LJUBLJANA, DECEMBER 1981 NOVOLETNAjSf^Vjj-H^ LETO XX. St. 9-105 . 51^^^ 'mmm * ',fjčr-M-, g MuiM stusm t 3 Mflft ■m , .-v. • KBEl Ezi*£-Z.-z. . -./.* ^štnm^imMrnmnr^.n jngUaafi Vi y /ZJA M Wp sprejeta na slavnostnih zborih delavcev 0 DO DINOS ob 35-letnici ustanovitve DO dne 27. novembra 1981 ^ VSEM delavcem in delavkam želimo srečno in uspehov polno ☆ novo leto igg2 ZA DVOJNI PRAZNIK novo skladišče na Jesenicah Za 29. november, dan rojstva nove Jugoslavije in za jubilejno 35-letnico Dinosa, smo na Jesenicah slovesno odprli novo skladišče. V zibelki slovenskega železarstva smo imeli neugledno skladišče, ki je postalo odločno premajhno odkar je postal vodja skladišča Franc Zupanc naš poprejšnji šofer kamiona v Kranju, sicer pa znani družbeni delavec na Gorenjskem. Novo skladišče smo začeli graditi lansko leto. Različne težave in dopolnitve so gradnjo zavlekle v letošnjo jesen. Končno je nastopil težko pričakovan trenutek — slovesna otvoritev. To je bilo 26. novembra 1981. UDELEŽENCI OTVORITVE Čeprav so na novem skladišču že preje začeli z delom je bilo na slavnostni dan — kot pometeno. Resnično je vse nudilo praznični iz-gled. Nekaj minut pred enajsto uro so se začeli zbirati povabljenci. Prišli so predstavniki podjetja, ki je novo skladišče zgradilo, z vodjem delovišča Brankom Porom, predstavniki Železarne Jesenice: Branka Prestor, vodja referata nabava, Boris Razinger, vodja domače nabave in Miloš Cvetkovič, delovodja priprave vložka in seveda predstavniki naše kranjske poslovalnice, kamor skladišče spada, pred- stavniki naše temeljne organizacije združenega dela Priprava odpadnih surovin in predstavniki delovne organizacije DINOS iz Ljubljane. Iz Kranja so bili navzoči: Franc Jenko — vodja poslovalnice, Ivan Peternel — pomočnik vodje poslovalnice, Janez Lotrič — vodja skladišča, Ferdo Komac — skladiščnik iz Tržiča in Slavka Nahtigal - referentka za osebne dohodke. Iz Ljubljane pa: direktor DO Vladimir Kralj, s predsednico odbora za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici Iz otvoritve novega skladišča na Jesenicah. V sredini predsednica odbora za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici Slovenije Vlasta URŠIČ in predsednica delavskega sveta DINOS TOZD ROS Jelka REPUŠIČ. Glej fotoreportažo na strani 8 in 9. Delovni kolektiv našega skladišča na Jesenicah. Slovenije, Vlasto Uršič, direktor TOZD POS — Rafael Kravcar in vodja področja načrtovanja in gradenj Janez Ramovš. OTVORITVENA SLOVESNOST Slovesnost se je v prisotnosti vseh delavcev jeseniškega skladišča in gostov začela v največjem pokritem skladiščnem prostoru. Zvrstili so se pozdravni in vsebinski govori, ki so jih imeli: Franc Jenko, vodja kranjske poslovalnice, Rafael Kravcar, direktor TOZD POS in Vladimir Kralj, direktor DO. Kraljev govor smo objavili v novembrski slavnostni številki našega glasila, Kravcarjevega pa objavljamo v tej številki. PODELITEV PRIZNANJ Sledila je izročitev priznanj za delovne uspehe in razvoj samoupravnih odnosov v naši delovni organizaciji oziroma v kranjski poslovalnici. Priznanja je dobili 15 delavcev in delavk. Podelitev takšnih priznanj je v imenu osnovne organizacije ZK obrazložil in priznanja podelil Ivan Peternel, sekretar osnovne organizacije ZK v kranjski poslovalnici. To so bila prva takšna priznanja v naši delovni organizaciji, zato je podelitev predstavljala precejšnje presenečenje. OGLED PROSTOROV Po podelitvi priznanj so se vsi, ki so prisostvovali slovesni otvoritvi novega skladišča, ogledali nove skladiščne prostore. Zlasti je bila zanimiva nakladalna klančina (rampa za kamione) z betonskim dnom in stenami vgrajenimi v zemljo ter transportni trak za bale papirja, ki prihajajo iz notranjosti skladišča, kjer je stiskalnica za papir. GOVOR RAFAELA KRAVCARlA NA OTVORITVI NOVEGA SKLADIŠČA Ob praznovanju Dneva republike, 29. novembra in 35 let ustanovitve delovne organizacije DINOS, dosegamo delavci Dinosa pomembno delovno zmago. Odpiramo novo skladišče in odkupno mesto na Jesenicah. Program razvoja temelji na pridobljenih organizacijskih izkušnjah, razvoju proizvajalnih sil in novih tehnolo- gijah s poudarkom na pomenu dejavnosti, ki je v — smotrnem gospodarjenju z odpadnimi surovinami in njihovi ponovni uporabi kot sekundarne surovine, — varovanju in ohranjanju naravnih virov in z delom pridobljenih vrednosti, — čuvanju okolja pred onesnaževanjem. Energetska in surovinska kriza, ter težko gospodarsko stanje v Sloveniji in Jugoslaviji postavljajo pred DINOS TOZD POS zahtevo — zbrati čim več koristnih odpadkov, ki jih je mogoče po znanih tehnologijah predelati v sekundarno surovino, izdelek ali energijo. V programu širjenja odkupno—predelovalne mreže, je v SPREJEM V pisarniških prostorih je bil nato sprejem vseh navzočih. Ker je bilo zunaj mrzlo, čeprav lepo vreme, je bilo v lepo opremljenih prostorih za pisarniške in skladiščne delavce, močno prijetno. Prilegla se je tudi zakuska, ki jo je za udeležence slovesnosti pripravil kolektiv poslovalnice. Tako smo z otvoritvijo novega skladišča primerno proslavili dva velika praznika. V novem skladišču bodo imeli delavci veliko boljše pogoje za delo kot doslej, s tem pa tudi več volje in veselja za doseganje še boljših, čeprav so tudi doslej dosegali zelo dobre delovne in poslovne rezultate. S tem pa je dosežen osnovni družbeni cilj: zbrati čim več odpadnega blaga in oskrbovati našo industrijo s čim boljšimi sekundarnimi surovinami. Stane Koman letih 80/81 dobilo pomembno mesto tudi jeseniško področje. Industrijsko razvite Jesenice s svojo bližnjo okolico, življenjski standard in osveščenost občanov, so zahtevali razširitev in posodobitev dejavnosti zajemanja in predelave uporabnih odpadkov v sekundarne surovine. Leta 1952 postav-(nadaljevanje na str. 4) (nadaljevanje s str. 3) Ijeno skladišče na odročnem mestu ni, kljub prizadevanju zaposlenih, več zadostovalo potrebam. Nove zbiralno-predelovalne kapacitete so zgrajene na ugodnejši lokaciji za nas, in za občane, kot pomembne imetnike uporabnih odpadkov. Od pridobljenega zemljišča v izmeri 7335 m2 smo v tej fazi aktivirali 5300 m2. Od tega je 220 m2 pokritih po- vršin. Vrednost objektov z odprto deponijo je 10.272.000 din, stroški ko-' munalne infrastrukture so bili 1.947.000 din. V proizvodna osnovna sredstva smo vložili Z 123.000 din in v neproizvodno opremo 155.000 din. Proizvodno opremo, ki jo uporablja 8 zaposlenih sestavlja: 37 kontejnerskih košev, samonakladalec, dostavno vozilo, Riko stiskalnica za jekleni odpadek in tri sti- skalnice za papir. Skupna vrednost osnovnih sredstev s katerimi razpolagamo in jih tudi uporabljamo na novem skladišču je trenutno 14,5 milijona din. V letih 1982/83 nameravamo zgraditi tudi mostno tehtnico z opremo, v skupni vrednosti 5 milijonov din. S tem bo investicija na Jesenicah zaključena in bo omogočala normalno delo. Letošnji rezultati jeseniških sodelavcev, to je preko 2.250 ton kvalitetno pripravljenih sekundarnih surovin v vrednosti 12 milijonov din, strokovna usposobljenost in nenehno potrjevan pravilen odnos do dela in sredstev so porok, da lahko v prihodnosti širša skupnost pričakuje še boljše delovne rezultate, ki jih bomo nenehno potrjevali z zbranimi količinami uporabnih odpadkov spremenjenih v kakovostno sekundarno surovino. r Kravcar RAZŠIRITEV ZIIMNII RABLJENEGA TEKSTUR ORGANIZACIJO ZBIRANJA RABLJENEGA TEKSTILA IZ GOSPODINJSTEV ŽELIMO RAZŠIRITI Da bi zagotovili kar največji odkup rabljenega tekstila, smo se s TOZD Priprava odpadnih surovin dogovorili o sodelovanju v tem delu proizvodnega procesa. Ker ima TOZD RET le dva obrata in zato redno odkupuje rabljeni tekstil le na dveh lokacijah v Sloveniji, bo TOZD POS omogočil občasen odkup tudi na svojih poslovalnicah ali skladiščih, kar pomeni, da bo občan lahko oddal — prodal uporabljene, zanj neuporabne, tekstilne izdelke praktično v vseh večjih mestih v Sloveniji. Najprej bodo za enodnevni odkup rabljenega tekstila nudile poslovni prostor poslovalnice Kranj, Koper, Novo mesto in Brežice; odkup bodo opravili delavci TOZD RET sami. Kasneje, ko bodo izoblikovani prvi vtisi o tako razširjeni organizaciji zbiranja, pa se bodo vključile tudi druge poslovalnice. Tak način sodelovanja je dokaz o enotnosti vseh delavcev delovne organizacije Di- nos za pridobitev čim večjih količin uporabnih odpadkov, saj ti pripravljeni v sekundarno surovino predstavljajo iz dneva v dan pomembnejši vir surovin za naše gospodarstvo. SEDANJE ODKUPNE CENE RABLJENEGA TEKSTILA SO NASLEDNJE: belo posteljno perilo 70 din/kg druge bele bombažne krpe 50 din/kg pisane bombažne krpe 20 din/kg ostale krpe 2 din/kg Dinosovi upokojenci, ki so se udeležili slavnostnega zborovanja v Ljubljani na Titovi 118 na katerem so počastili 35-letnico rosjtva Dinosa in 38-letnico rojstva nove Jugoslavije. Ing. Stanislav Pesjak BE1EKII TEKSTILNIH ODPADKOV IN SEKDNDAHNE SUROVINE (nadaljevanje in konec) S primerno tehnologijo se vlakenske odpadke da regenerirati do take stopnje, da so kot sekundarna vlakna uporabljivi tudi za ponovno predenje. Razumljivo je, čim kvalitetnejša je regeneracija manjši je dobit vlaken in proizvodnost stroja; tako dosegamo dobit pri današnjih čistilnih strojih odpadkov okrog 50 %. Po podatkih GZS je bilo v letu 1980 izvoženo iz Slovenije 750 ton bombažnih vla-kenskih odpadkov od skupno izvoženih 1155 ton tekstilnih odpadkov. Zaradi pretežnega uvoza naravnih vlaken bi potemtakem lahko prihranili uvoz 375 ton primarne surovine! Nekdaj pa tudi še danes stroji za čiščenje vlakenskih odpadkov kotonija, wilow, rahljalnik pred preje, rahljal-ni, stepalni, čistilni, spiralni volk so se razvili v modernejše stroje (tudi z modernejšimi imeni). Tehnološko so novi stroji popolnejši. Izboljšanje je v stopnji odprtja materiala in takojšnjega maksimalnega odpraševa nja in stepanja. Naj naštejem nekaj najpomembnejših modernih strojev za čiščenje vlakenskih odpadkov: F. Temafa, ZRN — Pneuma Reiniger (pneu matski predčistilec) za bombažne odpadke, — Clean Star (otepalno čistilni stroj) za bombažne odpadke, — Clean Master (otepalno čistilni stroj) za volnene odpadke; F. Laroche, Francija — Ciklomatik (odpiralec in čistilec) za bombažne odpadke, — Stopničasti čistilec za slabše kvalitetni bimbaž in odpadke. Naj izrazitejši predstavnik proizvajalcev čistilnih strojev za predilnice, kateri so zelo dobro uporabljivi tudi za predilniške odpadke, je: Hergeth, ZRN — čistilni stroj za bombaž in volno. Ob tem naj opozorim na študijo ..Možnosti ekonomične izrabe slabih vrst bombaža, bombažnih izče-skov in drugih vrst vlaken za izdelavo OE—rotorske preje" Tekstilnega instituta FNT, Univerze Edvarda Kardelja Ljubljana, avtorja mag. Momira Nikoliča, v kateri je obdelano tudi čiščenje bombažnih vlakenskih odpadkov na strojih Temafa z ekonomsko obrazložitvijo. B. Razvlaknjenje na trgal-nih in drugih strojih V zadnjih fazah tekstilnega tehnološkega procesa nastajajo odpadki tkanin, pletenin ali drugih ploskih netka-nih tekstilij, zlasti pa v fazi konfekcioniranja. Drugi izvor so stare tekstilije, primerno očiščene. Odpadke tekstilnih polizdelkov ali izdelkov je večinoma možno razvlakniti in tako dobiti tekstilni regenerat oz. sekundarna vlakna. To je fizično zelo agresiven postopek, zato tehnologija raz-vlaknitve ni tako zelo enostavna. Osnovno pozornost pri razvlaknitvi je treba posvetiti ohranitvi kvalitete vlaken. Celoten postopek ali faze razvlaknitve lahko razdelimo v naslednje stopnje: — rezanje, — maščenje, — mešanje in odležavanje, — razvlaknitev na trgalcu, — stiskanje v bale. Poleg trgal nega stroja, ki ima lahko od enega do šest trgaI-nih bobnov, uporabljamo za razvlaknitev še stroje za finejše odpiranje, kot so dro-zirka in garnetta. Stroji za razvlaknitev so poleg trgalca z enim do 6 trgalnih bobnov še drozirka in garnetta. To so le osnovne vrste strojev, medtem ko je izvedb veliko število, tako da ostre meje med posameznimi nazivnimi vrstami strojev danes ni več. Ravnanje z odpadki v Sloveniji naj bi urejal Zakon o ravnanju z odpadki (sprejet že v letu 1978). Sam zakon brez ustreznih dodatnih predpisov pa tako težkega področja ne more urediti. V izdelavi je pravilnik o ravnanju s tekstilnimi odpadki v SRS, ki bo sprejet na istem nivoju, predvidoma še v letošnjem letu. Cenjeno uredništvo! V Dinosovo glasilo se oglašam prvič. Zbral sem in izpisal tujke, ki pa gotovo niso vse, saj sem verjetno kakšno zgrešil. Nekatere tujke so se že tako udomačile, da smo jih vzeli za svoje, čeprav imamo zanje lepe slovenske besede. V delovni organizaciji PLAMEN KROPA, kjer sem delal preje smo mladi med seboj tekmovali, kdo bo napisal več literarnih prispevkov. Takih prispevkov pa v glasilu Dinos pogrešam. Drugič pa še kaj več! Lepo pozdralvjeni! JOŽA ERŽEN skladišče Jesenice nestabilizacijsko, resolucija, granuliranje, situacija, dosledni, diagram, stabilizacijsko, subjektivno, ostra-kizem, referendum, demonstracija, baronet, iniciativa, sekundarne, ricinus, funkcionar, koncentrirane, ovarij, zainteresirane, metalurgija, oval, rehabilitacija, strukture, konsolidirani bilanci, čim celovitejše, transport, invoacijski, paleta, ekološkega, revi, mobilizacija, firma, ejektro, avion, tabakoza, asistent, analitik, rajanka. # * * Tovariš Joža! Iz nekaterih tujk, ki jih navajate je razvidno, da ste obdelali 102 številko našega glasila. V tej številki je tudi obvestilo uredništva, da dobi tisti, ki nam bo poslal daljši seznam tujk nagrado 300,00 din. Vaš seznam nimamo s kom primerjati, ker ste edini, ki ste nam ga poslali. Uredniški odbor se je odločil, da bralce ne bo več nadlegoval s pozivi, da naj izpisujejo tujke, zato je nagrada vaša. Ob tej priliki vas vabimo, da prvi pošljete literarni prispevek. Gotovo veste, da vsak obljavljeni prispevek honoriramo. Uredništvo PROSLAVITEV 35IETNICE DINOSA IN DNEVA REPUBLIKE Na sedežih naših poslovalnic in tekstilnih obratov smo v petek 27. novembra 1981 proslavljali naš praznik, 35-let-nico Dinosa, skupno s proslavljanjem praznika naše Republike, 29. novembra. Takšno dvojno praznovanje je bilo tudi na sedežu delovne organizacije in obeh naših temeljnih organizacij, v restavracijskem prostoru poslovne zgradbe, na Titovi cesti 118, v Ljubljani. V LJUBLJANI NA TITOVI 118 Tu je zbor delavcev izvolil naj prej e delovno predsedstvo v katerem so bili Nada Urbančil, Stane Mancini, Danilo Jančič in Franc Gogala, predsednik delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb, ki je predsedoval tudi delovnemu predsedstvu. Po pozdravnih besedah in nekaj misli tovariša Gogale o tem kaj proslavljamo je kulturno-umetniški program izvedlo 32 pionirjev in pionirk iz osnovne šole narodne heroinje Danile Kumar, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija. Otroke so za nastop pripravile štiri učiteljice: Ela Javornik, Neva Žerjal, Nada Galič in Katica Kurinčič. Zelo prisrčno in kvalitetno so otroci izvedli vedro spevoigro, v duetu zapeli originalno partizansko pesem in recitirali dve pesmi, primerni prazniku nove Jugoslavije. Za nastop, ki se je vsem udeležencem proslave zelo dopadel so bili otroci postreženi s pecivom in sokovi, dobili pa so tudi Dinosove značke, obeske in zastavice. Po kulturnem programu je predsednik delovnega predsedstva dal besedo direktorju delovne organizacije Vladimirju Kralju. Tovariš Kralj je v daljšem govoru orisal razvoj Dinosa, pomen naše dejavnosti danes in v prihodnosti ter predlagal nekaj sistemskih ukrepov oziroma rešitev za hitrejši in popolnejši napredek zbira- nja in predelave odpadnega blaga v sekundarne surovine. Na kraju svojega govora je vsem delavcem predlagal sprejem slovesne izjave, ki o bvezuje, da bodo z vso odgovornostjo storili vse, za čim boljšo preskrbo naše industrije s sekundarnimi surovinami. Po govoru je Franc Gogala dal predlog Vladimirja Kralja na glasovanje. Predlog je bil sprejet. Po tej ugotovitvi je Gogala sporočil, da se bo enoglasno sprejeto slovesno izjavo poslalo: — Izvršnemu svetu skupščine občine Ljubljana— Bežigrad, — Odboru za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici Slovenije, — Poslovnemu združenju dejavnosti sekundarnih surovin I NOT—Beograd, — SOZD Slovenske železarne, — SOZD Slovenija papir, — Mariborski livarni in — Surovini Maribor S tem je bila svečana proslavitev 35-let niče Dinosa in Dneva republike končana. Vsi udeleženci proslave so skupaj s povabljenimi upokojenci Dinosa odšli v nekaj večjih pisarn, kjer so se ob ukusno pripravljenih narezkih in pijači pogovarjali in veselili še nekaj ur. Kot povsod na posloval- Fotografije predstavljajo: delovno predsedstvo slavnostnega zbora delavcev v Ljubljani na Titovi 118, Vladimirja Kralja, ko je imel pred zborom delavcev slavnostni govor, pionirje in pionirke, člane šolskega kulturnega društva iz osnovne šole Danile Kumar, ki so izredno prisrčno in sproščeno, v igri in pesmi, sporočili zborovalcem, kako lepo je v naši domovini biti mlad. ■j ■■ m nicah je tudi tukaj vsak delavec in upokojenec dobil vrečko s knjigo „Dajmo industriji odpadne surovine", s slavnostno številko našega glasila ter z Dinosovo zastavico, obeskom in značkami posvečenimi 35-letnici naše delovne organizacije. V DOBRUNJU PRI LJUBLJANI Delavci ljubljanske poslovalnice so imeli slavnostni zbor ob 35-letnici ustanovitve naše delovne organizacije v prostorih gostišča v Dobru-nju pri Ljubljani. Tja so šli zato, ker na Kurilniški 18, kjer je sedež poslovalnice, nimajo primernih prostorov za takšen zbor in takšno slovesnost. Slovesnosti se je udeležilo več kot polovica delavcev poslovne enote in 9 upokojencev od 18 povabljenih. V KRANJU Delavci kranjske poslovne enote so imeli slavnostni zbor v dvoranici poslovalnice. Slovesnost so popestrili z objavo imen delavcev, katerim je osnovna organizacija ZK poslovne enote, prejšnji dan, na otvoritvi novega skladišča na Jesenicah, podelila priznanja za njihova delovna in samoupravna prizadevanja. V MARIBORU Tudi delavci mariborske poslovne enote niso mogli proslavljati v prostorih poslovalnice, saj se je slovesnosti udeležilo kar 88 delavcev in Fotografije predstavljajo: prijetno vzdušje po slavnostnem zborovanju v Ljubljani na Titovi 118, prva zgoraj je Ana LOBENVVEIN, ki je pri nas od 15. maja 1946, več kot 35 let in ki v skupnih službah vodi vložišče pošte. upokojencev. Manjkala sta le dva delavca in dva upokojenca in še ta dva sta se pismeno opravičila. Slavnostni zbor je vodilo delovno predsedstvo. Pozdravna govora sta imela: vodja poslovne enote Ivan Kušar, a v imenu osnovne organizacije sindikata, Peter Uršič. Slavnostni govor sestavljen iz člankov objavljenih v našem glasilu je imela Jelka Repušič. Na kraju je prebrala, tako kot so to storili tudi drugod, slavnostno izjavo delavcev Dinosa, katere sprejem je zborom delavcev predlagal delavski svet delovne organizacije. Za povabilo upokojencev se je v njihovem imenu zahvalil Ivan Borovič. Ko se je zahvalil tudi za spominska darila, si je ob ponovnem srečanju čez 5 let zaželel primernejše darilo za upokojence. To je povedal tako, da je bilo razpoloženje vseh še boljše. V KOPRU Delavci in upokojenci poslovne enote v Kopru so se zbrali v garderobi članov koper-skega kolektiva. Prišli so vsi, manjkal je samo en upokojenec. Nato so upokojene delavce pospremili po skladišču, da so si ogledali prostore in opremo, ki je bila včasih drugačna. Ko so se vrnili v garderobni prostor se je začela slavnostna seja zbora delavcev, na kateri so sprejeli naloge za zahtevno Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana leto 1982. Nekdanji dolgoletni poslovodja, upokojeni Anton Gregorič je ponudil vso pomoč, ki jo še zmore dati, za uresničitev sprejetih nalog. Po sprejemu slovesne izjave so zadovoljni odšli na zakusko v restavracijo Emona. V NOVEM MESTU Na slavnostnem zboru poslovne enote Novo mesto je bilo 26 delavcev. Samo eden je manjkal. Bil je na dopustu v Makedoniji. Med navzočimi sta bila tudi dva upo-(nadaljevanje na str. 10) FOTOKRONIKA IZ OTVORITVE NOVEGA SKLADIŠČA NA JESENICAH 1. Med poslušanjem slavnostnega govora direktorja Vladimirja Kralja. Poleg Kralja stoji Miloš Cvetkovič iz Železarne Jesenice potem naš Zupanc iz Jesenic, Lotrič iz Kranja. 2. Prva z leve je predstavnica jeseniške železarne Branka Prestor poleg je Janez Ramovš iz naše DSSS, potem Boris Razinger iz Železarne Jesenice, nato Dušan Srečnik in Vujo Kostič oba iz jesenic. 3. Med govorom Rafaela Kravcarja, direktorja DINOS TOZD POS. 4. Ogled skladiščnih prostorov po slavnostnem zborovanju. 5. Pred transporterjem za v bale stisnjenega papirja, ki bodo prihajale skozi odprtino iz notranjosti skladišča. 6. Pred klančino skopano in zbetonirano v zemljo, prvo take vrste na naših skladiščih. Jeseničani pravijo, da je to dobra „pogruntacija". Bo kdo dobil inovacijsko nagrado? 7. Takšna je nova skladiščna zgradba na Jesenicah. 8. Dvoje vrst prevoznih sredstev jeseniškega skladišča. Foto: Koman. gjijl j £ ; lfl f I ESS* JV.-;.v . j f* |pyiBMg NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA DESET PRAVILNIH REŠITEV BO NAGRAJENIH S PO 100,00 DIN. NAGRAJENCI BODO IZŽREBANI. REŠENO KRIŽANKO POŠLJITE NAJKASNEJE DO 10. 1. 1982 E NI OAjsiupajp •Luodlai o/ds s 3)ida/ez //e ajiuds "Obusjd" p tu o os Jd/>i 'pi/eBoA ep usod od i/e/sod oyuezuy a)soq ao 'o>/Lueuz avda/eu ed oBrup eu '(f/ajefi/sodj AO/seu [oas apsideu /uejjs afueunz uejis oua ep e^uezu^j fejjouz oq ep 'o^ei /ap ei aj/uBoduj (nadaljevanje s str. 7) kojenca. Vzdušje na zboru je bilo prijetno. Zbor so zaključili s kosilom. V KOČEVJU Na slavnostnem zboru v Kočevju je bil tudi nekdanji dolgoletni poslovodja te enote, Anton Novak. Novak se je tudi zahvalil za darilo in sporočil, da je najbolj vesel kadar dobi naše glasilo. Sporočil je tudi pozdrave za vse na „upravi" v Ljubljani. V SLOVENSKIH KONJICAH Na slavnostnem zboru v Slovenskih Konjicah so bili vsi delavci razen Olge Orož, ki je na porodniškem dopustu. Navzoči so bili tudi vsi upokojenci skupno s Francem Javornikom, nekdanjim dolgoletnim poslovodjem. Povabili so tudi Alojzijo Podkrajšek, ženo pokojnega šoferja. Upokojenci so z delavci obujali spomine, bilo pa je premalo časa, da bi si vse povedali. V slavnostni zbor so vključili, tako kot drugje, tudi proslavitev dneva republike, 29. novembra, poleg tega pa so se prisrčno poslovili od Franca Javornika, ki je šel v pokoj in mu izročili posebno spominsko darilo konji- škega kolektiva. Tovariš Javornik je bil pri Dinosu več kot 27 let. Končali so na Vrholeh ob narezku in kozarcu vina. V NOVI GORICI V Novi Gorici sta slavnostnem zboru delavcev prisostvovala tudi upokojenca Karlo Sanabor, nekdanji dolgoletni poslovodja in Franc Uršič, manjkala pa je upokojenka Ada Florjančič, ki se je opravičila. Za pozornost do upokojencev se je zahvalil tovariš Sanabor, ki je tudi izrazil željo, da bi se še kdaj spomnili nanje. V TRBOVLJAH V Trbovljah so zborovali vsi delavci tamkajšnje poslovalnice. Zborovanja sta se udeležila tudi dva nekdanja poslovodja: Jože Piki in Ervin Matešič. Posebno slovesno je bilo, ko so se Silvi Eber-linc zahvalili za 35-letno zvestobo Dinosu v Trbovljah. Poklonili so ji tudi 35 nageljev. ■III IM in naši s letnici V zvezi z našo 35-letnico je GORENJSKI GLAS (4. decembra 1981) objavil daljši članek in dve sliki o otvoritvi novega skladišča na Jesenicah. V članku je novinar Saje naglasil, da je Dinos svoj delovni jubilej proslavil ob Dnevu republike z odprtjem novega skladišča, ki bo omogočil zbrati in pripraviti več odpadnih surovin. Novinar je v članku sporočil, kdo vse je bil na otvoritvi in kaj je kdo govoril. Bralcem je predstavil velikost novega skladišča in koliko je izgradnja stala. Iz govora Vladimirja Kralja in Rafaela Kravcarja je objavil podatke o letošnjih uspehih našega celotnega kolektiva in kolektiva na Jesenicah. Sporočil je tudi, da je bila prebrana slavnostna izjava naših delavcev s katero se obvezujejo uresničiti sprejete načrte in sporazume in, da je bilo delavcem podeljenih 15 plaket z naslovom „Josip Broz — Tito — 30 let samoupravljanja". Tudi PRIMORSKE NOVICE (27. novembra 1981) so objavile pol strani velik članek o naši delovni organizaciji in njeni 35-letnici. Naslov članka je: Zbiranje od- padnega blaga v Slovenskem Primorju, vsebina pa zajema ustanovitev in razvoj naše delovne organizacije s posebnim poudarkom na razvoj organizacije na Primorskem. V podnaslovu je poudarjeno, da ima Dinos danes 12 poslovalnic z 31 skladišči, 2 tekstilnima obratoma in manjšo livarno. Zaradi vsebinske pomembnosti naj ponovimo, zaključek tega članka: „Oboje spoznanj (da je okolje že preveč onesnaženo in, da je uvoz odpadnih surovin, ki jih premoremo sami, velik nesmisel) je družbene delavce in delavce Dinosa še tesneje povezalo z organi občinskih in krajevnih skupnosti, zlasti s krajevnimi odbori za čistost okolja. Dolgoletno in tradicionalno sodelovanje Dinosa z osnovnimi šolami, pionirskimi odredi, taborniki in mladino sploh, se je razširilo in poglobilo. Čim tesnejše sodelovanje z delavci v proizvodnji in krajani v krajevnih skupnostih pa je eden poglavitnih ciljev Dinosovega delovnega kolektiva. V njem vidi svojo prihodnost in družbeno korist. Ob članku so Primorske novice objavile tudi dve sliki. Ena predstavlja plakat, ki vabi na zbiranje starega papirja, druga pa življenje in delo na skladišču dinosa v Solkanu. -eska— ■ ZASEDANJ DELAVSKIH SVETOV DELAVSKI SVET DO DINOS 2.SEJA Druga seja delavskega sveta sedanjega mandata naše delovne organizacije je bila 12. novembra letos. Od 17 članov sta manjkala samo dva delegata in še ta dva sta se opravičila. Poglavitna tema te seje je bila odločitev o načinu praznovanja 35-letnice obstoja naše delovne organizacije. Odločiti je bilo potrebno ali naj tudi letos, ko ima Dinos 35 let, zboruje celoten kolektiv na enem mestu, tako kot je praznoval 25 in 30-letnico ali zaradi stabilizacijskih ukrepov kako drugače. Delegati so slišali tudi mnenje iz občine Ljubljana —Bežigrad in se končno enoglasno odločili za slavnostna zborovanja delavcev na sedežih poslovnih enot, skupno z Dinosovimi upokojenci, na katerih se bo sprejemala slovesna izjava. Na predlog direktorja Vladimirja Kralja je delavski svet sprejel tudi besedilo slovesne izjave. Poleg sprejetja zapisnika 1. seje so člani delavskega sveta izvolili tudi delegata Dinosa v Ljubljansko sta nova njsko-komu na I no banko. Izvoljena je bila Alenka BAJŽELJ, za namestnika pa Tone PLEŠEC. DELAVSKI SVET TOZD RET 2.SEJA b) da bi zagotovili uresničitev letnega načrta prodaje svojih izdelkov, morajo komercialisti do konca leta zagotoviti več čistih poslov, vodja obratov pa večji izkoristek proizvodnih zmogljivosti, c) da bi bila akcija za večji odkup rabljenih tekstilnih izdelkov še uspešnejša se je potrebno povezati s temeljno organizacijo za pripravo odpadnih surovin in preko njihove odkupne mreže zagotoviti tudi odkup tekstilnih odpadkov. — Odobrili so nakup rabljenih strojev za predelavo tekstilnih odpadkov in sicer za oba tekstilna obrata ter nakup 500 kilogramske tehtnice in elek- tronskega kalkulatorja za TO Ljubljana. — Odobrili so obnovitev prostorov TO Ljubljana v Kurilniški ulici 18, v višini 5.100.000,00 din, še preje pa se mora izpeljati prenos pravice uporabe teh prostorov na TOZD RET oziroma prenesti te prostore med osnovna sredstva tozda. — Sprejeli so nov pravilnik o inventuri, odredili popis vseh sredstev in njihovih virov in imenovali inventurne komisije. — Ugotovili so, da se je sodelovanje z delovno organizacijo TEKSTILKA iz občine Ljubljna—Vič poslabšalo in, da je potrebna družbenopolitična pobuda občine Ljubljana— Bežigrad o nadaljnem sodelovanju oziroma o samostojnem razvoju DINOS TOZD RET tudi na področju razvlaknjenja tekstilnih odpadkov. — Sprejeli so predlog novih višjih cen za čistilno bombaževino in čistilne krpe, ki jih mora še odobriti republiška skupnost za cene. (nadaljevanje na str. 12) Druga seja delavskega sveta DINOS TOZD RET je bila 29. oktobra letos. Od enajstih članov so bili kar štirje odsotni. Na dnevnem redu je bilo 13 točk. Med drugimi so sprejeli tudi naslednje sklepe: — Razglasili so, da so delavci na svojih zborih spre-, jeli devet-mesečni obračun poslovanja temeljne organizacije za regeneracijo tekstila. Med sedmimi sklepi, ki so jih sprejeli v zvezi z 9-mesečnim poslovanjem so zlasti pomembni naslednji: a) da bi si zagotovili uvoz opreme so za 12 % povečali letošnji izvozni načrt. V 103. številki smo objavili prispevek z naslovom Drobni odkup v Mariboru, kamor je spadala tudi zgornja fotografija, na kateri se vidi prizorišče drobnega odkupa in prodaje na skladišču DINOS PE Maribor — Ledina. DELAVSKI SVET DSSS 2., 3. IN 4. SEJA Druga seja DS DSSS je bila 20. oktobra, tretja 29. oktobra in četrta 20. novembra 1981. Na vseh treh sejah je v povprečju manjkal samo po en delegat. Med pomembnejšimi sklepi, ki so jih sprejeli na teh sejah so tudi naslednji: — Ponovno so potrdili akcijski program za uresničitev sklepov tretjega kongresa samoupravljal-cev. - Razglasili so, da je bil devetmesečni obračun poslovanja obravnavan in sprejet na zboru delavcev dne 28. oktobra. Z njim v zvezi so sprejeli tudi sklep, da doseženi 9-me-sečni rezultati pomenijo obveznost tudi za vse delavce DSSS o nadaljnjem uresničevanju sprejetih planskih obveznosti. — Sprejeli so nov pravilnik o inventuri. Ta med drugim tudi določa, da mora biti delavski svet obveščen o vsaki opravljeni kontinuirani inventuri najkasneje v 20 dneh. — V odbor za delovna razmerja DSSS so izvolili: Milko ARKO Antona BEVCA Janka KORENE Nežko PETERNEL Vero HIENG DELAVSKI SVET TOZD POS 2.SEJA Druga seja delavskega sveta temeljne organizacije za pripravo odpadnih surovin je bila 29. oktobra 1981. Od 21 članov so manjkali samo trije. Na dnevnem redu je bilo 16 točk. Pomembnejši sklepi sprejeti na tej seji so naslednji: — Razglasili so, da so delavci na svojih zborih obravnavali in sprejeli poročilo o 9-mesečnem poslovanju TOZD. Med sklepi o 9-mesečnem poslovanju je tudi naslednji: Sodelovanje s komunalnimi organizacijami po občinah je potrebno organizirati povsod tam, kjer je sodelovanje slabo oziroma ga sploh ni. Vir odpadnih surovin, ki ga predstavljajo te organizacije je še premalo zajet in doslej še najmanj obdelan. — Sprejeli so akcijski program za uresničevanje resolucije 3. kongresa sa-moupravljalcev in poudarili skrb, da ne bo ostal samo napisan na papirju. — Skleni so, da bodo predlog o sovlaganju sredstev v TOZD RET obravnavali zbori delavcev TOZD POS. — Sprejeli so nov pravilnik o inventuri, odredili popis vseh sredstev in njihovih virov ter imenovali popisne komisije. — Odobrili so nakup nasled- nje opreme: škarje ALIGATOR za PE Kranj, dva dvigala LIV, za PE Pivka in Brežice, 30 košev s prostornino 5 m3 in 20 košev s prostornino 8 m3 za PE Maribor, 10 košev s prostornino 5 m3 za PE Kranj, doplačilo za stiskalnico R I K O (360.000,00) — Odobrili so 200.000,00 din za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja na poslovalnici v Kopru. — Odobrili so 250.000,00 din za povečanje električne moči na skladišču v Ptuju. — Odobrili so 850.000,00 din za izgradnjo nakladalne rampe v Murskem Središču, za potrebe skladišča v Lendavi in Murski Soboti. Dela se bodo pričela v letu 1982. PREJELI SMO DOPISNICO Z NASLEDNJO VSEBINO: „Dinos" trgovsko preduzeče za promet odpadaka, Ljubljana Aleksinac, 3. 12. 1981 Dragi drugo vi! Učestvujem u boli i tuzi za nastradalim u avionskoj nesreči! Hvala, druže Mile! Vaš Živanovič Mile penzioner „ Deligrad" ALEKSI NAC Ace Miloševiča 2 Sočustvovanju za umrlimi v avionski nesreči na Korziki se v imenu vseh bralcev pridružuje tudi uredništvo našega glasila, zlasti še zato, ker so bili med nesrečnimi potniki tudi sorodniki, znanci in prijatelji posameznih članov našega kolektiva. Ob boleči izgubi izrekamo iskreno sožalje vsem svojcem ponesrečenih! Uredništvo glasila DINOS Izlet v Ajaccio se je za 180 potnikov končal na pobočjih gore San Pietro. Tragedija je pahnila v žalost številne domove in ogrnila s črnino vso Jugoslavijo. Na izletu so bile cele družine. Številni otroci so ostali brez staršev, starši brez otrok. Ostali so brez svojih najdražjih, vendar ne sami. Službe za socialno delo, delovni kolektivi, občani, prav vsi so želeli pomagati in tudi pomagali, kjerkoli je bila pomoč potrebna. Kličemo Slovehske Konjice (063) 751-8i0 Na zvezi je predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Slovenske Konjice Jože. Košir — V občini je precej dislociranih obratov. Ali so dobro samoupravno organizirani? »Dislociranih obratov imamo več. Samoupravno so dobro organizirani, zlasti večji, kot so Dinos, cestna baza v Tepanju in tozd IMP. Imajo svoje osnovne organizacije ZS in delegate v matičnih organizacijah. V drugih manjših obratih samoupravna dejavnost ni najbolje organizirana. Pred časom smo pripravili posebno analizo glede razmer v teh obratih oziroma enotah, na podlagi ugotovitev pa že imamo pripravljen predlog za ustanovitev osnovnih organizacij v teh obratih.« Iz ..Delavske enotnosti", z dne 10. decembra 1981 o DELOVNIH PROSTORIH NAŠIH TEKSTILNIH O OKATO V KAR VELJA ZA PROSTORE TOZD ROS, VELJA TUDI ZA PROSTORE TOZD RET. PREDSTAVLJAJO ENEGA ZELO POMEMBNIH ELEMENTOV IN POGOJEV ZA USTVARJANJE DOHODKA. V TOZD RET nima noben obrat lastnega industrijskega tira, čeprav bi ga potrebovala oba, ta v Ljubljani in oni v Bohovi. Obrat v Ljubljani lahko uporablja mostovno tehtnico skupaj s poslovalnico za predelavo odpadnih surovin, za nakladanje kamionov in vagonov pa uporablja viličarje. (V Ljubljani pogosto železnica pripelje vagon do skladišča obrata.) Velik problem obeh tekstilnih obratov predstavljajo pokrite in odprte skladiščne površine. So prostorsko premajhne in večji del dotrajane, kar je deloma razvidno tudi iz naslednjih podatkov: Moram opozoriti, da TOZD RET še nima rešenega svojega dolgoročnega prostorskega problema, ne v Ljubljani, ne v Bohovi. Dolgoročno gledano je obstoječa lokacija v Bohovi predvidena za širjenje mariborske JEKLOTEHNE. Kam bomo šli z našim tekstilnim obratom? Praktično in gospodarno bi bilo, cfa bi bili obe naši enoti v Mariboru, iz obeh naših tozdov, ,,za isto ograjo". Obe bi lahko uporabljali isto mostovno tehtnico, isto nakladalno klančino, isti industrijski tir, imeli bi lahko isto čuvajsko službo in kdo ve kaj še. Na ločenih lokacijah bi enoti Pokrite Odprti površine prostori TO LJUBLJANA 1043 m2 souporaba TO BOHOVA 1736 m2 3684 m2 Skupaj 2779 m2 c ca 5000 m2 PRAVILNA REŠITEV JUBILEJNE NAGRADNE KRIŽANKE GVATEMALA, REGULATOR, ETAT, KOČA, NETO, ESEN, ARARAT, VŽ, Dl, NAVJE, DINOSA, TER, PARAGON, SLAVITEV, ROKA, MILIMETER, NOS, EKONOMIKA, JT, TAPISON, DVOR ED, AČ, TT, ILKA, VAŠTE, NATAKARICA, INTER, OVIRA, IRIDA, ARAGO, LIJ, R IDA, AT EN E J, ZAJEDE, ŠROT, PEPO, Dl, ALA-SKA, LEMURID, ARAN, ELRA, ROBKAČ, RAL, ČRTOMIR, PLANI, INICIALA, KEKSI, IT, AJ-DOVČEK, EMO, KUNE, NEAL, ETA, NIL, EPIK. morali imeti vse to vsaka zase. Tako nekako je bilo načrtovano tudi za enoti obeh tozdov v Ljubljani, vendar je sedaj sprejeta npva odločitev. PE Ljubljana se bo iz sedanje lokacije na Kuril-niški 18, umaknila. Na isti lokaciji ima svoje prostore tekstilni obrat, ki bo lahko, zaradi sedanje splošne gospodarske situacije, še nekaj let ostal tam kjer je. Morda bo lahko uporabljal tudi žalostno zapuščino poslovalnice? To je za tekstilni obrat rešitev, toda dolgoročno gledano, ne. Adaptacija objektov tekstilnega obrata na Kurilniški 18, ki vključuje komunalno infrastrukturo (voda, elektrika, ogrevanje) za postavitev nove tekstilne linije tipa „TEMAFO", za čiščenje bombažnih vlakenskih odpadkov, ni poceni. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje zakaj je DO TEKSTILKA pri uresničevanju dogovorjenih načrtov sodelovanja z našim TOZD za regeneracijo tekstila, tako pasivna? Našim takšen odnos že sedaj povzroča škodo, verjetno pa jim bo v prihodnje še bolj. Tega vprašanja ni mogoče ločiti od vprašanj razvoja tozda za regeneracijo tekstila oziroma njenega obrata v Ljubljani. Janez Ramovš ■ Z1!|E IUBILEJNE NAGRADNE KRIŽANKE Žrebanje v roku sprejetih pravilnih rešitev jubilejne nagradne križanke, ki je bila objavljena v slavnostni številki našega glasila je bilo v ponedeljek, 14. decembra 1981, ob 8. uri zjutraj. Komisijo za žrebanje so predstavljali 3 člani uredništva našega glasila in sicer: Stane Mancini, Tone Plešec in Stane Koman. Kakor smo že sporočili smo k žrebanju povabili tudi najmlajša dva udeleženca našega pohoda na Triglav, Uroša Mar-terja in Saša Rahneta. Z veseljem sta se odzvala našemu povabilu. Njuna naloga je bila izvleči 10 pravilnih rešitev iz koška, v katerega smo dali vse sprejete rešitve. Teh je bilo 29. V košek sta segala izmenoma. Začel je Sašo Rahne. Izvleči sta morala 13 križank, da smo dobili 10 pravilnih rešitev. Srečni dobitniki nagrad po 200,00 din so bili izžrebani v naslednjem vrstnem redu: 1. Grega ROZINA, Dedni dol 24, Višnja gora 2. Angela ARKO, Podgorska cesta 12, Lj,—Šentvid 3. Barbara ROZINA, Dedni dol 24, Višnja gora 4. Jure NAHTIGAL, Potoče 15, Predvor 5. Silva EBERLINC, Rudarska 1/c, Trbovlje 6. Nada LABOREC, Toplarniška 11, Ljubljana 7. Peter DRINOVEC, Partizanska pot 2, Kokrica 8. Mateja KURENT, Jelovškova 5/g, Ljubljana 9. Nevenka JANKOVIČ, Titova 118, Ljubljana 10. Marija GARIČ, Ane Ziherl 6, Ljubljana ČESTITAMO! In kdo so bili trije nesrečniki, ki so bili izžrebani pa njihove rešitve niso bile pravilne: Jože PANTNER iz Celja, Jožef BERGINC iz Srpenice in Jože SLUGA iz Ljubljane. Napravili so vsaj po eno napako in sicer: ESON pravilno ESEN, ETAŽ pravilno ETAT, RADA pravilno RIDA Pa drugič več sreče. Uredništvo IE VEDNO BOLJŠA KAKOR GOLO PRIČAKOVANJE - OSEBNA OPREMA reševalca specializirane enote « Pri opremi, ki jo omenja naslov moramo razlikovati dva osnovna kompleta za reševanje, ki se razlikujeta po namenu: Prvi vsebuje osnovna zaščitna sredstva: obleko, obutev in opremo, ki varuje reševalca pred škodljivim vplivom okolja in posebnimi nevarnostmi, drugi pa orodje in opremo, s katero reševalec dela. Obstoja tudi radio-biološka kemična zaščita, ki spada pod osebno opremo v okviru radiobiološke kemične zaščite. V osebno delovno opremo, ki naj bi jo imel vsak reševalec oddelka za reševanje iz ruševin, spadajo: — konopljena vrv, dolga od 3,5 do 5 metrov s premerom 10 milimetrov, ki jo reševalec stalno nosi s seboj. Navadno jo ima okoli pasu, uporablja pa jo v nujnih primerih za začasne naveze, samoreševanje in podobne potrebe. — Konopljena vrv, dolga 15 metrov s premerom 10 milimetrov, ki jo ima reševalec pri posebnih nalogah. Praviloma je zvita v vozilu, kadar je reševalec nima s seboj. Uporabljamo jo za privezovanje ranjencev na nosila, kot vajeti pri raznih spuščanjih poškodovanih, za utrditev gornjih in spodnjih delov lestev itd. — Rudarska čelada (tudi gradbeniška) s svetilko in akumulatorjem — kot virom električne energije — varuje glavo pred padajočimi deli ruševine, pred udarci, ko se plazimo skozi ozke prehode kot tudi za osvetljevanje delovnega mesta in prehoda, kadar je vidljivost slaba. Reševalec med delom stalno nosi čelado. Traki v čeladi morajo biti naravnani tako, da je svod čelade med uporabo najmanj 25 mm nad temenom glave. — Zaščitne rokavice iz gumiranega platna, ki so namenjene za zavarovanje rok pred škodljivim vplivom vode, raznih snovi ter za izkopavanje trupel. — Usnjene rokavice (z naprstniki) namenjene za zaščito rok pred mehaničnimi poškodbami (vbodi, praskami, rana- mi) kadar z rokami odstranjujemo ruševine, pred toplotnim in ultra vijoličnim sevanjem, opeklinami in mrazom. — Usnjene rokavice s prsti z jeklenimi zakovki varujejo roke pred opeklinami in poškodbami pri grobih delih, ko so možne hujše poškodbe, kot tudi pri delu z jeklenimi vrvmi, ko usnjene rokavice s prsti niso dovolj odporne. Po uporabi moramo rokavice očistiti in premazati s tanko plastjo vazelina, če je usnje suho. Če so rokavice vlažne, jih moramo, preden jih posušimo, obvezno namazati z vazelinom. — Usnjeni kolenski ščitnik varuje kolena pri plazenju skozi ruševino, ko moramo kleče skozi tesne prehode. — Delovna obleka — kombinezon varuje pred umazanijo v ruševinah, ki pa ne škoduje obleki. Zato ima reševalec tako obleko med reševanjem stalno na sebi. — Zaščitna očala varujejo oči, ko delamo v ruševinah, ko prebijamo zidove, razčiščujemo ter na-tovarjamo grušč. Nadalje ščitijo očala pred letečimi delci od spredaj in od strani. Reševalci pa jih nosijo samo, če so izspo-stavljeni takim nevarnostim. (se nadaljuje!) Iz žrebanja. Uroš in Saša sta morala gledati v strop, ko sta iz koška vlekla križanke. mm NA GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ Glasila postajajo vse bolj stvar delavcev in kolektiva. Obveščanje je sestavni del dobrega gospodarjenja. Glasila so nepogrešljiva za delovanje sindikatov, pri osveščanju in mobili-ziranju samoupravljalcev za razreševanje nalog, zlasti zapletenih. Stabilizacija je na primer tudi boj za socialno varnost delavcev. AKCIJSKI PROGRAM TOZD ROS ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE III. KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV Kljub uspehom, ki smo jih dosegli pri razvoju in utrjevanju samoupravnega sistema in odločanja delavcev v vseh bistvenih vprašanjih pridobivanja in razporejanja dohodka, tudi v našem TOZD ne moremo biti zadovoljni s trenutnim stanjem. Slabosti so predvsem: nerodnosti pri izvrševanju delovnih opravil, premajhna odgovornost in včasih celo brezbrižnost pri izvajanju sprejetih obvez in nalog. Zelo težko si utirajo pot novosti in pozitivne spremembe v načinu poslovanja v naši temeljni organizaciji združenega dela, katere skušamo vpeljati skladno s sprejetim programom varčevanja in stabilizacijskim programom, ki ju je sprejel DS temeljne organizacije. Da bi odpravili navedene slabosti in pomanjkljivosti je DS temeljne organizacije v smislu priporočil 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije sprejel naslednji akcijski program: 1. Poiskati možnosti in pota za povečanje odkupa jeklenih in kovinskih odpadkov v količinah, ki so potrebne za izpolnitev količinskih planov v letošnjem in prihodnjih letih. V ta namen stimulirati delo komercialistov in vodij skupin z ustreznim načinom nagrajevanja. Odgovorni: Vodje poslovnih enot, komercialisti, nabavna služba. Z Izpolnjevati organizacijo in tehnologijo dela, da bi kar najbolje izkoristili delovna sredstva in čas: — dati večji poudarek sortiranju in izdvajanju boljših kvalitet odpadnega jekla, ki prinaša večji dohodek. Delo organizirati tako, da bodo sortirci za čim večje količine odbranega železa boljših kvalitet, stimulirani; — izboljšati sodelovanje z krajevnimi skupnostmi, s ciljem povečanja odkupljenih količin starega papirja in železa; — z istim ciljem izboljšati sodelovanje s komunalnimi podjetji; — poskrbeti za hitro natovarjanje in raztovarjanje vagonov (v predpisanih rokih). Odgovorni: vodje poslovnih enot, vodje skladišč. 3. Pospeševati inovacije, racionalizacije in koristne predloge, ki se nanašajo na odpravljanje pomanjkljivosti pri delu in ki v končni fazi doprinašajo k znižanju stroškov. Odgovorni: Direktor TOZD, vodje poslovnih enot 4. Še naprej pospeševati in razvijati politiko sovlaganja sredstev v DO, kjer so viri odpadkov, ki so predmet našega poslovanja. Odgovorni: Celotno vodstvo TOZD in DO 5. Izvajati program varčevanja predvsem: — v porabi goriv, maziv in hidrauličnih olj, s tem, da posvetimo večjo skrb vzdrževanju strojev, tesnosti spojev itd. — v porabi drugih oblik energije — v porabi osebnih zaščitnih sredstev Odgovorni: Vodstva poslovalnic, strojna služba 6. Poenostaviti in izboljšati obveščanje delavcev — s pravočasno dostavo gradiva za seje in drugih gradiv; — z informiranjem delavcev tudi o manj pomembnih vprašanjih ustmeno, v samoupravnih delovnih skupinah. Odgovorni: Vodstvo TOZD, delegati samoupravnih organov, IOOS in vodje sindikalnih skupin. To so bile uvodne misli IV. srečanja organizatorjev obveščanja, urednikov in članov uredništev glasil, ki izhajajo v delovnih organizacijah. Okoli 200 predstavnikov teh glasil je 2 dni zasedalo v portoroškem avditoriju. Poslušali so štiri predavanja. Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov je govoril o temeljnih nalogah sindikatov — danes, Jože Smole, član CK ZKJ je govoril o vlogi in odgovornosti novinarjev, Tone Vahen, predsednik republiškega komiteja za informiranje je govoril o novostih za boljšo organizacijo obveščanja sploh, dr. Tomo Korošec pa o novinarskem jeziku in časopisni stilistiki. V petek, 11. decembra popoldne pa so se udeleženci tega srečanja razdelili v 3 skupine, ki so obravnavale vsaka svojo temo. Prva o uresničevanju sindikalnih stališč o obveščanju v združenem delu, druga o varčevanju pri tiskanju glasil in biltenov, tretja pa o grafičnem oblikovanju glasil. O ugotovitvah teh komisij bomo poročali, ko bo izšel takoimenovani Zeleni bilten republiških sindikatov v katerem bodo objavljeni tudi izvlečki govorov vseh štirih govornikov. V tem prispevku objavljamo samo nekaj misli člana uredništva našega glasila, ki seje srečanja udeležil. Srečanje je bilo delavno, za nekatere celo preveč. Niso vzdržali do konca ali pa sre- čanja niso vzeli dovolj resno. Vinko Hafner je med drugim govoril tudi o tem, da je obveščanje sestavni del dobrega gospodarjenja in da se je za dobro organizacijo in bogastvo oblik obveščanja potrebno potruditi tako, kot za uspešne poslovne poteze. Drugo je vsebina obveščanja. O čem se sme pisati oziroma obveščati o čem pa ne, nikakor ne bi smelo biti pod vplivom strokovnih in vodilnih delavcev. Na to misel se je sijajno povezal Jože Smole, čeprav je govoril drugi dan. Jože Smole je v bistvu dejal, da nima nihče pravice odločati o tem, kaj se sme pisati in kaj ne, da se dela samoupravljanju največja škoda s tem, ko se ljudem ne pove vsega kar se ve in tako kot je. Kdor zakriva dejstva, resnico, je proti samoupravljanju. Torej ne gre samo za vpliv vodilnih oseb ampak za kakršenkoli vpliv. Kaj pa je s službeno ali uradno tajnostjo? Kateri podatki in kaj spada v to področje je samoupravno dogovorjeno in z zakoni ali s pravilniki določeno. Mora biti, in to je seveda pri obveščanju potrebno upoštevati. Pravzaprav je tudi Tone Vahen govoril o tem, ko je govoril o novostih v normativnem urejanju obveščanja v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, občinah, republikah in pokrajinah ter v federaciji. Znano je kdo so ustanovitelji sredstev obveščanja. To so največkrat naj- višji politični ali samoupravni organi, toda to samo po sebi še ne zagotavlja odprtosti obveščanja. Lep primer za to je Kosovo. Novost v tem sistemu naj bi bila — podružbljanje obveščanja, to pa ne pomeni nič drugega kot to, da vzamejo sredstva za obveščanje v roke delavci in občani sami. Uveljavitev teh novosti bo dolgotrajna saj že zakon o tem pripravljajo 3 leta in še nič ne kaže, da bo predlog kmalu v razpravi. To pa ne pomeni, da se v smeri podružbljanja obveščanja ne more ničesar narediti. Stane Koman & Pripadnikom naših oboroženih sil čestitamo 22.december! * Spominska fotografija s podelitve zlatih značkDINOS dne 14. 12. 1981 v Ljubljani NAŠI LETOŠNJI IUBILANTI-25 LETNIKI Vodstvo naše delovne organizacije vsako leto decembra meseca v imenu vseh delavcev podeljuje zlato značko delovne organizacije vsem tistim, ki so že 25 let pri Dinosu. Letos je bilo takšnih 10 in sicer: MARTA BITEŽNIK — Nova Gorica KRISTINA BREZNAR - TO Bohova KAREL CELIČ — Novo mesto FRANCKA DIČEKO - Kočevje JOSIP FORCA — Murska Sobota EMIL GRAŠIČ — Dravograd PA V LA GRUDEN — Nova Gorica MARIJA HORVAT — TO Ljubljana STANE MANCINI — Ljubljana RIFET MIDŽAN — Ljubljana ČESTITAMO! Slavnostni sprejem jubilantov je bil 14. decembra v Ljubljani. Na povabilo se je odzvalo 7 jubilantov. Manjkali so: Rifet Midžan, Kristina Breznar in Marija Horvat. Slovesni podelitvi zlatih Dinosovih značk in pismenih dokazov o prejemu so prisostvovali: direktor DO DINOS Vladimir Kralj, drektorja obeh tozdov, Rafael Kravcar in Stane Pesjak, predsednik delavskega sveta DO Bojan Zorec in predsednik sindikalne konference DO Anton Založnik. Predsednik delavskega sveta DO, Bojan Zorec in direktor DO, Vladimir Kralj sta jubilantom zlate značke podelila in v imenu vseh delavcev čestitala, tovariš Kralj pa je na jubilante naslovil tudi ne kat prisrčnih zahvalnih besed in jih povabil na kosilo. S. K.