^^^^^^^^^^^H      ^^^^^^^^b                 .^^fl^^^^^       fl^^H^^HI^HI^^^M   ^^^^^^^^^^^^^k      ^^^^^^     ^^^^^^^k           .^^^^^^^^^b      ^^^^^^^m^^^^^^^k     _^^_^^_^_                           _^^^^^     ^^^^^^^                                     ^^^^^^^^^^^^                     .^^^^^k.             ^^^^^^^^^^^

III. Ml
•Sovenskl Nmd* v«l|a p# p«iHi
ai knje bhrie Avstro-Ogrske:                          a Ncatflo*
jrf^ *»p*J -prej.   .   k «0--     četo tete «„*,   .   .   .'  .   K W_ tertlete    J         J    .   *    .* 15 -        • Ancrfko ta m đrufc defele: • mmte.....55°     <**> ■«*> aapr«)   •   .   .   .   K 70--
Vpateijefli glede Ineratov te naj priloži a odgovor doptsnlea alt nurnki tprarmlrtr* (ipodaj, pritltfje, te*». IiHUn allca *L gf t*Uft>. *t »0.
brenti   se  artnujo  po   Bmfaljeaeai progon  ta  tkcr  1 mm  vteok  ter
&mm*nk prodor: enknt po l?vhL, dvikrat po UvfaL, trfknt po 10vio.
Po»UaK> (caak prartor) 30 vto, partt ta »hvale (eoak ppottor) 20 vlaarjcv.
Pri večjlb taserdfah po dogovora.
*#?i mrtfelM Hj atiljtjt NfiMN «»4* 19* !)• —fiafnHt*« IM
■a stat pitaeac iar«Cfce brez »»tlalve deurja at m w*rtm9 ttUkm •titttL
„Norotaa Tiskara«« tal«f«a at »a.
.Slovenski Narod* velja v L|»ftlfaali dostavljen  a*  dom  ali če ie bodi ponj:
eelo leto aapraj   .   .   .   .   K 58*— I četrt leta napiej .   •   •   •   K 15 — pol leta       .       .....29-— | na mesec     ,       .   .   .   .    K 3r—
Posameim itevilka velja 30 vlnarjev.
Dopisi naj ae frankirajo. Rok opisi se nevrača)o. Urctotttroi KaaAova  allea «t. S (v L aadstr. levo), talafa« *• M
Ferdinand Seidl:
Rod noj sb potegne pravična državna ir.-jo med ]ugos!aviia in It lija ?
Katera svojstva, ime] državna me ja, Ko določamo državno mejo si po/.iv-Ijem ov zavest njen namen. Le - ta iz-faaja iz namena, ki ga ima država.
Oržava   je   zveza   ljudi, ki   hočejo
skv  no   ustvariti   in   pospeievati   svojo
njo. Država ima torej troji namen:
iruje naj  državljanom  življenje  in
*r*v*rje, 2. Lzbcljšuje naj jim življenje in
)odpira v pridobivanju imenja, in 3.
ii naj jih vnanjega sovražntka.
Za  prirodno skupino  Ijudij,  ki  naj
združijo   v državo,   smatramo   n a-
d, Najočitnejši  znak  naroda  te  nje-
*,:>va enotna govorica (jezik).
Državna meja bodi torej: 1. mejna ;. ozemlja, na katerem narod str-lieno prebiva, 2. zaključuje naj to ozernlie v prometnem oziru ter pušča !e glavne prehode v sosednje države, in 3. zaključuje naj to ozemlje za uspešno obrambo. V smislu druge in tretje zahteve tvorijo tekoče in stojeće vode in pa gorovja kot razvodja zaže-Ijer 3 mejo — vsaj po dosedanjih na-■wih.
Ako te zahteve pretehtamo po njih vuijavnosti. jim   ne prisojamo enake vel ave.    Bližnja    mirovna    konferenca naT?ierava z& mednarodne   spore usta-n*1 iti  sodišče in zabraniti nasilno pori   lavo z orožjem, ki jo je doslej iz-Uo čiovestvo, kot barbarsko dedšči-Jv iz davnih   predzjrodovinskih   časov <Ji'   sedanje   prosvetliene   dobe,   ki   je 2U>novala  in   irpopolniuje  me dna rodno €k' o.    Potemtakem   izpubljajo   obrambo e   ali   strategične    sposobnosti   dr-f   ne me je na velja vi.   Tem več telit-Bc   ti    pristoja    dandanes    zahtevi.   da b   dl  državna meja narod no-i a   m e j a.   Ker pa novi   nazori se >   preizkušeni,   je  treba,   da   dopu-mo    različna    mnenja    o    tehtnosti or enjenih tren svojstev ,ki naj odliku-■   ) sprejemliivo državno mejo.
PremotHti     hočemo     torej     zgolj
st arno in   oziraje   se na vse   tri za-
ht ve, katera geografska crta
*>     bila   sposobna,    da    tvori,
gajoč    od    Karnijskih    AIp
» A d r i j e med  slovensko Ljubljano
laškim  Vidmom državno mejo,
bi   ločila   Jugosiavijo    in
alljo.
Ozemlje,   ki na\ se delL   Oglejmo
najprej ozemlje, ki naj se deli.   To
emlje   leži  med    Karnij^kimi   Alpami
pa Adrijo.   To   ozemlje   sestavljaio
geografsko   in geološko   tri   enotc:
■   Julske Alpe, 2. Dinarsko gorovje in
Beneška ravnina.
1. Tik ob Karntjske Aine in Kara-mke, ki teko oboje približno v smeri I zapada proti vzhodu. na njih južni ram* mejijo po vrsti od zapada proti :hodu    Južnotirolske    a)   Dolomitove fpc,  BeneČanske   Alpe  in    b)   Julske fpe   (z  vStetimi   Kamni?kimi   Alpami). ižnl  rob   Julskih    Alp   (in    Kamniških lp) tvori crta, ki je v geološki zasno\i ;orovja prav določno izražena. Ob nji }f. oblastno,   nad 3000 m segajoče   go->vje strmo odkrhnieno.    Ta crta za-2nja pri 2agi (med Bovccm in Koba-.dom) in teče proti vzhodu mimo Pod-brda in dalje mimo K ran ja preko sav-yke doline in se nadaliuje mimo Kam-nika. Ta znamenita crta se razteza 150 km daleč. Skoro vzporedne slične crte Jo    sprem!iajo.     Poglavirne     gradberte Strukturne) crte v geološki stavbi Julskih Alp, to bodi poudarjeno, teko torej ob  njih južnem   in ob   njih severnem robu od zahoda proti vzhodu  (alpska smer).
Pojem Julske Alpe iamljemo v smislu prof. A. B o e h m a, ki je 1. 1887. utemeljit namesto prejšnje umetne, novo, prirodno razdelitev Srcdnjeev-ropskih Alp. Vodilne misli so mu: Gorsko skupino znači v prvi vrsti njeno gradivo fn nfena geološka zgradba. Obo*e ji namreč dotočuje licef fizloic-nomijo), fn jo loči od sosednje skupine, k! ima drugo gradivo In zaradi te*a drugačno vnanjost. Gorske sktipke lo-čilo cd sosednjih skuokov vmes vre-za^e doline. — V strokovnfti krojnii so Bohmovo razdelitev sološno Riiznali. Zator^i jf sledimo tuđi tu.
Ta avtor je samo ćosleđno Izvede! načelo* ki se v sedanli seocrafiii ort- *
znava splošno za temeljno načelo. Novodobna geografija se rmatra za pri-rodonisno znanc^st, ki postopa po ine-todah priroiopisja. ako hoće v nblikah zemcljskega površja poiskati prirodne skupine in skupinam prirodne mejc. Prirodopisje iemlje predmete, ki jih hoče med seboj omejiti, no zahtevah pravilnega lo^ičnecja mišljenja v c e-1 o t i. to je po vseh njih hust\ cnih zna-Kih. in dogega na ta nasjin n r i r o d n o delitev: ne jenilje ji'i po samo i c d u c m 2n:»ku, ker to vodi do umetne d e I i t v e. Po teh načelih borno tuđi našli prirodno mejo Italije nasproti Jugoslaviji in mosrli io bo?n<» primerjati s crto. ki se z italijauske strani označuje kot zažcljcna vprirudna mcjn Italije^.
Po  razdelitvi   sezajo   Julske   Alpe od  Tilmenta  Dri  Tolmezzu  do  Savinje pri Braslovčah 130 km na dalcč in ka-žejo   tri   odde'ke.   li   so:   1. Rabcljske j Alpe  s  Triglavom   (2S64 /t/I  in  Sivcem ; ali  Kaninom  (2592 m). 2. Kamniške ali ! Savinjske Alpe z Grintavcem (2554 nu, ! 3. skupino  Breginjskega  Jaiovca  (Jalo-, vec = Monte   iMageiore   1615 m).   Ta I skupina začenia ob izlivu Pontebanske : Bele v Tiiment in spremlia Sočo ob nje : desnem bregu mimo 2age, Kobarida in | Tolmina  do Kanala. j         Juske    Alpe    so    ogromna    ploča,
zgrajena večinoma iz apnenca in dolo^ mita. dol:Ta 130 km. široka do .35 km in debela  do 3 km.    Na  površju  ploče je ■ izobrazila     erozija     izpodnebne    vode I vrhove   in   grebene   ter   je   zarežala j vanjo globoke doline v raznih smereh. Cnotnega   glavnega   grebena i v Julskih Alp ah ni, posebej tuđi v j Rabeljski  skupini   ne,   m  Triglav  se i ne  dviga  iznad   kakega  glavnesa   gre-j bena, nego izklesan je na početku enega   med   stranskimi   grebeni.    Spričo  teh  razmer  tuđi  kake glavne      podolžnc       razvodni c e,   dobro   vidne y   izobrazbi   (reljefu)   gorovja  ni.    Vodopisne  (hidro-j  grafske)   razmere  v  Rabel.iskih   Alpah i so nekaj prav posebnoga. Poglavitni iz-virek    Save    je    na    severnem    robu ogromne    ploče    (pri    Kranjski    gori). I Mlada  Sava   (Dolinka)   teče ob  sever-| nem robu ploče proti vzhodu in snrejc-ma pritoke iz ploče (Pišnico, Mojstran-sko  Bistrico)  potem  se  pa  obrne proti jugovzhodu in prerezala ie v tej smeri p o § e v n o    vso    ogromno    pločo    ter tako cdločila Kamniske AJne od glavne, to je Rabeliske skupine. Blizu južnega roba ploče, ki gradi to skupino, prihnja na dan drug močen izvirek, ki velja za izvirek Bohinjske Save. Le - ta je prerezala gorsko pločo tekoč proti severo-vzhodu.  dokler  si  je  pridobila  iztok  v strugo Save  Dolinke.  Iz obeh  pritokov združena   Sava zanusča   pločo Julskih Alp na nje   južnem   robu nad Kra-njem, dasi je začela svoto pot na nje severnem  robu!    Tuđi  Soča  izvira bliže  severnemu    robu  nego   južnemu; zarežala si je strugo proti  iugozapadu mimo Bovca tekoč srloboko v mogućno apnenčevo    pločo,    ter    zapusča    njen južni rob   pri   2a gi pod   Bovcem   in Kobaridu. Ker sta si toka Save in SoCe kolikor toliko nasprotna, tedai moremo med  njima   zacrtati   razvodnico;   toda 1c - ta   poteka   kot   nepravilno   rrgljnta crta vobče v smeri od severa proti jugu torej kot prečnica čez Rabeljske Aipe. in ne v njih podolžni smeri. ki gre od zapada proti vzhodu.    Ta   razvodnica torej ne more veliati za glavno razvod-nico v običajnem  pojmovanju.  Ker so Rabeljske Alpe na južni strani izredno bogate   na   izpodnebni   padavini,  imajo ondi   dovolj   vodotokov:   zatorej    moremo že   samo   malo   kilometrov   (30) proti zapadu od   Savsko - Soške   raz-vodnice    zacrtati    dni£o   tako   prečno razvodnico med Sočo na tej strani. Til-rnentom in Terom na drugi strani .Ka-kor  teče   prej   imenovana   razvodnica preko Triglava,  tako   teče  druga   razvodnica preko   Kanlna proti   jugu Čez Matajur.    Obe   razvodnicl   sta postali  politični  mejl:   Triglav o v a tvori kos deželne meje med Kranjsko in GoriŠK6, Kaninova pa — Če tud!   ne   dosledno   potegnjen — kos   državne   meje   med   Goriško   m Italijo. Triglavsko razvodnico odfikuje prednost da   je kos   razvodnice   med Adrijanskim in   Crnim   morjem,   torej kos Klavne  razvodnice  celotnesra alp-skega posorja. Obe razvodnici sta tmll kosa dveh variant, kl se predlagala sa bodočo državno mejo med Jugo*lavi)o in Italijo. Prav zaradi tega trna ja iirneje i^remotrllL
Na severnem rnbu Rabeljskih Alp je med njirni in Kaniij<kimi Alpami razvodie med Dravo, ki teče v Crno inorje in Tilmentom, ki teče v Adrijo. To razvedje se nahaia v globoko med obe alp: ki skupini zarezani Kanalski dolini in sieer blizu Trbi.^a pri vaši 2ahnici (SiO m).
2. Na južnem robu velike Rabeljske skupine Julskih Alp neha alp>ko vele-gorje oh imenovanih značilnih geoloških crtah Kobarid - Kranj in začenja se srednje gorovje. ki ne pripada več alo-skemu. nego drugeinu gorskemu se-stavu (sistemu).* V ondi zacenjajoćem gorovju ne teko vodilne crte več v al,i-ski smeri od zapada proti vzhodu nego v smeri odsuverozapada (N W) pret! jugovzhodu (S E). V tem gorskem se-stavti teko gorski grebeni in hrbti in visoke planote (Trnovska Hruška in Sne/rnkova planota itd.) in med njimi ležeče značilne vodne struge in doline vsc vzporedno v sme^j proti jugovzhodu. Onozarjain 1c na jedno tako premo Crto: Kobnrid - Sv. Lucija - Idrija - Lo-eratee - Ccrknica - gorenfa Kolna -Ogtflin in dalie. To ic skoro 200 km dolTa crta, ob kateri so se nastanile različne tekoče in stoječe vode CSoČa od Kobarida do Sv. Lucije. del Idrijce, Hotenjica. Unica, gorenia Koloa, potok Dobra pri Ogulinu in pa Cerkniško jezero) ter io izdelale v vrsto dolin in Icntlin. Tuđi globoko korito iadranskega mori a je zasnovano ob tej vodilni (strukturni) smeri.. Ob teh crtah se je zasnovalo tuđi Dinarsko veleeorje v Dalmnciji in v Hrvatskem primorju. Zatnrej tmennjejo sreolosri in geoimifi onde^nio smer N* W — S E dinar sko smer. — Ta smer je zna-č i 1 n a za orografsko in hidro-grafsko strukturo balkan-skega pol otok a tuđi še daleč od Hdrapskc obali v niecrovi notraniščtnl še preko Sarajeva. Vsak dober noveiši nrografski zemljevid kaže to jasno, še bolje pa noočitnje to dejsh'o eeoloSkl zemlicvid. Ob crti 2asra - Koba-rid - Tolmin - Podbrdo -Kr a n j začenja torej Balkanski poluotok.
• Ker geolnSVa mclna črfa ob stntiem fit^nem robu .?t:1skih Aln na OnriSkem in Nofranfskem na navadnfh bolskih zemlje-vidih ni dovolj očima začetnikom v zemlie-pislu, tn se pravi, ni označena ne po kaki večij reto. ne po kakem znanem mestn. so nrcdlaTaft za Sols^o raho že različne mefne črt«?. V novef?em času fe urlooročil seotrraf nrnf. K r e b%s za oraktičnn iu^no meio Alp VinavsVn đolfno. kf Je zaradi strmew roba Trnnvske plannte na vsaVem iremifevfdu rarfo^na: znači jo trdi mesto Gorica. Ta mejna *rta na nf dann v prirodi, neqro ie izbrana 1c 7.3 šnl^ko rabo.
(Dalje ffrihodniič\)
VJmer PrBlftiST" polltlfnem položaju.
Sef iu^nslovanskejra dopisnesra urada dr. Jank-> Simrak fe imcl razjro-vor z ministrom ^a notranie stvari Svre-tozarjem Pribičevičo.Ti o sedaitrm no-l'iičncm polo3!-i'u kraHevine SHS. Razgovor ^e je razvil tako-le:
V kake sknnine se bodo. p. minister združile stranke v državnem vreću in konsntiianti?
Odgovor: Osrednja Tusroslovanska demokratska stranka, ki bo obseerala Srbe, Hrvate in Slovence, ie neodlož-Iiiva narodna in državna notr-ba. Prvi irriDuIs za snovanje te stranke so dali Slovenci, ki so me pozdravili s svojeea zborovania in sem jim z^ito od srca hvaležen. Ne ven, v koHko so moVi prijatelji v Liublian!, Saraievu in Splitu naredili dosedai o vprašanju osrednje enotne stranke, ker sem nre-več zaposlen v unravnih nafccran. Pre-nričan pa sem, da đ^lajo Do svoBli mo-čcb. In defati je treba za njo Hi hitro, ker se vedno bol? razvFla razfcroiera-me ▼ 0aiem poRtlćncm žfvljenla, pa M blfa zato žafostna slllc^ ako M stooflo ▼ narodno fwcdstavnl§tvo ali državno vcCc kaki* 20 straa*, koiffror tih hnamo dattes aa teritorita kralf^rin« SHS. Bili taka strankarska mešanica imponirala velikema zapadnemu sveta \n bi li btl to dokaz našejni enotnesa sedan:ejra edlnsrva, Če se pomisli, da so vse te stranke pokrajinske in pri tem ražen srbsko-hrvatske koalicHfe vse ometene na srbski. hrvatski at? slovenski dcl naroda. Prenričan sem. da tuđi stranke t Srbili, katere vodljo liudie Sirokeo ob-aoda. občsOio potrebo^ <U oqpaaisiffa|o
eno stranko, ki bo obsegala ves narod brez ozira na ime. versko ali pokrajinsko mejo. ter da uvidevajo. da vse nasc dosedanie politične stranke spa-c'ajo v zjjodovino, pa ne v sodobno politično življenje.
Kakšno stališče bo zavzela Jugo-slovanika demokratska stranka na-pram vnrašanju notranie ureJitve kra-ljcvLic SMS ?
Nočem ničesar forsirati in delati s silo. Samoobsebi se bo zdrutilo ono, kar spada skupai in je potrebno za velike probleme aktualne politike. Ta stianka bo zastopala idejo aarodnesa in dr/avnega edinstva ter bo stremila za tako državno uredit\ ijo, Ki bo konč-no obračunala z vsemi pokrajinskim! vladaml. z vsemi avtonomiiami in zgo-duvtnskimi preostankL Govoriti hočem tako, da rne lahko razume ves narod. Kakor se je v narodno edinstvo utopila kraljevina Srbija, tako naj izgine v n-em tuđi Hrvatska. Dalmacija. Bosna, Vojvodina, Slovenija in Crna gora. Naša stranka bo torej, da rabim izraz, ki je danes v kurzu, strogo centralistička. Do skra'nlh konsekvenc hoče izvajati svoj program, politično edinstvo države. Pripustila pa bo tuđi narodno samoupravo v okviru obćin. okrajev in okrožij. na široki podlagi. Seveda pa se bodo morali ti okraji srraditi na podlagi gospodarskih in prometnih potreb, a ne v okviru starih z^odovinskih mei. Razume se. da bo ta stranka imela tuđi smisel za velike kulturne in gospodarske narodne potrebe, ter se bo trudila, da se s svojim delom priblifa idealu socijalne pravičnosti, gospodarske ena-kopravnosti, za katerim streme široki Kloji naroda,
V Parizu se ic osnovala Jugoslo-vanska demokratska liga ffiT Inicijativo dr. Lorkoviča. Kako stališče bo zavzela proti lipri Ju^oslovanska demokratska stranka? Kaj vi mislite v obče o tei ligi?
O Jugostovanski demokratski flgi ne morem mnogo povedati, razven nje-nega programa, po katerem naj se na$a država tako organizira, da postanejo skupne samo nekatere zadeve, druge panoge državnesra življenja oa naj bi se prepustile avtonomijnm posameznih pokraiin. Sicer sem tudl imel priliko, prepričati se, da mnogi izmed onih oseb, ki se upirajo kot podpisatelji zna-nega proglasa te lige, o tem de!u programa spioh nišo bili obvešćeni. tem-več so mislili, da gre predvsem za nekako prosvetno združenje brez političnih tendenc. Ko so preči tali program lige. so bili sami iznenađeni nad njegovo vsebino. Nekateri dngi zopet so dali svoj podpis iz oportunitete. ker so leta in leta živeli daleč od naroda ter so bili po krivih informacijah zavedeni v mnenje, da je taka konstrukcija maksimum tega, kar se da izvesti v smeri politiCnega edinstva našega naroda.
Nekateri zagrebški politični krogi so užaljeni zaradi razdelitve mandatov v Državnem veču?
Minister PribiČević je na to odgo-voril: Ne morem razumeti tega nezadovoljstva v nekaterih političnih skupi-nah zaradi razdelitve mandatov v za-časnem narodnem predstavništvu. Čudim se, kako morejo v današniih raz-merah tako dlakocepiti. da bi moral vsak mandat predstavljati matematič-no enako število prebival.stva. Danes gre za začasno predstavništvo naroda, katero ne izhaja iz splošnih volitev. Državne meie nišo fiksirane, pa je zato glavno, da ie v tem narodnen predstavništvu zastopana vsaka pokrajina, ni pa glavno, s kolikim! mandati je zastupana. 'Kadar pa bo šio za veliko ustavotvorno skupsčino. takrat bo prišlo načelo sorazmernega zastopa do pcpolnega izraza. Ko bi hot:Ii Srbi iz dosedanie kral!ev*ine Srbije natančno preračunati, koliko je žrtvovala Srbija v boj« za narodno ujedinjenje in kakšne so bile žrtve ostalih naših pokrajin. kakšna bi potem bila ta dlakocepska matematika. — V enem delu hrvatske-ga časopisja se graja, zakaj se mini-strski svet ne drži navodil, ki mu jih je dala delegacija Narodnega Veča za po-gajania v Đefgradu.
Minister Pribičević je nato odgovo^ ril: Slišim, da ugovarjajo gotovi politični krogi odredbam ministrskega sveta v Belgradu ter se pri tem sklicujejo na navodila, ki jih je dobila svoj čas delegacija Narodnega Veča za svoje dogovore s takratno srbsko vlalo. Zdi se ml da smatrajo oni ta navodila kot kako ustavno nagodbo in nekako državno pogodbo med Hrvatsko in Srbijo in da marljivo i$čefc> krSitev teh navo
dil. Čudim se, da se še vedno dobe narodni Ijudje. ki ne morejo prekoračiti onih mej. s katerimi nas je ločila av-stro-ogrska monarhija. Dotično navodilo spioh ni nikakšen državnopravni akt. še manj nekaj podobnega, kar je sveto pismo za vernike. Ko smo preSIT k organizaciji države, se je pokazalo, da to navodilo spioh ni izvedljivo. Ako mora n. pr. hrvatski ban voditi vladne posle po direktivi državnega resort-nega ministrstva in ako stoji pod kontrolo kraljeve vlade, potem je nemogo-če. da bi bil imenovan po predlogn hr-vatskega sabora in da bi bil saboru ođ-govoren. Se mani pa se more pojmiti, kako bi mogel funkcijonirati §e naprej hrvatski sabor, ako ne funkcijonira nift srbska skupščina.
Gospod minister, sptošno opažamo, da. se v gotovem delu Časopisia, posebno v Bosni, razvija agitacija za nekako Veliko Srbijo, ki more konsolidaciji kraljevine SHS. ravno tako ško-dovati, kakor agitacija za Veliko Hrvatsko.
Minister Pribičević Je nato odgovor il: O agitaciji za Veliko Srbijo vam morem reci samo par besed. Najvefi agitirajo za njo oni, ki so se za njo naj* mani borili. Srbija se je morala odločitl za problem delnesra ujedinjenja naroda v zmisJu Velike Srbije, ali pa za problem popolnega ujedinjenja našega tro-imensketra naroda. Odločila se je trn drugi problem. Za to rešitev je pretr-pela največje muke, ki j:h pozna zgodo-vina. Iz te svoje odločitve je izvedta lojalno skrajne konsekvence In zato bo ostala njena vloga v zgodovinl na-?£ega naroda vedno velika., Oni, ki io hočejo sedaj s svojo neodgovorno agitacijo desavuirati pred vel. kulturnim svetom, posebno pred svetovno mirovno konferenco, so preveč neznatni, da bi morali škodo vati velikemu delu narodnega ufedinienja, kl bo ▼ nafkraj-šem časa kronan z mednarodnim pii-poznanjem kraljevine SHS. Pristavljam, da v Srbiji ni stranke, kl ne bi obso. jala ravno tako te velesrbske axftacQe. kakor obsofajo velehrvatsko. Obe xa-sledujeta isti dli. kakor nali narodni sovražnfki. Ta c!l| je, da se omeji jugo* slovansko narodno In državno ntafinjo-nje samo na srbskl del naroda,
IM in JufiosIovonL
Iz Prage je odllČen pol i tik sporoOf županu dr. Iv. Tavčarju med drugim sledeče: »... Iz Ljubljane se mi poro-ča. da se tam govori in težko prenasa, da so nekakšne Češke simpatije do Italije neugodno uplivale na prijateljsko in zavezniško razmerje Cehov k Jugoslaviji. SreČen sem. da tahko take domne-ve na temelju oficijalne izjave našega ministrskega predsednika dr. Kramafa znižam na pravo mero; mi vsi na Ce-škem se š to izjavo do pičice strinjamo in smo odločeni na nji trd.io vztrajatL (Dne 12. t m. je izjavil ministrski pred-sednik dr. K. Kramaf na prvi seji za-stopnikov Češke državnopravne demokracije v Pragi sledeče: »Da nas veže z Jugoslavijo globoko, trdno. nezlomljivo prija« teljstvo, mi ni treba ponavljati, in mi obranimo to prijat e 1 j s tv o večno, pa naj govori kdorkoli kar hoče!« (Na-vdušeno pritrievranje se v dvorani ponavlja. »Zvestobo za zvestobo! Opomb. ured.) Seveda imamo v Italiji še došle! na desettisoč svojih ljudi, smo za gostoljubnost ki io uživajo v Italiji, hvaležni ter moramo le želeti, da bi se nam kmalu zdravi vrnili domov. Toda vse to nima nobenega vpliva na prijateljsko in zavezniško naše razmerje do Jugoslavije. Ako hoćemo Va5e upravi-čene zahteve z uspehom podptrati, mo< ramo biti močni pred mirovno konferenco in ne moremo biti v neprijateljstvu z nobeno vlastjo antantsko. Ve6 dosežemo tuđi za Vas kot prijatelji zma-govite antante, kakor bi mogli doseči kot sovražniki.. .€ Prinašamo ta odio* mek iz pisma češkega politika, ki ima prijateljske zveze z našim narodom, da iznova ovržemo vsa neutemeljena sum-ničenja in dvome v geslo bratov Ce-< hov: Zvestobo za. zvestobol
Od dobro informirane češke strani nam poročajo, da je Cehom neprijetno stišati tajne ali odkrite očitke, češ, ca-pustili so Jugoslovane. Vsak strah r tem oziru je nepotreben; Cehi nišo poza bili svoje zakletve o zvestobi in de-lajo v tem zmislu. Kaka navideznost naj jLgosIovanov ne vara. — Cnako asm ooročajo % druse   <2eSke atraoi:   alfa
Stran 2.
„SLOVENSKI NAROD1  dne 29. januar)* 1919.
2*. štev.
bolte se, da bi se Jugoslovanom izneve-rili, najsi imajo tam onstran pia ali im-pia desideria; velja »zvestoba za zvestobo« in tega ne trdimo le, ampak, kar Je glavno, to ćutimo. — S tretje češke strani nas prosijo, naj Jugoslovanom razjasnimo, da se nam ni treba ničesar bati, toda prehodno delo, ki se kopiči v mladi državi, jemlie možncst, da bi se posvečali stikom z JuROslovani tako ka-kor prej.
Use ima svole mele.
V  nedeljo je imelo društvo slovenskih r.službencev    države    SHS    svoj ustanovili občni zbor. Kć.kor vsako drugo strokovno in stanovsko organizacijo smo z zadoščenjem pozdravili tuđi  to novo združenje. Toda na cbcnem zboru so se odigravali dosodki, h katerim ne smemo   molčati.    Šio je za izboljšanje gmotnejja položaja. Prav. Toda pri tem se je  govorilo    tako    huiskajoče  proti vladi in državni avtoriteti. da to prese-ga vse meje.    Ton za tako hujskajočo govorico je dajal sam jtosd. prcdsednik, drugi aranžerji so mu sledili. Grozili so s štrajkom vsega državnesa uslužben-stva ter predlagali ćelo izvolitev    po-sebnega  štraikovesra  odbora. Ne borno zagovarjali vlade, toda mnenja smo, da prav uradništvo se ne more pritozevati nad nenaklonjcnnst'o vlnde nnpram drž. tislužbencem.    Koliko uradništva je   za časa naše vlade    napredovalo,    koliko starih krivic se je že popravilo.   Pred-vsem pa spominjamo na sij.ijnn reformo prejemkov  liudskošol^kesa   učiteljstva, da ne omenjamo drugih, -ennotni položaj državnih   uslužbencev  izbolj<iijojih   na-redb. Torej s tako vlado se da govoriti. In  sedaj  pridejo  gotovi  sospodje    ter nastavljajo mladi,    komaj  dva meseca stari državnosti nož na prsi, državnosti, ki Še ni prebolela svojih otročjih bnlez-ni, ki si zlasti slede svoieea gospodarstva pri najboljši vol i i ne more biti še na jasnem. V tem položaju tej mladi državnosti   groziti   s   štrajkom   inteligent-nega dela svojih pripadnikov. to se pravi, izpodkopavati njene temelje. Kaj naj potem rečemo o drugih slojih. V nedeljo je vse tako izgledalo, kakor da so gotovi  gospod^e   imeli  s  svojim   nasto-pom povsem druge namene pred očmt, kakor    pa    gmotni    položaj    državnih uslužbencev. Trlaži naj nas. da je velika većina na shodu navzočih uslužbencev obsojala ta nastop.
V  tem pogledu smo prejeli več do-pisov. Od poučene strani se nam piše: Deputacija    državnih    uslužbencev    je svoje  zahteve izroćila poverjeniku  dr. Ravnih ar ju, da iih predloži narodni vladi.    Poverjenik  dr.  Ravnihar   je predložil te zahteve istega dne na seji narodne vlade ter jih toplo zagovarjal. Vlada napram njim ni zavzela odklonil-nega stališča pač pa zahtevala, da se jej  predloži finančni  efekt teh  zahtev. Nihče ne more reci,    da bi to ne   bilo prav.    Vsak pameten in vesten gospodar bi tako postopal. Zlasti v tem slučaju* ko je kazal površen račun o n o-vih   zahtevah   državnih    uslužbencev, da   bi   znašali   viSjl   izdatki samo  za  pol  leta    okroglo   11 milijonov kron. Izmed uradništva jih je bilo mnogo ki so izjavljali, da so novi zahtevki pretirani.  Mimo tega pa je vlada na predicu:    roverjenika    dr. Ravniharja takoj sklenila, da se usluž-bencem izplačajo vse draginjske dokla-de v dosedanji izmeri ter da se jim iz-olača enkratni prispevek za mesec februar v izmeri  kakor  meseca novembra. In v nedeljo je imel gosp. Lilleg ta okus, da je javno naoadel poverjenika dr. Ravniharja! Preden £e je bil predložen vladi finančni  efekt srlede novih zahtev,  je  poverjenik    dr.  K u k o v e c predlagal,   da  naj   se  poviŠajo  draginj-ske doklade za 50 ođstotkov. Vlada je predio« soglasno sprejela ter ga skle-nila    predložiti v odobrenje    osrednji vladi. V isti seji se je sklenilo predložiti v odobrenje tuđi povišanie adjutov pravnim praktikantom in avskultantom. Glede gotovih zahtev n. pr. vštetje vojnih let je bila vlada mnenja, da pripa-dajo redni zakonodaji,    kakor jo bo v kratkem izvrševalo Državno vijeće. Iz teh podatkov naj vsak razsoden človek spozna, ali je vlada zaslužila takih na-padov,   kakor so si jih   privoščili   go-spodje na nedeljskem shodu.
Od druge strani smo prejeli ta - le dopis: »Gospod urednik! V nedeljo je bil ustanovni zbor društva uslužbencev države SHS na slovenskom ozemlju. Na shodu se ie govorilo zelo radikalno o očiSčenju drž. uslužbencev. zlasti onih nemške narodosti. Očišćenja Da bi bilo treba tuđi z druge strani. Menda mese-ca oktobra, torej tik pred prevratom, smo imeli državni uslužbenci zborova-nje v Mestnem domu. Predsednik g. Lilleg nas je takrat najjovoril v sloven-skem in nemškem jeziku. V svojem govoru se je skliceval n a s v o j e a v-strijanstvo ter prlsegal zvestobo cesarju In državi. Te besede so takrat, ko je avstrijska biša že pokala na vseh koncih in kra-Jih, napravile prav mučen vtis. Zadnjo nedeljo pa je imel mož toliko pojnima, da je predlagal vdanostno brzojavko kralju Petru. Mislim, da b! si državni nslužbeitcl, to se pravi, uslužbenci države in kraljevine SHS morali nekoliko natančneie ogledati moža, ki ga postavila jo na Ćelo svoji splošni organizaciji. S »poštovanjem vđanl . . .«
Spomnijajte se
Dražbe su. drila In MetodiL
Razglas generala Mahtra — Stroge odredbe.
Maribor, 28. januarja* (Ljubu kor. Z ozirom na včerajšnje dogodke. Je izdaj Maister nastopno odredbo:
Prebivalstvu! Včerah dne 27. lamana /9/9 se ie madla v Maribora američka komisija pod vodstvom podpol-kovnika Milesa* To priliko ie porobilo nemško prebivalstvo Maribora in tuđi druge osebe mojega območja za skrbno organizirane demonstracije proti Jugoslaviji. Jaz sem sicer podpolkovniku Milesu obliubil. da ne bom nastopal v nobenem oziru proti demonstrantom, kolikor to ni potrebno v vzdrževanje javnoga reda in miru. Proti 1. ponoldne pa so kolnvodje množico na Glavnem trgu nahujskali k izgredom zoper var-n^stne orzanc. pri č e m u r s o se na 2 av rat e n način o d d ali s t r eI i nrnti juzoslovanskim s t r a ž a m. To deistvo i e u r a d-no ugotovlieno. Ker pomenijo ta sovraina dejama zoper mojo vlado uror. ki se mora strogo loviti od ome-nicn:h demon$traci\ in ker ne trrim nlih ponovitve in iih hočem brezpogoj-no zatreti, odreiam sporazumno z oblast mi SHS za Maribor: 1. G ostil-n e in k av a r ne se za p r e i o ob osmih zvečer. 2. Točenje alkoholnih p i i ač v go st ilnah i n kavarnah je brezpogoino prepovedano. — Prestopek pre~ povedi pod /. in 2. se kaznu je s takoj-snjo odtegnitvijo obrtne koncesije. 3. G le d ali šč e in oba kinematografa o st a n e j o do n a d a I j n e odredbe zaprtL Vsake vrste priredit v e (plesne zabave, predavanja, koncerti i. dr.) se prepovedujejo. 4. H iš na vrata m o r a i o biti ob šest: h zvečer z a p r t a. 5. P o osmih zvečer n e sm e n ob e na civilna o s c b a zapustiti hi še; iz-vzeti so uradni posli. U radne osebe se morajo v vsakem sijčaiu izkazati z le-s'timacijo, ki jo je izdala predstojna SHS oblast. O r o z j e vseh vrst se mora oddati v dravski v o j a šni ci do jutri do dv eh po pol d ne. V si or o ž ni list i s e razveljavljajo. Kdor prestopi i določ'fa pod 5. in 6., se tako i aretira.
Ker s o se u d e le ž ili de-monstracije ta di nek d an)\ avstrijski č a s t ni ki nemške narodnosti, ozir oma se d anjt nemško^ - avstrijski častni-ki, ki iih trpim v Maribora, zapovedujem, da morefo te osebe brezpogoj no zapusti-ti Maribor do 30. jannar]a o p o I d n e in okoliš okr ajne-ga glav arstv a Maribor. Ljutom er. Ptnj in Slovenji gra-d e c do J. febrnaria opol dne, b o d i si da se nahaj aj o v m o -j em obm o č jn stalno ali začas no. Kdor izmed imenovanih o s eb se h o preteka tega roka n ah aj at š e v pr e ft o v e~ d a n e m k r a j nt se i z t ir a Čez mejo mojeza območja. Glede ar ad ništv a nemške narodnosti, tako ž e n d pit šč e-ne za, tako š e v s I a ž b i se na-haiajočeza. si prlđržnrem slične odredbe, kakor ht-tro se n zot ovi ni ih aktivna udeležba pri d n ? o d k ih v č e-r a i š n j e ? a dne. Moff nrznni bodo nadzorovfril izvršitev teh određb.
V Mariboru, dne 2*. lamiftria fO/9. General Malster.
Dogodki v Mariboru.
Maribor, 28. fanuaria. (Lf. kor. ur.) General Maister ie spreiel danes od nernško - štaierske  devine vlade    na-
fctopno protestno brzojavko: Protestiram najostrcie proti aretaciji oseb, ki so zbirale vnrašalne roTe o državrM pripadnosti in opo^ariam na to, da je c!r žavni pravdnik v Miriboni izrečno izjavi!, da Je zbirmi.ie izjav iopustno. Ko sem podoclkovmka Milena obvestil o sretacijah, je izrazi! zaradi tega svcie obžalovanie. \k\ vsL ki so bili iz ome-n**ei!C£a vzroka aretirani ne bodo izpu-ščeni na svobodo v dveh dneh. si pri-dnižuicm enake nkrepe r»roti Juc:oslo-vanom, bivniočim v Crradcu. Prosim za brzoiavni odjrovor. De?c1ni jrinvar dr. pi. K a a n. — Oeneral Maister je od-irovoril: »Na VaSo brzojavko Vam ni-7Pnmam. da se zaradi zbiranja vprnšal-nih rol ne nahaja nihče v zaporu. General Maiste r.«
Maribor, 28. Januara. (Li. kor. ur.) Na    trditev    nemškoštaierske    dežclne vlnde v Gradcu, da je državni pravdnik v Mariboru baje označil zbiranje vpra-šalnšh pol kot dopustno. ie iziavil dr.Ora-seHi. da nikonuir ni reket, da bi bilo zbiranje izjav dovolieno. Svoje jasno tc £f>-voril z dr. Kaanom zaradi zbirania pod-P'sov za Nemško Avstriio, ki se je vršilo v Schlossberstti nred zasedbo kraia po jugosiovanskih  četah  In  era  ozimčil kot nekaznlvo. Kar se tića obžalovanja, ki ?a je baje izreke! ameriški podpoj-kovnik MHes v tej  zadevi. more biti merodafna edinole njegova lastna izjava proti okrajnemu plavariu dr. Lajn-§iču, ki se fclasi, kakor znano: I^avflaiB vam, da se vrši šteife «?fasov za Nem-iko AvstrTo tH uroti njei   katero   so vnrlzorfll Nemd bale na iMnrcOe averi* 9cc konitsIfSt popotooma brez arala ▼ad-nosiL IzfaTifaiB« da tćsem dal afkdar aa. kci;a poveOa rm teko Itetfe, kl le, kakar more    »vldetf vsak resen !■  paaaat— (lovak, poiiDliMMiia brezpoinenbao. — (Op. nredniStva. Iz teh falsificiranih te-jav, ki se Jih poslužuje deželna vlada Nemške Štajerske v dosego gvojUi » vsaltcsa popoluoiiia lisnih In pfodHnfan cOiev. |e p«č raxvidao. da ae tmđk
■n Avitffia m n»a otresti staroor-strilskega sistema ln se ravno po pro-slulem ia Bemoraliieai glasa, da aamea posveCvie aredstvo,)
Maribor. 28. lannaHa. (U- kor. ar J Včerajšnje demonstracije karakterizira todi pobijanje šip na slovenskik hiiah, na Mestnem doma in n* duhovnišksm semenišć«. Demonstrantje so se norče-vali iz Sk>ven,ev. čei, da Je Maribor sedaj zopet nemški. Državno zastavo, ki jo je izobesil zasebnik, so obmetavali s snenom in jo skušali strgati rax droj;. Nemško ljudsko- in srednješolsko uči-teljstvo je že v Soli detllo nemSke trakove in deloma privedlo ćele razrede na demonstracijo, deloma nahujskalo mladino in izdalo navodila za obnašanje med demonstraciio. Žrtvi tega huj-skanja mladine sta bila dva ranjena re-alca in ranjen Kimnazijec.
Maribor, 28 januarja. (Li kor. ur.) Ptrnonstracije so se udeležili v veli-kem števlu tuđi mm'ki Ćastn ki in m-mški visokošolci iz Gradca. Da oblasti nišo imele mmenn nastopati proti j mirni demonstraciji, dokazuie pač naj-bolj dejstvo, da nišo pozvale voiaštva, ozroma redarstva, dokler dem nstra-cijc nišo dobile oblike izsredov. Po pr!-ćah je uKotovljeno. da so se iz mnnžice, ko je navalila na Mcstni dom, slikali iz-podbujajoči klici: Knr nanrej! SliJ stre-ljajo v zrak! Nič se ne bojte, v zrak streljajo! Posledica tec:a pozivanja je bila. da se tolna po prvi salvi, ki je bila oddana v zrak, ni umaknila. fermeč pri-tiskala naprej nroti Mestnemn domu.
Mar»bor, 28. januarja. (Lj. kor. ur.l Pogreb žrtev od 27. t. m. se vrši jutri popoldne. K^kor se govori, so sklenili /eleznićarji korporativno udeležiti $e pepreba.
Maribor. 28. Jannarfr- (L?. kor. ur.) Po včeraj^njih izgredih se mir doslej ni več knlil
Maribor, 38. lammrja. H-}. kor. nr.) Nrcoj ob po! 8. je dospela američka komisija v štirili avtomobilih v Velikovec.
NEMCI     NAPOVEDUJEJO     NAPAD!
Gradec, 28. januarja. (Lj. kor. urad.) Duna'ski kor. urad poroča: DanaSnja seja nrovi zorne era deželne«:a zbora se je vršila pod vtiskom doc:odkov v Mariboru. Pred začetkom seje so zborovale stranke, da skleneio svoje stališče z ozirom na včeraisnie dofcodke. Početek se je zaradi tesa zakasail. Ob pol 12. je otvoril deželni glavar dr. pl. Kaan sejo in izjavil: »Pod neposrednim vtisom KTozovitih krvavih dogodkov v Mariboru dajem besedo tako} zastopnikom strank. Kot prvi je povzel. besedo po-slanec Wastian. ki je v imenu nemške demokratske stranke izrazil svoje ogorčenje nad đogodki in sklenil: Ako naj ne priđe v najkrajšeoi čašo do samo-pomočl In neizo^ibnih posledlc. ki bi bOe z njo ? zvezl. se morale čete Iugo-siovanske posadke v Maribora takoj iz-meniati s četami kake ententne vele-sile. Pozivljamo državni urad za zuna-nje stvari, da brez odlašanja izvede na-šo zahtevo. Namestnjk deželnega glava rja dr Rintelen se ie v imenu krŠČan-skosocialne stranke pridružil izvaja-njem pred govornika in izrazil nado. da bo Iz krvi kl je tekla v Mariboru, vzkll. io uresničenje velikih W0sonovih ide] v srećo nemškemu narodu. Poslanec Sup-panz je zahteval v imenu socialnademo-kratične stranke in v imenu nemškega delavstva v Mariboru, da včerajšnie do-jrodke preišce bližnje neslovansko en-tentno povelistvo in da se žrtvam prizna odškodnina. — Deželni gUvar dr. pl. Kaan je nato sporazumno s stranka-mi v znak žalosti in ogorčenja zaklju-čil sejo.
žrtve nemških izeredov v Mariboru.
Maribor. 28 ianuarla* Imena mrtvih pri včeraišnii nemški demonstraciji eo: Hans Bratschitsch. potnik z Dunnia: Mariia Bubik. tat>ptnikova žena; Johan Gorniff. kotlar lužne železnic«: Friđ-rich Loser. meF-tni kniierovodia iz Ptu-
1a, rodom iz Beliaka; Hans Hotsche-TKrar. elan mestn«*fira ojmieffasnecra društva- Identiteta dveh mrtvecev pe še ni moejla dognati. Ronieni so: Josefine Eger. žena šolskeara sluffe; S. Užar. u radnica štaierske ef=;koroptne banke: Frans Ifmiritftchka. nrađnik pivovarne Goss: Josef Filinek. kliučavničar iužne železnice: Konrnd Čhanbal, stroini klju<*?ivniPar; Franz Wacher- kliucav-ničar iažne železnice: Josef Kolaritseh mestni učiteli: Josef Knunlesch. aeiteli moSčanske sole: A^olf Fritz. natakar brez službe: Johan Terbit«. ufenec IV-realke; Karl Huber. zavnrovalni affent: Adolf Amraer, realec: nabriel Kilhar. uradnik tvrdke Wastian & Ktister, Au-eust Brani tzer. železni§ki delavec: Franz Doutpchmann. spr? vodnik: Ed-vard Worner. maeracinor inžne želozni-ce: iS. Saiowitz. srimnaziioc: Ana Sin-erer, vzffoiiiolii^a v nemškem Tochter-heimu: Faula Donnicr. sprevodnikova b'erka in Josef Mlinarič. kramar- Vsi ti ranienci p© nahaiaio v bolnici. 9—10 od teh ie težkn paničnih in bodo kakor sodifo zdravniki. icžko okrcvali- Kak-šnih 15 ranicneev Fe nnliaia v domači oekrbi* V mestu vlada Dooolen mir- Vsi delavci delaio. tuđi v delavnicah Inžne železnice. Jutri v sređo bo i>c2Teb- Baie nameravaio Nemci in nemčurii ob vo-arrebu Drirediti nove vfste demonajra-cifo. Kak^na bo ta demonstraeita sicer ne vemo, a vsekakor ie treba vsestran-ske opreznosti.
Nemd si podaiajo z Nadjari roke.
D«ttL 2S. jammrit. »Ai Uj«« poroča, da so se vrifla med posebnim madžarskim odposlancem m đr2avnim tajnikom dr. Rennerjem pokajanja tiede ožje^a xosfNMlarake«a fai znnanfepoIHlC. nefa cbNžanfe med Nemd in Madžari S skupno silo hočejo v smisla sobotne-ga sklepa mirovne konference vP^ri-zu nastopttl proti Slovmmom te slnian bndo, da aa Taak mmQm twepfećl|o m* dm m jaed J^osl«vafli ■ CiU
Koro *ki Slovenci proti memškim namlstrom.
Narod** vlada SHS v Ljubljani }* prelHa iz Prevali mastopno brzojavko: VeČ ttsoč broječm mnoHca koroških Slovencev, zbrana dne 26. lamiarja /9/9 na fagoslovanskem saboru in zaprisc-ganja koroških vojakov v Gaštanjtu ogorčeno protestira proti sitovitostim obmtjnih koroških Nemcev. ki plenijo in uprizarlaio grozote po slovenskih delih Koroške. Z brati Primorci protestiramo zaeno proti neuprav'čeni za-sedbt stovenskega Primorja. Obljubila-mo zvestobo vladi Jugoslavije, posilja-mo iskrene pozdrave bratom Srbom in Hrvatom ter regentn njed'm'ene države Aleksandru. — Andrel O set. pred-sednik Narodnoga sveta za Mržiško dolino v Prevaljah: Franc G raf en-auer, bivši koroški državni poslanec.
Iz Prevali. Narodni svet v Preva-Hflh ie nstreirel želii nrebivalrev Mo-žiske doline ter ie ooclal o nriliki ime-novania er- doUtoria Grcroria Zeriava. podpred^ednikom nokraiinske vlade dne 18 ianuaria 1919 to le brzoiavko: Doktor Greeor Zeriav. podnredsednik pokrniinsVe vlnde v T.uibH?mi Vzrado-stila nas ie vest. da Va« ie imenoval reiront Alekpandcr oodT»redsednikom pokraiiivske vlade v Liubliani- Pošilia-mo Vam prisrčne ^e^titke k temu posro-čenemu imenovani u v nadi in s prošnio. da blasovolite zastaviti Vaš vpliv. da pe zat-rtane Koroške meie zasismra ter alovansko o/emlie ?im preie očisti vd|-rnioeih nemškJh tnlp da zamoremo prijeti podrobno delo ter se koroškim Slovencem po dolcem zatiraniu zapitrn-ra propt razvoi- Grmenle topov odmeva po Mežiški dolini. us=oda slovenskih družin ie v neeotovosti- Korotan se trd-no onriiemlie prve Jusroslovanske vlade- Blaffo^lovliena bodi Vasn znana narodna požrtvovr«lnost in nai bode tndi v bodoče Vaše delovpnie uflpešno. — Narodni svet za Mežiško dolino ▼ Preva-Hah. Oset. predsednik.
Amcrikftnski komisili za določitev de-markaciiske crte na Koroškem ▼ roke okraine^a rlavaria Kakla v Velikovcn«
Tisočera množica Koroških Slovencev zbrana dne 26 prosinca 1919 na JnGrosiovanekem shodu in zaprisearanin Juffoslovanskih koroških voiakov ▼ Guštaniu iskreno pozdravlia zastopni-ke svobodne severnoameriške rermbli-ke. protestira naiodločneie proti krutim crozodeistvom ki iih uaraniaio nn^i tlačitelii koroški Nemci na slovenskih teleh in zahtevano odločno, da ozeralie do zadnie slovenske vaši. do zadnie-ea Slovenca nrizna ententa že eedai Jueo^lavili- Protestiramo skupno s brati Primorci proti neopravičeni Kaeedhi elovenske?a Primoria po italiianskih detah-
IziavHamo. da ne bodv prele mini t Evropi, predno ne bode osvoboiena radni a pastirska koča v Slovenskih plani na h od drturorodcev nažih krutih tlačiteliev.
PođroSčica. 2S iaanaria 1919.
Nič posebneera* Mirno ie- Prav le-po ie onazovati naše innako, kako svo-bodno dihaio eveži zrak-
V dnevih po oklicu narodne vlađ© >Beininci domov!c se ie vrnilo preeei koroških Slovencev v svoi© kraie Po-cai^nia so priznala svobodno vrnitev, a Nemci. ti bo sonet nostopali. kakor postopa obnorel človek Kakor bo bili uboeri lindie v >švabskih< rokah. fo iih zaetražili — osem liadi — s stražo 11 mož med niimi 4 častniki. Vlačili so iih po vseh kraiih- Peliali po Celovcu v zabavo in iih tako iznostavliall Kasramo-vanin nemctirske množirp. Poli^i^M komisar Spitzer iim ie eatrieval. da ne ravrmio kakor z vietniki.  amnak to  le
▼ njihovo varnost- Cp-H Koroška banda po boii 8 besrunrev^ Med beeunci so bili že naši Ftari znanci T»ose«t Kobentar star- inrr Pošinsrar s h?^rko in einom župnik Fu^ffer. naSkar. Borovnik i- dr« — Po pnr dnevih so iih zopet nrivedli do nr>«?« Kako dobro po ?e poctitili ubod v na^ih rokah. v skrbeSih rokah Po-ptrecrli smo i\m* Ka1 5»o ptorili nedolzni. da so tn>eli zasnovani© in mpke s gtra-ni nemškcra moba. Međ drunim kar sem evedel na1 omenim dva elučaia. ki mo-rata v iavnost-
Cetovodia Stroi (?) ie bil težko ra-nien v noeo- Samournevno i> da nbotri fnnak ne bo vriskal in pel- Neobvezana rana mu ie povzrofala bolečine Stokal ie P»*ide t>a Svabsic! volak, nastavi mu puško v nstn. Sprožil ie m nns innak pe ie zeruđil- Za«pal za vefno. Slava ti, mučenik JusroslavMe!
Popestnika in tovarnaria ra cement <r- Stanja pa iz Boro veli po Nemci ranili % roftio erranato- P.izbili so mu obe čelinsti Tako krvaveč ie sedel 7 fee-dem") ur na Stacilskem povelistvu, ne da bi era kdo obvezal Pri^el ie pa znani zasrizenec dr» Vctter. boroveliski zdravnik in se zadrl nani: »Recht e*schieht*R Thnen!c (Prav pe vara srodi) in r*u«»ti! ie trpeze era neobvezanea-
Tu se ravno vidi surovost propa-lost in Baerrizenost koroSkih Nemcev« Ali ni pripomocka, da se naredi konee temu?
Kal te * vietniki v Spitaluf Kal 1e s izmeniavo? Nemci so že dvakrat ie mnoerokrat prekršili premirie-
Pri naa vlada prav lepo složno Živ-Hnie Povelinik m- kapetan Martincic ie« nad rodia. nad oče. Poemnen. enerci-cen; vei sretno vani i saupanienv Ta-kfli povelinikov 1o domovina vesela.
Maritor. 28* Ianuaria.   fLI. k nr.)
Poročnik Krlstan« ki 1e bil pred eoin meteeem salet t>o koroSkib tolpah. 1« at«kel is nietništva in te novrnil iaam t Velikovea
Desti iz Jugoslavije.
PASIC O POLO7AJU-
ICotor* 28. januarja. (Lj. kor. ur.) Pa* riSld dopisnik Keuterjevega .irada je imel inteniew z Nikolo Pašićem, ki je med drugim izvajal, da Srbija želi bc»lj kćikor vsaka druga država, da bi se osnovala li*a narodov. ki bi uredila porna vpraSanja, in sicer na temelju želja narodov, ne pa na temelju strategić-nih lahtev, kakor je bilo to sedaj običajno. Kar se tiče Banata, meni PaSić, da ne bo posebnih teikoč med Romu-ni.o In Srbijo slede ureditve mei, k|cr le en del Banata popolnoma srbskl, dru-gl pa popolnoma romunski; samo ne-znaten del Je narodno mešan. Srbija bo zahtevala majhno korekturo ob bolgar-sbi meli. Kar se tiče juKOslovanskih mej proti Italiji, povdarja Pašić, da le većina ItaHjanskih zahtev diktirana samo po stratc?ičnfh razJogih. Ti bodo morali odpostl, čim se osnnie Mzs narodov. Naposlcđ js opozar'al Pa^lć na veliko važnost kanala, ki bo tvorll zvero med VardarJem in Donavo In tako omogočal plovbo iz Soluna v osrčje Srednje Evrope.
GOVOR DR. PA VELIČA IN POLKOV-
NIKA   M.   PRIBTCEV1CA   V   VELIKI
GORICL
Zajrreb, 28. januarja. Na neđeljskl skiipščini v Veliki Gorici    je    fcovoril podpredsednik N. V. dr. Pavelić, ki Je izvajal  v  svojem  govoru:       »Pri    nas zvračajo krivdo za mnoge dogodke *• krivice na politike In državnike    bh^"* Kraljevine Srbije. Delaio Hm pa krlv?^ ker v Srblil ne misli nikdo na to, d i -1 nas žalll ali prfkrajšal. Tam ni ne imTififl rijalističnih,  ne  heRemonističnih  st*e.B*' Ijcnj. Za te odijozne korake je odgc -č0* na v prvi vrsti hrvatsko - srbska    ril5? ličila.«  Nadalje  je  izvajal    dr.  Pa   .<:"* glede povrnitve vojnih posotil tole: *|f *' one vrste svote, kl so bile ljudstvu * *o#l lo Izrrgane, kakor so lavnl skladl, ra«tT' IJe svote, kl so fffi podplsall na vlšfi r *Ji tfek uradnlki In vojak U đenar cnlad~>n nlh  itd., bo morala država  skrbctl ||| povračilo In krit]c. Pla Čila pa ne m^rt; zahtevati bogataši, kl so podplsali "f no posoiilo. da bi še nadaPe zairiM delatl dobre kupčije, ali pa ćelo iz n - • na, da bi vojno podališali.«   —   Z    .iu Pavelićem le govonl še srbski po^ic/^ nik Milan P r i b i č e v i ć,  povdar ij-i da je ravno njecrov nastop, kot vi^e.oo častnika, na pretežno kmečkem zboifl* vanin. najboliši   dokaz,  da  stopano **? novo dobo popolne demokracije.
POZDRAV NEDELJSKEGA SOK 01 SKEGA  ZBOROVANJA  REGENT t£ ALEKSANDRU.
Zagreb, 28. januarja. Iz nedeljs sokolskega zborovanja so poslali rovale!   regentn     prcstolo1 slednikn      Aleksandra      b« zojavne pozdrave. Istotako se ' odposlala   pozdravna   brzojavka   tuđi predsednikn    vseslovanske      sokolske zveze v Pragi dr. Schelneritt.
DELOVANJE VOJASKIfl OBLASTI V ZAGREBU
Zasreb, 28. januarja. Danes ]t začelo delovatl poveljstvo 4. armai t v Zagrebu in zajedno poveljstvo zaj rub-ške savske divizije. Ker je general i.t-ković, poveljnik 4. armade, obole;, gz. bo za sedaj zastopal general Ljubom i r Milijić, do sedaj inspektor pehote v vol-nem ministrstvu.
Muslimani Bosne  tn  HereecoTine   *■** htevajo vnoštevania.
Sarajevo. 28. iannarla- Mnalim ti-pki listi zahtevaio z vso odločnostio da se mora pri sestavi nove vlade za Bosno in Hercegovino v večii meri vt>o*te-vati muslimanski element Samo t'o je mogroče vzboditi zaapanje muslim .n-ske^a dela do nove države.
Dubrovnik« 26. januarja. CLJub. ko.. 4.) Danes opoldnc je odpofoval general P-an-chet d* Esperey v Boko Kotorsko. Pr^ od-hodu ma je manifestiralo mnogobrojno me-ščanstvo. Dr Melko Cingrija Je Imel % njim daljŠI razgovor in ga je Informiraj o položaju Dalmacije,
Srhske čete zopet no neki.
Peka. 28. januarja. Kakor Že noro-čano. se vrne na Reko srbskl batatjon, kl se ie svoječasno moral tunaknhi pred ItalHanl t Kraljevice Bataljonskl po-veffnlk podpolkovnlk Makslmovlć z nekaterlml častnlkl Je ie prlspel na Reko, da pripravi In preskrbl stanovanje za srbsko moStvo. Italllanskl vojakl od. hajaio poiagoma z Reke. Med reski mi Italiiani, posebno civilnim prebival-stvom, vlada vsled tega dejstva precej-§nja potrtost
nALO • JUGOSLOVANSKI  SPOR POOŠTREN.
Lagano, 28. Januarja. (L). kor. ur.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Kakor javlja »Secolo« Iz Pariza. Je vsled nepo-srednega porazgovora med Venizelo-sem, Sonninom fn Orlandom skoraj do-sežen sporazum med italijanskimi in grškimi zahtevamL Italijansko-juKoslovanski spor se Se ni nblažft. Zelo mučno pozornost je v Italiji vzbudi! interview, kjer srbski ml-ntstrski predsednik zahteva, naj se Italija popolnoma odreče londonski pogodbi, vso vzhodno obalo prepasti Albancem hi Grkom In izjavi svoje nezani-tnanje za Albanijo. Posebno zahteva po opustltvi Valone, ki Jo vsebuje ta program, je v Italiji vzbudila veliko ogor-čf nje, v demokratičnem časopisju, ki sicer najveć lasovarja sporazum z Jofo-dftviia
24. ttar.
#MLOVEN«q   NAgOCT te 29  jamurja Itl9.
Stan 8«
ITALUANSKA NASILSTVA V DALMACUL
Knin. 26. januarja. (Lj. kor. ur. — ZiJkasnclo.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Ljudstvo je silno ogorčeno za-radi nasilstev Italijanov, ki so opustošili polja, poznali sadno drevje, oplenili b&e tfcr odgnali dr. Bogiča, učitelja Beč-kerja in trgovca Beriča. Ljudstvo odloč-no odklanja italijanske podkupnine in darove, noće poslušati italijanske bese* de. se ne zmeni za italijanske odredbe, ne priznava njih mačehovske oblasti ter na vsako i talijansko besedo odgovarja samo: »Ne vem.« BeriĆa, ki ie ležal bolan za vročico — imel je 39 stoninj vro-čine — so dvigaili s postelje ter ga od-tirali v Šibenik. Zaprti so fca kakor nai-hujšega razbojnika v najcrroznejšo tem-nico ter nišo nikosrar pustMi k njemu. Pomagalo ni niti posredovanje najodlič-nejših šibeniških meSčanov, da naj bi se inu vsaj davolilo prinesti hrane, obfcke in ode je. — Ponoči drvi* po mestu oklop, avtomobili in grme stroinice. ćeš da ie treba zastrašiti nekakšne ustaše. — V 2acrroviču je preko noći po ot?ra-dah ostalo nekaj ovac in koz, a itali-fmski karabinerji so >e delali. kakor da se. pripravlja ljudska pobuna in so pri-vedli avtomobile. opremljene s strojnica mi, ter so revežem pob'li vso đrob-o. — Dočim so Italijani prej svoj de-" med ljudstvo razsinavuH. računajoč d K 5 v za eno liro, plaćujeio sedai za -~o liro samo po dve kroni. Polastili so kleti, hlevov in his, oinesli slamo in čcno, zasesli vozila in konje ter do!o-či!i cene vsemu. kar potrebujejo. Tako fn nasiloma osirotili itak revno prebi-T"a!stvo. Kmetje ne smejo v mesto na-
•ipovat potreščine. a mesčani ne smejo
mesta. niti ne na svoja r>olja. da bi
ri.dzirali svoio sluzičnd in se ooučili o
■■» nju svojih pridelkov. Dovolienia ?n »x*tovanje se več  ne izđntaio. Dnbe ] h
amo nekaterniki. ako žanje pismeno zaprosfjo v italijanskem iezikii. Najno-vciša italijanska odredba izkliučmc od u>tovania vse moške sploh. Knin Je po-
?1 velika jeca; saj je tako, kakor da zaprto vse prebivalstvo.
iugoslovBnska in itslijanska zvestoba.
Ko smo se izrekli Jusroslorani biv-
5e avstro - osrrske monarhiie za dopoI-
• združenie e Srbijo. ?mo    postali    z
i maeroslavno  srbsko   državo  eno     teTo
**~a skupnost in ta enota se ie nailep.^e
■kazala  v  tem.  da  imamo  od=!ei   eno
atralno vlado,  v knteri   smo  zastopa*
vsi Juffoslovani   Kot enota. kot knt-
liestvo  SHS   hoćemo   tuđi   etoniti   pred
mirovno  konferenco  in  kot  enotna   ju-
<?oslovanska   država   horemo   nastopati
r Parizu in se notesrovati za svoie dth-
cice zlasti napram Italiji, ki  nam hooe
/tsrrabiti  naše nailepSe in  nnizavednej-
še kraie-
Itallia se okleoa londonske pogodbe in  premiria z bivšo  Avstriio.    Ker 'ondonske  posrodbe ni  izDolniia in  ker ie sklenila   premirie r   Avstriio   ki   ie takrat sploh  ni  bilo već. nima pravice imenu  zvestobe do entente  zahtevati em Ha.  obHublieneea  ii  v    londonski •srodbi   Juffoslovanski krali, ki iih ie polomn  AvFtriie  zasedla  Itnlija.  po Juiroslaviio naroden  postulat  in  iih more za nobeno ceno nrepustiti. Niti •   3 vasice. kier bivaio Jueroslovanl ne emo dati Italiii
Ista Srbila, ki ie bila povod    sve--ne voine.   ie  danes     združena     pod im  vladariem z    Jueroslnvani    bivše striie ▼ enotno državo in ta država iteva  vsako  iueroslovan=ko   va?-   To I   ivico ima tako z narodne^a etaliSća 1   kor tuđi  a  stališča zvestobe napram ton ti.  na kotero ee  1 tali i a tako rada rovari a*
Srbiia ie za entento žrtvovala ▼ ^tovni voini pač naiveč izmed v=eh žar. ki so bile udeleženo na tei voini-tvovaJa 1e pol svoie annflđe. cvet u roda. žrtvovala nad 1 roiliion civil-B fira prebivalstva, žrtvovala sledniić s oio lastno državo, ki ie pod strasnim t* i tiskom nemško - avstriiske armade rabila svoio samostoinost* In kliub . m strašnim zrtvam Srbiia ni obnna-la. Efiub oeromnim izsrubam se ie srb-;a armada v strasnih pohodih preko albanskih eora resila ter se v tuiini reorganizirala in formirala v novo poI-miliionsko armado« In z novim navdu-seniem ie šla v boi za rošitev izeriblie-ne domovine- Z brezprimernim iuna-štvom ie zlomila nem?ko - bolearsko moć na Balkanu in 0 tem zadala ob-enem rudi smrtni udarec Kemciii in Austriji. Tako fe Srbila voino privela in io tudl končala* Ko F»e ie zrnMla bol-irarska fronta na Balkanu, se ie zrušila rudi nemška fronta v Franciii in •▼• strijska v Italiji- Tako ie postala Srbija vzrok poloma nemško - avstriiskeera militarizma.
In avBtritski Jtieoslovani. Ali nis»o prina^ali rudi oni velikih žrtev za entento? Ali nišo tuđi oni pretrpeli Ftra*-rte muke vea 6a« svetovne voine? Brezštevilne intemnciie in konfinaH-1e, na tisoče obe§enih in ustrelienih. povore dovoli iasno o tem. ka i so morali pretroeti od strani avstrifekih in madžarpkih oblasti« Klinb silnemu Dii-tisku, vkliub nesnosnim In obupnim po-ličnim razmeram so bili Slovenci oni. ki so stopili pred avstriiski državni zbor z znano mainiško deklaracijo Začel se ie boi pod enersričnim vodstvom dr- Kreka in đr Korošca- Zahte-valo se ie popolne edrožirvc vseh Ju-poslovanov monarhiie. o čemer avstrii-ska vlada spocetka ni hotela ničesar vdreti- Ko ie bila naša deleeramia nei*-prosna in nepristopna ▼sakomor Kompromisa, »o začeti na merodajnih me-stih popuščati. Pred smrtio Avstrii© ie cesar Karei izdal manifest na svoie narode, v katerera ie misna! tuđi Ju-^oslovanom pravico do avtonomiie t avstrilski državi. Toda bilo ie že i>re-pozno. To nam ni ve5 zadostovaio. veđeli smo. da se s to milostio ne smemo zadovoliiti, amnak da moramo stremiti višie in zahtevati Donoltio združitev vsehJuffoelovanov- Po poio-mu Arstrite smo se re« tuđi takoi *«-rekli za združenie v&eh Slovencev. Hr-vatov in Srbov fares oslra na drtavn«
Jvmoatovmgmki mm* fe tmj d»lo-
ral ves čas sretovne voino na to. da ■• otrese aTstriiakeca larma in ie a tes doaeffel da ie ta ideja predla ▼ meso in kn Blehemeffa člana ia^osloTanakeca naroda- S to propagando ie aledniie pričelo tuđi voiaatvo ia je bila baš ta propaganda vzrok temu da de ie iueo-slovan^iko voiaštvo na italiianski frond uprlo in s tem povzrocilo polom av-striiske armade-
Danes ie luffoalovanaki narod udružen v eni državi pod skupno vlado in pod akupnim kraliem. Kot enotna država hoće propiti pred mirovno konferenco in tara zahtevati zlasti one kraie. ld iih ie Italiia brez pravne pod-laffo zasedla in ker postopa s tamkaiš; nimi prebivalei knkor .s premastinimi Avstriid in no kot z državljani Jusro-fiiavile- Z velikim navdušeniem ?n **> vsi dotični kraii. ki iih ima danes z u medene Italiia, iziavili za Jiitro.-lniio in za zđružitev in nn^linifnie s SrLiio-iaku eo že .^aini. predno so pri*li /tali-inni 3 svojim >«nlre-oniemc iziavili od-lorno. da hoćeio biti dr/avliani Jueo-slaviie in ne podaniki TUiliie.
Ako bo ententa pri njirovnih nosa-u niih Dretrcsala na eni strani delo iu žrtve Srbiir za dasa svetovne voine. na druffi strani na dolo in žrtve Italiie. ii dvc ne bo težko konstatirati, da ie Sr-niii od prveir.i trt-notka pa do konoa voine ostala zve-;ta savezničkim državom in da ie žrtvovala v interesu en-t:'jnv neprimorno vc»? knt veie.-ila Tta-liia. Ze s tes'a .-tali-va b;> enuntfi morala vpoMevati pravične želie Srbiie. ki ie dano.4 ono državno telo z Jneo«lo-vani bivše avstro-dsrrske monarhije ier braniti nirne znh*ove proti nasilnriiiu imnprializrnu   Jt.liie-
\ PoAtevaior* to dei?tvo in oziraie se na uk d;\ so kraii. ki iih i> doslei za-sodin Italiia po t»rotežni većini čisto slovenski, oz hrvatski in 1-0 se že od-loeno izjavili za Jncoslaviio notem mirovna konferenert ne more niti tremi-tek (Ivomiti o tem. komu bo prisodila i'ravico do r>os.p>«ti omen^^no1"! O70n»'»M-
J11 Grotlo vani. bivaio^i na zaeeile-nrm ozemliu. so naizavednot^i del sTo-von^kpsra rp.roda in fo noknzali že ne-št-Mokrat. da imaio živlionsko mo^ in rnerirno. pokazali so to 7lasti za ^asa svetovn© voine ko so trDeli vso t^žQ in vso nmke. ki iih ie moral tmeti narod, ^ivaioć na obmeinem ozeraliu Zar»n--1 i ti so morali svoie domove, ki so iih v \oku let postavili s svoio r>rirtnof*tin \n s svoiim mnosro!etnim delom notikati so se morali po raznih berlinskih tnbo-risrih kier ie avstriiskfi oblast delnli ž niimi kot s sužnii in ne kot z Instnimi državi lani- Pretrpeli so vse. ker ie v niih srcih nlamenel ves čas presraniM-nia in trplienia žarek urmnia na ndre-Šenie KoT»rneIi po po koncu iu bili so prepričani, da bo s koncem sve'ovne voine rudi konec narodneira trnlienii-TTnnli «0 na svobodo in pro^to^t. up:\I! na zdmžitev z br^ti Sr^i in Hrvati v ono veliko in svbl?odno državo. Ko pa se ie zrusilo stp.ro rioslopie bivše Av-strije in so na nienih razvalinah vsta-iale nove narodna države, so z odnšev-Ifeniem hiteli v svoie razrušene domove Iztrahui eo vse. uničeni so bili sa-dovi doteoletnes'a trupla in dela. a vklfub temu so bila* niih srca vesela sai se ie že svetHp na obzorju in sloboda in novo živlienie v pvoborJni rlr>-rnovini  bo plarilo za  do!erolenie  muke
Prišle po iziave za Tncoslaviio. r*e! narod ie vstal kot en mož in se izrekel za uied»m>nie s Srbi in Hrvati Toda to veselie ie bilo kratko, ka Hi pri=ii ko Italiiani in me«to svo^odo so prinesli novo puženi.«tvo. 5e hniše !n ?trašnei5e kot ie bilo ono pod Avstriio- Zatrli po vsako izražnnie za Juc-oslnviio. v kali so zadubili ves narodni pokret, privele so se nove internsciie in nove nasilnosti- Odvajali so naše narodne voditelie v iec> in v suženistvo. r proHvalstvoro pa, ki ie ostalo doma, so začeli posto-pati kot s popohiora.i breznr.Tvnimi nr^nricenci- Zapirali so n.?^e narrjflnf §ole ki smo iih po d^l^ih boiib z biv?o Avstriio doce<rli. zatrli po v&mko sled po sloven-kem. oz* hrvnt*=kcm ur.idova-niu v nradih in nr.5 narod ie bi I £e v več*jf»m su7P!nistvu kot r»oprei.
To suženistvo čn'iio nnSi liudie tem huiše. ker so unali. da iim prineso Ttaliiani kot zavezniki Srbiie nrostost in svobodc no kateri po tiko dol ero hr^peneU TTpali po na pln^ilo za zve-stobo do entPnte. pa ro pričakaii mesto teea huiSi bič kot ie bil avptriiski-
Toda obnpali tuđi pedai nišo. ker vedo da ie pravica na niihovi ptrnni in da se bo nravira dol;la na mirovni koti-ferenci. Mi smatramo italiiansko oku-oaciio kot zača^no. dasi se vedeio tako kot da hočeio nn.^e ozemlie anektirati-Mi zauparoo na i7:T»o?nitev Wilponovesra načela o snmoodlorbi narodov. mi zn-uparoo v* pra\*i("no raz«oio na^ecra ppora z Italiio na mi^o^^li konferenci« Tam se mora tridi rnzpravliati o iuffo«1ovnn-ski in italiianski zvestobi. upoštevaii se bo moralo kni ie storila v pveto^-ni voini Srbiia. ki fe d^ne^ ena država z Jairoslovani bivše Avstr'ie in koi ie storila za enfento Ttnlii;^ Po tem merilu bo morala mirovn.i konferppca na y?iak način soditi Jn^oslovane in Ttaliinnp po tem merilu bo morala tuđi priznati nraviee. ki srredo nnm in one. ki crredo Italiianom-
In fe pp bo vno&tevalo vse to. PO-tem gnr»o lpblco m?rni in brp« pfrnbn bo-do lahko naši mirovni delosrati pokazali na delo in zvestobo Jusoslovanov
in  Italiianov
Italijansko - g<3ki sporazum.
Lagano, 28. Januaria. (Ljnb kor. ar.) Ofasam čeho - slovaSkesa tfskovne?a u rad a ooroča »Secolr>«. da se med Venizelosom, Sonnlnom In Orlando vrle oocafanfa ilede spomffi ozemel). Dosege! se je bate sporazum, da dobf Orfka Dodc^anez, ftaffla mi obdrf! otok Leros kot ooor!?če za svojo mornarica Vcnlzclos se !e od^cJel svojim zafitevarn po Epiru In đefTh Albanije.
Romunski nmik iz Bukow'ne.
Slaalslavov. 29 Januari*. (U. k. u.) Cehoslov. tisk. nrtđ poroča: CHa!wm tnkaj-Snjib vesti so dobile romunske Čete povelje, umakrrftf te Iz Bukovine sa demarkacijsko crto.
rMrita)re€t9i« 2&. farraarfa. CLftib. froresp. ttr.) Ceho - slovaSkl tiskovni nnd ooroča: TakaiSnlj ttstl^PtcotevDafa da ao yse fni
Iz Crto-flovoflte.
PsrajHL 28- iaimaiiap (Li- kor. «r.) Glasom Cehoslov. tiak nrad poroeaio >Narodni Listvc: Dr. Lorcher ie odoo-roval kot diplomatični kurir v Varaavo Do sedaj ni nobeuesra ariasa o ni em. Ce ie rednica. da so Poliaki dr- Lorebarja internirali eo zakrivili hudo kraitev mednarodneea prava-
Pnura. 28- iaraiaria- (t,\- Icor. nr > Geho^loT' tisk. urad poroča: Čehoslov* poslanik v Krakovu dr Lorcher ie od-Doslal dne 28 V m- iz Ziline nastonno Krzoiavko: Ko ?em se v četrtek vrnil ▼ r.rakov. so me aretirali- Po?laništvo so /ar>eoatili Osvobodili so me še Ie v eo-i-oto na povelje Paderewskecra. Odi>o-:^val r-em v Varšavo in som oddal memorandum v nedelio- Vraram j5^ p no-ročili  o tem potovaniu preko Slovaške-
Pra^ra 28- ianuaria- (Li- kor. ur.) Ceho-lov- risk- urad poroča: Vlada Če-hoslovaške renuhlikft ie noslala poliski vladi memorandum o razmerah v Šle-ziii. Memorandum se elasi: >Gobood Tninisrer! Okunaciia resinske Sleziie do Poliakih ie u.-tvarila v tem delu čeho-slovaške države razmere. ki so zelo motile vsakn iavno upravo, eo io že ni-^o onemogočile id k terih ne more radi osrožania vsakerza državneua živlienta vzdržati no bena država, ki si ie v fve-sti fcvniih dol/nosti nroii Rvoiemu narodu in proti avoiim zaveznikom. Do-kler bo to oz»*mlie zasedeno po PoH;i-kih. no bo nobene avroritete ne nolisko nacionalne, ne delavske Dežela ie tori-šre nezadovolinosti eedež bol i se vitkih acritatoriev. ki ^o a!i Dosamezna ali v skiiTMnah vdrli v moravsko ostrov^ko ozonilie da dovedeio nrebivalstvo do deiani. ki c-e ne ^kliidaio z redom oivill-zirane države. V desetih me^eoih *o pridobili mese^no povprek fi.7Č8-912 stotov nremo*»a. niofleoa decembra na hamu 3 079-1'SO ptot»>v« Ta izsruba ie ne-nadomestna in ako fo ne popravi, bi imela v kratkem v.tiau za po.sledico snlfKsno nesrećo ki bi onemoeooila nre-skrbo čr?hoslovaSkih železnie in tvornie slrdkoria fi nreinofom: ti o>>rati so za rehoslovaško renubliko veliko važnosti, zlasti ker moramo odr>raviti brez-T)o-?e!nost. S tem 8© prinravliaio tlft boliševizmti- KakSna zmo^niava ie nastala y ur>ravi, nri nošti in nri druirib oblastih te^a dela Sleriie. izhaia iz te-r/a. da ce io ziaHržalo v>oto ki nres^-sra^o nri nokatorih Tir^dih TX)O00 K. kl fg iih noslnli v Krakov- Pri danasniih :>olii=;ko - Jloziiskih moiah se n<* da v sodrniih razroernh kontrolirnti prevoz blasrn- Kontrolirati .^e rtidi ne more po-tovanie osob. ki nrihaiaio z Puskeca. Tuka i rveti tibot.instvo- V Cchoslova-?ko državo prilmiaio osebe z nevnrni-mi fpnd^n^nmi Pr«*hfvnl<?tvo f.p«in?Ve Sle/iie. Cph\ in Po'falci. nišo varni niti za trenotek živlienia in imetia in pro-siio za pomo^ vlado, ki ie do?lei zn-iamrila varnost oseb*» in imotia Prebiva lstvo prosi za d^/a^^li red- Polfska okunaciia ni ne formalno, ne državntv pravno in rudi ne po modnarodnem prava unrav'rena- Zn.^no ie. da so rod?Ini politiki Cabov in Poliakov razpravlia-!i že pred 28- oktobrom 1918 v por.ol-nem posrlasht o event- sr>ornih vpmffa-niin Rr^ravliali so na Pn^Vem. v Ki-ievti. v Praei in v Aroeriki. kier pe ie Dred^ednik Čehoslovažke reniiblike M^sarvk, ki ie bil takrat predseđnik Čebo^lovflslrpcra \nrodnesra sveta. t>o-rnirjl z zs^^opnikom naroda. sro?podom T?omr»nom Dmo^clcim V v«oh kraiih pe ie z vsemi osebnmi dosejrel sporaznm. da bo r*oho«lovn?ka vlnrla z varšnvčko vl?^do ali pa event r>arišk* konferenoa oHlooila o nsodi težinske ^loriie. Izia-vilo ?e Ie d" te?inskr» vnrašanie ne moro kaliti dobreca nriiatoUsrva med obe-ma nnrodomn. ki io potrebno proti nan-srormnnskomu mi li krizmu- Zodinili .«0 t-e z l>e>odaml: >Zvezn Čebov in Po-HnT.-or ie zveza na živlioni** in smrt«« VzTio temn d^i^tvn so PoTiaki vdrli na ro^inpko ozemlio fn po era rasedH- To so izvršili, ne dn bi prei obvesti li Cebo-slovaSko renu^liko To ravnanie Po-linkov fe naredilo na <*"ehoslovasVo re-rmbliko in na ?ehop?ovj»5ko nrebivnt-Mvo na to^inc;koni ozomlui zolo mučen vt?s- \T7dr?"li na po se vpe^a. kar bi povzro^ifo boi med oboma plovonskima narodomn. kor «o vođeli da po PolipJd n-i vrbodTi o^ro^oni in no boiu 7. Nomoi izmn^^ni fVhos'ovaSko nrobiv^lstvo na *^š'"sk^m o^em^ti in Nnrodni pvet /a .^leriio eta sklonila z Rado Narodo-vo flocrovor kot provizorno re^itev te-pinske«^a vprp5nTifa- P^mo da odptrnniio zf» nrobodno dobo vsnk vzrok ^a pnore s Poli^ki- PolirJvi na se nišo držali te-era dosrovora.
Pramu 2$. Januarja. fl.jubli. koresp. ur.) Čcho - slovaški tiskovni urad poroča: V današnji seji narodne skupščine so nada-Ijevali specijalno debato o predloži volilne pravice. Najprvo ie podal izjavo mlnlster za notranie stvari. Nato je govoril posTanec Novak, ki je protestiral proti agitaciji, ki se razvija že sedaj posebno raz (eco. Poslanec f)l!« ie zahteval. da se skrajša rok za mandate na dve leti fn nal se ozira na čeho-slovaSke lecUonarie na Ruskcm Zahteval je tudl, nai se izvrše volitve čim preje. V nadat}nji debati so razmotrivali ustanovi-tev vseucHKČa v Brnu. ki bi se imenovalo po Masarvku. Poslaneg Jurila je ran te val ustanovitev univerze v Požunu. Prihcdnja seja iutri.
Prasa. 28- lanuarja. Pri današnji seji narodne skupštine se je podafa zakonska predloffa, M predlaw podržavlfenje zava-rovalnic na doiivetje In proti elementarnim Skodam. Vpelje naj se državno socijalno za-varovanjo.
Prasa, 28 ianuarja. (Lfubij. koresp. ut.) Ceho - slovački tiskovni orad ooroCa: Predsednfk Ceho - «IovaJke republike je <tpreiel danes «o$poda> 5'sa Iz Sofije, s ka-terlm je konferfral srlede čefio - slovaSkfh vjerniVov Sis je oddal predsedjrikv poslanico čeho - slovaSko - boljarskeea društva v SofHI. Nato Je sorefe! predsednfk amerl-iko n<teMo, ki fi načellufe rosood Gibson.
Pnmw 28. Januaria. (Ljubij. koresp. «r.) Čeho - slovački tiskovni urad noroCa: Danes opoldne je dosoe! semkaf italfjaitskl poslanik Mario di Laco. Ko se Je prioefHil vlak, so rattrrall ftalJJanstto ^srmo. Poslanika so pozdravili mlnlster Zahradnfk, ml-*Hter KiofaC nm^al rw^f. reneralbfnrat Sdie^^er fer mf»n««hro»-     mr*o21ea.
Prava. 27. Januarja. CLJnb. kor. vrađ.> Kakor   dofnajra gefco » sloralfct  Jbfco>wH
■odo Sabo - stovaJke čete tmtaknlle t aaoK alata oacnlla t Južai MoravtU. popolno-mm izadiljene.
lx Potiske.
Beroila, 28. januari a. (Ljub. kor. urad. Breržično.) Listi poroćajo. da so Poljakl za-sedlf Babji most (Bomst) ia Kargovo (Un-rubestadt), vsled česar so se približali brandenburški meji na 5 km in ogrožajo 12 km oddaljeni kolodvor Bentschen.
StanfslaTOV, 28. januarja. (Ljub. kor. urad.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Poročilo generalnega štaba. Pri Lvovu je položaj neizpremenien. Jugo - zapadno Mosciske  smo  odhiii  napad  Poljakov.
Kijev, 21. januarja. (LjublJ. koresp. nrad.) Ukrajinski tiskovni urad poroča brez-žično: Vrhovni povelinik Čet general Kirch-bach, je z nemskim generalnim Šiabor/i m tiskovnim uradom dne 18. januarja odpoto-val v Nemčiio. Skrbstvo za nemške vojake, ki o«tanejo v deželi. je prevzel nemški vo-jaški  svet  v  Kijevu.
Kijev. 2K januarja. (LjublJ. kor urad.) likrajinsli tiskovni urad poroča: Vsled so-cijalistično - revolucifonnrne večinc delav-skega kongresa, ki tukaj zboruje, je nastala ministrska  kri^a.
Kilev, 28. januaria. (Ljubij. koresp. ur.) Ceho - slovački tiskovni urad poroča: Ukrajinska vlada je postavila državne že-lcznicc r>od vojaško upravo. 2cleznj§ki uslužbenci so podvrženi vcja^Iiioi zakonom.
Iz KflfiarsKe. •
Zahteve madžarskih podčastnikor. Budimpešta, 28 januaria. Demobilizirani podCa^tniki so ustanovili prosto organizacijo ter zahtevajo za vsakega posamez-nika po 0000 kron odpravnine. Ta organizacija se je priključila komunistični stranki.
•
BudJmocsta, 28. januarfa. Minlstrskl svet je v današnji seji sklenilj da uveljavi postavo st. f> iz leta 1909., ki govori o sa-moodločhi Nemcev na Mad/arskem. Postava št. 6 obsega  11  paragrafov.
Budimpešta, 25 Januarja. (Ljub. kor. urad.) Ogrski koresp. urad poroča: Pod vodstvom angleškefca mornariškega poroč-nika Rocca je parnik podonavskega paro-plovnega društva »Oisella«, ki so ga v smislu pogodbe za premirje morali izročiti en-tenti. pod angleško zastavo dospel v Budi mpešto. Sočasno ie tuđi priplul oboroženi angleškl  stražni čoln.
Budimpešta. 28. januarja. ČlanI redakcije »Pesti Hlrtapa« so Imeli danes konferenco, na kateri so sklenili. da naj Hst opusti svoie dosedanje reakc'ionarno sta!;5čc ter naj pospesuje naoredno politiko. Isto-tako *e je pozvalo la^tn^ka in glavne^a urednika, đa naj odst^Dita Glavni urednik je že danes odstopil. Ćela gamizija Budimpešte odobrava odločno nastopanje ured-niStva.
Iz fiusMle.
2alo$tna  resnica!
Danal, 27. januarja. (Ljubfi. koresp. VT.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: Župan dr Weiskirchner Je na volilnem sho-du izvajal nastopno: §tevilo brezposelnih Je neverjetno veliko, ako pa hočemo delav-cev, iih ne moremo dnMtf. Od včerai bi bil mogel zaposliti 10.000 delavcev s kidanjem snega. Včeraj se je pa oglasilo Ie 732 de-lavcev. večinoma mladentči, deklice in sla-borne žene. (Kakor pri nas! Opomba ured) Drusri brezDOselnf jrredo rajši v cirkus Schu-mann na snode. na katerih zahtevajo 15 K dnevne  podpore,
•
Dvnaj, 2^. januarfa. (Ljubi?, koresp. m\) Čeho - slovaslcl tiskovni urad poroča: Gradba projektiranega jrlavTiega ooslopja avstro - ogrske banke se bo popolnoma opustila.
fnomost 2$. lanuarja. (LjubiJ. koresp. urad.) Dunaiski korespond. «rad poroča: Hanes donoldne Ie k de^einemu glavarju dr. Schrafflu prišlo odoo^lanstvo kmetov in kmetskih žena. da jfm narnani usodo vofnih vietnikov v Italiii. Prosili so ga rudi. na} ukrene vse potrebno, da omocoči nfihnv skorai?5ntl povratek. PredlagaH so mu rudi, naf bi se tirolski voiakl povrnilf peS, ako bi nedostajalo vagonov in premoga.
Iz Hemčiie.
Ložiskl  Srbi.
Drafdane, 27. Januaria. (L)tib. koresp. ur.) Ceho - slovaSki tiskovni urad poroča: LužISkl Srbi so odposlall na mirovno konferenco svoie zastopnike. ker smatrajo svojo državo fe 7a proglašeno in pričakujejo samo še pripoznanje po zaveznikih.
Stranita. kl čestita Vltjemn. Berolln, 2B. januaria. (LjublK koresp. ur.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: NemSka narodna stranka. bivSi nacijonalnl liberale!, je prejSnJemu cesarju Vfljemu povodom njejfove šestdesetletnlce poslala vđanostno brzojavko, kjer pravi med drugim, da je cesarju in državi neomajno zve-sta in da se spomtnja velikega Časa. ki ga sta NerP(*?ia In Prusiia dorfveli nod vlado rTnhenzollerncev. — DanaSnJI »Vonu'Srtsc se zgraž«, da Wo!ffov urad razširja adr*so, W jo Je 2rejel hlv$i cesar Vilfem In k! jo Je v par đneh podplsalo 132 000 nemsicm mož In žena. List zahteva. da s© oolasni raz-merje med republikansko vlado in Wolffo vim uradom
BoOŠevtU.
Beroltn. 2K januarja. (Ljob. kor. nrad. Brezžično.) Komisar nemSke vlade za Litvo poroča, da boljševik! nišo zasedli Kovna. BoljSevfld stoje onstran Košedarija, tore} 40 km vzhodno od Kovna. TamkaJ se je določila demarkacijska Crta, ki jo drže nemške prostovoljne čete. Pted peti ml dne-vi so se vršila s poveljnlkom nasproti leže-česa potka nocajanfa. v katerih so Nemd izjavili, da bodo branili Crto ob Košedariju. Od tedal boljsevlkf ne prođi rajo, ker čaka-|o nadaljnjih navodil Iz Moskve. »Berliner Zeftmc am Mfttas« poadarja. da bi bila pot do nemfke vthodne mele oopolnoma prosta, ako se boljševikom posrefi. pr6đrefl do Kovna.
•
fV^foflii* 28. fannarfa Oenerafnf pol-komik von Cinem. nekdanji poveljnik tref. lega armadneo zbora, Ie bd stavljen  aa
'          Bcrolfau 38. januarja. NeraSica vlada Jt
Isđala povelje, da naj se maneca boUievJ-škega voditelja Radeka aretira.
Berolltu 28. januarja. Pisatclj Ia pet-nik Henrik Sudertnann je opasno zboleL
Kodaoj, 28. januarja. »Politiken« poroča, da je Nemčija sklenila, da se bo branila z vsemj močml, &e bi hoteli Danci sa* scstl Slezvik - Mclsteln.
Berolin. 2H. januarja. Pcdpore brez* poselnim so se v zadnjem času znatno ski^ čile, ker namerava vlada s tem dnseči, da se bo več 10.000 brezposelnih pri glasilo za delo  na  deželi.  kjer primanjkuje delavcev.
Upsko, 28. januarja. (Ljubii kr. urad. Brezžično.) Pri voiitvah v mestni svet so dobili socijalni demokratje večino. Neodvisni socijalni demokrati so dobili 34. večinskl socijalisti pa s?:no 6 manćrnov; nemški demokrati so dobili 17 mandatom druge man> še skupine pa 15.
Berolin. 2S. januarja. (Ljub. kor. tn\)' Glasom duraj. kore'/p. u rada poioča »Vos-sisehe Zeitung« Iz Hamburga: Včeraj ob 10. ponoči so, kakor poročajo »Hamburger Nachrichten«, močno streljall s topovi v VViihelmshafnn. Streljarje Ie trajalo do 2. ponoči. Špartakisti so bili baje premaganl. Novih poroci! še ni moRoče dobiti, ker so telefonske zveze pretrpane.
Berolin, 2S januarja. (Ljub. koresp, urad.) Glasom dunai. koresp. nrada poroča ■»Bcrlincr Borserkurier«: Tndi danes Se ni moc:cče dobiti jasen pregled o doRodkih v VVnhelmshafnu. Po najnovejših poročilih se nadaliujejo poulični boii med ^nartakisti, katerim so se pridružili delavci ladjeđelnic in vojakf. Artil'eri'a s»rclja iz težkih topov. Stavka  železničarjev  se  nadaljuje.
Konenhajjen, 27. januarja. (Ljub. kor. ur.) čeho - slovaški tiskovni urad poroča: List »Bclinske Tidende« javlja od verodo-stojne str?ni. dn nameravajo zavezniki zmanjšati okupacijsko voisJjo, Jter zelo povoljno naoreduic demobilizacija nemške vojske V Nemčiji bosta ostala pod orožjem samo tetrtika 1918. In  1919.
BeroHn, 2S. januarja. (LjublJ. koresp, Kakor poročajo berlinski dnevnik! Iz Haaga, so došle tja brzojavke, ki poročajo o Izbru-hti generalne stavke na AnfcleSkem. Doslej ni bilo mo^oče dognati, če je ta vest res-nična.
Berolin, 28. januarja. (Ljub kor. urad. Brezžično.) Izid volitev v prusko ustavo* da!no skupSčIno, ki so se vr§Ile dne 26. januaria. Se ni znan. Udelefba Ie bila veliko slabSa, kakor pri voiitvah v nemsko narodno skupSčino. Zaradi snefnfh zametov so ?e poročila z dežeJe zakasnila, medtem fco bodo poročlla o izfdu vnlitev v mestih Sele v nekal dneh polnoštevilna. Dosedal je znano, da so izvoljenl pruski minlstrskl pred* sednik. večinskl socijalni demokrat Hfrsch, ' voditelj večinskih socijalnih demokra tov Hue. nem%i demokrat vseučlliški profesor Troltsch.
Llpsko, 28 januarja. (Ljubij. korespw ur.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: Pri voiitvah v mestni zastop Hpski so neodvisni socijalisti popolnoma zmatcali. D»-bili so 73 sedežev. Scheldemannovf socijalisti pa Ie 6. Meščanske stranke imajo skiK paj 33 mandatov.
Nauen, 28. jannarja. (Ljub. kor. nra<t Brezžfčno.) Ojrrski ministrskl predseđnik Berinkev je naznanil nacrt tiudskeca cakiK na glede samondiočbe ogrskih Nemcev.
Naoeti, 2%. januarja. (Ljub. kor. afajdJK (Brezžično.) Kakor poročajo listi od veto* dostojne strani, je vodja bolJseviSke propagande Radek §e vedno v Berlinu. Vse vesti, da se mu Je baje posrečilo, zbežati Iz Berlina, so popolnoma Izmišljene. Ker se Radek skriva, so izdali proti njemu, kakor ' tuđi proti bivšemu policiIskemu predsedruV ku Efchhornu zaporni ukaz.
Berolin, 28. januarja. (Ljub. kor. *r* Brezžično.) Dne 26. Januarja so bile tuđi ti Mecklenburgu in na Hesenskem volitve v ustavodajni deželni zbor. KončnI izid Ie af znan. vendar pa je po dosedanjih vesteh Isključeno, da bi večinskl socijalisti ali pa obe socijalno - demokratični struji skupaj dosejrli večino.
Berolin, 28. Januarja, (Ljub. kor. nr. Brezžično.) Ljudski poverjenik- Schetde-mann, ki Je bil pri voiitvah v nemSko narodno skupščlno izvoljen v Berlinu In Kast-lu, se je odločit za mandat v Kasslu, vsled česar pripade berlinski socijalno - demokratični mandat pruskemu ministru sa no-tranje  stvari  fZveenu  Ernsru.
Nauen, 28. januarja. (LJ. k. u.) (Brea-žično.) Pomanjkanje premota v Berlinn preti privesti do krizo. Konec tejfa tedna nameravajo izdati odredbe, kakrfnih Se ni učakal Berlin. Zt razmotrlvajo, ali ne bi zapril ves električni dotok za vse Industrije. PoslednJe dni so Ie ustavili dobavo plina za več ur dopoldne In popoldne. Ker pa se dovaža premoga vsak dan mani, ne za-dostujejo niti te ure za zaporo plina. Ako ustavilo električni dotok vsem Industrijam v Berlinu, bodo dobivale električni tok Io Se industrile z žlvill in favne naprave, kakor prometni zavodi, poSta, telefon In brzojav.
Razne vesti.
Borbe proti boljševikom. Berlin. 28. januarja. (LJ. tu. — Đrez-žlčno.) Iz Finske došle vesti poročajo, da so dele 3., A. In 5. armade sovjetske vlade prernagale pri Permu sibirske čete pod po-veljstvom Kolčaka. kl se namerava združiti s severno armado pri Vologdl. Pričakujejo v kratkem padca Volo^de. Denikin prodira v severnem Kavkazu. Od sovjetske vlade vpoklicani vojaki so vsled slabe prehrane nezanesljlvl. Rezerv nL Vrše se Izgredi dela vskih žen §tab 7. armade se preseli lx NovRoroda v Pskov, da bo vodll operadle
v Baltiku.
Rim. 28. lanuarja. (Lj. k. n.) »Tribuna« poroča Iz Pariza: Ministrskl predseđnik dr. Kramaf Je Imel razgovor $ pariškim dopisnikom lista »Times« in je povđarjal. da je «na prvih In nalvažnejsih nalog zapadne Evrope boj proti boljševizma, ker se je ba-H, da bi premagana NemCIJa boljševistlč^to šibanje izrabila v svoje namene. Zato smatra Kramaf Intervencijo zaveznlkov za na-Izogibno potrebno.
Bern, 28. januarja. (Lj. k. u.) Litvinskf tiskovni urad poroča, da so Iftvinske čete pregnale boljševike Iz mesta Schawll.
Berlin, 28. Januaria. (Lj. k. u.) Glasom Don. kor. urađa poroča »Vorwartse iz Pe-trojrrada, da }e vlada Iz Petrosrada pober-nila v Novzorod.
Mednarodna socDaHstfČn konferencav
Bern. 27. januaria. (LjublJ. koresp, nrad.) Dunajski koresnond. nrad poroča: Bemska mednarodna socijalistička *<Mte-renca je Imela v nedeljo selo. Doslel dosTI delegati pripravi jalne seje, kl je nMmtm^ vala vBfaiaaja raaneda ajaaor am mšMmm
Silan 4«
•&OVENSK1 NAROD*, Om 29 januar)* I»I9.
24 tter.
fconferend to odobnmH kormk« n rešttev vpr&Sanja zvere narodov. Kakor lavlja »L* Humanite«, je sklenila francoska vlada, od-kloniti delegatom Spanske delavske stranke Fabrl In Ribi Ribelri potrditev prchodntc za bernsko konferenco. Delegata sta ostala na Ipansko - francoskt m^j^
Revolnciia na Portmralskem-Ženera, 28 januaria. »Lioner Prosrres« lavlja, da )e preslani portugalski kralj ManueL, kakor hitro se Je prepriča? o ne-uspeh a monarhističnega gibanja na Portugalskom, na skrivnem pobegnil zopet na Angleško.
Pariz. 28. Januar]«. (Ljubi}, kor. ti rad.) Glasom dunaj. koresp urada poroča Acen-ce Ha vas: Kakor objavljalo Novine lisabon-ske, Je novi kabinet tako - le sestavljen: Predsedstvo in pouk: Jose Renvas: zuna-nje zadeve: Moniz; vojna: general S'lveira: kolonije: Carloc Bayan; poljedelstvo in prehrana: Georee Nunez; pravosodje in zunanje stvari (ker se Nunez kot o^slanec udeležui© mirovne konference): Oortzajro de Costa. Jose Renvas nrevzame zaxa<=no vodstvo mornarice, treovine in lavnih d^l, sa kar bodo  pravi  vodje  danes  določeni.
*
Đerolfn. 2S. lanuarja (Liuhll. knre*t>. ttrađ.) Dunalski koresnond. urad Doroča: Kakor poročaio JutranH listi iz Oldcnbur^a, so se komunisti polastiH mesta W?!he!m<;-haven in Varel ter za«=edlt vsa tavna po-slopia. V oba mesta se ne mnre Dntovati, kcr so železnl^Vi In poštni nradnfkf prcne-hali z delom. Ra'e so rudi zdravniKi in le-karnarii odrekli v«=ako zdravniSko pomoč. da bi na ta rm£fn vplivali p'^ti VorminiTimi.
BeroHn. 2*. tamiarja. (T.JuMI. kor. tir. Brezžično.) Lirvinstd mirfct^Vi Tr-rd^ed^'k Slozovicitts in fi^nrčni minister Carneck! sta d^spela v Berlin
ženeva. 2**. jai"arja. Listi poro?a*o. da se ie docmaln, da sn Nemef v oVrnhi Potibalx *e leta 1<M7. rekvirirali 7a Qf>o mf-
HJonov franVov trgovi" *Vfh. Industrijskih, pa tuđi zasebnih prcdmetov.
Mirovno bonferenca.
Parfz, 28. januarja. HLj. kor. urad ) Asence Havas poroča: Včerai do^oldne In po^oldne so se posvetovali prcđsed-nik Wilson, ministrski predsedniki in ministri za zunanje stvari aliiranih in asociiranih dr^av ter oba zastopnika Japonske. Predmet ie bil način fn prosram delovania nove komisiie za gospodarska, fmančna. mornarička in zasebnopravna vprašanj'a. Popoldne se je nadalje^'alo posvetovanie o vpraša-nju preisniih nemških koloni) v Tihem morju in na Dalinem vzhidu. Pri tem pos veto van fn so srovorili tuđi zaston-niki dominiionov in kitaiskesra prebi-valstva. Danes se ie svet zopet seicl. Pariz, 28. iarmarja. (LJ. kor. urid.) Cchoslov. tiskovni urad poroča: Mlnl-ster za zrtnanie stvari Pichon te Izjavfl ▼ zbornfčnem odseku za zumnie stvari, da se bo splošna mirovna konferenca pričela ob navzočnostl vseh strank dne 2. mala. na dan oblernice sklepa frank-turtske^a miru, v Versafliesn,
Pariz, 28 ianuarja. fLj. kor. nrad.) Cehoslov tiskovni urad poroča: »Echo de Pariš« Javlja, da bo morala Nemčiia plačati več sto ntfHard vojne odškod-nfne. Del te vsote, 80 do 100 mili'ard, bo morala nlačaH tekom 12 mesecev v sro-tovini ali pa z notranfimi posoitl?. Nadalje bo morala Nemčiia plaćati letno 8 do 9 mllflard. Ta vsota se bo plačala iz žctezniške in carinske uprave. Vojno odškodnino pa bo morala Nemčija pla-čevati tudl z naturaliiaml.
Beograd, 28. Januar ja. (Li. kor. ur.) Srbski vojni dopisni urad poro3a iz Pariza: Po poročilu franoskib listov. bo sklenjen preliminarni mir najkaasneje t prvi polovici meseca iunifa. Volitve v francoski parlament in v drupra narodna zastopstva po vsem Francoskem bodo najbrže meseco juHia.
Pariz, 27. januarja. (LJuMJ. kor. nrad.) Asencc Ha vas poroča: Komite, mirovne konferertce Je imel davi sejo Pichon Ie objavit nacrt Instrukcije, ki se odda kofnisiji za Poljsko. Noulens bo bržkone zastopal Trancijo v tel komisiji. Komite bo v opol-danski seji razmotrival problem nemSkih kolonij in otokov v Tihera aceanu. Kitajski poslanik bo prisostvoval temu posveto-▼anju.
Spflt 28. ianuarja. (Ljub. kor. ar.) Ita-Iranski poslanik v Parizu Ttttoni se je \z-razil o Jifci narodov: Tuđi Jaz želim H*o narodov toda ne razumem. kako more ona biti trvod v mirovno konferenco, ko bi logično morala biti njena posledica. Ako bo mirovni dogovor pravičen in ako se bo oziral na vse razumne aspiracije in vse legitimne Interese in ako nemškesa Imperijalizma, nemSk© politične neKemoniJe In nem-škejra ekonomske^a monopola ne bodo za-menili drnjr! ImperHaflzml. he«emon*je in jfiotiopoli, bo titra narodov mofcoča, sicer bo samo Hinjeni nojav ljnbezn!.
Venera, 27. Januaria. <I>Iubl1. koresp. or.) Ceho - slovaJki tiskovni urad poroča: Đafe namerava ameH51d potkovTifk Hotisc predlasratf entent! nastopno: Povabita raj ge dva znana nravoslovca iz nevtralnih dr-Žav, da razložita pred odsekom zaveznikor tm. tfirotovitev posebne?:* oostopania pror! povzročiteljem ffotovln vojnih erozot svoja fiazlranja Od teh bodi eden holandski pra-Toslovec Ta nazlrania in protiusrovorl naj se naznanifo javnosti. Učenjaka smeta, preden prtdeta ▼ odsek, občevati z osebarrrt, kitere dolfe teh vojnfti xrorr)\.
Pari*. 28- lamiaria* (1A kor- nr-> Ceboslov- ti«»k« nr«d poroda: I« 2en«?ve ee brzomvlia: Pariza izdala lista >Dallv Mail< poroča, đa smatralo fran-cosid kroffi sobotno «e1o nari^ke kon-ferenoe za zelo va*no» Pričaknie »e. da bodo mirovni problemi sred! ali koncem marca rešeni, đa se predlože par-lamontoni-
Paris. 28. lairaarfa- (TA kor «t.> ©ehoslov. tiek- nrad roro^at Po tnkaiS-ntih informaciiah ne bo konference na otokih PrinkiDi. ker eo vse ruske vlade odpovedale svoto ndeleibo-
BeoerraJ 28 ifinnaria' CIA kor- n-1 Kakor poroča srbski voini dopisnmrad-odpornieWilson 15 febrnarla \t Ptiri-fift- V Parizu sra bo nadomeščal bivši predp^dnik Taaft-
Rotterdam, 28. iamiarjt. (LlubTl kor. mđ) Ceho - slovaSk! rlskovn! nrad noročat Iz Pariza  Javljalo:    Mlnistrskl predsednllđ
loat. Zapadna te Jrnlna Afrika «• tindNa. Japond dobe Karoline. Toco, Kumim li Vzhodna Afrika bodo nevtralnL
Politične vesti.
= Kdo to plie? List »Sonntas« prW občuje članek, ki mu )e dal naslov »O jugoslovanski državi«. Kuhinja tera čianka se nam zdi močno znana. Mcnl-mo, da se nahaja v veliki blizini dr. Iv. ŠusterMča, ki se oćividno v proprnan-stvu zelo dolKočasi, zato piše članke za razne nemške liste. Tuđi ćlanek priob-C'^n v »Sonntasu« je nemara potekel iz-pod njeKovega peresa. Clanek se Klasi takole: »Nič ni v političnih borbah tako Krdo, kakor osebna nota. In nikjer na svetu ne trasira ta osebni moment tako silno, kakor pri Jusoslovamh. Prijateljstvo in sovraštvo se tam lepi na pete gotovih določenih mož. To večinoma odiočuie, to zastrurl'a javno življene. Na dolgo in široko bi lahko govorili o dr. Ivanu SusteršiCu. (iotovo ima velike niipake. Toda takisto nesporno Jet da ima tuđi velike sposobnosti. On je organizator, govornik in ima obsežno znanje. Njega so notisnili v stran, pro-klcli. prognali. Toda o njem danes no-ćemo govoriti. O drugih. Tu je pred vsem dr. Tresić-Pavičić. sedaj sekretar g. Nikole Parića. Bil je resnk in radikalec, in je žrtvoval svoje hrvatstvo na altar jutroslo\ an<ke trojice pod srhskim pravoslavnim in monarhićnim vodstvom. Zaman. Razbr^kali so njegovo pretcklost. V njej so na^li crno Pt'go: odstavek nekega pariškec:a govora, v katerem je izvajal, da si morajo Ji^goslovani zagotoviti podporo Roma-nov   in   jim   enventualno   orizniti   terito-
r'ialne koncesi:e. To zadostuie gotovim ljudem. ki že kri'e »proc ž njime In ti-soč proti eni lahko stavimo, da ga bodo odstranili. Imamo bivšega hrvatsJte-ga bana M i h a j I o v i ć a. Kot pr!sta§ kcaliciie fe kljuboval g. Wekerleju in mu nošiljal brzojavke, da nele vladati Ogrsko, marve^ Hrvatsko. Stal je na čelu unora. Na javnem trgu je ćelo p!e-sal srbsko kolo. Zaman. Nišo ga spoznali v Beogradu za polnovrednega. saj je Hrvat. Zato se je moral ogniti Srbu Palečku. Zakaj? Ker je pripadal §e sta-remu rež;mu in ie Pnleček že pred 10 leti požrtvovalno in junačko zagovar-jal nadvlado KaragiogjevtČev nad Ju-goslovani. Tretji na vrsti je dr. Ivan Ž o I g e r. Ali naj svojim čitateljem Se Ie predstavljamo tega učenjaka, tega državnika? Gotovo ne. Mož ima značaj: izstopil ie sam iz Seidlerjevega kabineta in ni čakal na njegov padec. Lahko bi bi! pestal prvi jugoslovanski fi-nćinčni minister, a je to o<*k1onil. Seda' posluie po'eg Trumbiča in Pasiča kot mirovni delegat v Parizu. Poma pa se stišijo klici »proč ž njim«. Bil je c. kr. minister. bil je c. kr. profesor, bil Je c. in kr. tajni svetnik. On te samo Slovence, ni JusroMovan. Nikola P a § i ć Ie niegov pendant. Dr. Lorković, intimni prijatelj g. dr. Trumbića, ga javno doiži. da ni Jugoslovan, marveč samo Srb in da zaraditega ne more zastopati v Parizu Jugoslavije. — Ako človek čita in sliši vse to, se vprašuje. da-li je med Jugoslovani sploh kdo. ki bi bil brez hibe in nanake? In od kod se naj jemifelo sposobni državniki, ako se vsakogar, ki zavzema visoko dostojanstvo, takoj obrekuie in obglavlia. Ne stoji dobro za jugoslovansko državo.« Ta mafija in racija proti vsem sposobnim moz"em io ne bo spravila na noge. Je to znak notranjega razkroia in razdora te države. Od vseh boleznt. ki jih ima. je ta naibolj sumljiva in najboli ne-varna. pa tuđi najbolj grda in ogavna.«
—  Tuđi mi bi lahko stavili, da se po-služuiemo člankovih izrazov, tisoč proti en\ da ta članek ni zrastel daleč od dr. £usteršie"eve njive,
= »W!1son — der mesdmggene Professor«! Tako !e pisala Še ne dolgo tega »Marburger Zeitung« in se norče-vala iz njegovega programa. In nemški bratci mariborski so unisono ubrali strune za njo. V nedelto pa so vpili pred Amerikanci »2ivijo Wilson in niegov program!« Kričali so »Zivela Francija«, obenem pa peli za Francoze in Amerikance naibolj Žalfivo in izzivalno pesem vDie Wacht am Rhein!« In to pod vodstvom svoje — inteligence! V svoji urnebesni neumnosti in zabitosti niti slutili nišo, kaj so si morali pri tem misliti Amerikanci. Ali morda mislijo ti omejeni nemčurčki, da so Amerikanci tiko zabiti kot oni? Ali mislijo. da Amerikanci ne vedo, da je ista sodrga vpila še pred kratkim: »Gott strafe England!«
—  Dalje: Dokazati so hoteli, da se jim krati svoboda in se jih zatira. Pri tem pa so priredili svobodno de nonstracijo z godbo na čelu. kakršne bi jim ne bila dovolila  komaj    —    avstriiska  vfida! Ako bi bil general Maister.    kateremu vse to ni bilo — neznnno. samo mignil in ne bilo bi niti ene zastavice, niti ene-ga klica. Po on ni hotel... Slava taki inreligentni    preudarnosti    slovenskega generala, ki je danes najpopularnejši in najspoštovanejši slovenski človek! Tuđi Amerikanci so mu — čestitali...
= Priznanje. Saarjevska *Jugos!a-vija« piše v članku »Politično življenje v Sloveniji«: »In zopet se je razvilo bujno politično življenje. Stranke se konsolidirajo, vznikli so novi listi. vr5e se shodl, sestanki in skupšČIne. Deluje se iilavo, dosledno. »Slovenecc in »Slovenski Narod« sta nadkrilila v Casnl-karski spretnosti vse hrvatske in srb-ske novine...«
= Nemškl flsti na četu jim »Grazer Tagblatt« Ščuvaio neprestano proti na-Si državi in pozivalo direktno na opor. In vendar Se prihajajo v naso državo nemoteno in se prodajajo in razširjalo vsepovsodL Mislimo, da bi bilo v interesu dobre stvari ako bi se tem listom zabranilo vhod v našo državo. Tadi aaie potrpežlivosti am mi 1»
nec! In končno najvisj« 7iaćek> vort vendar te bltt blagor tplosnosti, blagor naše države, kateh sku-iajo prav ti oemškt listi s vsemi sred-stvi upodkopati tla. Tor ej proC i njimi!
ss itaHlMi m boj« rwlnfi >Mea-sascero piše: Sedaj, ko mo vsi važni listi poslali svoje dopisnike v Pariz, Jugoslovani neprestano love te dopisnike in jih obsipajo z brošurami in razgovori. Posreći se jim pogo&toma. da izzoveio marsikako soheo in simpatije za svoj prikriti imperijaiizem. ko opisu je jo italijansko nenasitnost in okrutnost. In tako se borijo listi, ki z nami nišo bili nikdar prijazni, oštro proti ita-lijanski anek^ijunistioni bloUnji, oni pa« ki iiočejo biti z nanii prijazni, prihajajo z Uubcznjivimi navseti, češt da je Italija vciika in da ne potrebuje, da bi postala šc već ja, Italija ima dobro srce, zato treba, da popusti. »Messaggciu* j misli, da vse to izhaja iz tega. ker so evropski žurnaiisti po Jugoslovanih krivo poučeni o razmeraii. Posebno se pritožuje, da ćelo »Daily Mail«, ki je vedno sirnpatiziral z ltalijo. sedaj napada Italiju, češ, da nima pravice do vziiodne jadranske obali in ne srne vzeti Reke, ki pripada Hrvatom. List zahteva od Orlanda, da naj ustanovi Še pravočasno poseben informacijski urad za informiranje inozemstva in končuje: Treba ar.rinit-nte pobijati z argumenti, statistike mi s statistikami. — S kakimi argumenti, s kakimi statistikami? S ta-kimi, ki slane na laži. Resnica in pravica sta na naši strani in za resnico in pravico se borimo in t njima moramo zmagati.
=   Ercolano dr. Salvi.  Glavni kri-čač iz Dalmacije v Italiji je sedaj pro-
sluli Ercolano dr. Salvi iz Splita. Govori na skupšCinah in hodi do redakcijah, kjer »con la voće piena dl pianto« (z jo-kajočim jrlasom) razlaza »barbarske grozote* Hrvatov In Srbov v Dalmaciji. Ta človek ima temno preteklost za se-boj. Pod Avstrijo je bil veren sluga sistema proti Jugoslovanom naperjenega, za italijansko propagando je dobival velike vsote iz Italije, ko fe Izbruhnila vojna je nesramno denunciral Jugoslo-vane in provzročH marsikateremu kruto prc^nnianfe. Razven tega Je to per-verzen Človek, nevaren mladin!. Tn tak Individuum !e glavni borec za italijan-stvo Dalmaciie. Malo časti za Italijane.
= Ancl?!a H mirovna konfferenca. »Neae Zuricher Zeitunfc« priobčuie dopis iz Londona, v katerem čitamo med drrfdm: Pravcata vročfca se je pola-stila uradništva v WhitbaTlti, ki je bil že pred novim letom zbiralisče vseh ministrstev. Nihče si ne more predstav-Hari, koliko je bilo tn spletk in intriK, da bi se teca ali onega sprefelo v misijo za pariška mirovna no«r*tan1a. Ta misija bo Stela skoraj 1000 odefe^encev vseh strok in poklicev. Tzmed teh jih ie mnogo že odrotovalo. Med temi se nahaja tudl 15 poStarie, ki hnajo nalogo, da skrbe za redno poštno službo na Anjsrle$kem. Zakaj vse. ćelo hrana bo ar gleška odnosno bo prihajala iz Angii-ie. Misija je nastanjena v hotelu Maje-stlc. Za hotel Je določena posebna straža, ki Ima tikaz, da IzvrSuJe svoj posel Čim najstrožie. Ta stražna služba fe po-verjena brisradl nafbolj§lh In najsnret-nejših agentov tajne policije iz Seet-land Yarda. Vsem je zaukazana na!-stiožia molčečnost. Zakaf določeno 5c, da se ne smejo kršiti tradicije tajne diplomacije.«
= Prekl sod Je proglasila bosanska vlada za okrai Stofac, hi slcer radi boljševiSkega gibanla. kl se Je v zad-niem času pojavljalo v lmenovanem okraju.
Ubeiniki.
Od toDnifikefra povelistva II- odee* ka   v Liubliani   so   se samovolino odstranili :    Rai5   podč*   I   razr   Mesesnel Ivan. četovodia Lozei Aloizii. desetniki Premru   Aleksanđer.     Zibelnik   Franc Zi^on Franc.    predmoister   Hrib Ivan. topničarii  Ben?ie Josip.  Cunta Rafael. Leban Franc  Mariš Martin. Sober Martin   Mavrič Anton. Maslo Franc. BreS-čak Anton.    Udovici ft" Franc.    Petlikos Josip.    Ušen Albin     PetrovčiČ    Anton. Žonta Josip. Kavrič Anton, IvanČiS Iv.. Cič Josip, četovodia Koderman Aloizii. desetnik    Istenič Ivan.    topnićar    Bur-kart  Anton,     top   prostov-  Sadar  Leo-polđ.  topničarii  Brinšek Josip.  Perpar Franc.    Sluhove Pnvel.    Kromnr Ivan, Flis  Josip.  Brenčir  Josip,  pređmoistcr Knes Josip, rač- pod<^   II- razr. Kosta-nievcc    Slavko.    top- moipter    II- rasr. Peržolia Franc četovodii Sancin Anton. Mohorovičič  Kuko.    rle^etniki     Memon Ivan.   Rtrukell   Aloizii  Tomažic"   Franc. nrc-dmoi^tri Rožnik  Ivan   Novak Josip. SkoPir Aloizii. Bitpnc Stnnko. tonnii'ar-ii  Bnsron Josip. Baeon Stefan   Beiako-vič Stefan. Bozi?. Gvidon. Frank Tvan. Perđec  Albin.  Rerel  Josip.  Vešniaver Peter,    Zaear Venero^i.    Malik    Ivan. Nas-lost Martin. Furlaji Ivan. Pafk Ie* Osrizek J.ikob. Gnezda Franc. Androi-na Aloizii. Žužek Franc    Zborar Anton, Radić Ivan. MizariS Anton, Mario' ^i*6    Josip-    Od topniSkeera    povelistva SHS v Mariboru   so se samovolino odstranili:  topnićar Martinc Otnn. desetnik Medved    Ismac    topničarla JanftlC Aloizii Beži« Viktor. c>tovodia Jurko Frano.  Plohi Matiia. tonničaiii Kodrič Franc Verdenik Jože. VanpotiC Albin. Verdenik Anton, desetnik t^h Jakob, topničarii Becela Pranc Zebec Tomaž. Tol«c\ Anton. Besiak Jane«. ^^Ž^t nik   Spendl Andrei.   topničarta Tnftak Aloizii Bohl Joža itetovodla Mlinari* Ernjrt,    desetnik Novak Aloisll    erirc Maka   *oddesetnik PnSko Martfn. ton-«l«ar 2avee Ivan. poddemetnik Ertl Jp-i*L    topnicarii Adam    Anton.    Kodri^ Vincenc Juri« Ivan. Kos Anton,    Opi Franc.  ZacorSek  Jo»lo.  Roftk^r  Filin. poddeeetnik   Peittor   Franc   desetnik Rak    Ivan     Zavec    Anton,    cetorodl« Knesar Stefan, desetnik Goicič Franc topničaiia Mavri« Joief. Rožmarln Jp* let desetnik RoSker Ivan. Janžekovtt
9
towlMi SacorMk Iva«, Tetak Ste-lan, desetnik Petek Aloliii i>oddeset-nlk Jiur Fran* topnicarii Potočnik Fr-. Orthaber Aloirii Križan Imao V<^o-nik Ivan. Karlo Jožef. Grorican Rudolf. Gruftovnik Joief. poddesetnik Kapnn Lovrane topničar Rausl Franc desetnik Tumpei Rudolf. Hirsman Alofzii topničarii Malei Alofzii Beziak Janez. Mavrič Jož^f. desetnik Kninib Fride-rik. Plećko Ivan Budi a Franc. feto-vodia Goikovič Anton tonn PoliČ Jane«, četovodia Maler Ferdinand, topni-6ar Pandur Karl. cVtovodla Kneznr Stefan. noddeaetnik Peveo Karei, ton-ničar Jeki fcrnac, desetnik IJpnik Tvrn topničarii Prnncli? Janez Jiirfrec Jo^.of Jenženitik Rihard desetnik Stnimiif Matiia. tonnii'nria Ferale« Fr^nc Pe^ek Ferdinand- Ako nri^'o ti liudve k hi^i nv\ se i»h brez usiiiilienia spodi. So iz-daialei domovine! N'ni se iih izrodi orožnikom! Rdor bi iim daial potuho. bo tuitisto kaznovan!
Zveza fnr*ustriicev na s!nv-venskem ozemlju SHS!
Z ozirom na izvršena pripravlialna dela za ustanovitev Zveze industriicev na slovenskem ozerr.liu države SMS. sklicuie pednisani prinravljalni odbor ustanovno glavno skunš^ino
na nedelfo, 9. fcbruaiia  1919. dopo!dne
ob pol 10. uri v dvorani me^tnega rna-
Kistrata  v  Ljubljani.
Dnevni red te glavne skunščine ie: poročito ^riprivijalnesa odbora, spre-jem štatutov zveze in volitev funkcijo-narjev.
Pri tem povdariamo. da morejo kot člani pristoriti ne samo morda vclein-dustrijci v o?tem pomenu besede, marveč sploh tuđi obrtniki-in-dustrijci, čijih obrat prese-£:a po načinu in kakovosti obratovani a obrtniški značaj. Snmoobsebi umlj'ivo so tuđi družbe, zadruge, itd. lahko člani zveze.
Nujna potreba ustanovitve take zveze je spfo^no ori^nana. Ne gre nior-da samo za štatistične namene; zveza Industrijcev je poklicana. da uvel?avlla in zastopa gospodarske interese priza-detih krogov na znotraj v Jugoslaviji ter na zunai napram inozemstvu. Od pravične ga vpoštevania in-teresov naše industrije od-visna ie gospodarska in davč-na moč posameznlka in celo-t e. Zveza ima nalogo pripomoći k sploSnemu razvoju naSe mlade Industrije.
Delegati Slovenccv po-trebujejo glede, vseh panog t, a § e industrije točnih poda t k o v in navodil. k! Jih morajo nuditi skunno organizirani industrijd: zntegadelj je zadnfl čas, da orične poslovati zveza. Cim ŠtevMnejIH Je pri-stop. tem izdatnejsi Je ugled zveze.
Pri stop k zvezi naglasiti Je pismeno. Z veseljem moremo konstatirati, da je priglašenih žc veliko Število članov.
Pozivllamo tem potom ponovno vse industrijce. ki tega dos*daj §c nišo storili, da priiavijo svoj pilstop na naslov enega izmed podplsanih ter da ob-cnem sporočljo ali se udetežijo glavne skupSčme ali ne.
Kranf-L|ubf)aiift,  dne 29.  lan.   1919. Za pripravljalnt odbor:
Vinko Mafdft, industrilec v Kranjn. predsednik.
Dr. Fran Novak, ođvetnik v Ljubljani, tajnik.
SovensUm ^dravnltiom!
Kraljevi minfster za naroifno zdravstvo v Beogradu je predsednfleu dežd-ne vlade za Slovenijo sporočil nastopni poziv: V oblasti Srbije je potrebno veliko Stevilo honorarnih sreških (kotarskih, okrajnih) zdravnikov, ki bi morali službo nastopiti takoj. V to svrho poziv-Ija ministrstvo za narodno zdravje vse zdravnike, ki so voljni sprejeti tako službo, naj se nemudoma osebno prijavijo pri ministrstvu za narodno zdravje v Beogradu, kjer se jim odkaže službeno mesto v posameznih srezih (kotarjih, okraiih) v Srbiji. MeseČni honorar zna-ša 600 dinarjev. Vrnejo se jim potni stroški in se jim prizna šest dinarov potovalnih dijet na dan.
Dnevne vesti.
— Narodni svet za MežISko dolino v Prevaliah na Koroškem priredi v ne-deljo dne 2. svečana 1919 ob 11. uri do-poldne v Crni pri Prevaliah JugosJo-vanski shod. Na dnevnen redu ie poro-Cilo o zunanj^političnem položaju in jugoslovanskih zahtevah na mirovni konferenci. — Kmetje, delavd in žen-stvo! Pridite vsi na ta važen shod, da se poučimo o naši bodočnosti in resniČ-nih ciljih naše mlade države Jugoslavije!
—  Na sboda JDS. v Robu pri Vet Lašćah. ki se ie vršil dne 29. decembra L L, se je poslala princ regentu Aleksandru vdanosrna brzojavka, na katero le doSel sledeči odgovor: »H v a 1 a z a 1 z-raze vdanosti, ne srne nam so-vražnik     odtrgati   niti   kos jngoslovanske     zemlje.      — Aleksanđer.
—  (MbornlkeOet)   Tsah   pofltfčalh dinšter ter krajeTnih orsanltacfl vljud-no vabi Napredno politično in gospodarsko   društvo   za   Sentpeterski in kolodvorski okraj k važnemu sestanku, ki se vrši danes 29. t. m. ob 7. ari zvečer v mali dvorani Mestnega doma. — Se-stanka se adeleži tuđi predsednik stranke JDS. icosp. žunan dr. Ivan Tavčar.
—  »Z* »Irovno kooferoaco so velike    važnosti    operativni    akti bivše soške armade ter spisi in dnevni-ki posameznikov, ki so se udeleževali poslednjih bojev. Prosi se, da se poš-Ijejo akti, ter dnevniki in spisi, slednji Če mogoče s skico II  vojnemu okrožju v Ljubljani. Za važne akte se bo izpla-Čevala nagrada, in se isti na zabtevo vrnejo.«
—  LlubeUska skupina naše vojske ▼ TrilCu pošilja tole obvestilo: Življenje, ki je kljubovalo vsem vojnim letom, bilo pripravljeno, da ugasne za svobodo ie uničil nc^rečni sluCaj. Izdihnil je svojo blago dušo naš dragi tovariš Vinko B i 1 b a n  v  najlepši    mladeniški  dobu Njegovi tovariši častniki in moštvo ža-lujejo za njim!
—  Hugon Widmayer t. Truplo re-zcrvnes:a poručnika   Husrona   VVidma-yerja. ki ga. ie y Spodnjem Dravogradu zavratno  umoril  neki  nemški  kmet,  se najbrže že tekom jutrišniega dne dopol-dne prepelie v Ljubljano. da  ga  tukaj polože na mrtvaški oder. Ker je mladi rrož svoje življenje končal v službi domovine,  katero  je branil  kot  poveljnik neke topniške baterije, mu ie predsedni-štvo Deželne vlade za Sloveniio priznalo vojaški pogreb na državne stroške. Kdaj se pogreb izvrši, se bo pravočasno spf>ročilo. Vsekakor Ka k večnemu po-čilku  pri  Sv.  Križu  v Liubijani   polože sele v petek 31   t m. Pričakovati je, da to žrtev nemške    podivjanosti na po-slcdnjem potu spremi vse narodno ob-čifistvo in svetu pokaže, da se zaveda, kol'ko zahvalo je  dolžno junakom,  ki stoje na naši severni meji, da jo bra ■' '• pred   nern^kim   imperijalističnim   po pom. L. 1884. v Ljubljani kot sin uk
ne sra   trgovca   s   pohiŠtvom   in   hišn
posestnikj roicni liuson Widmayer je kot tehnik početkom vojne moral v vojake in je služboval na raznih fronUh. V poročnika je bil povišan Sele za ■ čas. ker mu je avstriiska vojaška ob kot zavednemu Slovencu delala težave. kjer je mos:la. Ob početku naših bojev na severni meji se je takoj Drig'asil »n piostovoljno odšel na bojišče s prvo slovensko baterijo. Simpatični mladi mož je imel iskrenih prijateljev povsedi. kjerkoli je služboval. Bodi njejarovernu Sf-ominu izkazana primerna čast!
—  Javen poziv narodnim stražas* na Staierskem. Ob priliki pr^obrata je podpisani urad posodil z ozirom na rro-ztčo nevarnost od strani različnih tolp. ki  so ojrrožate po Spodniem    Stajerju naše prebivalstvo »Narodnim stražame ln posameznikom različne vojaške ptcJ-mete, obleko, puške in streljivo. Ker od posameznih   odgovornih    oseb,   ki fo sprejem  potrdile,  nismo na  tozade^ ne dopise preieli še stvari nazaj. ali pa ne vseh, pozivam tem potom še enkrat vsa vodstva bivših ^Narodnth straž«, oo*-in-ske zastope in posameznike. da prineso oziroma pošliejo do 3. febrnarja t. 1. vse vojaške predmete, obleko, ouške In vse strelivo nazaj v podpisano    pisarno v Celju, grajska vojašnica. V lastnem interesu vsakega člana bivše »Naro'.'-ie straže« je, da se prepriča,    jeli    se  ?3 oprema že vrnlla, ker sem v nasprotr   n slučaju prisiljen, potom  sodišča s^ iri iztirjati. Stroške in posledice naj pot:m vsakdo sam sebi pripiše. — SHS. C e \ J-s k i p e š p o 1 k.
—   Frankfnrterl«a na stolni ccvfervi t Mariboru.   Ko   se ie đanea.   27  t- m. mudila tu ambulantna   ameri&ka konni' ei i a. smo videli    viseti raz stolo stoaci (fckofovske'J cerkve frankfurtarieo. I. 'a ie temu kriv. se ne vpraža. Komenta   a pa tuđi ni treba*
—  V   armado SHS spreiet-    Zn   u pođpolkovnik v bivši avstro-offrski   .i^ madi Stanko Turuđia   iev iuiro- Uf vansko armado spreiet kot pohotni T>od-polkovnik-
—  V Zarrebn ie umri evetnik ban-akeea stola Franio M a sr d i 6. brat bivšega podpređsednika hrvatskecra su1 o ra dr* Pera Mairdića-    Pokoinik ie   ^\ značai   kakršnih ie bilo   malo med    r-▼atskimi sodniki. niti v času naihi    a-ra terorizma   se   ni dal izkorišcat;   >r vlastodržcev v protinarpdne svrhe-  !z~ rekamo   nieeovim   svoicem iskeno    o-žalie!
—  Predaranle maioria ciriea se ie ob mnoeobroini ndeležbi vršilo v?   •,? na realki« Predmet mu ie bil: mod    ai srbski pesniki, torei nekako padali« vr-nie predavani    dr   Ilešića.    ki ie ▼ c.*re-teklem mesecu podaial slike iz starev še srbske in hrvatske literature     rrs-davateli ie naiprei    karakteriziral srbske romantike  iz  dru*e  polovice  nre-tekleffa    stoletia,    Branka    Radičevića, Zmaia Jovana Jovanovića, Giura Jak-šića in Voieslava Ilica, nato pa ie ozna-Čeval    moderniste Dučića in Rakića ter mlaiše Petrovića-Disa.    Si ma Panduro-vića.   Svetolika   Stefanovića.   LtikoviĆa in Danlco Markovićevo.  naibolišo arb-sko pesnico- Slušatelistvo ie odobrava-ioč zahvalilo cr. predavatelia za preda* vanie*
—    G. poslanik   Ivan Hrfbar   nas prosi z ozirom na zadnie >Po»lano< c. trgovca Vokača v našem listu uffotoviti. da se ie vozil z niim v salonskem vozu le valed pismeneea priDorocila Narodne vlade v Liubliani.    s katerim se ie iz-kazal.
—    Predsednik   đeželne   vlade za Sloveniio sr dr Janko Breic snreiema stranke đo preklica samo v torek. Četr-tek in soboto od 11* do 1.
—  Novi koledar ie stopil z včeraie-niim dnem v vsi   kralievini SHS v ve-liavo-  Pravoslavni  d«l   našeera naroda ie ▼ ponedeliek še stel 14  ianuaria. v noči na torek t>a ie rjreskočil 14 dni in včeral «o niše li tud! Srbi 28. ianuaria* V bodoče torei   med   nami ne bo slede koledari a nobene razlike več
—  Sramotni oder.   Samovolino   fe svoi oddelek zanustil    snnltetni poroft-nik Ivan Keceli dođelien Slovenpke-mn planinskemu polku. pristoien v Tr-»in ▼ kamniškem okralu
—   Orcranisation Franco-Slov^ne v Narodnem domu soreime v breznlacni pouk franeoskeca iezika ft điiakov in 5 iijakint    6* prof. lleurville prosi ffo* »node r>rofesorie na iavnJh ucnih zavo-din. k! Doučnieio francosčino   nai nm sporoče po eno ime   aalepoioboiPagi
24 itev.
.SLOVENSKI   NAROD«, dne 29. janoarfa 1919.
Strast.
in naivredneiSeea điiaka ali dliakinto Izmed priporočanih bo organi zaci ta izbrala nato naisposobnei&e in nai-vredneiše- V to ie potrebno, da e učl-telii k imenu vsakega predla^anca pri-pomniio. zakai priporočato baš dotič-nika*
—   Tovarišem    odvetnikom!    Tište tovariše. ki so bili med voino vpoklica-ni. vabim na važen pomenek. dne 4* fe-bruaria 1919 ob 3- nor>olf}ne v moii pi-earni    na^ proti    >Uniona<-    Dr     Ivan Lovrenčić. odvetnik v Liubliani. Miklo-feičeva cesta 8.
—   To vari se m     sredniešolskim  n^i-teliem risania*   Ker   bode    tuđi v uaži stroki potreba napraviti učni nacrt, vas pozivliam vse,    ki že podučuiete    in ki bodote Dodućevali. da se zslasite in  ini Bporoćite svoie mnenie. kdai  bi se lah-ko šesta li.  da se o  noduku  na slovenskih srednjih eolah pocovorimo in vse potrebno  okrenemo* Ko  dobirao  dovoh odffovorov, bodom iavil čas in krai so-stanka v istih rinevnikih- —    Prof- V Cotič. akad« slikar na drž- erimnaziU v Mariboru.
—   Uravnava učiteljskih plač. Narodna vlada SHS v Ljubljani    je v svoji seji dne 30. decembra  1918 sklcnila, da uKodi proš-njam  ljudsko- in    mešćanskošolskega    učl-teljstva  in  uredi  njegove  službene  pre-jem-ke s 1. januarjem 1519 pričenSi tako, da bodo Ijudskošolski učitelji (ice) dobivali plač^ XI.—VIII.,   meščanskošolski   pa   plače   X.— VII. plačilnega  razreda državnih  uradnikov. Narodna  vlada  SHS  je  uvaževala  sedanje težke Ćase in slabe gmotne razmere učitelj-stva in upa, da je s tem    korakom taistim temeljito  odpomogla   ter  odstranila  materijalne zapreke,  ki    so  doslej  lahko    ovirale ućiteljstvo   v   izvrSevanju   njeaovesra   pokh-ca. Zato pa Narodna    vlada — poimenoma poverjeniStvo za uk in bogočastje — z ko-tovostjo pričakuje.  da bo jjritelistvo odslej, rečeno     materijalnih     skrbi,   posvetilo   kar najintenzivnciše  vse    svoje  moči    svojemu visokemu    in  neizrečno    važnemu    zvanju. Pred vsem naj učitelistvo skrbi zato. da bo svojelastno  sploSno  in  strokovno  naobrazbo neprestano izpopolnjevalo.    Nulla    dics sine  Iinea:  kdor  ne    naoreduje,  tišti  nazaduje   Le  globoko  naobraženo  učiteljstvo  bo resnično  kos    tuđi   naobražanjn    in  vzsroj! mladine In tako umski in srečni izomiki na-mda. 7.a  pouk vsckdar skrbno in podrobno pripravljeno,  naj  vrsi     učitelistvo  kar  nai-točnele svojo dolžnost rrtod mladino v soli. Zunaj  «ole pa  nnj izDODolnjuJe ljudsko naobrazbo s tem, da sndeline, kjerkoli se nudi   prilika,   pri   narndnih,     kulturnih     strem-Ijcijih  in  naj  nadaljnfe vzcojo  naroda  zla-sti s svoffm T3Dim z?ledom. Vse. kar učiteli (ica) zunaj šefe podvzame. naf bo tako. da bo dvisralo čast in ueled  učiteliskega stanu. Pridobiva na} si zaupanje in Hubezen ljudstva, kateremu naj po možnosti pomaka tuđi  na    gospodarskem  in  sociialnem    polju. Šolska oblast bo varno pazila na Jo, da se bo učfteHstvo — kakor je po srvoji službeni prisezi dolino — strofo ravnalo po zakonih in ukazih šolskih obJastev, da bo svoje službeno nalotre po svoji naiboTfši vesH in zavesti   Izpolnievalo    ter  se   skrbno    oribalo vse.sra.  kar bi  kršilo    rne^ove  dolžnosti  a!i Mio na kvar uded'.i u^fte'Js^ecra stanu Jn hi meialo kafcrSnoVcIi senco na tife. ki so po-Micani.  da  pouči;ieio    in  v verskonravnem d'ihn   od^aiajn   mladino   in   na*"od    Narodna vlada je z ureditviio    učiteljskih  plač rada polofila velik kapital na žrtvenik domovine. pričaKuJe pa, da ta kapital donese boeatih obre^tf   za   vsestransko   kulturno   povzdigo narodovo.
—   LinMianskomu  učiteli«fvTi    Dne 17- februaria ?e zo?no    za    IinbHnTi<=ko ncitf»?istvo    te$i**i z*i nrinritev    prbohr-vat«=kejra iez»ka. Vi bodo frm'nH do konca šoJeVeera leta- Obi«sk teh tePaiev fe ta vse liublinnsko    Hnrlsko?Sol.=ko   učitelistvo obvezan.    Pou^eva'o b<* bo v treh ?kupinah- K I. <=lcur>ini pri^adaio: TI- in IV. deška.    I   deHi.^ka. salezn^nska in barianska 5oTa-    Poučne    dr   Fr- T1 e-š i č- Lroknl: ^olf=l*o noslonie L m- dokli-ske sole pri Sv- Jakobu. Čea: ob torkih. četrtkih  in sobotah od 6   do 7. zvečer — V II- skupino spndaio: III- in V. de-hka.   III« dekliška  in zasebna    ucmeka dekliška    šola.    Pour-uie    prof- P. L o-k o v š e k.    L*okal:    I-    drž-  pimn^ziia čas: ponedeliek. sreda in petek od pol 6- do pol 7- zrečer-    —    K III- skuoini snadaio: I. de.^ki. šišensTca deška in de-kli:ka  šoTa.   eluhonemnica   in   zasebna nemška deška    šola-    Poučuie prof   Iv Mazovec   Lokal: Sol^ko poslonie dr-zavnecra   uciteliižča      Čas:   ponedelie^ cetrtek in Fobota od 5- do 6« zvefer« — Za letos se uvede:    Buk var za srnske osnovne škole od Stevanovića in Mirko Divkovićeva čitanka 7a I. <?imn- razred z akcentovanimi berili: po možnosti se bodo hitale tuđi Junačke n.irodne oeami hrvatsko-prpđke   izdanie Matice Slovenske 1   1913   — Pouk bo brezolačen- :— S posebnim ozirom na učitelist\o priredi      Ljudsko      izobrrževalno    društvo >Akademiia<  začetkom  februflni   mnt©-matieni    knrz-    Predava    prof. Fr- J e-ran:    a)  Osnovni    poimi matrmatike: b)  Praktično  zemliernerstvo-    Čas:   po-nedeliek  in četrtek od 6- do pol 8- zve-čer. Lokal: realčno po^lonie  Vstopnina 10 kron     Vpisovanie do 1- febniaria v Simon Greeorčieevi knjižnici od 11. do 1. ure-
—  Pouk na crrernnalni trjpovski soli se začne zopet v nedelio   dne 2- febru-arja. ob 8- ziutrai   v popIopju I- ni   de-fke ljudske    ?ole    v Komonckecra ulici (na LediniV Poučevalo se bo ob nede-Ijab in četrtkib
Cankanev večer na Vrhnilri r»rire-dijo v rojstnem kraiu našecra velikeffa Cankaiia v soboto. dne 1- svečana t- I v dvorani vrhniskesra Društvene^a do; ma literarno-reritotorski večer nierovi nriiatelii in čestilri: nepn'k Oton 2 u-p a n č i č\ dr Pavel G r o Š e 1 i dr- Iv-L a h in dr. Jos- C- Oblak, ki bo pre-daval o ^Cankan'u-poporniku. prijnte-Iiu prirod^ in verne^n slikarju vrhniške okolice-c Za ta večer vlada na Vrhniki in v okolici snločno zanimanje.
—  Na nniverzi   v Gradcu   studira na medicinski  fakulteti   zdai  se kakih 20 Jusroslovanskih    dijakov.    ki  so se meseca oktobra VDisali  in ho?eio ta tečaj še na tei univerzi končati   Ti dn»-ki  izr>ostavljeni   so  vsakovrstnim  šika-nam od strnni nemskih profesoriev in-diirJvov    Tako so primorani    vedno v zadniih klopeh sedeti*   tako.    da nobe-den  ne vidi  nič o  eksnerimentih- Graška univerza    ustanovila ee fe svoičas za notranio Avsfriio. to le za Štajersko Kr^ni^ko    in Primorsko deželo.    torei večinoma tuđi za slovenske diiake* Dotično ustanovo uživajo dane3 veled terorizma in nadutosti    n-emških diJakov samo ti diiaki,   ki zapoctavliaio svoie
lumloTaiuke kolegi OumutU •• profesorski ibor na to detetvo ki m bo if? uollva Prt likviđacili pramožent* fikih razmer med nemdko republiko in Juiroslaviio.
_ — C. M. podminiee. Mutite m! i*ovsod se ie hvale vredno oživelo dni-• stveno živlienie. Društva, ki so nad 4 | leta spala, se oživlialo. Drireiajo obćne | zbore, prodavanja itd. Naaa nainotreb-i neiša narodna organizacija, naša vse-slovenska bolska družba sv» Cirila in Metoda pa ie postala skorai pozabliena 1-* redke so šq niene podružnice, ki he vršito redno nvoio dolžnost. In vondar nam i© naša družba alci kot prei enako , W?!f^bna- \'e le. da mora brez odmora vršiti prevztne dolžnotai. po se uieiii redni stroiki za plače učitelistvu in zdrževanje šol soloh vsled draeriniti potroiili- Položaj za družbo ie postal flkraino reso« a niene na'oere v bodo^1-no.^ti nedoffledne- Dane=j no more nikdo re<i da bi naSa ^obka družba v bodo«le po-*t:;la neuotrebna. vsai do^Iei nikdo no pozna mei naže Ju^oslaviie. Sedai ra iaora C- M- družba skrbiti za svote ninoiroštevilno učnelistvo. ki navzlio vsei dobrohotnosti družbenetra vod°tva. trpi veliko pomanjkanie. kor vodstvo rt ima raznoložliiveera denaria- Pa vze-mimo tuđi naiuirodneiži slurai. da bi C- M- družba kot &o!«kti druž'oa po skle-nienem rniru oostnla nonotrebna. potem .«p porabi niena imovina, ki prip.ide Slovenski Matici, za drucre kulturne na-rn^ne slovonskesra naroda Vodstvo nui-no pro>i vse C- M podrnžnioe. nai 2 novim letom brez obotavliania začno marljivo, vsestransko delovati- VT prvi vrsti nai nemudoma skličeio občn^ zbore, da se izvoliio novi odbori, ki t>i nni razdele delo. ter se ara lotiio (zbiranio članarine, iznraznovanie in nadzo-rovanie nabiralnikov. pridobivnnio \7.~ rednih dohrotnikov razpećavanio druž-henih kolodarjev. ki iih ie ^e vedno do-voli v zaloeri itd )
—  Natančno evidencp čez oskrb. urađ-nlke kakor tuđi čez oskrbovalno moštvo za slovenske kraje je vodilo Dod upravo bivše Avstro  -  Ogrske    evidenčno    oskrbovalno rkladišCe v Gradcu.    To rialogo Drcvzame sedaj   evidenčno     nskrbovalno     sMadišče   V Ljubljani      Radi  tega  naj   se    vsi  oskrbov. uradniki in mo^tvo. knteri so bili svoj čas definitivno v staležu kukega oskrbovalnega skladi^ča in se sedaj nahaja  še v civilnein razmerju   javiio    pismeno  ali     ustmeno  pri vodstvu  tuka^njesra vol.  eviđenčneca  skla-di^ča.    Prijava  naj   vsebuje  sledečc  toćke: I. ime in nredime«. 2. šarža (akt , rez. ali čr-iiovoj.), 3. prej  v evidenci oskrhov. skladi-?ča v . . ., 4. sedmja službena dodelitev, 5. rojstni kraf in leto,    6. domov   občfna.    7. stan.  število otrok. \*era. znanfc  iezikov. 8. od  kođaj  služi  aktivno, p. tari  »n  rangova številka za scdanln inrfn.
—   Obči  Dokojnirski  rsvod   za   rame-sčence v Lfubl'aiii na«;  naoroša    za priob-čenie naslednjesa naznanila.    Za skor.iS'rjI začetek poslovanja teca  zavoda  so dela  in predpriprave v polnem  teku.    Začasno posluje zavnd skupno z Dcbvsko zavarrvn!-nico  zoper  nezgode    v  Ljubljani.  Turla-1;i trs:   *t.  4.  I.  nad-.tr.    Redno  poslovanje  bo omocročetio  začetkom    me^eca  marca.    Do tedaj bodo dotfskane    tuđi vse potrebne tiskovine za prijavo nameSCencev itd. Vpla-čcvanje premij se naj ne vrši med tem Časom ?n zaved podivlja vse slti.vboJainike. da naj s'iranijo ta denar   doklcr se iih ne bo bo  pozvalo  na  redno vplačilo.    Nujne za-deve se re^njcio sproti.
—   Detavsfca   zav*rova!nlca   zooer  nc-zflrođe  v   L?tiMfanf  nas   na^rcTa     za   priob-čenie  naslednje^a  naznanila.  Za  skorašnji začeteJc poslovanja tei?a zavoda so dela in T>»*ednriorave v polnem  teku     Začasno po-sluje  zavod  skupno  z  Občim  po^ojninskim zavodom  za name?čc-nce v LiiiMlani. Tur-jašM trs: §t. 4. I. nadstroofe. Redno poslo-vanle bo ornoe^feno začetl.om mc^eca marca.  Do fednj  bodo  rathnicne  tt^di  vse potrebne  tiskovine  itd.  Volnčevanje  orispev-kov nai se ne vr~i med tem časom in zavod nozivlja vse podjernlke. da naj  shranifo ta denar. do-ler    ne bodo    pozvani na redno vplač"\*anie prlnosov. Nujr.e zadevc re5uje zavod sproti.
—  Srbsfce kniife    leno-lovne   v.^e-l»in* fnovep+i. pesmi   escii iM ) so dobe v    kniifirarnt    Lavoslnvn     S c h w o n t-n e ri a v Prešemovi ulici- -Te to zbirka novih in nainovoiših in nfliboliših prb-pkih  nipeev.  Kniice  ie irhrnl  pr- mnior Gi- Ćir;ć v rviianovićevi    kriiirarni v Beoarradu-    Slovenska,   ćirilico  čitniore obrinstvo nai pridno ?eera po teh knii-erah-
—  Pokopali    so-    v poneđeTiek «ro Tvano   Vrhovrovo.   roicno   Kussne-vo. po»estnikovo sopro^o na Poli.anski cesti 46.    Zanušea    8    neprc-krblienih otrok- Nai v miru i>nčiva!
—   Državna posrcdovalnica  ra delo. V pretek lem rodnu  fod f*0   innnarin do 2r>. ionuflria  1019 ie iskalo delo  182 moskih  in 97 ženskih    delavnih    moči« Delod.iiaki .=o iskali  218 moških  in  ?>S ženskih delnvnih mo^-i   Posredovani  r© ie izvršilo 28     Od  1. ianunrfa  I*)t9 do 20   ianuaria 1019 ie iskalo delo 1074 de-la\-nih moći   delodnialci so pa ipkaM 39-3 delavcev   Posredovani se io izvršilo v tem času 40. Delo inčeio pisaroi^ke moči   (237). trcovski u^lužbenci  (122>. to-vamiške delavke   služkinie.    sluee  za razne  urade,   miznrii.   kovinarii.     peki. mlinarii.   natnkarii.   kniir^ovezi   itd-     V delo pa snrf'ime    posredovalnioa    Ili nadzjein^kih  delavcev  fruđnriev).    oev-liariev.  poštarie  in  teleirrafist©  za  Sr-biio.    cestn©    delaver*.    eozdne  čuvaie. služkini'*   divili**   hlnnoe itd-
—  Tatovi. V noći od nonedelika na torek posetili eo ti nočni kavalirii trsro.-vino    Tomo Meneins^ria    n.i    Reslievi cesti, odnesli nekaf drobiža. Iikrnev in drusrih    stvari v vrednoati    2000 kron* Oerlasili so ee tuđi pri slavni blueaini. a zaman- Ko so odhaiali z đvorišča. ie prišel mimo stražnik. tatovi eo pa zbe-žali. a vendar se mu ie posrećilo 6 po-močio tovarisa uieti  dva. drugi  bo pa pobesmili*   Tatovi so bili   zopet — vo-iaki?
—  Tcdenskl Ukmz o preoosnib bolez-nih na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani od dne 12. do 19. prosinca 1919. Skr-Iat'ica:    Krški ekraj    oblina    Cerklj«    (1 oseba  obolela).  Ljubljana  me sto  (1  oseba obolela).    Difterija:    Li ubi Jana    metto (1 oseba obolela). Ljubljanski okrtj, obdna Vnania gorica  (l  oseba  obolela)  LJaMIfi-ski okraj. občitia Vrbnika (3 osebe obofele). Tffos: Cellski okrai. občina Pttrovice (1 oseba obolela, 1 nmrla), Radovljiškl okrtj, občina Karnnt sorica   (1   oseba obofHa, 1 umrla).    Or!2a:    Breffsiri    okraf. obana Đtanca (f oseba obolela) ▼ bolnici ▼ BreS-cah. ĐreSiU okraj. obttu PBUirt (1 m+>
Im obolala). Kas«: PtnlsU okrmh *bčiwm Spodnje SeCevo (1 osebt obolela). Ptui me-sto U osebi oboldl)
I« Most se nam piše: Več mesecev ni tukaianie prebivaUtvo dobilo nobene masti- V «ro timi Krušičevi pa teden xa tednom kolieio evinie- Kam zerine me^o. ir^m zsine planina. Kakor smo se informirali, se iz vaza slanina v ne taško Av-strijo- Kako dobivalo Krušičevi izvozno dovolienie. nam ni znano, znano pa ie nam« da ie Krušicevka z dvema hlao-cema neprestano na po tu* Za vćo to vo župan Dražem. ^ ve pa tuđi policijski nadzornik Goričan. nobed^n pa n« stane proti temu niti prsta- Z Lika i ne? V javnem interesu ie, da se ta stvar te-meliito poiasni.
Vorasajiie. m Pri nas, v Bukovšiei Dri Seloih nad ^hofio Jx>ko nimamo 5ol-skesa pouka že od velikih noritnic na-T,roi vklinb temu da \o. všol&inh v n;t^o solo 60—100 otrok, ki to r^edai v zim-skem ća^u. ko bi iih naiKr/ie noere.rali. f>rcaz vsckecra pouka* Kie liči vzrok? ProniUiCi. nai se zadevne oblasti r.obri-caio. da se odpomore temu zlu iri da nam ponijelo kako uono moc. K<l>ni r»ouk. ki tra dobivalo oiroei. ie do k.ko uru veruuauka na teden. pa še to ni rodno, kor u:- župnik no treijn« vseloj Več oboanov
Iz Slov. Bistrice naia 5l£c;o: Mi«;ulo nedeljo ic- predaval v Ćitalmci nainesto za-drianej:a z prof. M. Pirea o plemenski enotnosti Slove.'icev, Hrvatov in Srbov sr. dr. Kovaćic iz Maribora. Prihodnjo ncdeljo, to je na Svečnico, pa bo predaval prof. Pire iz Maribora o zgodovini Srbov. — »Poso-filnico* pa prosimo, da napravi končno v Rosrilni red, ker nam bo sicer ^ostilničar s svojim odurnim obnašanjem v^ako narodno prtreditev onemoRO^il. Ali me;cio res imeti ravno Nfarodni Domi vedno najslab^c gostil-ničarje?
Rndenci. ShoJ zaupnikov J D. S. V nedelja dne 26. pro.sfnc.-* se ic vr^fl tTikaj iako dobro obis'an sh^d ii'i^nikov. Prof. Vosrlar le pornčal o političnem položaju, o prosr.unu JOS, o razmerju obeh slov. strank ter o potrebi, da se organiziralo tv.dl v Pad.ncth v-i t;sti. Vi* so zmoi5ni pose^i aktivno v politično d.^lo. a do seđa} nišo imrli domaje rrganl/nciie. Nato se je tista-nnvifa Vrai. or^. n^d r-'cdsed:ii^tvom j;. kupana   T".V. 7cm!KrT.
Ttnd"tyr.% V nedof'o. dne ?"-. prosinca so ic vrrf! *r'rd 7^t»pr!V-v JPS 7a radr^r!-<M okraj. Prnf. Vni^ir je ^."»vorll o r-tran-T-fncm nroerainu. Vi je v re^nfei jn^-i^Tovnn-«!*i in r^HT^Vr^KM in od^ov.T^in n^ib^Ii icf:?-alnf n^Tii-f iTinđenre u^pJ^r^ dr;"p.ve. P^' fem nirr/ifn  s^   ic  t:v.ffinn'/ila  kr^l.   r»rcr.   JPS  7?.
t;rr*-vT5'-   MavriČii   v  fi^^ -i   Pndconi. VoTiT'o    dnevi  ie pr;*?»T    v Lr»5l"i tr<* s (\f>n pe ie i^^o^^m T%oiflvU r?r*'ti i^^^V!?
T>.iknk pr^-^ki ^o.^tr»TV mr^v*** slrnnr. ki Fe io v ^r?>~*-o nni*pvmr> o^**! ^nrno 78-fo. d*^ ^")i m^0*^! l.^^r o^'^^-^ti r. ^itt^Vi-va^^'irn vo'^.'tvom f#»r .''n^'n.ti k ner'i> 1-or^'fni Ko -co l\n^} vo;*>':i -sno^n^li krl'o in k'1? so P-& ruH^li in «*a dali ođ-vesM ■** f^oHr* v ?.r>nor ?|pr»<»rfii r>ri Q(% i? posro^'lo poT^r<rn:t?- Poriv^Tprno o^r^n-^tvo. rf^ nni poTn^Ta voi»r-k'?n vnmncf-
k?  v*i n^5i  nnr.Tfini   i*  r?^7"ivrii  so\"r«*5*v?
V   V/*^1'**^1   Sfpvnn   rvr»5?1i^ir>  rn*»^   11 UF    »1.1
hi mori nnmi mvrro^-li nerod in osin-T»ili našo moč* Tro^»a fe. (7a pmo nar»rnrn tin>om ■nad v.«o onrrzni    in kar n^iboli
kaferi v*M ner»"rn*a+^T*'i n^neni"*io v«c svoic ^:lf». da nas os!:oduieio. kierkoii in k^T-koif«
Vno W«^! ie v^rnf n^rrroriT nr\*ic
tivfski film    vie^o- R°t^n]i5i Tini*^?? • l-f**crf**ra.    ro7.\?cr    io  IVe .Trn« Krr.ft O^IH'ni« se r*n vr-oro-nimivi vseliiii  in ^ohv^'h  iT^i.d-'h    irso^eh    ko^    so Ka*.i Fa.-*\   Maks J^-n***  kot  detektiv in  V. Cr   'D\p'Tolmr\vn   T'rerlvair*   se  še  d^n^s >n iiifri ter mladini ni primiren.    Kino IdcM.
Xa A^rla^ đo^n^ko družbe vTri-crlav : v današniom listu opozan'amo-
Iz *rleda!i3ke pi«ame. V pređo. 29-t Tn- ob pol S- zvočer: Ivan Cankar: >.Takob Ruda« za >A< abonement- Ka-slo\-na vlorra ie povrrfpna Ant- Danilu. ki vodi truli rcžiio V Čctrrek. 30- t- m. ob pol 8- zve<*«*r: Herve: >>ranrzelle Nifonohe« za ^B- abonement — V pe-ick. 31. t> m. ob poI 8 zveoer: Ivan Can-kar:^ >.Jakob F?uda< za >Cc abonement* — V soboto 1. februaria zvečer ob pol 8-: Caikovskii: >Jevs:enii Oniecrin«, za >A^ abonement*
Stoiišče «a fTuakfnf^ Xa želio profesoriev 8o prin.^ii za điinkinic na diia-škein stoiišču posebpn odolien proRtor ter io prezrafa z&m že sroiova* Vsled nedostatka dol-ivrev ni bilo možno nre-cmie doslei ee postaviti — a zgodi se te dni!
Iz eJeđali^ke maarne- Vpi p n- abonenti ce mnrožnio, da se zfflase v srle-fl^ližki pisarni. kier se iim \*roče nove irknrnico za abonement v dramskom fbivšem nem/kem) ^ledaHSr-u- I^ka^-nice pe oddpio donoldne od 10. do 11-nre in popoldne od 3- do 5.
Društvene  vesti.
—   Sfov.  pevsko  društvo   »UnhVamki Zvon«.    \' četrttk zvečer ob sedmih Žen* 5 k i % b o r, ob pol osmih v c s zbor. Vse in vsi?
—  Sefa dre&va >Afc.idemsM Dom« se vr5l danes v sredo ob no! 8. zvečer v pro-storih   Narodnega  sveta,  Trančiškanska  ni. Stev. 2.
—  »Zreza ikontfotov« kraleraa tiktmi-na LiMbIi?na.    Redni obeni zbor se vrši v nedeljo, 2   svečana ob 4. uri popoldne ori Gorietif. »Novi svet*. Dnevni red: Poročfto* volftev načclstva, sfučamosti.
—   ObM rtor »TeloTađFft« dnrtfra Sokol v Kr$kem« se   vrši   dne 1. svečana t. I. v dru drveni dvorani hotela Gresorič ob pol 8. uri zvečer.
—  UsfUfftmri eho* ^ef^Tnmke dražbe ?>od tvrđko: <*Zve^a za protrneh in-coslovanskesra    reb#lar«hra.    družba « omefono *ave«o« bo n% Sve^nieo. dne 3-febroftria !• '. ob 10-donoMne   v   mali dvorani    t Me5»*nem'dr.fmt-    DeleS    sa priston   k   druftbi ie 600 K*   Zektt   j* 9^teBiatoTilaja> Mav4a4fta>>
~— wcaaMP^^H wiil avav* 2#waw aaj* ttilt?. Menriforiev. DodraJbdca. ▼ B«U»iaki Beli. se vrši v nedelio. 2. svečana 1919. ob dveh popoldne v co-stllni pri Batistu Vabimo vee ieleznl-carie-JuKOelovaae. da se udeleže t«ica sbora-
NainoveiSa poroSla.
PRELOM MED SOCIJALISTI NA HRVATSKEM-
Zagreb, 28. ianuarja. Na včerajšnjl konferenci socijalno demokratske stranke je prišlo do popolnc^n prclorna med desnico in levico. Opozicija je izjavila* da z ozirom na izvajanja ministra Korača in z ozirom na revolucijo, ki jo je sprejela većina, do reflektira na n<>beno rastopstvo v straiikinem IzvrŠilnem od-boru. Pri volitvjh v izvršilni odbor so bili nato res izvoljeni sami pristaši ve-čine. Minister Korač je obširno refe-riral o agrarnem vpra^anju ter zakovana! či:n najobscžricjbe podržavljenje produktivne zemlje. Na sk'ipšćini je bila končno snrejeta resolucija. ki jo ie sta-vil Doverjenik Bukšesr. v kateri se protestira proti lemu. da bi se z nasilnimi sredstvi skuhalo udušiti vsak revoluci-jonarni pokret in se zahteva svoboda shodov in tiska.
ODPL'SCENI MADŽARONSKI URAU-NIKL
Zagreb. 28. januarja. 2e?ezni5ki minister Vulović je odpustil iz službe s 1. majem viš'esa ravnatelja drž. že-leznic v Zajrrcbu Masirevicha in več drugih inadžaronskih železniških višjih nradnikov. Minister je utemelje-val svo\ ukrep s tem, da se je prepriča!, da tielajo ti uradniki zgolj pasivno resistenco.
MEDNARODNA   KOMISIIA   V   BEO-GRADU.
Beograd, 29. ianuarja. V Beogradu se mudi mednarodna komisija, sestoje-cd iz 5 članov. 1 Francoza, 1 Romuna, ! Amerikanca in 2 Nemcev. Ta komisija ima nalo.cro ukreniti vse potrebno radi povratka voinih ujetnikov \z Nemčije.
n?ANCOSKE ĆETE V OSJEKU.
Osjek, 29. januaria. Te dni ie đo-5Pe! semkaj oddelek franeoskih čet, ki so bile dosedaj nainešeene v Novem Sada.
SKUPŠCINA  CRNOGORSKIH   ČAST-NIKOV.
Cetinjc, 29. janimrjn. Dele.cnti \fseh častnikov iz Crnegore so imeli sesta-nek. na katerem so sntfasno sprejeli tele resolucije: 1.) Vsi oficirji ostanejo zvesti zaDrisetfi kralju Petru I. Kara-Kior.srieviČii v zmislu sklepa velike crnogorske narodne skup^čine. 2.) Bivši kra!i Nikola in vsi njegovi pomagači, ki so Crnocroro sramotno izdali sovražni-ku. na? se obtožijo in izroče sodišču. 3.) Sođišču se nai izroče tuđi vsi oni oficirji. ki so sovražniku služili v Črnigori ali izven nje. Sploh vsi tišti, ki so po kapitulaciji Crnesore delovali na to. da je Avstrija mogla tuđi v Crnijcori zbirati denar za vojno posojilo. 4.) Vsi oficirji imajo takot položiti kralju SHS pred pisano prisejro. Kdor te#a ne stori, se smatra za izdajalca. 5.) Osnuje naj se odbor 5 Člariov. ki bo skrbel za izvedbo teh resolucij. V ta odbor so bili izvođeni major Mujo SoČica. kapetan Đoško BoSković, kapetan Milo Kenjić, poručnik Milija Banašević Jn poručnik Jefto VujoSević.
TRGOVINSKA POGA.TANJA S CEHO-SLOVASKO REPUBLIKO.
Beograd, 29. jamarja. SemkaJ sta prisuela konzularni zastorMiik čehoslo-v*iske republike v Zagrebu Emil Šimek in pooblaščcnec čcški-s^ovaške vlade ravnatelj Karei Weij?ner. Imata nalo#ot đa se po!E:afata s centralno vlado glede trgovinske pogodbe, ki bi se naj skle-nila med čeSko-sIovaško republiko in kraljevino SMS.
KURZ KRONE.
Beograd, 29. januarja. Finančno ministrstvo razglaša, da je sedanji službeni kurz krone 40 dinarov za 100 K. Ta kurz se ne bo več menjal in ostane v veljavi do definitivne ureditve valut-negra vprašanja.
VZPOSTAVLJEN PROMET MED SO-LUNOM  IN  CARIGRADOM.
Beograd, 29. januarja. Ker je most preko Strume že dograjen, se je z nova otvori! direktni promet med Solunom in Carigradom. Doslej voziio samo osebni vlaki. V kratkem pa se prične tuđi to-vorni promet
Poizvedbe.
Podporoinlk poljske armade na h'ran-eoskem Kozakiewicz Stanislav iičc Kosp. kapetana Đolowskega (ftulov-s k 1) v Ljubljani Kdor o njem kaj ve, se vljudno prosi, rglasiti se v hotelu pri Slonu štev. 49.
Kđo izmed vojafcor ve kaj o Andrcju Mušicu, desetniku. Služil je mi Ljubljanske m pcSpoIku, I. stotnija. Dne 13. decembra 1918 je odsel na Koroško. Zadnjikrat je pisal dne 31. decembra pr. 1. Bil je zadnji čas v Podkloštru, in mogoce, da je bil z drugimi vred zajet od Nemcev. Vljudno se prosi, če ve kdo kaj več o njem, da bi spo-ročtl ali se sam potrudit na: Sv. Petra cesto §t 48.
ImbOa fe ie v nedeljo, dne 26. t m. v Narodnctn Domu od Slavčeve dvorane do damske sardarobe temno zelena usnjena denamica sMKIn drnsimi listki. Poštene-Ka najditelja se vljudno prosi, naj blagovofi vrnlti proti nagradi *dč. Irmi Petrlčevl, Ko-lizej St   13. vrata 46
Izgubila se Je na Mcstnem trgu rjava ttsnjata denamica z večjo vsoto denarfa. Poitea fiafdftell naj jo UatrovoH proti nagradi oddati pri tvrdki PetriSić na Mestnem trg«.
Nasu to m MH Mio« na Sv, Petra cesti. Hcbljo «e Jaaaz Trdinova uffca št 9,
aWataaaV
Boznc stvnL
*  Haatiaflskl kapital t aaiaai Pktaaatfjk »Ungarisch« Post« javlja i* Budimpešta, 4% se vrte pogajanja med neko btirtimp+itan-sko posoiilnico in neito rimsko banko tiradi prevzetia  obširnlh    posestev budimpestan-ske posojUoice v Opatiji in okottct   Drigl italljanski denaml zavod se pogajajo % bv-dimpeštanskimi bankami glede   flnansiranja onih Industrijskih podjetij, ki so jih i madžarskim kapitalom osnovale v zadnjih letih po prejšnjem    hrvatskem    Primocju ia wm
*  Sestdeseti rojstnj da* Mvfcta ae«-ikega cesarja.   »Ostdeutsche   Rundschaa«
prinaša k 60. rojstnera daevu bfviega Ben»-Skeaa cesarja Vfljema, ki je b0 /6«_V"U dole uvodnik, v katerem pravi med drvgiav da bi bit Viljem lahko mnogo storO xa srećo nemškega ljudstva, če se ne N bil sp«-5čai v politiko in si hotel osvojiti celcg* sveta. List konca svoi Članek * besedaml: »Naj se posreči temu teiko prelrkušenem« možu doživeti vzevit in polet svojega nem-škega ljudstva, kat ere ga je Ijubfl nad ts« in kateremu je hotel pomagati z vsemi svojim! močml. samo to nju želimo k njegove« mu 60. roistneznu dnevu!c — Drngl Rstl na» padajo »Ostdeutscha Kundschan«, Cd da goji šc prevee sinipaUj in pijetete do tega krvnika človeStva.
•Nadvojvoda Jožef se opravlcatje. Kar so se obel"damli razni vojaJU dokumenti* nanašajoči se na dejstvo, da se je streljalo na čete katerim je povelje val nadvojvoda Jožef, od zadaj, da s* Iih S tem prisili, da drže pozicijo, je dal poklicati nadvojvoda urednika »Az Ujsagac k sebi, katerenm je zatrdil, da absoltitno ne more oporekati pravilnosti teh dokumentov, da pa je rav-nal po naročitu vtfjih mstanc in ukazov. Glede vseh dogodkoy pri svojih četah le vodi I natančni dnevnik, v katerem je cafee-leževal vse važnejse đogodke. Vsebina taft) dnevnikov bo sedaj predelana in bo obse-Kala v tisku kakih enajst debelih knjif. Nadvojvoda želi. da se te knjige da v javnost Sele 50 let po njesovt smrti. Kakor }e izvajal nadvojvoda, bodo te knjige obsejrak vse £ rad ivo, kl bo opravičevmlo postopaBjc nadvojvode.
*   Zanimivo IzfcorUcanla.    Neki 61 let stari trgovski pomoćnik   Je te dni priSet 4 pnlfciji na Dunaju in naznanll, đa se nahaja od leta 1913 v rokah nekega izkoriščcvatca* ki ga je pripravil ob vse   njegovo premo* ženje. Njegova 7codba ie zanimiva, ker ka« fe, kako je vsled   svoje nenaravne strasti prISel v roke izkoriSčevalca, ki mu   je po-tem z grožnjami počasi Izvabfl četo premo-ženje.   Poleti 1913 se Je   seznanfl v rotov-Skem parku z   nekim Hans   Maliczekom, s katerim je oriče! nenravno občevati. Od ta* krat ni imel nobene mirne nre veC Njesor sokrivec mu }e vedno grozi! s poticfjo fn a tem izvabtl 22.000 kron. Zanimlvo je. da je ta 61 letni frsrnvskf sotrudnik leta 1018 vlć* ?i! enako ovadbo, ker ga je izkoriiča! radi fli^Tie stv*r? nekf drnjtf IzfroriSčevalec, W Je izsilil nič mnni kakor 60 000 kron. Dozđcv-nega Hans Maliczka <m> are ti rali In se ptici v resnicf Rudolf Bardach, po pokliču artist.
Aisircftirisraclja.
"4- Kis na nteče izJcaznico B T&M do 2200. Stranke z izkaznicami ubotne akcije, zaznamovani s Črko B. dobe kte v četrtek, dne 30. t. ttl pri Mtihleisnn. Dolodcc je tale red: popoldne od 2. do 3. štev. 1S01 do 1930, od 3. do 4. 5tev. 1931 do 2060, od 4. do 5. štev. 2061 de> 2200. Stranka dobi za vsako osebo pol litra, kar stane 50 vinarjev.
-f~ Nova nesarOa ▼ Spodnlf ŠiJH. S prihodnjim tednom otvori v SpodnB Si^ki na sv. Jerneja cesti 51 50 Fra« Golob svojo mesarijo. Stranke, ki bi hotele dobivati na Izkaznlce za meso, goveje meso odslej pri Ooloba. se na} zdase v arrovizačnem oradu na Poljan-ski cesti §t. 13/1, kjer dobe druge izkasN nice.
^ Aprovizađfa južne železaice. V Četrtek, dne 30. t. m. se bo defil kfonipig trctfič po 20 kg na osebo, kilogram stane 80 vinarjev.
Gospodarstvo.
-~ Železniški tarifi- Vćeraišnie ^Narodne Novine« urlnaiaio offlami o spremembah železni&keflra tarifa na hrj vatskem ozemlfu-
—  Zarrebški paromlin    i« poviiaf svojo đelniško glavnico od 3 na. 4 mili«* ione kron-
—  Zdrnzitev Harnih inlinov- Tukal so 3e seBtali zastopniki 66 parnih uli« nov iz Banata, Baranic in iz okupiranih  deTor šomođske županije- Sorelm so predloc:. đa ^c vsi ti ral ini zdmatRi v enotno  oreanizaciio.  Posebeti ođkejf ie doloćen. da sestavi statut in prinr«ff sporazumno listino sa upravni odbor-
Darila.
—  Darila* Za meatne reveže so <la« rovali: Neimenovan mestni nradnik dal svoie T>la?© v znesku 712 K, pri vui« komi.^iii za, žicoFanie bankovcev nabran no 45 K. u.- Pavel Lnekmann. korvetel kapitan na Donatu, raesto vene« na kr-Rto nmrlemu    e   Teodorin Lackmannu 30 K.
—  Pri veselem ^odovania na caal Pavla Vrankarta.    io nabraja nfr-ffova prijateljska družba 130 K asa artn ftko siročad si gealom: Pomaaralmo decl, da pomoremo narodn?
—    Za C* M. obrambni   %■■!!■   v> spomin pok- srd5- Vidi Podkraifikovi ori zbrali odbornik! 1b ođbomloe n> In f» £entpcterske podružnice 200 K* Darovali so erg.: po 30 K: Fran Mallv. Tono in Mariia Mencincer.   Iso   in Mihaela Seea: po 20 K: Josip in Jositrfna Ko* zale Hohrmann; do 10 K: M- Kokalie-va. H. Bavdekova. D  in J. Vucnik. Ji. VerovSek,  Fr- Potocnik. Fr- Lodviko-va; do 5 K: I- Knelalieva, N. Poiocnk kova- Hvala!
—  Mesto venea na krst«   umrle«* graišo&ka Esona barona Coisa ie darovat   a* Anton Laekmaim   iz Ltubltan« Drnštvu za otrofiko varstvo in mladin* ako skrb v Rodnem okralu LiuKHan* ▼ roke društvene*a načelnika »asek 8* kron- Prearčna hvala t
Izda|at8Q in odgovorni ■red~*J ajBBBBjai a\vpmr*
Sran. 6                                                                                                        „SLOVENSKI NARUP" dne 29. jamttffc 1919,_______________________________ ____________________24- šnw.
Iflhillia " eno' dvc ali ve£ sob se od-luUIliIlIb dajo v posojilo. Naslov v upr. „Siov. Naroda*.                                    124^
Ia Vflflfl se ^ratn'}* 9 mcscccv staro, Cfl dMlU doma zrcjeno Žrebc v Ljabljaoi. Poljanska cesta št46.                          .240
Kfai tatine fiiiEt ^T%šZ
ačenka. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda*.                                               1242
Imami Domofoik s«e"Stt
be. Pismene ponudbe pod „^•raočnk* na upr. .Slov. Naroda*.                      1207
1000 kg, se ugodno proda. Naslov pove upravništvo ,Siov. Naroda*.              1248
fiHtfil'ira **aJe instrakcijc v vsch pred-Ullfc!illQ mctih ljudske £ole v slovenskim in ncmškem jeziku. Ponudoe pod ,tĐčfteItlca/1247" na uprav. .Slov. Naroda".                                           1247
HlC dC {JU£Ul\ 35 000 K za doba 2' 2 leta. Pogoji: Porok participira na pod-jetju z fc° 0. Ponudbe na ucravnišivo »$\ov. Nar.« pod .Porok/1208*.
sjtrctia kĐjio3¥cd]a ssl^s™;
Samostojcn vesten delavcc, ćober l:o-res^ondent, vešč slovenskega in nem. jeziKa v be^edi in pilavi, 5«? spreme v veletrgovini z vinom v večiern tr^u na S'ovcnskem Stajerskem. Ponudbe naj se z preoisi izrrifeval poShejo nod ,J. Z. 100 t£30M na upravnistvo &ov. Naroda                                      123-
Lepa DUH tm. &t taP^
Kje pooe upr. .Slov. Naroda*.           1233
tllrfbiflia te iKc za rar dopotdanskih vlBuUlJS ur. Naslov v upnvništvu »Slov. Naroda«.                                 120-
!?fja tmeTska Hiša ^ ~za"££
obrti, se proda. Poizve se MTr*ev«kl pristan 14«'.                                      1236
N^^nidsi dvovrstne harmonike za 120 K. Iil JIUUaj kotiopljene vrvi, 17 rn in 9 in po 7 K, primerne za turiste. LJrtljaaa Dectliornofa Dlict 7.                            1201
in eno avbo prodam Naslov v upr. .Slov.  Nar*   pod   „Narod ot nosa 1220".
TPm mrnti »»•"vHsi I 1 oo m žice z?
LiiUa HFBZ3 CJ!r3u3!! vrtn^^aoter
300 metrov /a ptrutninsko o^raio, je ceno naprodai. Poi*ve se v žHeznhii.';; trgovini St. Nasy, Voinikor trg. LjablJ'.na* 1246
MSOiG/303 JD08  * tskoj. d™ ?>v -
Ia na četi" sam. Ponud^e po „i „Seični arađniJt 1226" na upravniSUo oioot skeeja Naroda.                               1 ii
^nrrtni mniHhil M'adenč srrsr 30 ZBGiluS £330333! sedai v državn: ^I'j2bi, 2 nekaj tisoči kron prih.anie-nega, Želi v svrlio ženitve rnanja 1 gospodično nit vdovo bre.'. otro!*. Prednost: znanij več je^ikDv in veselje do fcovine. Le icsna pisma naj se poSniajo, če m^goCe s sliko đo 5. svečana na uor. «S1 Nar.* p^d ,J orotif-n za bodo'nost 12314'.         1"3
Potrti naigloblje žalosti narnanjarao vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iikrenoljubtjeni, dobri soprog oziroma stric., gospod
raagistr,.*ni o!Scii&l
v soboto, dne 25. t. m. ob 6. uri zvečer, po do!g?, mukepoln holezni. boguvdano prcrnnul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vrtii v ponedcljck, dne 27. januarja 1919 ob 4. uri popoldne iz mrtvažke veže v de-želni bolnici na pokopališče k Sv. Križu.
Obenem se zahvaljujemo za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebrid^e izgube. Osobito se zahvaljujemo blag. gosp. mag. ravnatelju dr. M. Zarnik.j, b!ag gospodu mag. nadsvetniku Ivanu Lavtarju, gg. kolegom poko-iika, si. telova^ineniu društvu ,Soko! I.* za korporativno udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za "inljivi žalostinki in sploli vsem, ki so dragega rajniKa spremili v tako mnogobrojnem Stcvilu k zsrinjemu počitku.
V Linbljani, 28. januarja 1919.                                    1234
2a2aloč! csfali.
Slovenski top niski tastolM naznaniajo tužno vest, da je bil dne 27. januarja 1919 na poti v svojo poslojanko na KoroSkem zavratno umorjen gospod
Hugon Widmayer
SBS poroćaik v rez. topn. povelintttva mariborskega.
Truplo rajnika se prepelje dne 29, januarja 1919 v Ljubljane Dzn in ura pogreba se pravočasno naznanita.
Junak  je  padel  za, svobodo  svoje domovine,  boreč  se kot povelinik prve slovenske baterije. Slava njegovemu spominu!
¥ L^abljani, dne 29. prosinca 1919.
Zahvala..
Za obHe dokaze iskrenega sočutja povodom briđke  izgube naSe srčnoljubijene soproge
Ivane ion ro|. Mar
ter za obilo  adeležbo   pri pogrebu   izreka   svojo   giobokočatečo, srčno zahvalo                                                                                   1235
žalujoča rodbina Vrhove
nim II lllifn v najem. Naslov pove upr. .SI. Naroda*.                     1077
Diiab ** sF*iil« na stanovanje jn Uljfli hrano, tes^ika alica tt I. arf-tliije.                                                 1203
RaFlft za v&* dclj- ki bi ^^novanje imel UcLU doma, sprejme t\Tdka Kham, W-klosičeva cesta.                                   1223
Sedmici Biiutoil ^,i?re^r,rpr^J:
leiolkl, Gorenjiko.                               11 j/;
Rifa z &os^'no» kavarno ali trgovino se ulid vzarne v najem oziroma kupi. P s-mene ponudbe pod .Obrt 1217«. na upr. ?:. Naroda.
2l?<liicbi flHf«mi  par zateŽKOvofnto, KCJlSKl BPlEi! prodam.    Voraša
n^a ri.i apsav. »Stov. Naroda" pod „opreme 1222".                                    1222
|t'^ '*mjb cand fur. '3Če službe k.»t ^uGlibinta, vzgoj te!j. Nastop tavoj. vienj. font!dbe z natanfnim: pozo,; na upr.   .SL   Nsr«   pod   „A&ade »Ik 1193'.
?T~fam Va? W\F   pripovednih  ia  šol-l $M ICl 8QI|\ skih   m već U? starih c^siiikov no K 3 kg. Naslov se live pn upr- S!ov. Naroda.                         1216
fl^foialVt vešča špecerijske stroke, ?.e!i ril'ddlfll%.U, kake^a mesta kot bhgajnl-čarka takoj ali pozneje v trgovino ali kavarno. Pismene ponudbe na upr. SI. Naroda pod .srroka 1197*.
:udi v okolici L ubijane. Najtaie 7 vso osUrbo. Ponudbe pod .,tnienir'tl88. na upr. »Stov. Naroda«                   lifcS
PflV'fl ^ zna nava^n0 kuhati, Šivati U"i"iL, in opravljati vsa h Sna in go->podinis<a dela, Želi službo. Nastop [akot Ponudbe na naslov „J. P.1253** na uprav. »Slov. Naroda«.
PrnHiblbl vcšfa manufakturne stro-rlUUdjIlInd, ke ter tuđi nekoliko ž.-vanja. zrno2na tudt nekoliko nemsčine v govoru in išće sinitte. Pismene por.udbe ptđ ..Zatloa 1196" na upravništvo S!jv   Kjt.                    '.196
jdlui norcjstvts. 2.T:ies!jiv tn samostojen delavcc, fc pod dobi ni i pogoji takoj sprejme. Ponudv>e s ;-.rer>isi špricev?l naj se pošljejo na n;.(lov: Frlc Zcmljić, ve-leposestnik v Ljutome-u.                   122i
LIMh P3H&90S! s SCO 0 rremo-Zenia S2 želi seztianiti v svrho že-nitve z iepo mlado gospodično, staro od 18—20 let — Resne ponudbe pod ..0 - - - a" kolodvorska restauracija Jese-nlce, G(«renjsko.                                    1152
REn itona^e innW„V«8!"s;
takoj ali pozneje, za uradnteko drn-'ino treh useb (st?»r?i in odrasli sin). Ponudbe na u^r. »S!. Nar.« pod »mirna strar<ka«. Event. natančnei*:a po-lasnila od 2—3 pop. na Sv. Petra c. St   16.1.                                               123&
Pratila oradnlca ^^Sirte
leti je službovala pri stavbnem pod-tetju. zrnožna slovenščine, nemSčine m italijanSČine v povoru »n pisavi, strf>jeoisja in knjf^ovod*t/a, Jšče složbe za takoj Pismene ponudbi na unrav. ,S1. Nar« pod .Privatna arađakaizz*".
r^fnUflirna katera ie b'1a nastavljena U 3|fttl!IU!u, Se kot kontoristinia, želi vstopiti v kako bišo kot risamiSka moć al> kot btagajniCarka, rudi v kak hote', ker se želi pr:učiti Se drugih hiSnin opravi!, posebno v kuhin}*, v kar hofe oorabiti tad! svoj prosti Čas. — Ccnj. ponudbe pod „Piiđaest/1z1SM na upr. .Slov. Nnroda«                                  '213
B?8 MH. sovi ■r'^SSSS:
vsaka s prodaialniškfmi prostori, v jedni se nabaja tuđi gostilaa ter obe le^eči ob prometnih cestah v Spodnji ŠiSla, se vsaka za se ugodao proda. H Si i mat a po več Btanovam, se do-bfo obrestujeta in ie torej nfifi nakup naj bol} sa oafozttev đenar^a. Pismene ponudbe pod „Spodala Štika** na upravništvo »Slovenskega Naroda«       1251
Več raznašalcev
za „Slovenski Narod"
se f preime takoj
prali iotrt plati.
Upraša se v Narodni TiskarnL
Prek lic!
V wSlov. Narodu- št. 21 ob-javil je g. Lnđov k B«th zaroko z menoj. Ta vest pa js neresni-čna, ker se jaz pođpisana Anica Tavčar iz Skofje Loke alsaai i hIIm urotila.
ikftfla teka« dne  27. jan. 1919
Aalca Tmvćar.
ba#H Mi M oddi ■! fcfantarjcai. im W Naslov pove upravniStvo
.Slovauhcci Karoda*.               1183
AMai fini *"•■** »Mi^non« dobro, rMm IDI] obranjen %t prađa. Kie sove upravništvo .Siov. Nar.*      1192
tintu Hvflifi% vcčlct"^ p«^50 spr^i-
iHBn HlBli me tvrdka K. Pučnik, Sođaa ulica 3.                                    1189
AlfflS za toole S1^*3"' skoro nova, ter Uiad 2(0 m puSpana za obsaiar^e vrtnih gredic prola restavradja v Bol« toliai pri LjobijiiL                              Iib9
Fini Bierellfo! m&Mi ^ŽS"
množino. V rađanja na upr. »SI. Nar.--od .Mare! ce'12-M".                          Ii21
^ni;***)«n^19 bMance zmožen in dopis-illi^U^Ua'd nik išče slažbe, nastop t-ikuj. Pismene f onadbe na apr. Slov. Naroda pod .knjigovodja 1200".
Cllfni^f^'O 8 ^ *obarr! ter pritiklinami )lćiiurf6u(C i^e m;rna stranka brez otrok. Ponudbe ped .nujno I;93- na upr. Slov. Na-oda.
iišilHitoliai sffis«".*
htn   Stedilnik.   Pismtr.e   ponudbf   ra
u rav. »Sloy. Nare   pod  Steđiinik 12?7
1227
Itf aeeti'no   ^aCetnike . — Ponudbe noU „Ponk 1202'* na   uprav   .Siovcnsk Na-cda«.                                              12C2
4 viiijevi tTaki u liiilsl Jlraj ™
«,irck: se ceno prodaj«. Pismen' pon irtb'» na upr. »Slot. Naroda« pod „Višajevt trakovi/1190".                                       1190
TrooisM polDiH 5JT'SS: SS
za   totovanje po Jugoslaviji za vino, slivovko   ka'cor   vse     druge    stroke Ponudbe pod ,Try. potalk" Maribor r.a D., Štajersko, Narodni dom.           1214
1(lfl K nanrarto ristemu. k| rres«crbi
!UU IV BCIyluUC dami stanovanje eno; sobo in kuhinjo s pritiklinaml po mo-2r.O3ti elektr. luč Pismene ponuflbe se prosi pod „Štetio ia soažao 1252-* na
upravniStvo „Slov. Naroda"            1252
RižiiatloalBlali?^
magač v gospodarskih in trgovskih pos-Hh, se «prejme s hrano in stanovanjem takoj v večji trgovski hi5i. Plača po dogovoru. Kje, pove upr. ,Slov. Naroda'. 1205
Mega smunila lzt:fJ7X
1919 za svoje 150 oralov obse^ajoče ktnetitstvo. Treba znanja slovenskega ali hrvaškega jezika. Plača po dogovoru. Grajščina Hartenstetn pri Slovenjtrad-:u.
1204
i H-sTimilt P. n. občinstvu vijudno na-HitHaHII9. znanjam, da 1. svečana 1919 r.opet otvorim svojo mes^rsko in prekaje-vatsko obrt. Kakor preje tako se bodem tuđi sedaj potrudM d« bodem cenjenim odjem^cem zadovoljlvo postregel ter se oriporočam za nadaljno naklonjenost. Franc Oolob, mesar in prekajevslec, Sp. Š«ka št. 50.                                  1244
lajfiORjin n?tiisne raketo
take s svetimi podobami, najfinejše trom ve karte, karte s kinematografskim! igrpfci, z Ijubavntmi napisi, pi-^emski papir v manah bre^konku en-čno c?no pri zatožbi Miroslav Eisenateo-£er. Diaaj (Wiei) ?« Scidabnustr. 48 Cenovnik brezpiačno.                       1215
Prefcrno»rslike~
prrfali h pefllia n vtim sinrtji
Crna sllkl • kros.
hf. Bonač w Ljubljani.
Broiura
li bolezsn so toplice, za Ijubezen jih pa ni.
------   se dobi «   ==
jfarodni knjigami v £]nbljani.
Cena s poStnino 3 K.
LhhbkI
pokrajinske
se dobe v veliki 1                      izbiri v
I   jmu biimi"
PrtltnoTa iL 7.
J                                          %P
Maelo fia ter krMM ta ••ti«! nudi tvrdka J. Feriaa           1043
ttfl lahiti vrtna ali P°]Jska semena. Wš IflJIlt pišite po cenovnik. Trgovina s semeai Sever t Koni., Ljabljaaa.   1031
Lem (Arflls za rofls K".;^
ola^ovoiijo poslati na tofarno za barve v Mttiirja.                                            116-
Vr»i« rj«rn!ll k<>nb'niran za elektr. illttEB Jia'ilft, m plin vo razsvetHa-vo nanredaj. Kaagresai trg &. pri tfrdki Kirol Tili                                              1176
^fiHni Brai^al" V7£mera v poznajem. ,/'Bnai EfHflul Ponudbe pod .Poštni orcdal" restante glavna poSta Liubljana
1164
Justluulillu dinjstvo k samemu gospodu na deželo. Ponudbe pod št. 1172 na u->r. SL Naroda.                                           1172
RnfhlA  na diobno  in debelo   ter sve-sliJlU  Mjke   T2zpo5?'n    točna   rrot nrvcplačiiu   trgovina Martin Sn.T.er, Konjice.                                                     10 8
72Ctfl-nii'l    le     »zuricneea     co^prda LdSIU Hlad,  s?reime tako) tvrdn-a A. Mi-^ej.   izdelovateij    krtač   in   čopićev   v Št. Vidu pod Juno, Koro«ko.         1060
?nb* frnh« fii*F?bii^ k"Puie d0 Velikc
il.G^ y"3'' llUI.RBj   noči    V.   M,   Ro^r-man, Ljnblhna.   pa^ta^ejga   fe 38 let ob stojeCa trgovloa s soliitai gobasai.      1G63
2mntnni   Un'n?!   z putujem, ti-a lllOIDl?1!    "tihi    Neckar^uPiinF. N , sta taprođst' Istotam sr tud' prod^ množini «odnla!ov. F.   V.,   Stotnikova ni. !7. pritlićje.                                        1<>94
Vrit nuTfinl rnvai žcli "^^o^iti takoj nOI gDZflal LUVdl ali pozneje 36 letni, :*drav in krepak samce, zmožen več jezi kov v govoru ia pisavi. Naslov pove upr. .SI. Naroda-.                        1028
L ZltUSRt I0Kl|lt volnenega blaga m podloženi s kožnhovino, se po fako zmeini ceni prodaste. VrodiŠek Sp. Siska.
1141
tlirHrifTfl pndno In poSteno, ki bi zna-jlillfillliU, la tuđi kuhati ter ima veselje do otrok. Uče mlada gospa trgo>ka. Ponudbe z zahtevo plače pod ..Postenost 30.997" na opravništvo .Slovenskega Naroda"                                              997
Ifl kn thiltrflrfa sIi  300 K  ™&aće>
III 19 SldUaOijd kdor preskrbi mirni stranki moderno stano\anje 2—4 sob v sredini mesta za takoj ali za pozneje. Ponudbe na V. H. 1119 na opravništvo SI. Naroda.________________________H19
Vsafe dan svele eieMae baterije.
svetiljke, 2arn ce kakor tuđi kamenčke za pržigalnike na debeto tn drobno pri Vito BrmtO¥tf Ljubljana, filijalka Stari tig 4.                                         1075
rvnnififfin avtomat zelo dobro obranjen UIClllUIUD, z 20 dvojnimi plošč^mt in 1 moSko kolo z dobrim! prcvmatikami se rad1 odpotovanja ceno proda. Fran Ster-n!sa  Vič St 14 blizu gosti!ne Robežnik.
1120
Viritifl od 10° *z naprej v železno -lUllZlIU plotevinastih zabojih v vsaki množini ra2DO§itja točno proti nred-olačilu Ttoraica za đaslk (đ. dr.) v RaJih ori MariborĐ. Nadaljna pojasnila so pri omenjeni tvornici na razpolago.    458
fuzija proda jam 50 hl, 33 stoplnj, 11 LiUlJl a 22 K. Zaloga ^anja je v Zagreba. Naslov pove apr. Si. Naroda 1025.
RUtfll VOZ lUia), liaaskl cesti 21. dfo> risee                                                  1000
žale 1147._____________________________
lm\i puaroilke moli V'Zl^To
v službo za nekaj časa. Ponudbe nt upr. „Si. Nar.%  pad   „LepopisU 1167-
fifl IP Večjo množino proda tvrdka UlILJL Anton Kišlao, Karlorška cesta 15. Ljsbljaaa. Dalje se odda tuđi več ja množina vermut-vina, sladkega.       34
* vse jugobiovanske kraje Mihael Sa-oiloa. Maiibor o. D., Stolni trg 5.   843
Nastupi lahko takoj. Naslov pove upr. SI. Naroda.                                           1173
3 d trniiMm ŠSŽT^Š
za gospode ie na prodaj. Emon^ka cesta St. 10, I. nadstr., vrata 6.        1180
LjiiJljUJu UlrJuKL 4 sobno stanovanje zn 4- do 6-sobno v Ljubljani. F. Mulec, Gradec, Nibelungcncasse 2.              1127
FIoktTniHnfnr vrtilni tok ^rehstrom) LJcRIilllilUllll   ;iOvoltov, 1 85 amperov,
K, s 05, I akumulatorja po 6 elemen-tov, 16 vol tov, 28 amptrovso aaarodaj. Naslov pove upr. »Si. Nar.«           1162
Fnrinl fiuih i. s. 10 v dobro tzdelanih USEI Iillll žnideršičih, 10 v romičih normalne mere in 25 v kranjičih se oroda. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.                                                930
UTIinittflliira starejU, ie i&če k od-Uy2]IIEI]lll rastim otrokom. Reference na) se pismeno javijo upravni-^vo »Slov. Naroda« pod »Zaiealjiva 888*.
ZiBiiieililJiisoslaiiie^'uro:
Dobije se u upravi »Riječ SHS« Za-preb, Ilica 40. Zapada 1 K. Prepro-davnocima 30 posto popusta. Šalje se samo uz gotov novac Pouzećem se ne Šalje.___________________             SOS
Drflda  (D *        Dva   v*1'** vinska rilitld «. soda  a 13 in  14 hl,  lepa
eno ali dvovprežna kočija krasen godbeni avtomat (firme Poper) in 100 hl sadnega mo^ta. Naslov pove oprav. »Slovenskega Naroda.«________931
PaniaIM^'^Š^'iL.
nierto na vozu za 12—16, event. od 16—2^ konjskih sil, kavi Frtic Cat» Dosestnfk alioa ia lafev St. Beoeđlkt v Stov. Oficah._______________________987
Kde Ili modu 3 fini km f"^:
varu je se lahko na živino, za obrestj dobi tudl lahko 2ive2. Pismene po« nudbe na upr. »Slov. Nar.« pod Jtah
Upo mststn t lann noti ^d
ngođaimi pegojl aa prodaj. Obttoji \t modeme stanovanjske hi*e, vrtov fn ene gozdne parcele. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«.                              1133
Modni salon za dame in gospode
S. POTOČniK
Selenbn-ffooa ulica ft. 6, L nadstr.
Akademično izpnšani krojač za moško in damsko krojenje v Parizu. BivSi veftetni modellr v damski modni prikrojevalni akademiji v Zenevi (Švica). Udelovanle najfinejš-h an^le§kih kostumov, francosklh ženskih del (bluze) moderniziranje kostumov, izdelovanje najflnejSe moške obleke in površnikov, obračanje obleke! Cene zmerne. Hitra postrežba! — Ker »em dobil w iaoznmstTfl dabre krejaike ■•£!. lahka se na želja napriTljo obleke io kostimi ia dame fa pJaiči v 8 daeh.
!! Zopet se dobi !!
Banre sa obleke I"
100 zav. stane K 50                                            1097
500   ,     po      ,  45 za 100 zav. 1000    ,      ,       ,  40   , 100   .
Prosto poštnine iz moje zaloge.
Kocke za juho  najfinejše (6 v) po K 38 za 1000 .       .     ,            H.       (5 v)    .    . 28   .  1000
„Zlpo"  najfinejši   pralni   prašek  prihrani  veliko dragega  mila.
1  zaboj 350 zavitkov K 90. W0T   Vse franko Praga.   "VI Za cenjena narobila, dokler traja zaloga se priporoča
Rndoll Cotič, Vrbnika.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
—T Dlulifca gtonita tS.00^00.. Uro«.                      Wj^^   StritSTiOVS    llllCS   Št©¥«   2*   ^V8                      >Mr "*««f»"' *onM «.OOO-OOO.- Uro*. —
Poslovalnka avstrijsk« driavno narodne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu« Sarajevu* Gorici, Celju in Mariboru.
■Sr Sprajema -mm                                 I Kup«ai« in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut
vloge na knjižice in teko« račun    ._    •^•■t^JSLSr^ffoB^rrB     -~
proti uoodnemu obrestovaniu.                   I   S^F         VS^KOVrSlne KRBUITe.      ^9m
24- *tev-_________________                                                                     .SLOVENSKI NAROD-, dne 29. januar]*  1919.                                                                                                 Stran 7.
Sveza jajca
dobavlja v ori£. zabojih tvrdka
m M'M mm. Mmm
Proda se 200— 300 kg snfcsc* ?         •    |
Naslov pove uprav. »SI. Nar€      1128
Naznanllo!!!
Usojam si rmnan<ti si. občinstvu cJa sem začel operno iz\Mevnt: 3">bno siikarrko obrt   Ceue primcrae.
Andrej Jager,
Trnovski pristan  16.         1021
^^Slil Lase-' ^^•ZT^ strižnik
Crre se n?fcaaio pri s! VI   Z?hteWte
veliki ceDik z vei nerjo   1000 sli-
kami brecnladn?.           ^49
C. Luna,   Maribor   ši. 74.
stavbnl in pohiitvenl :::   pfeskar in Vtzr   :::
Rimska cesta št. 16
saznanja, da *e vedro dela s pri5tnim blagom
Izriitev totaau           Zmerne cene.
Krema zs britie
I lončič iz porce!*~a K 6*—,  1 tucat
MIIO za '~BatTJE
1 Komad K3.-, ticat E 3O.~. Prr ti
vrogiljatvi zne ka naprej dobnviia M. JtHfeer, eksportno rodietje v Zagrebu ttev. 15, Petris s*a 3/IH. fir-va'iks                                             4798
Pasor!
1 samo dotlej. doVler je bJago ? zilogi! Zimsko blago na primer: mo§ke no-ga\ice, zapestn'ce, zimske čepiće, tre-frušni pasovt, 2en<ki icoiči z rokavi in brez nj h. mo'ki iopići in volneni otroški jopiči so po oosebno nizki c»ni na prođe i-
E^potifia \mm .111"
Maribor «. 74.         350
Gospodu vporaoč
se teče snažna ienskr   ki razume do-
leg mešč. kuhe tuđi vrtna de a in ima
smisel  za gos*lno   in   kmetijsivo. —
Spre'me se
ir otročarica -■*
k otrckom nad tri  leta.
rv-Žtčna mreža-««}
:a 100 m  vrtne  o graje, 5* m vođo*
vodnih   cevl  5 4   cole   in   poJkrita
boći:a ali koleselj  se kupi
Parna pekari'a
z najmodemeiSo opremo se da f na trn. Ponudbe na
Kitnenšek, Dobrnske toplice pri Celfu.
Vabilo
na
redni občni zbor
Okrajne   posojilnice  v Litiji
rtgistrovane zadruge z neomejeao zamo -    ki se bo vršil
Ine   21. febi-narja   1919   ob
3. ari popoldtie ? hlsi  g. Ivana Ješko,  k. ŠL 10«.
DNEVNI PED:
1.  PoročJlo načf'stva.
2.  Odobri tev  računskepa   zaključka za I. 1918
3.  Sklepanje   o   pora bi   čistega  do-bčka.
4.  Čitanje reviztjskega poroči'a. 5   Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil skiep-čen ob navedenem času, se vrši čez p >l ure drug občni zbor na Istem mestu in po fstem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepa! ne glede na ste vi'o deležev.
I2G6                   Naielsiira.
Šunki hMV moJ|c|. kp *», j*
UfflMI MMIIU   prave vol«, Ie mlu rmSen, a* ***** Natfov pove uprav St. Naroda".                                ^139
BflttfD7l|'ril M i5^e za dv* dni n* »eden. riMtieiailđ P ača in hrana po dogovoru, Ponudbe na M. Resch, Mestni trg< St. 11. I. nadstr.                                       °    ^74
D? a liiflja'ka pnttritaL **ž*$r
mtta takoj za ooljsc dck>. Hrana tn stanovanje v MSI Pvvel Jrao kre* tailU monter, 8?. fttika, Celoveka cesta at 32, Ljiljana.              1106
uJllJlftU  IUXA\\   rjavo   dam    oremo, \i   mi   preskrb* snažno   svetio stano-ar» e  v   L'.ibtjani   z   eno s bo in ku h'njo   Pbmcne  ponud^f  n^  unr.  SI. Nar. pod „tonliđRi obleka 1177".
TrnUUT ^ 'et star' ve5* v^eh strok. i|yUftL, zmožen sloverskr^a in nenr-§! ejra jezika, srojeris a. knl^nvod^tva *er trp. doptso nnia \Ut mimtnit službe Sprrjme 'O tuđi za popnete. Ponudb rod .Vesten33- r,3 oprav. »Slovensk. Naroda«.                                           !CW
Df)Wttirn na^9JaJcče se na majhnem 1 UicillU, br^bu s krasnim raz? edom a4 ure oddaljenood Žatca, obst ieče iz '2 in rol do 3 oralov eo da, 3 oralov njiv !n ravno toliko sadovniaka (ps-Šnikn) ter manj'im jros^odaiskim po-slopjem, se tako^ proda N*s*<>v nove upr   .Slov. Niroda" pod „1S.&J0** 1166
svrho 2en tve znan-a s firvm, znaCai-mm, piemožniat ganodom, nad 4 'et, ki bi iroel veselje do rnirnega dnifinskena živijenja Resne ^onud^e no5tno ležeće pod • wZdravje, conditin s'ne qoa noa'*!!                                 1113
Hilii 1° k*. rrHa »Dcb« K 30-— «o-IflilU, Siliam po povzetju noStnme prosto ter franko zaboj ek Pri od'e-mu ve" orig naln'h zab^iev popust Dalje nudim tuđi veCjo množino ze!o dobrega maščobnega mila, ter n^d KO hekto hrastovih sodov Tvrdka A. Kušlan, Ljabljau,  K*r1©¥skt   cesta 15.
Dr^đi ffl * KonCcrtnI 0'aiit«. "mara ore-jrlulli iC . hova s kras limi rezbarij.imi, petimi pedali, s slede'imi spremeni : mandolina, harfa, citre, rrkester in kitara je možno igrati harmonij, koncertliti fharmonika) In klarinet s 15. srebmimi ključi, z dvema obročkoma. Vse novo, mr'o rab!ien>. Cjna po dogovoru. — Franjo S. Hwrat organist, Št. Pcter pri ^ovt! mestu.                               1108
Zenita BBEiaFSS^a S
časno še kot častnik n ki nastopi kmalu državno slržbo, želi mania z izotvaženo, ml«do in pridno gospodično v svrho že-riwe: neor^adeŽevana preteklost in poštena draž:na so glavni p"»goji, gmotne rarrrere so brezrazfične. Re*;ne ponudbe s slino, ki se vrne, pod .Drago* 1146 r* upr. SI. Naroda   Tatnost jamčena.
Um \\z^V' Mz]m „^.e
v  Kovinastih   dozah,   ' 1 doze po K 15.
* '1 doze po K 28 a tnc. mast zs čevTje. ćelije z  lesenimi  la tsaUtini   pt4p!ati «■ r<ose ra fimnate   krtice,  tealetae ofle Mćlotnai,   trise ter biće,  teseve  ia »orce-ifiasle  aipe.   aralai   nrašek   (. L tf.  ae r.MflizJlh ceiak. Tivrstao lansk« ?Im barofoićjr.   alivavko,   treainJeTec   čaj«« ni, kaviu ia čajni aadoaiestek že osi a je* M. RAIIT, Erasi.                           7411
Drnda w# krasna čina» bogato vio-
rlUufl iC. 2ena salonska oprava, ob-stoieča iz divana, 6 naslarnčev, mi žice, trumeau-zrcala in salonske omare; 3 komoletne snalne sobe z 2*mnicanni, skupno aii rosa me ino; 2 dekoracijska divana, razne miže, 6 usnjatih sto lov,
*  ant Čnih sto lov, damska pisalna mi za,   baržunasti   naslanjači,   otomana rrerroge,  slike,  krasne   svetiljke   itd Kadi odsotnosti   lastmka  na  ogled Ie 31. jan., 1. in 2. f?br. od 8.-1^.  do-*.
n od 2.-5. pop. Mettal trg 1S (v hi§i z tatar ia Meibetza, I. nadstr, vhod čez hodnik.                                              1161
mraVE. pritiklm, ae iite ia aMjev teraala event tuđi za preje ali poaneie. Najraie v blizini Dunaifke In Marije Tereiije ceste. Vzjme se event v ^ajem ćela vila aii hiSa Naslov v jpravntatvu   »Slov. Naroda«.       1048
Hp^lUfl deieii. a premoženleai v Mača ia deaer|a, se 2eH p^roč ti z go-taodom v državari aliiibi, tuđi drugi nUo isključeni. Ponudbe na se pošliejo na opr. Sloven. Naroda pod «fro .državna aiuiba* 117.________"~                  U50
!! Upadek cen!!
Iz precejšne za'ope parfurnerij, kos meti čnih predmetov, da!jcj slavnikov, robnih ščetk, krtač 2a obleko in glavo, vse v največji izberi ter najnižje zaraćunano dobavlja točno g Be^tlh«*^r^er« irvoi parf»«er!1e sa de'jolo, Dcaaj (Wiea) IX, W?tfea-stci»atra»t— 56»___________________________________
To^arna klav'riev    """
M. ROPAS; Celje,
priporoJa raif;ne]!s klairia in planine. Edlna jugoslovanska tvrdka.
moje  skladište   mannfcikturne   i  specerajske   tobč:  imam  veću   zaHliu  b!a?evine 130 cm  širok,  I. vrsti,   meter  po   K 50 —  ka a   1  sve  Iroff rob«  '.elilao.
Centrala Vtim P!C;, Zagreb, Savska ulica 68-
___FM jata r ^QVS£K, ZaSREB, Ilica 63.    374
Približno &   2 ^s'p^ow kestanjevega
C'j ''■'■■  ";? i:*    J M\ >   '**<?;. ^ «yi@ V a^^
za kovače imamo W*~ naarođal. "5^5 Podrobna pojasnila daje vratar h.-tc'a Union. V petek 31. t. m. bo sam prtdajalec v hotelu  Ooiđaratvo Mokrice.
Micon^cliP 711^)1111/0
f'j^oslovanske,  hosenske, avsMjske   itflliianskev   vse vojnopoSte znamke ter staro koresponclčnco z rnamkami  ki:p'm po dobrih  cenah.  Ponudbe z oavedbo cenc,
številom  In   vrsto   na
= II, SP1TZER, Ljubljuna, KoliaeJ« =====
Eliaš Than
rač. nadporočnik
Olga Than roj. Fiirst
poročena. Ljubljana.
HodnlcfenieHiARC
Sprejemne ure od 10.—12. dopoldne in od 3.—7. popolndne.
Ljubljana,   Kongresni   trg 4./I.
■                 (Gerbarjeva hiia).       —■—^—e
Ciril Tratnik
hotelir in restavrater
Rozi Tratnik roj. Bolte
poročena. Ljubljana, dne 29. januarja 1919.
300/400 PS. parni stroj
vezni kondenzacijski stroj.
Izđelok Ina Mirovala doba.   Izđelvje prtm lmuikm troraUka iralba nm strofe s paleot LonlsovtaB kranoM sa voold. So fakoj dobavi
ooao Is skladišta. — Vpraiaoja aa
TEODOR NEUMANN'S SOHN,
Dunai (Wien) X., Inzersdorferstrasse 113.
Brzojavni nasI.T i MEVMAMMKOB.                                      Ttlcl«a it 93.930.
PosoIDnlca v Mariboru (Narodni dom)
Bosaiafa, da obrastalo od L svoisva 1919 aapro| do pvo-klloa krtallsa vlofja kros o^ovodt m 2 7< 7§f kraottoo Hof/6 p?otl trl«aeaoaol odpovodi po S % • %. — jDlvootaa ■Mrs se ie saltala sa Ma>jtotaa posolila aa 4 V* %9 ao aioaitea voso«lla nt 8 7*.
f -^ 24. pn^nca 19,9.            BAV,ATKW,T?ft
Velika zaloga galanlerilskaoa in drobnega blaga ia sloer:
Vr*i?( torbic za n^kupovanfe, lisnatih torbic, iedilnega orodja, sUc; gUvoHwr Voženih n lesenih;, župnih nože^, orglice. cclulojdnega ta osnjegt Naga (patoat denarnic> vizfEje'cv, dnTT:sktli listnlc, hUČnlh jermenov in JUfimniC, vsch vrit i- 1 za ^(v.inje in kr .inje, priponk, n^prstnikov. pisemskega ptplrjl ta plaeflBtlnli pofr^bićin, šmir^eljoapirja, kadiinih rekvizit, zrcal itd. se poceoi !c ta flMt OvMa*
2>oat24b9 pođ ..Otiter Absati Uf. 2MT" 1250  a« mna. tkijt. as. Dg 1U amiL #L te m o. b> Oaaal l/L
Pazor!    iplavani!    Trgovci!
Knđm Vam zemljovid oelokarao JasoslavtfOi Vtak
trgovec naj bi ga prodaja), vsaka hiša naj bi ga imela; saj je to zemljevid naše svobodne domovine. Cena na drobno 2 K. Denar niprej. Trgovcem pošljem najmanje 50 zemljcvidov za 60 kron, prosto noštn ne pro+i povzetju. Za večja naročita popust po dogo« voru. Se priporočam Badoll Csii^, Vrhalka._____________1219
po novih cenah v vseh oblikah in velikostih zopet ražpoiOja
..Cevljarska zadraga" Mi ma Vfem. Ho*
Saktovafto eeaikel                                   Iakteva|te osalkol
Suhe gobe
kupuje vedno In v vsakl mmpUM
M. RANT, KRANJ
— — *— —- ^« ^      a*M^^^aka*a^Bh^^^adBhaK^a> am      aaa>aMi^BkaB>aB^ak      aav^BB^BkakaaTa^kaB^    amA^kABftaw    ^BkalBa^kk        ^^aV
•fešto* S« nad iSlat
Zs preprodajalce I                                             Zs prepreda|akol
Cijoretne strojnice.
Samo prve znamke n. pr. Abadie, Taba, Jakobi, Sanm^ Afasolv. lUduk Delice, Fior Belmonte, ttđ. Todi isti elfttetai paplf, dai|e »trojifa iid> garete navadni in patent Tomus vedno po najniljih dnevnih cea^h Him pd
Juliu JaHć,   Danaj   (Wien)   XV.,   Dingelstadtgasse ita?. tL
1           Ignac Zbačnik
trgovce
Karla Zbačnik roj. Pctcrlin
poročena Loiki potok    29. prosinca 1918    Rob.
Vabilo na subskripcijo.
Ustanovi se v kratkem:
3JV delalska dražba „Triglav« ~Wi
mm isđelav« titmm kara ta aadadk koota i.
Delnice so po 5OO kron«
Vabite se. da se uddežite subskrlpcijc in da prijavljeni zneaek takoj vplaSate M poštai aakaznid  na  podiuinico Jadranske  banke  alt  pri LJabtJamaki  hraaMl
banki v LjubljsaO.                                            ltSI
7a  pripravljalnl odbor deiniSke družbe .Tririanr*:
rr. Serar.                         bl Sositatar.                          V. Jw««ae.
Opravilna štev. A I 1259/18/12                                                 1284
Dražbenl okllc.
Vsled sklepa z dne 27. prosinca 1919, opravilna štetilks A I 1259 18/12 se prodado dne 31. |sa«srla 1910 Septlaiag ok S. ml v VvMISBi, Pollraaki nasip M. S. mm prsato
volio! Javni iratfei vzapuičino poFrancu Kukavica spadajofi predmeti in sicer: Moški dežni plašč, več različnih moških oblek; perila, klobukov, Cevljev, samokres browning, moško kolo, nsojate taSke, razne steklenice, ura budilka, zlata ara z veriziCO, prstaci % briljanti, železna blagajna itd.
Reci se smejo ogledati đne 31. januarja 1919 t Časa 0Wd 9. in pol 10. uro dopoludne na  licu rnesta, Poljansld nasip M. ft
ommno sodnlja SHS v LjaUUanK odddek U
dne 27. janaarja 1919.
Kmetska posolilnlca ljubljanske okolice v Ljubljani.
obrestuie hranllne vioge po flstih M   0*11  0/                   brez odbitka rentnega davka
.^^P^P^^^^^^I^I^^^^I^II^II^III^^HBiaTaTaVi^B^^^B^^^B^^^^^^B^^^^^^^^^^^^HBHH^p^^HH^I^^BB^^B^^HHHV                                               ^^^^^^^f                    m        ^^                     m      ^^^                                                      "^^"^^""^"'^"^^^""^^""•^"'^"^^aB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HBBHBI^BHH^BB^BBPBHBB
Rezermi zaklat! nad K 1100.000.       O '4  ' ™         UstanovUena 1.1881.
S*™1 *•                          _____________________________________»SLOVENSKI NAROD«, «— ?9. j*nu*r\* tgi9_______________________________________________________24. atcv.
Parketne dettice
Dobava in poklida kakor tuđi vsa popravila ter v to stroko spadajoča dcla priporoCa
JOiZF FUCH, Ifntlfuaa.
POŽORt               ~~                                       PCZOft!
Uečje Steuilo slontoreznlc
trpežne  konstrukcije v razn h   izvedbah je đoSlo.   Vsskdor   ki potrebujc sta-moreznico, naj si jo pnde takoj ku  itf  ker je povnraSevanie zan e zeJo  m<* čno. V znlcgi so tuđi vsakovrstni d:j*i stroji.   — Frrnc H:U!    ssloni ao-_______l!ede?»kih stroj st, LfnM?ang. Bfart<nov« cesta eter. 2.        s-i

v    blizini    državnega
kolodvora.  — Donisi
na poštni predal 158,
Ljubljana.
Vsak, kdor rad cen6 kupi pahlSttrs, r
se oglasi v zalog* pohsiiua         e*s
Ljubljana, Marile Terezije ces&a 13.
i
m St                     ceva, izlrsaa 3 45§•— (▼ r;-
B ll^l ^.fr        sto  K 470—}   za 100 liirov 9
^*                    ^P»8 OB      Lful>«jana,   Ftorjenska u Sic a 5t«v.  ^^
Okroglo 5 oralov obsegajoč mesa ti gozd, smreka in b;iWa, fcvoree vlož. §t. 113 k. o. Nemilje, sodnega okraja Škofja Loki, v najboljši legi, z lahkim izvozom, godm vecinoma za posekanje, se pod cgoffnfir.3 prro!i pr^đa. Pojasnila daje notar Al&zV Pe?**i v Rad*»vi|ici, fcorcsfF'-a.                                        ini
Sp2LljalBa trBovina hi, zlalnlns io BriHanfov
I o %*> Lć §* G 91   ^ i II
m$& $iw H1ili1
Dražbeni  razgglas
V  rtoneiieliek, dne 3. ieorusrfa  1919  in  —  po po're'a!  —   aa-siadtiie dol Ob 9. nrt  dooolđne  se   bo  odda!o  iz skladi^c?  7 icen?*ćn> t*?aral v Moif?«h pri   Ljnbliscl na javni dražbi već tlaoc razaovrstaih s^dssv In feadl <m'!:M in velikih iz mehke^a in Jirastovegi lesi) da'ic već sto dop» 1 vagon obroke*    4 garniture  soc?srsfce<p orodja, 455 Ug  so df-zlio smole, kakor mdi đ.ciia;"-ia telT -ica ti 2700 siexleac.
I^draŽitelji morajo kupljeno blago takoj plaćati v gotovini in odstraniti na tastne stroške.
Dražbena fcomisijn si pridržnje pravico, ponudbe pod izklicoanii cenam* zavm'vi kakor tuđi pre^rečiti spekulativne nakupe.
K dražbi se v.ibijo zlasti direktni f orabniki.
Nada]ina tozadevna pojasnila daje ravnateij kemičnega poskuievališča v Ltubljani, inž. Jakob Turk.
V  Ljubljani, dne 22. januarja 1919.
Pov^rjenik za javna dela in obrt:
100S                            i^ž- V. Ren?^€ s. r.
9?
I    1       I    li            I    •        *9
ljud!|9siski £yon
najboljši slovenski leposlovni Ifst Lzliaja V3ak mfsec trt stane za ćelo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno vsebino. Letošnje trto bo p*Sohčcva! poleg kraiših povesti, novel Jn pesmi velik zgodcvlr.iki ronan (Jr. Nana Tatčarja, ki se vrši v SkofjeSoški okolici.
Ljubljanski Zvon se naro'a pri
Tiskovni zadr^gi v Ljubljani, Sodr.a u!. šL 6.
Sznrjene likarice
m mmškm ar»|M tai Itfcarte* u k strvf«« m pr«O *«*rt pi««i sprefiMl« sa m—mm.
Vprala se pri Bsrl« ltm*nat,  Ljubljaiu,  Mestei trg 8L
SUHE GOBE
kupuje do 1O.  svečana v vsaki množeni
WT F. SIRC, KRaNJ. -WB
xrc> 1 >^i   ».-xi„ore
v UUBUniil, Židovska c!ica štev. 3 in Dvorski trg 1
rrin. rr>*a rrve vrste
mr VELCUK-KLOBUKE -«B
najfirej%e   bla^o    .adn e   novosti   tvornic   v Nov^m Jt*inu, ter
sv!5ene  In baršunaste Ectobulie In čepiće.
Po r^vtla  se  c^reftoiajo  III            Žalnl   klobntt* *^KI
ta irr'hf« lsFrsnid'io.      \\\       vodno  v zalogi.
Na nnđtacn nt^edbe relokunne N«r<idie vlade SH5 v Ljubljfni z dne 17. jćtnuarja 1  19, ?i   2^^, se o,1reji» i.i raz'jjla.i'. s*cdeće :
Občine: mesto ljubljansko, Moste, Vic In Zgo.nja Šiška tvorijo enoten stanovalni oko!!;.
l.> Kdor iira v tem s??novr1nem oke!?5u dvoje ali več utanovsnj. mora vsa t.i stanovanja naznani*' mc^tnemu maj; strnt» Ijubljanskciru tekom osrr^h dni po tem rr-'glaSef ju. To nazuan'Io morjs ot-se^nti: *a) na'r-nčvo ozmebo 1cge n obieg vsakega stanovi? i ja in b1 pri vsakem stanovanju ime hiSnejra lastnika ali njego-\ega poobl- ?.Č  ica.
2) V istem stanova'ntm okolišu ie naznaniti tnestncinu magistratu Ijub-ijsTioicemu v isten roki1: ^ \w s^nov^nja ki stoje prazna aH služijo 1c za sV-^rnbo. flli so sicer opremljena kct st nnvanja, pa v res>ici ne stanuie n'^če v njih; b) vsa stanovanja, k' se rcsntČno rnorabljajo le r?Tm?rno kratek čas v letu; c> vsa stanovznja, ker je število sob vcCje k&t Stevilo s*anov?'cev brez služab-r:^iva, ter nrj^'cde n-» ?tevilo stan-ovalccv vs,i stano/anja s št'-imi pH \t( sobami.
Na?p'"iilo pod 2, a) in b) mora podati b13ni lastnik, nazuamlo pod c) p;i imefnilc s*»no\\?n;a.
Vsa tu nsznanfla so kolka prosta.
Kdor b! naznanil pod ] in 3 nir podal pravo^^sno, je k&znlv po mcstne-.Ti r.ij*istratu Ijubljanskcm z globo do 3000 kron  ali  z zaporom  do  Še*tih tednov.
^esfai  magistrat ljubljanski
dne 27. januarja 1919.
Razglas-
Jisgoclovacsha tovara* za atilo v Spodaju Š'ibl im« večjo mno 2 no minera  hUga. To blago se bo oddajaio    posiej   iran<o   to var na po na-
ii^dnjih temeljnih, ozlroma nadrobnih cenah:
?0°;o pralno milo v kosih po 10' g, komad po   .:...— K 40 v,
^  1»            f»               ))        >»         »            ?t     * •"       »>            Jf            M        •      •      •      •      •      """   p     vO   |,
^0 „        .,           „     „      ^        „   200 M        M         ,,•••#.            1 w  20 >f
3S    tO„toi»etno     ,.    „     M      .,10».......     2 „  50 „
f6„ m !o za britje v kosih po   50 „        „       ^.....      2 „  — „
10., milni pra5ek.............kg po      2 „   50 .,
Pri naro^bah istega niiincga biaea v celih   zabojih se dovoliuje  sbs-
ten no?**t »n se v tem slučaju odia-aio milni »zdciki franko   tovarna po na-ledn ih cenah :
70° o praino milo v kosih po 100 g, komad po   ...   .   .   .   — K 30 v,
**'*   t»              $'                 T>         »>           T>            >»       "         »»              »              »         •       •        •       •        •       """"    ♦»     4O    >f
30  „         „            n      tt        »         »•    200   „          „          ir      ••••♦—   i,    SO   „
40 „ totletno    .,     „      „       ,.   1 0 „         n        „.....1 „  8<i „
CS „ milo za b-r!*5e v kosih po   50 M         „        „.....lw40„
10 ., milni pra^ek.............    kg oo      2 ,f   — ,,
B »go se ntera pli;ća?3 aa?ro{, ber se ratpofill^a sletr Ie prot! pOTiet'c«
;>jr č!a je nasloviti na J:jj:o"'r>vanilio tov&raa ma nUla y flpođaU
V LJUBLJANI, dne 20. januar a 1919.
Poverjenik za javna dela in obrt:
Int. V. R***aee9 1. r
fleV" Najveija slovenska hranilnica! "T36
LJU3L!AHIS9 Prešernova ulica ŠL 3
|e Smela koncem leta 1^18 vlog .  .   .   .   K 80,030-003* rcier n3!tn zaklada....... ..   *    2,900*000'*
Sprejema trioge vsak delavitik In ^ obrestuie najvlšje po
^^—-»I  t n l11**^^** (^ 1 J ° ! e>^)
vtčfe Ib npsf "q« vlaga pa ?io i?o^avora*                              15>
Hrani lule a  te  pupi9arno  vama
Za vF?ćen1e ima vpeljano H^oe domaSB ttranllnlke«
Covol?u;e posoi?!a sa zecr^^ča fn rsoslsjja proti nzHcm
otrastoTa^j« f« obligaionemn cdpU6eva)Ja đolga.
¥ podpirs^fo trgovcav In ©Jirlal^ov ima nstanavljono
ia^ Kreditno društvo.
Naznanjam p. n. obCinttva, da — vraivSi se od vojakov — zopet nadaljujem svojo
tapetnilko obrt
Prosvč nadtljne naklonjenosti, se priporočam
Josip   Sloga,   Rimski c. 21.
i
Električne naprave
ta trajt, obćfnt. mllso, iage itđ. ler tsi t io strike spidaj^ća dcla izvi'r.J* zavod za fetinillss in W- lf^mnifi/   9    rio   Ljubljana, Donajsto c
—   Pro5efct! fa rirorafnu! bh zalilevo breipUtao.    •»-«-
f5^^ Srbecko, hraste, fišale aT=^
^9 oć^rsni n'av ^ac'o dr F(esch-a Izvir. oos'av. varovano ^SKABA* 2 r^1^^"- aiazMo. Popoinoma brez duha in ne maže. Poskusni šm            jnčtk K 3-—   veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—.
Hj ==r 8r. E. nesdi*s Kronen-flocrtheke (6y«r), Raab Ogrsko. s= Si /afoga za Ljubijano in okolico: Lekanta „ftrl slataaa |«lttn«Mv ga                                   Mtibllana, Mariilu trg.                     5958
Kl         feiT' Pozor na varstveno znamko MS1KABAVOlalls ~W
^% ■ w atL.n^tf  mi ■■!■ ■■■■■■■iiiiiiBaii laMaiiaajMaaaajBajaaaBitf
ŠtTT 108.                                                                                                 1 * ?.6
■—^ JTZV j*S <*r^   ^   ^^^ Jl>
za nanravo gramozn in snaženje čest iŠČe mestna občina Ijubij^"* ;ka. Oglasiti se je  pri  cestnem   nadzorstvu  na magistratu (gla vhod, pritlićje, desno).
Mestni magistrat ljubljanski^
dne  18. januarja  1919.
"  Pohištvo "
Stalne, jedilne in gosposUe sobe. kuhinjska oprava, podlofki, mo-droa. otomane, spalni in dekoraciiski divani, postelje, omare, rrnze in &to!i \z mehkega in trd~na lesa, železne postelje in umi* va'niki ter vsc vrše les'nega, železnega in taoectrancga pobištva v vsakem slogu od proste do najf:n. izvršitve po jako nizkib cenah
pri tvrđkJ za pohiStr© K AREL   PREISf Marib»r» Sttliri try t. Svob^đea ogled!        Ceailatf xastoa]t
Pridsjslesoindrođ
na Spodnjem Staierskem.
Več tisoč rnet-qv drva 2e  napravljenih !n tuđi 5e stoječih, 10 vagonor bf**:, jasenov, okTogii les; 4 vagone smrekovega okroglega lesa,  2e na koiodv* i/
ležečega proda:
At*U>'rt W?l!3oelf ersđto (Graz) MarsofeillgMtt fl.
Kupujem druo
bokora lm hrastova, nafata«! petaaaia« aale&eaa w va>
gon za takojSnjo dobavo 1 Ponudbe s skrajno ceno in množino
je poslati tvrdki
Vinko lfabičf    —   Zalec   pri  Celja.
! Gostilne v najem!
Pi premogokocu Trbovfje se bodo čne 15 malega travna t U sJe "' gostilne neodvisne druga od druge oddalc v najem.
1.) Rudmška resravracija na Vodah, leži v sredini rudnika, z \%ttn potrebnim (ledenica, kegljiSče, vrt,) vsi prostori električno razsvetljeni, vc^ dovod v h«ši.
2) Restavracijska podružnica na Vodah, vecinoma gostilna č>z ul :o električna rassvetljava.
Gostilna »VVaHisch« v Retjah, poleg kolodvora Trbovlje, z ledenico fr predvi 'om, elektiićna lu£.
Interesenti, Va*e> lahko poslorja vsak čas ogledajo na lica im • b! trovoiijo n*i svoje ponudbe s kratkim polisom življenja vposlati i -» po/ne je   d j   1S.  sušca   t.   I.  n* ravasteljft^o   iiramogokopa  TrbO'   :•
Čevlji tovarne
P©ter KOzina & Ko.
ix nailinelAcga ćevro, bo¥i fn IaJiovega nanfa i nanfatUnl pod plati ae dobe oo dnevni li oenab.
Trpelni  zimski  Iz fine teletine z gumljartimi  podptatl po .     K 85«— za mof ke,    K 73«— sa ženske.    A
k   v MW9, Uub,jana ^ jf
Podružnica Ljubljana. lAll&AN^KA   RANKA Podružnica Ljubljana.
DelniJka 9Savnica: K20,000.000. ^^^1^11^^^111^1^^1      l^^Ta\ll*\^* Reerve: ekrog K 3|2,000,000.-.
SPBEJEMA: Vloga u knjlil«. in jih obrestuje po ćistih 4%-           I              c.«tr.U:           I  B8B0BTBAt Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Vloga aa lakoel la ilra raiaa proti ntjogodn«jfemn                       Tr»t.                   .»«.«.   * •.       •.    i     •     ,   ^,                 *-   •   •         i
obrestovanja. Dviga se lahko vsak dan brei ozira na mora-                 Prtrain?.. ■■            BaAJA: Čeke, nakaznice m akreditive na vsa ta- in inozemska nesta.
torij. Rentni davek plača banka iz svojega.                             Bun?"""1       SpijSt"         VAJI MUSUJIVIE: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
SUPUJE IN P303AJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. In srečke       «522!              aibj-jk        raEVZSHA: Borzna naročita in i ih izvršuje najkulantneje.              M
c kr. razredne lotenie.                                                           «i«tk»wi«         *»*••■_______________________________                                          »                ^m
Brzojavni naslovi JADRANSKA.                                                      7                                         Telefon st. 257.         V