da jim nikdar kaj ne bo pomagalo, dobijo hitro ozdravljenje, ko se zdravijo z Otzonom, katerega vdihavajo. Če vdihavate Ozone gre vsak del zraka, ki prihaja skozi nos, grlo in pljuča naravnost v vaš sistem, in vsak del ima v sebi elektriko, ozone in zdravilen balzam, ki ubije bolestne bacilje, ozdravi in potolaži vzrujanost in v nekaj dneh pokaže zdravljenje čudovite uspehe. DOBRO ZDRAVJE JE NAJVEČJA SREČA NA SVETU. ALI GA IMATE? Ali imate dober apetit?---- Ali kaj zgubite na teži?.... Ali dobro spite?...Ali je odvajanje odpadkov redno?.. .Ali vaia pljuča dobro delujejo?. .AH je vaSa kri čista iti živci normalni?, .u .Ali ste popolnoma prosti kailja, bolečin in drugih nadležnostij?... .Ali je rai celi sistem v polnem delavnem redu? Če niste popolnoma močni in dobri, pridite k nam in govorite z nami. Mi vas bodemo popolnoma preiskali in rabili pri tem vse moderne pripomočke, kakor X žarke, mikroskope in kemično analizo, vam povemo naravnost, kaj je vaša bolezen in koliko časa bo vzelo, da jo ozdravimo z elektriko, da dobite popolno zdravje in moč. Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne. Zvečer od 7-8. Ob nedeljah od 10. zjutraj do za. opoldne. Dr. L E. SIEGELSTEIN 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. POZOR: One ljudi, ki ne-i morejo plačati za preiskavo svoje bolezni, bodemo zastonj preiskali, ne da bi jim kaj računali, in sicer vsak torek od 9—13 ure. Prinesite ta oglas s seboj, in če ste revni, vas preiščemo zastonj. "Cler. Am." i. virtotoka, 1915. Frank Sakotr, predsednik, 82 Cortlandt St. Mew York, N. T. Upretail tejnlk: Edward Kalish, 6119 St-Clair Ave.., Cleveland, Ohio. Literarni tajniki: Ivan Blatnik, General Delivery, Seattle, Wash. Rudolf Troit, 393 W. Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave., Sa Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poal*-ti Mr. John Jagru. Vplačana svota bode potrjena po blagajniku in rasglafie-na po slovenskih listih. (Istočasno naj tudi obvestijo gl. tajnika, koliko denarja so poslali. s Ozdravela Jo v meeecu. H v V'i'i/* " * '< Mrs. Ana JanklC, Dubois, Nebr. nam Je pred kratkim pisala: "Moja hvala sa Suvorova zdravila, ki so ml pomagala tako hitro. Trpela sem več let bolečine, toda to zdravilo mi je čudo-vlao hitro ipomagalo. Ozdravela sem v enem mesecu.*' Severovo zdravilo za oblati in Jetra preprefil teško vodo te-tave pri oddaji vode, klalem želodcu ali "bruhanju. Naprodaj pil vseh lekarnarjih. Dve meri: 60c in »l.OO. Zahtevajte pravega Severovega. Ce vaš lekarnar nima tega ^draivlla, naročite naravnost od W. P. Severa Co. Cedar Rapids, Ia. Hiša za dve družini naprodaj jako poceni. 1171 Addison Rd. - (79) Slovenka dobi delo za hišna opravila brez kuhanja. M6ra znati nekaj angleško. Dobra plača. 955 Addison Rd. — Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 15708 Calcutta ave. Collinwood, O. (80) Naprodaj je slaščičarna in ma-. la grocerija. Proda sfe radi bolezni. Skupi se $100 na teden, vse za gotov denar. Rent $25 tla mesec. V resnici jako koristno za vas. Vogal E. 60. St. in Superior ave. Central 6665 K. Geo. Schneider. ' Naprodaj je dobra peč za pre-tvtog jako poceni. 1238 E. 58. St Dve sobi se oddajo v najem. Jako čedno, 1376 E. 41st St. iSprejmeta , se dva fanta na stanovanje s hrano ali brez. Prijazna družina. 1376 E. 41st St. Odda se čedna soba za 2 fanta. 6220 Carl av.e. Uče se soba za dva fanta ali za dve dekleti. 1392 E. 33rd St. *-t----(80) V najem se da lepa soba s svojim uhodom. V sobi je voda in plin. 1029 E. 69th St. /81) Vabilo. Dr. Zavedni Sosedje, 158 S NPJ priredi svojo vrtno veselico v nedeljo, 3. okt. na Jernko-vi farmi, p. d. Kastelfc. Veselica se prične ob 1. uri popoldne, m je prestavljena na to nedeljo, ker se 26. sept. radi slabega vremena ni mogla vršiti. Vabljena so vsa cenjena društva iz Clevelanda, Collinwooda in okolice, da se udeležijo. Za dober prigrizek in svežo pijačo bo odbor preskrbel. Na listanti bo fina koza, ki ima 3 roge. Na veselo svidenje 3. okti na Jern-kovih farmah. POZOR t Spodaj podpisana naznanjam Cenjenim rojakom, da sem o-tvorila prve vrste kavarno v sredini slovenske naselbine v Collinwoodu, kj,er bodem cenjenim gostom vedno lahko postregla z okusno kavo, mrzlim prigrizkom, cigaretami, cigarami, z razne vfste tobakom in mehkimi pijačami. V prostorih se dobi vedno prijazna družba. Za vsak vaš obisk bom gotovo hvaležna in vam jamčim vselej najboljšo postrežbo. iPriporo-čam se, s spoštovanjem MARY ROTAR 15703 Waterloo Rd. Stop 117 -— (84) POZOR I Zastopnik za "Clevelandsko Ameriko" v Leadvflle, Colo, je naš rojak Mr. Anton Prijatelj, katerega priporočamo ro-pakom za pobiranje naročnine. Uprava "Clev. Amerike". Išče se soba v Nottingham, če mogoče blizu Shore Line kare. [ Kdor ima kaj, naj naznani ured-1 ništvu lista. (80) Proda se konj, konjska oprava i in voz po nizki ceni. Vse v dobrem stanju. 1368 E. 53rd St. Soba se odda za enega fanta ali dekleta, čedna soba. -1374 E. 40fch St. (80) Jako lepa hiša, 1,2 sob, za 3 dnu-žine, mirna okolica, kopališče in toilet, spodaj in zgoraj. Cena $4300. Za. vas*ugodni pogoji. 1375 E. 65th St. ~ <80) 50 akrov frama «v se zamenja. Na farmi je lepa hiša, 8 sob, veliki hlevi in druga poslopja, sadovnik, bogata črna zemlja, blizu fine ceste, Veliko živine, ves pridelek in poljsko orodje. Se zamenja za dobro hišo ali lot v Clevelandu. Cena $6000. S Vura, 8115 Hol-ton ave. Frank Torok, 16021, Saranac Rd. Cleveland, O. -- (84) POZOR! Ta-koj dobi delo zanesljiv in delaven Slovenec za agenta pri privatnih družinah. Le na osebe, ki hočejo stalno delo in posvetiti svojo delavnost poklicu, se ozira. Oglasite se pri A. Cohn, 5819 St. Clair ave. (81) Naprodaj je več sodov od.žganja za vino. Jako poceni. Oglasite se pri A. Cohn, 5819 St. Clair ave, (81) Soba se odda v najem brez pohištva za 1 ali 2. 11&1 E. 60. St. POZOR t 1 Cenjenemu clevelandskemu in collinwoodskemu občinstvu naznanjamo, da se bo vršil piknik Slovenske Zadružne Zveze dne 10. oktobra. Ta piknik je bil prvotno odločen na 26. septembra, pa smo ga morali preložiti radi slabega vremena. U-Ijudno so vabljeni tem ootom vsi Slovenci clevelandske okolice, da se udeležijo. Odbor. Moje p^prlčanje. Človek, ki nezaupa nikomur kakor sam sebi, tak človek ve povedati od vsakega človeka, kako je ta ali oni nepošten. Zakaj? Zato ker taki ljudje sodi-ja druge sami po sebi .Zatorej kadar nameravate kupiti hišo, naletite na takega človeka, da vam pripoved/uje ka^ko je eden-ali drugi prodajalec krivičen, in če sebe zraven nič ne omeni, vprašajte ga in zapomnite si, kaj bo rekel o meni, in potem pripeljite ga v moj urad ali stanovanje, da obračunamo z njim vpričo vas. JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49th St Cleveland, O. Central 6496 R. (90) Vabilo na banket. |E>r. sv. Ane, št. 4. SDZ naj-uludneje vabi vse rojake in rojakinje na veselico, kateja se vrši v nedeljo, 10. okt. v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. Začetek veselice ob 7. uri zvečer, skupna večerja ob 8. uri, • Društvo cfoljubuje dobro večerjo, godbo, ipies, razne govornike, izvrstno zabavo. Pridite vsi. Vstopnice samo. po 50c. Dobijo se pri sledečih: G. Supan, 5422 Standard ave. J. Gornik, A. Grdina, F. Jen-škovič St. Clair ave. in M. Ja- HlflE NAPROPAJ. 6 sob, 2 druž. Bonna ave. Cena $2900. 5 sob, kopališče, lep lot, blizu Addison. Cena $2900. 7 S9b, 2 druž. kopališče, E. 72, (PI. Cena $3690. Takoj $700, drugo na prav lake obroke. 8 sob, 2 druž. kopališče, hiša stara 7 let, skriljeva streha, E. 76th St. Cena $3300. Takoj $700, drugo po $50 vsake tri mesece in obresti 6 odsto. 6 sob za 2 druž.; hiša v dobrem stanju, E. 76th St. Cena $2800. Takoj $700, drugo po $15 na mesec. 7 sob, 2. druž. v dobrem stanju na E. 76th St. Cena $3400, takoj $800, drugo po $701 vsakih 6 mesecev in obresti po 6 odsto Lepa prilika za collinwood ske trgovce. Na Five Points in St. Clair ave, par sto čevljev od vogala imam naprodaj tri prazne lote, vsak meri 50x1150. Cena vsem jc$25oo. Takoj samo $500, drugo na obroke. V bližini E. 152. St. 2 lota skupaj 80x140 in hiša ima 8 sob. Cena $6000. Takoj $1000, drugo na lahke obroke. Rojaki v Collin-woodu po-služite se te prilike, ker okolica lepo naipreduje s tovarnami, in v par letih bo boljši prostor tam kot dan.es okoli mosta. JOHN ZULICH, 1165 (Norwood Rd. Tel Princeton 1298 R. (84) DELO! Pet moških ali žensk,najraje ženske, dobi takoj delo v slovenskem oddelku The May Co. Morajo že dolgo stanovati v Cleveiandu in se morajo pognati s Slovenci v Clevelandu. Oglasite se pri Foreign Dept. The May Co. balkon, vstop iz Ontario St. v soboto od 10—JI dopoldne. Odda se stanovanje z 10 sobami in kopališčem. Poizve se pri Travnikar & Jarc, 5600 St. Clair ave. Ali hočete svoj business? Če hočete kupiti bording-hause, gledališče s premikajočimi slikami, grocerijo, slaščičarno, restavrant ali kako drugo trgovino, pridite k Frank I; Hogan, 408 Marshall Bldg. Cleveland, O. (Fri-85) DELO! Delo dobi več moških v tovarni za sol. Stalno delo za celo zimo. Union Salt Co. Addison Rd. in N'. Y. Central Ry. - (80) DVB sobi se oddajo v najem sa štiri fante. 6304 St. Clalr ave. (79) V NAJEM se da B Q ten, In ne vzam« pa ne kriza na B 0 vojna. PIAIte za pojasnila na B a SLOV. K. tOLA. B a 6119 St Clalr ave. (48)B B CLEVELAND, OHIO. B POZOR! Spodaj podpisani naznanjam rojakom, da imam naprodaj mnogo dobrega grozdja in priporočam se tudi za nakup finega mošta iz grozdja mojih vinogradov. Postrežem lahko vsakomur, kdor se obrne na mene, in garantiram, da bo vsak z mojim blagom prav zadovoljen. Rojakom se priporočam. (79) S spoštovanjem ANTON KOS, stop 126 Shore Line Euclid, O. POZOR! Vse ženske obleke z žeketom, najnovejše mode, fino izdelane iz posebno finega blaga, dobite sedaj pri meni po posebno znižani ceni Ne zamudite prilike. Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam. Beno B. Leustig, 6424 St, Clair ave. (80) Delo dobi Slovenka, ki bi skrbela za inaiega otroka, starost 35-45 let, ima lahko tudi svojega otroka. Vpraša se v | uredništvu. (79) Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. (23-46) 1 A M KOLAR, I Slovenska gostilna. I 3222 LABSIDE AVE. I Se priporoča Slovencem v ' obilen oblak. Total postnih«. Vodno aveie pijače. I National Drug Store t Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške, predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) 4 FRANK BRICELJ, + + 6026 St. Clair Ave. + + Expresman. ♦ ♦ Prevažam pohištvo in vsa-4 ♦ kovrstne stvari. Postrež- ♦ ♦ ba točna in zanesljiva. ♦ + Tel. Princeton 1982 L. + ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PJII POROČILO. Spodaj podpisani naznanjam Slovencem in Slovenkam v Clevelandu, da sem prevzel od dobro znanega grocerista Fr. Miklavčiča njegovo grocerijo na 1110 E. 64th St. Potrudil se bom, da bom postregel cenjenim slovenskim družinam vselej z najboljšim svežim blagom in po nizkih cenah. Priporočam se Slovencem in Slovenkam za obil obisk in podpiranje trgovine. Se zahvaljujem za vašo podporo in sem s spoštovanjem Anton Prijatelj, 1011 E. 64th St. (81) Išče se slovensko dekle, da pomaga v kuhinji, pri družini in včasih tudi v gostilni. Plača po dogovoru. Vožnje stroške plačam sam. Anton Mervar, 710 Nk>. Holmes ave. Indianapolis, ina, v03/ I 11 's NAJLEPŠA PRILIKA, d« kopito liars* EUCLID VINA NARAVNOST IZPOD PRESE Pripojit« *Toj« sodo ia pasite prsM* od fažoth« do konca. CENA NA ZAHTEVO,. NAROČITE SEDAJ, ker količina j« omejena. ^^ OJChMANS /]f Bistvena vredni I r / I Richmanovih oblek m / i I ni bila nikdar tako očita I [ /U I kot to jesen. Dati je cena jj jUj suknja višja kot je bila l^i g^v kdaj zadnjih 20 let9 pa (q ^NaO imamo mi še vedqo isto [m kvaliteto oblek. ' Mi garantiramo vsako obleko, katero izdelamo s tem, da vam povrnemo takoj $10, če niste zadovoljni z obleko. V tem času, ko je materi- I jal redek, ko tovarne za sukno rabite namesto suknja drugo blago, in v času, ko je alizarine in barvalni materij al mesto 60c funt, po $4.50 funt mi strogo nasvetujemo kupcem, da kupujejo le pri zanesljivih tvrdk, ki garantirajo vse, kar prodajo, in ka- I terih garancija ima pravo vrednost. Samo in prtfita, Vaš in naš. Nič posredovalce?. THE RICHMAN BROS. COMPANY, I PROSPECT COR. ONTARIO, CLEVELAND. O. Moderni ženski KLOBUKI! 1 EP j. nO. trgovin« pripona, da van, [gp I LbJ pottraio ■ finimi jesenskimi in sitnakimi v ..... ' ffl klobuki. Najaovajii vitrei, krasno blago. I §| SOLIDNA POSTREŽBA. NIZKE CENE §§ I WARNERS MILLINERY I 5S20 ST. CLAIR AVE. :■: BUZO E. 55th STREET. A Tfcs larcMt sad most oortlr ataa&Mr on sfejr Inland wster of tlw world. Slcpban mwrnimk. * P tion* for 1640 puMngcn. „ _■„„■ ,■ ff "CITY OF ERIE"-3 MsjiilBn—• Stsswif.-"CITY OP BUFFALO" Sg Ic BETWEEN _ K CLEVELAND—D^hyMay lrttoDec. 1st—BUFFALO S S tester. •. • Ižfctt " jgrax/. •. ssis . m g 5 5 fefe^a^^—ž HAROLD K EM ERICH, Zavarovalnina posestva, bondi, Javni Notar. Urad 808 E. 152nd St. Uradne ure od 8. zjutraj ^do pol šestih popoldne, od pol osmih zve-čer do 9. ure. Tel. Wood 85 L. Bell: Eddy 1086. Stanovanje: 16205 St. Clair ave. Tel. Wood 58, Bell: Eddy 3676 J. FINO VINO vedno dobite pri Jo«. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton av£ NAZNANILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem kupil grocerijsko trgovino od g. Siegfrieda na 5301 ^t. Clair ave. V zalogi bodem imel vedno sveže jest-vine, in kar spada v dobro grocerijsko trgovino. Vsa naročila bom doyazal na dom. Rojaki vselej lahko z zaupanjem kupujejo v moji trgovini, ker bom ^skušal, da vselej postrežem s svežim blagom po nizkih cenah. Cenjenim slovenskim družinam se priporočam v obilo podporo. Blaž Boldin, 5301 St. I Clair ave. (79) f RESOLUCIJA _ | sprejeta in odobrena od članov glavnega odbora "Slovenske Lige" in od članov podružnice Cleveland Slovenske Lige, K dne 33. aept. 1915 v Clevelandu, Ohio, 4brani pri polnomolčni 1. Mi pcnovno izjavljamo, da je za nas edino merodaj-I na chicaška resolucija, narejena v hotelu La Salle od zastopni-kov vseh jugoslovanskih narodov dne 11. marca, 1915» in re-I solucija sprejeta od zastopnikov slovenskega naroda, zbranih na zborovanju 10. marca, 1915 v Chicago, 111. pri ustanovitvi Slovenske Lige, ker ste te dve resoluciji najpopolnejši izraz or. ganizatorjev Slovenske Lige, in poleg teh dveh resolucij ne pripoznamo nobenih drugih doktrin. a. Mi izjavljamo, da je predsednik Slovenske Lige, g, . Frank S a k s e r, svoje-voljno in brez avtoritete gl. odbora Slovenske Lige prekršil te resolucije in načela Slovenske Lige, in da je pisanje "Glas Naroda" o namenu in načelih Slo-venske Lige destruktivno in proti-organizatorično. 3. "Glas (Ni a r o d a" je pred konvencijo SI. Lig« prinašal izključno članke v korist SI. Lige na principu, kakor so bili priznani na chica&kem zborovanju, po zborovanju SI. Lige pa je "Glas Naroda očitno nastopil proti tem principom in s tem zmešal ljudem pojme, jih zavedel napačna pota in povzročil, da je nastala v narodu nezaupt^tT^ 4. Mi izjavljamo, da je predsednik SI. Lige, g. Frank S a k s e r prekršil pravila SI. Lige, ker je samovoljno, brez vednosti gl. odbora in članstva odstavil literarnega tajnika g. Rud. Trošta iz imenika gl. uradnikov. 5. Ker g. John Jager, glavni blagajnik Slovenske Li-... ge, absolutno ne odgovorja na korešpOdenco glavnega tajnma g. E d. K a 1 i s h a, konštantiramo, da je gl. blagajnik g. John Jager radi nastopa glavnega predsednika g. Frank S a k s e r j a pozabil na svojo dolžnost kot uradnik Lige in ga pozivljemo, da se javno oglasi. V očigled zgorej navedenih dejstev priznavamo, da je v teh Časih neobhodno potrebno, da se odpravijo vsi nedostatki v g- Slovenski Ligi, da se zboljšajo pravila Slovenske Lige in uredi točna ter jedinstvena uprava v SI. Ligi. V času, ko se intenziv. no dela pri raznih slovanskih odborih, bodisi v Ameriki ali v r Londonu, Parizu, Ništu in Petrogradu, da se razloži javnosti, kdo smo Slovenci, kaj zahtjfcamo in kje iščemo bodočnosti, pozivljemo članstvo Slovenske Lige, potom njih podružnic, da takoj skličejo v svojih naselbinah izvanredne seje, brez odlašanja in sklenejo, da se skliče na dan 25. novembra, 1915 (Za-hvakridan) ', KQINVENCI JO S Slovenske Lige, ki bo polnomo&la ukrepala o nadaljnem poslovanju Slovenske lige in odboru začrtala jasno pot, po ka-I teri mora hoditi. Vsaka podružnica naj pošlje vsaj enega delegata, in če ne pošlje delegata, naj tajnik podružnice uradnim 1 potom na gl. tajnika g. Ed, Kalisha, 6119 St. Clair ave. Cleveland, O., sporoči kaj je podružnica sklenila, da se želje in mnenja podruinice preberejo na zborovanju, . .Predlagano mesto sa konvencijo je Cleveland, Ohio, iz vzroka, ker se je bt prvo zborovanje vršilo v Chicago, 111. drugič, I ker je tu v bližini večina gl. odbornikov in podružnic, in ker je Cleveland največja slovenska naselbina v Zjed. državah, ki si bo štela v čast pozdraviti zastopnike naroda, ki se zaveda svoje bodoče svobode. DNEVNI RED K O N V EfNC IJ E: 1. Sprejem delegatov v sredo, 34. novembra, oib 7. uri zvečer v Grdinovi dvorani 6oai St. Clair ave. a. Javni shod za Slovensko Ligo ob 8. zvečer. 3. Dne 35. nov. Otvoritev zborovanja ob 9. uri zjutraj. 4. Pregled poverilnih listov delegatov. 5. Volitev konvenČnega odbora. , 6, Poročilo predsednika SI. Lige, obeh tajnikov in blagajni- 7. Čitanje resolucij raznih podružnic, ki niso zastopane, po delegatih. 8. Poročila delegatov. 9. Referat o organizaciji SI. Lige in Jugoslaviji. 10. Splošne zadeve. n. Pravila Slovenske Lige. 13. Glasila Slovenske Lige. 13. Inkorporacija Slovenske Lige. 14. Volitev uradnikov. m 15. Sklep. Zahteva za konvencijo Slovenske Lige je bila izražena od mnogih podružnic, tako da so se delegatje in glavni odborniki Slovenske Lige zajedno z mnogimi člani čutili dolžne sklicati konvencijo, da se uredijo razmere. Podružnica Slovenske Lige v Clevelandu je sklenila, da se sestavi ta resolucija. IV teh resnih časih za obstanek Slovenske Lige je vaša dolžnost kot podružnice Slovenske Lige, da se nemudoma zanimate za to stvar, skličete takoj izvanredno sejo podružnice, dobro pretresete bodočnost in nadaljni obstanek Slovenske Lige pri svojem zborovanju, zvolite delegata in takoj sporočate o uspehu kakor tudi ime delegata na glav. tajnika E d. Kalisha. Od vaše požrtvovalnosti, ukrepa in dela je odvisno delo Slovenske Lige. Upamo in pričakujemo, da v teh kritičnih časih Storite kot zavedni Jugoslovani svojo dolžnost in se skažete pred drugimi narodi kot zavedni Slovenci, Slovani in pred vsem Jugoslovani. Do svidenja 1 Sklenjeno in odobreno i 33. sept. 1915 od odbora Podružnice Cleveland, Slovenske Lige pooblaščenega od članov na izvan-rednt seji. Edw. Kalish, gl. tajnik Louis J. Pire, Rudolf A. Trošt, lit. tajnik Blaž Logar, Rudolf Perdan, delegat 1. kon. A. M. Kolar, Frank Justin, delegat 1. kon. Francosko mnenje o Rusih. ft; Od prvega začetka vojne so Nemci mnogo govorili in pisali o ruskem "barbarstvu" in o ruskem '"divjaštvu". S tem so hoteli upi ji vati na / nevtralne lijjl narode in na zaveznike same. ^ "Kozake ' so slikali kot poosebljene zlodje in divjake. Kozaki ne znajo druzega kot klati, ropati, onečaščati žene, itd. Po- i samezniki so se dali uloviti v to mrežo nemških intrig, špijonov in modrijanov, in še danes mislijo, da je res tako. Toda zgodovina današnje vojne je pokazala, da. so koza-ki v primeri z Nemci pravi an-gelji, polni usmiljenosti. Iluzija o ruskem divjaštvu seje zgubila, in Nemci sami so naredili in povzročili vsa ona divjaštva, katera predpisujejo Rusom. Kaj so Nemci naredili v Belgiji, ostanfe za večne case sra- 1 1 ' * moten pečat na nemškem narodu. , * Francoski pisatelj Jean Fi-1 not, ki ima svetovno spoštovanje in uglfd glede svojih finih pisateljski^ zmožnosti, je napisal malo študijo o ruskem narodu. Napisati hočemo tudi mi, n .....^■ Sedaj, ko je prepovedan alkohol v Rusiji, bo to upljivalo • posebno na nižje sloje, katerih . imamo v Rusiji 150.600:000. 1 Rusija bo vstala iz dolgega spanja. 0 imenu ''Eagle River Canon". Tudi te soteske skalnate stene so visoke do 2000 čevljev. Najvišja postaja v tem gorovju je "Tennessee Pass", ki leži 10. 240 čevljev nad morjem, in vlak do te postaje vozi le io> 12 milj na uro. Velika slovenska naselbina v Leadville leži do 12.000 čevljev nad morjem. Klima je tukaj rezka, noči mrzle. Tu so najbo- gatejši srebrni rudniki, kjer dela tudi veliko Slovencev. Zahvaljujem se vseni našim naročnikom za njih" naklonjenost, zlasti družini John in Charles štlbemika. Zastopnik za naš list v LeacI-rville, "Colo, je Mr. Anton Prijatelj, in rojaki naj se vseh stvareh^ tikajočih se tiskarne, obrnejo nanj. Anton šabec. Pueblo, Colo. Pueblo je ena največjih slovenskih naselbin na zapadu. Slovenci so večinoma zaposljeni po jeklarnah in rudotopilnicah, ki vse s polno paro obratujejo. Od 13. do 18. sept. je bili tu državna razstava (State Fair), in v teh dnevih se je vršila tudi konvencija podporne organizacije "Elks". Mesto je bilo okrašeno in okinčano z zastavami, lampijoni in raznimi drugimi okraski. Vršile so se tekme in dirke z avtomobili, kolesi in dirke s konji z vprego in sedlom. Skozi štiri dnij so se vršile neprestano bakljade, parade in mirozovi. Na ulicah se je videlo poleg krasnega, bajno razsvetljenega belega norveškega čolna, krasno gondolo iz mesta slavnih dožev, v utici gondole pa zaljubljenih, na mandoline svirajočih parčkov, a na zadnjem koncu gondole se je na dolgo veslo opiral visok in vitek gondolier. • Na razstavnem prostoru se je dvignil z zrakoplovom letalec. Pod zrakoplovom je imel privezano padalo," s katerim se je mislil iz primerne višine spustiti na zemljo. Padalo se mu je pa na nepojasnjen način prehitro odvezalo, in priletel je brez zrakoplova na zemljo, oziroma na neko hišo, prdbil streho in pod njo strop ter priletel naravnost k začudeni gospodinji v kuhinjo v posete. Seveda se je gospodinja nemalo začudila temu nenavadnemu obisku, zlasti ker je ta poset zahteval precejšno množino krožnikov in skodelic ter ptiča kanarčka, oziroma njegovo boljšo polovico. - 'Kanarček, pzirora^ njegova sladka ženica je bila ravno na gnezdu v "otročji postelji" pri svojih nadebudnih mladičih, ko je nenadtoma, a kot bomba priletel nesrečni pilot ter stri kletko^ ptico in njen zarod. Toda šalo na stra! Revež je bil strahovito zdelan. Polomil si je roke, noge in menda tudi hrbet ter je še« isti večer v bolnici ; poškodbam podlegel. Dne 15. sept. se je ustrelil vtu-kašnji rojak John Hočevar. Popoldne je bil še na razstavnem prostoru, zvečer je prišel domov, vzel gospodinji luč, šel v svojo sobo in se zaklenil ter se pognal dve kroglji v srce; iBil je na mestu mrtev. Vzrok samomora ni znan, vendar se pa {lomneva, da se mu je omra-čil duh. Bil je samec, član nekaterih društev. Torej vidite, da je dosti, ne bas veselih novic, in ko ste potrpežljivi čita-telji in ljubke čitateljice vse to prečitali, ste morda mislili, da nam tu sploh tako solnce ne sije kot vam. — Oho, temu pa ni tako. Takoj vam navedem nekaj bolj veselega. Dne 12, sept. je imelo društvo "Mladi Slovenci" izlet v Stone City, dne 16. sept. pa društvo "Soln-čni Žarki" v neki mestni dvorani domačo zabavo. Tukajšna vrla mladina me je rta obe zabavi povabila, žal, da se vabilu ''Mladih Slovencev" nisem mogel radi preobilega posla odzvati, pač pa sem se s hvaležnim srcem odzval vabilu "Soln-čnih Žarkov", ki so se tako prelestno lomili iz ljubkih očesc tukajšnih slovenskih dekktc. . Gospica Anica Snedec, sestra slov. zdravnika dr. Snedca in gospica Jaklič ste nam kaj pridno v "šalcah", (ne v šalč-kahf) "ice tea" servirale. • Dasi je bil ta "čaj" kuhan v štefanovičevi kleti solnčne Ca-lifornije, vendar ni zgubil nič na svoji moči, -kar smo imeli priliko takoj spoznati. Imel sem priliko se diviti elegantnim poklonom sodnijskega uradnika Vlado Predovicha, poklonom, katerih se ne bi sra- moval kak bled avstrijski mo-drokrvnež na evropskem, parketu. Bili smo vsi razigrane volje, razume se, da smo se tudi sukali in peli, kajti: "Cvetočih deklic prsa bela In njih poljiubi kakor med, Kako bi duša ne drhtela, Kako bi glas ne pel nam vnet!" Torej sodite sami: Ali se nismo imeli kot bogovi na Olimpu? Drugi dan sem bil povabljen z g. Dan. Predovichem na lov na jezero nad divje race. Da ste videli naše zasledovanje. Ne bi se nas sramovali ne Win-netou še manj "Irliasta nogavica', niti sam slavni Shater-hand. iMr. Predovich, vulgo Črni Volk, se jim je plazil od ene strani, a jaz, recte "Hitri jelen" (hiter menda zato, ker ako bi se kaj večjega prikazalo, bi najbrž nabrusil pete) od' druge strani. In nastrelila sva jih lepo število, kakor se sploh za dva taka lovca spodobi. Drugih posebnosti ni menda, kar bi bilo poročati vredno. Slovenci imajo nebroj društev, podpornih in zabavnih, krasen zidan "Dom", kjer gojijo dramatiko in petje. Sedaj je država Colorado še v znamenju Gambrina in Baha, toda po novem letu bodejo tudi tu na mestu besede egiptovskega Jožefa: In prišlo bo dolgih sedem suhih let.... Toda ne obupajte, saj je voda tudi dohra, posebno če je pomešana z vinom, pa bo šlo. Ob slovesu od lepe metropole slovenskega življa na div-nem zapadu, se vsem Slovencem kar najtopljeje zahvaljujem, zlasti g. Grmu in Mr. Mencingerju za njih naklonjenost in pomoč, zahvala tudi "Mladim Slovencem", najlepša hvala pa prelestnfm, bajno-krasnim "solčnim žarkom", kateri so s toliko oživljajočo in blagodejno,toploto posijali na mene nevrednega. Živeli in nasvidenje. šabec -o Iz stare domovine. Iz vojnega vjetništva. Anton Goli se je oglasil iz Orenburga, od koder pošilja Bvoji materi srčne pozdrave. Mesto Orenburg na reki Urwalu, v podnožju zlatonosne-ga uralskega pogorja, šteje 72.750 prebivalcev. Hiše so večji del lesene. Znani so orenburški veliki seinnji, kamor prihajajo karavane iz notranjene Azije. V Orenbur-gu so tvor&ice za usnje, sukno in milo. — Janko. Skufca, vojni vjet-nik v Harkovu, piše v imenovanem mestu, od koder jim pošilja iskrene pozdrave. Tolaži svoje drage domače in pravi: Prišel bo čas, da se bomo še videli. — Fr. Artač, iz Podpeči pri Preserju se je oglasil svoji ženi Ivanki iz mesta Omska v Sibiriji. Prvo pismo je prišlo razmeroma kmalu, saj ni iz daljnega sibirskega mesta v Pod-peč rabilo niti mesec dni. — Franc Rode je sporočil te dni svojim sta-rišem, ki bivajo v Hrušici pod Ljubljano, da se nahaja v vojnem vjetništvu v tambovski guberniji v evropski Rusiji. Tambov ska guber-ni j a se prišteva k naj rodovitne j-šiin ruskim pokrajinam. Poletu znaša temperatura 40 C v senci, pozimi pa zmrzne živo srebro, živinoreja in poljdelstvo lepo napredu-jeti. V mestu Tambovi so velike u&njarne in milarne. Piše tudi, da je popolnoma zdrav, in da se dokaj dobro počuti. —Valentin Krmelj se je oglasil svojcem, ki bivajo v vasi Selu hišna št. 12. pošta Polhov gradeč. Piše:..Vas pozdravljam in poročam, da sem v ruskem vojnem vjetništvu. Hudega mi ni nič, če bi ne bil v tem položaju, —. Jožef Selan je sporočil svojim staršem v Češnjicah. pošta Hrušica pod Ljubljano, da je prišel Rusom v rokp, ki ga peljejo v notranjost velike ruske dežele. Pošilja prisrčne pozdrave očetu in materi, bratom in sestram. Koncem pisma pravi: Pa pozdravite mojo ženo, če ne bo dobita dopisnice od mene. Nič ne vem, kam nas bodo peljali, ali tako se govon, da se bomo še dvajset dni vozili. — Jernej Su-šteršič je sporočil svojim staršem* ki bivajo v Hrušici št. 10 pod Ljubljano, da je še med živimi. Piše:. .Naznanjam vam, da sem v Rusiji vjet, da vas ne bo skrbelo, kaj je z menoj. Vjet sem bil ti. julija ob treh zjutraj. Zdrav sem. uožarjev je bil rarfjen. Pozdrav vsem vkup! — Ivan Hladnik piie svojcem iz Taškenta;, .Sem tu od 19. aprila. Po tridnevnem maršu in dvajsetdnevni vožnji smo dospeli v t« mesto. 3,usi ravnajo1 lepo z nami. NiČ ne delamo. Tukaj je prav lep kraj, jtodnebje nekaj toplejše kakor pri nas. Pozdrav iz daljne Azije t— Siškar A. 5. piše prijatelju:. .. .Najprej te lepo pozdravim in ti naznanjam, da sem na Ruskem vjet. Sovražne sile so nas zajele 19. junija za neko veliko vodo. Nemogoče je bilo uteci. Kakor sedaj, bo že šlo. Jesti nam dajejo še »zadosti, kakor vojnim vjetnikom. — V rusko vojno vjet-niptvo sta prišla, kakor sta te dni sporočila v Ljubljano, Lor. Nach-tigall in Ivan šalehar, bivša uslužbenca na glavni ljubljanski pošti. — Peter TurČin, vojni vjetnik v Spasku v kazanski guberniji, piše prijatelju v Ljubljani, da so ga Rusi vjeli in odvedli s seboj Čez neizmerne ruske dežele, od koder mu pošilja prijateljske pozdrave. Padel je na severnem bojišču pri Jannezinu v Bukovim Edvard Krže, poddesetnik lovskega pešpol-ka št. 7, kjer so ga njegovi tovariši tudi pokopali. HEJ SLOVENCU Oj, Frimorje, gruda draga, lepše zemlje ne poznam, ve gorice, morje krasno — last je tvoja to, Slovan t Kdo zasadil je te šume, kdo brodaril prvi tod, kdo sezidal mesta bela, kdo prvi tukaj bil gospod? v,-**- Oj, zavedaj se, Slovenec, da naš Kras zdaj krvavi — da bodočnost nam zašije, da dočakaš lepših dni! Htnfco Medič. Iz vojnega vjetništva: Frido Lenard se je oglasil iz Skotoe-leva neki ljubljanski uradniški družini. — Blaž IRančur se je oglasil iz daljne Sibirije, in sicer iz Tomska na sibirski železnici svojim starišem, ki bivajo v Karttiiikm'France Osred-kar se je zglasil iz vojnega vjetništva v nržnijnogorodskl guberniji svoji žfenf Marijani, ki biva r Nasovicab, ** pošta Ko- bAi^Uk ril 11 mm....... menda pri Kamniku. — Josip BavČen se je oglasil iz Sizrana 1 v simbirski guberniji svoji sew stri Ani v SI i vnem pošta Ns*-1 brežina. — žena Karla Gerbec 1 v Zaloščah pri Dornbergu ima i moža in farata na Ruskem r vojnem vjetništvu in sicer se J nahaja nje mož Anton v mestu ' Kazalinsku vzhodno od Aral- ' skega jezera, brat Anton Sak-sida pa v Taškentu. — Andrej Žerjal se je zglasil iz Rusije svoji ženi Mariji, ki biva v Pli-skovci pri Komnu. — Ivan O-man je sporočil svojcem na Gorenjskem, da je na potu v vojno vjetništvo v Turkestanu. Vozi se iz Uz»un-Ade ob vzhodnem obrežju Kaspiškega morja po železnici, ki pelje preko zakaspiške pokrajine in dežele Bohare v Samarkand. — Jožef Ferletiq, vojak 87, pešpolka, 9. Vi stotnije se nahaja v vojnem vjetništvu v manjšem mestu Orlovcu, ki leži na reki Vjatki v guberniji enekega imena, odkoder se je oglasil svoji ženi Mariji, ki biva v Slivcah, pošta Unec pri Rakeku. — Teodor Stupica, vojak 27. pešpolka, se nahaja v vojnem vjetništvu v Tomsku. — France Krušič, stražmojster, se je oglasil z železniške postaje Ojaša v daljni sibirski deželi. Andrej Ki-kelj piše iz vjetništva v Rusiji. — Lorenc Proj poroča svojcem, ki bivajo v Pevnu pri Skofji Loki, da je bil vjet dne '1*2. majnika. Piše : Godi se mi *lfcbro. Rusi so dobri ljudje. Lačen zaenkrat nisem, je vse za polovico ske zgubila na dipi svojega sinka Nacka, katerega smo vsi g delegati morali iti iskati...Ko smo Klafuricnega sinka našli, n se j« javil delegat Juri Viskožer I da mu je nekje kufer ostal in «' ga mora iti iskat, Pepček Snop- k sar iz Svetega Franceljna pa v je moral iti na fruštek, kajti pet -dnij in pet nočij ni prav nič je- k del, ko se je vozil do Njujorka. ( Konvencija bi se prej odprla, * da ni delegat Jože Zavrtel se » izjavil, da se ne počuti dobro g in mora iti eno visko popit, to- b da njegova žena Magdalena je b bila proti temu, pa so se začeli d fajtati, kajti ona je za "draj", d a Jože Zavrtel je (pa za '"božjo >'" kapljo,, (Bog mu ffrehe odpu- i' sti) saj sem jaz tudi. b Ko so pa drugi delegati vi- o deli, da gre Jože Zavrtel ene- " ga "požret", so šli vsi drugi za n njim, da i\V P Ko smo se fonqgrafira'K/ sem ji pričel govoriti: v Dragi bratje bordengbasi in gospe "bordengbasovke: p Panes je dan, dragi moji, da- s nes je dan, drage moje!....... v Danes je ' .. ■ .hočeni reči---- danes je......iDa, danef je, ka- s teor tak, kakor prezideik od v va8 vseh, kakor vaš lider, da p — da, drage in dragi, da da, li ko vas na moje srce pritiskam r (gosipa Klafurička se je pričela v z zobmi jokati) danes vas pozdravljam in rečem: Hvala Bo- k gu, da ste prišli, vi slovenski r bordengbasi, da bodemti Svoj biznes opravili... .»Prosim vas, p da bi si za sedaj zbrali preži- h denta, ki bo na tem stolu sedel, i , in ki vas bo rihtal, navduševal -in jokal z vami, da bodete kot bratje zborovali, in da nas §og , obvaruje, da se ne bi potolkli , med seboj... . Zato vam pa da-, nes rečem: Zberite si pravega 1 prezidenta! If t In dragi gospod redaktor, i , kakor da bi strela iz jasnega 1 i nefoa udarila v halo, se je zaslišalo po dvorani: Živijo Ig- 1 nac Rogačar, Živijo Rogačar. [ ' ..iZivijo! 1 To je bilo enoglasno, samo ] " gospa Klafurica je nekaj mo- ( * mljala za sebe, hjen mož je pa } zadaj kričal: Živijo gospa 'Kla-" furič! (JKot sem pozneje zve- s t del, bi bila tudi ona rada preži- 1 " dentinja konvencije.) 1 5 Hvala — sem dejal in sem se « ■ še enkrat zahvalil in dejal, da * 1 naj "bi po vrsti govorili, da ne I bodo kaj tacega povedali, da bi " se sfajtali in da ni treba, da bi < predolgo zavlekli, kajti mi ni-' mamo kase kakor jo imajo oni " v Chicflgi, ki se lahko natezajo ? kolikor časa hočejo, in čimbolj vlečejo konvencijo, temlbolj jih n debeli blagajnik od kase fiksa.. '' Govoril sem, tolmačil in raz-lagal, zakaj se nas je 400 dele-v gatov zbralo, ko se naenkrat a oglasi neki drugi za besedo: Kaj hočete... .Zakaj me mo-tite, kadar jaz govorim? r Imam nujni predlog, reče ta e človek. Kaj zlodja je neki to, nujni II predlog, sem si mislil. Zakaj pa? sem ga vprašal. 0 Tišči me, gospod predsednik, ' potreba je. 1- ._... i. Em, za pet ran božjih, dragi ►o moj člbvek, ako vas tišči, ako el vam je treba, sem odgovoril, di brez zamere, prosim, pojdite sv ven, na levo prva vrata..... Brat delegat Viskožer, pokaži la mu vrata, pokaži mu, kam se »o gre, če je potreba,..... te J Vi, gospod prezident, mene -T* ■ t.m. . .. . JUk. . ne razumete aH me nečete razumeti. .. .Jaz, kot na danaŠ- 3 nji dan, ob tem času »stoječ na 3 stališču načel in ustave, plat- 1 forme človečanstva, za ma$e in- s terese, ki stoje na vrhuncu kul-minacije, jaz bom povedal svojo besedo. Dragi bratje bordengbasi in drage sestre (mile in ljube) bordengbasovke: Danes je vse na socijalnem stališču, in svet se vrti brez Revolucije. Mi nismo za vratolomije, mi smo proti megalomije, mi; varujemo vse, kar je najbolj j važno, mi hočemo, da.se nas' sliši v nacijonalnem internaci-; jonalizmu, in ker se nas cuje, smo mi proti vojski, in še več... naš boj je usredotočen v----j kapitalizmu. Prosim, vas...... kapitalizem, socijalizem, hero-izem, razredni tboji brez triali-zma, spojena z bordengbasis-mom, in tu smo na točki!.... To je vsa potreba----- Toda, dragi gospod delegat, povedal sem vam že, čc vam je potreba, da pojdite ven, prva vrata na levo.... Kaj...Ali menda misli gospod prezident mene kratiti v svobodi govora?----Ali je to vaša svdboda? Sram vas bodi!, Prosim te, delegat Viskožer,! sleči si kot in vrzi tega osla ven!..........iViskožer ga je prijel, stisni^ga je, dn seni mislil, da bo zdihnil, in po csli dvorani je odmevalo kot strela: Zi-vijo-o-o-o-o-ol.... Jaz (bi mu že pokazala, je rekla delegatica gosjaji Klafurič, rebra 'bi irtu zravna1a---- Oni o-H je udaril Viskozen po nosu... .tako so pričeti po hali kričaH, jaz seni pa zvonil in tolkel s kladivom in zahteval — mir! (Konec prihodnjič.) -o-- Okoli 400 kilogramov krompirja 50 skopali neznani tatovi iz njive Ivana Žitnika na Karolinški zemlji v Ljubljani. Vlak je povozil pri Logatcu 36 letnega vojaka Antona Bren-koviča iz Podbreže pri IPtuju. Vlak mu je zmastil obe nogi. Brenkovič je umrl v ljubljanski deželni bolnici. Požar. Pogorela je hiša posestnika Antona Pivca v Pero-vemselu; zgorelo je tudi gospodarsko poslopje s krmo in slamo in raznim orodjem. Škode je 1400 K. zavarovan je Pivc za 600 K. V Beljaku so bili štirje slučaji kolere; oboleli so vojaki, ki so došli tja z bojišča. Umrla sta v Zagrebu slovenska vojaka Ivan Armuš 87. peš-polka in Franjo Pavlin 97. peš-polka. , Ruski vjetniki so v Zagrefbu zaposleni tudi pri regulačnih delih v Savi, Obesiti se je hotel v Zagrebu 28 letni, iz Ljubljane došli trgovski pomočnik Fran Libo-liu£. Bil je brez dela in hotel se 1 je rešiti bede in pomanjkanja. , Poklicani redar pa je še pravo-1 časno prerezal vrv in nesrečnika so prepeljali v bolnišnico, kjer bo okreval. Reka Kolpa proglaSena za inficirano. Hrvatski listi javlja-i jo; Reka Kolpa, od Karlovca > do izliva v Savo, je proglašena , za inficirano od bacilov kolere. ; V Karlovcu in v dru'gih kVajih , je prepovedano, se v reki ko-i pati, prati, bviti ribe. Kolera s se je" pojavila najprvo v dveh, bb I£olpi stoječih hišah v Kar-t tovcui Hiši sta strogo izolirani. Sadil« letina na Hrvatskem. ! Na Hrvatskem so letos, glasom ; zanesljivih poročil, jabolka ja- ; ko dobro obrodila. Tudi slive ; so dale dobro letino. I 7 I 6101 St. Clair Avenue I Tu se dobi dobra in pristna pijača I '-,'» , 1 1 ==================== POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA. |8 - Hour I Union SCRAP TOBACCO > Je delan iz najboljief a duha-' na za cigare. Samo najbo^ii tobak se potrebuje. Najboljii tobak za žvečenje. V vsakem paketu je kupon. Union ^^^^^ ^ Made 1 - lavnim 4il»iliJii«»wlpHrt» , te* a*r«jm ia »4 >^r*tll. 4m tm mmimMIL VaU »ar»r^lkl r*c«pti Mnjt »riti t Ml* UkUM, Um M«J* sdaUal Mtialn pm l«Ui adr»r«lk*. Imam* tuji p«»«bM ■»!(>-tm vaailMlh prwbMt^r. patrab- llk, tipa 1» ihftirj«. i Guenthers Sloven. Lekarni, Addu*n M. rtml St. Clalr Am 1 ■ J \M J -hš I rjBrf ■ M „ I Gay nor I hI BiT« n«w»oriki lap. j« pu.til praiaoiau« Traat kompaniji. Ali hočete družino j. ■ zavarovati ? li I Martilmk« lana * morala H delati, da •• praim, daai ■ I j« mol sapuatil dovoU, da bi dostojno i i vela. Napo- B I itanatti ▼ trgovini ta ja >- I mai^) bati kot nazmoinotti > I Tka Clavaland Trust D H Co. ja opolnomočana po ipattpvi, da ja kat varuhi- I nja taanik saputtin. Od« govorno«! ja garantirana ad kapitala. Sadaj je čas, H da iiraiit« svoja pramoi« a ■ nja Ipodjaliatom v ta} H >a ■ strold. h I , m > I (tle^elanb "a I Cruet Company h, ■ Euclid and Bast Zlatk ■ r- Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 St Clair Ave. ; Govori se slovensko in bivat-sko. Točna postrežba, časo-; piti na razpolago. Ženske ; stretnice. Edini zobocdiavnii- ! I ki urad v mestu, kjer se govori ; slovensko in hrvatsko. j Uradne urai Od 9i30 do 11.80 dop. ' Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 rreSer J ; ! ! 1 1 fl I Telefon urada: ! 1 ; East 408 J. I 9 Telefon atanoranja: 1 9 Eddy 1856 M. j 4 VmiMniiimisninr k --- j Ifl 1 '! i it 1 Zgorenja slika predstavlja našega glavnega potovalnega zastopnika, Mr. Anton šabec-a, ki se je podal na potovanje po zapadnih državah. Obiskal bo rojake po Californiji, Oregon, Washington, Idaho, 'Montana, Utah, Wyoming, Arizo- * na, New Mexico ter rojake po ostalih zapadn-ih državah. On je polno pooblaščen nabirati naročnino, tiskovine in oglase za naš list. Upravičen je posta-' vljati nove zastopnike in pre-, gledati poslovanje starih za-. stopn kov. Prosimo vse Sloven-, ce, da ga povsod prijazno in po bratsko sprejmejo. "Clevelandska Amerika." DENARJE V STARO DOMOVINO. Poilljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, KoroSko, Tirolsko, Češko, Hrvatsko ln OgrBko tako >ar nesljlvo kakor pred vojno. Is feoslo-vanja zadnjih treh mesecev smo se do dobrega preprlCall, da pride denar tudi sedaj sigurno t roke naslovnikov. — Denar nam poSljlte po "Domestic Postal Money Order" ter pri-ložlte natančni Va& naslov ln one osebe, kateri se Ima lsplaftatl. Cene: 5.....90 120.... 19.80 10.... 1.75 130..., 21.461 16.... 2.60 140____ 23.10) 20.... 3.40 150 ... 24.75 25.... 4.25 160...." 26.40 30.... 5.05 170.... 28.05 35.... 5.90 180.... 29.70 40.... 6.70 190.... 31.35 46.... 7.55 200.... 33.00 60.... 8.25 260.... 41.25 6i6.... 9.10 300.... 49.60 60____ 9.90 360____ 57.75 65.... 10.76 400.... 66.00 70.... 11.55 460.... 74.25 75.... 12.40 600.... 82.60 80____ 13.20 600..,. 99.00 85.... 14.06 700.... 115.50 i 90.... 14.85 800.... 132.00 100.... 16.50 900.... 148.60 110.... 18.15 1000.... 163.00 . TVRDKA FRANK 3AKSER, 82 Cortlandt St, N«w Yark, N. Y. j SSf ^ Hr _ A __ 1(1 w m / A I M I I f 1 ni '' / PF ■ ■ ■ ■ IkJ Y /TIViijV/e II fl ■■■Ml ■ I H Vi ne morete voliti 2. novembra, če 8e ne registrirate 30. septembra. Volivne koče so odprte v vsakem precinktu zjutraj, dopoldne in zvečer. h F P SAM KLEIN ADOLPH KLEIN y | NAZNANILO NASlM ODJEMALCEM. \ P Žalimo naznaniti naiim starim prijateljem, d« sa nahajamo aa- || P daj na 10411 St. Clair At. blizu E. 10S St. kjer Imamo dva nadstropja j H polna najbolj modernih ablak in maika oprava. ^ R Mi Taa bodem. z ▼esejem sprejeli, kadar aa oglasita in vam bo- /j L damo akuiali čim bolje postračL t KLEIN BROS. i 10411 Sk. Clair Ave. blizu Ea»t 105th St. ^ ODPRTO ZVEČER. ^ ■■ J. S. Jablonski, v Slovenski fotograf R 6122 St Clair At* MM Broadwiy * H Izdeluje slike sa lenitbe in drulinske slike, otroike alike, po aajnovejii modi ln po niskih cenah. Za $3.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti sastoq). , mr VSE DELO JE GARANTIRANO. CHARLES ARMBRUSTER j MESNICA PRVE VRSTE JSZSSSSSSQJZS " ajg NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. L-------------------------------J JT f U Pravi starobajski brinjcvec Cena 6 steklenic . . . $6.50 iT] Cena 12 steklenic. . . $13.00 FJr5 Cista slivovka kuhana iz piavih 1 # MiA Čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 I Mf^L Cena 12 steklenic . . .$13.00 ^Ku 1 Imamo najfinejši tropinjevec in I drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina | Galona . . 50, 55, 60 in 65c J BPfS^J Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal ■ato^M Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $1.00, za 25 llf^U 8al- po*od* $2.00. Pri večjih naročilih je sod brez-plačen. Te cene so samo za na debelo. Nsro- cilu aaj se priloži denar ia natančni naslov. ^^ The Ohio Brandy Distilling Co. . Prva alovanaka drniba za prodajo finih pijač. ^Sujr 61q2^4 a Qti . Ckfdanj 0. g Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi za mesec avgust 1915. Asesment No. 22. ~~ DOHODKI ■ flTROSKl rt V 1 Ji > S B I a| it II 1 I f , & g - I* I | % H iS- ' | i tu 4. • t | I i >| C % O v s to C —• V c c a. ^ j* £ O 5 Z J« O g -g__S '. M rt Pu P-i N X W >- t» >U ' i I 645,75! 319.611 264.3'4 I 49.8o 6.oo|2.oo 4.00 J 188.00 188.00J 543 21 63.23I 32.931 23.25! 7*5 I j ^S 17.50 3 j 59.78I 25.23! 21.00 I 4.05 75[ ' 1.20 7.30I • .251 41 294.48! 163.28II 96XX> ! 29-70 5-251 *25 I 20-71 20.71 184 5 93-54 44.49 41.25 : ' , ^ 3i-oo ^^ 44 j 0 4947 26.97 I&75 3-75 L, ' ^ ^ 25 71 123.76 ^61.41 52.50 9.6o I ^5 8.00 8.00 56 8! 51.94 24.69 22.75 45o| 54.43 54.43 34 9.1 141.71 72.50 57-11 n.10 .75 900 9.00 80 10 f 66.0; 33-471 25.95 , 540 .75 *25 -25 , 3M MI 123.28 66.43 39-35 10.50 3 752.00 1.25 27.43 27.43 ym 121 100.81 53.40) 36.11 7.05 I 4 00 .25 471 131 25.66) 17.61 5.50 2.55 c l*\ 141 .12977 62.87 53-50 9.90 .75 -5° -5 800 8.00 67 16 j 19.73 J343 2.25 3.30 .75) , 22 J 1711 108.70 60.95I 35.25 '6.90 5.6o 75 00 75.00 57 ■ 181 379* 25.01 10.50 2.4o|- '' II ' ' I2'°°' 14 1 $2135.591$! 104.28] $807-36 Wl75-35$i8-75 4.oo$I4.8o$7-3o|I-5ol$2-25$479.7tt$479-72 u84 ' 4 ...... ~ Hudovemik, vrh. tajni . jgfcft** -■ »SajEHii*- \ u. . .';.» . ■■ ' .. T*'.' " "'. ' " '" • * * " * " t""i",v ' ., ' ' 'I