NDS GLAS
občina krško    SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE
LETO VI
POČASTITEV DNEVA MLADOSTI
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije je v petek, 24. maja 1985, pripravila SVEČANO AKADEMIJO V POČASTITEV 25. MAJA - DNEVA MLADOSTI. Pred pričetkom slovesnosti je bila otvoritev razstave ročnih in likovnih del mladih, na akademiji v mali dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja pa so podelili SREBRNE ZNAKE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOy%NIJE ZA LETI 1984 IN 1985.
ŠTEVILKA 6
25. MAJ 1985
Srebrne znake ZSMS je prejelo 15 mladih družbenopolitičnih delavcev, 5 mladinskih mentorjev ter 7 družbenih dejavnikov, zaslužnih za delo z mladimi in za mlade.
Dobitniki srebrnih znakov ZSMS
Mladi delavci
družbenopolitični
TONE KORŠIČ, M-Agrokom-
binat Krško,
VLADIMIR        PODGORNIK,
Kovinarska Krško,
ANICA BAZNIK, Labod-tozd
1    .ia Krško,
jlAVKO   LONČAR, LB-Te-
meljna posavska banka Krško,
BRANKO      MIRT,     Metalna
tozd TGO Senovo,
DRAGO FABJAN, Žito-tozd
Imperial Krško,
FRANJO    SLIVŠEK,    Lisca-
tozd Senovo,
IVO    OGOREVC,    Glasbena
mladina Krško,
MIRJANA AJSTER, Občinska
konferenca ZSMS Krško,
PAVEL     ŽNIDERŠIČ,    TCP
„Djuro Salaj"-tozd Celuloza,
CVETKO BAHČ Zdole,
DRAGO KOVAČIČ, Prekopa,
IVANKA NOVOSELIČ, SDK-
podružnica Krško,
HELENA   HRASTNIK,   LB-
Temeljna posavska banka Krško,
BRANKO TURNŠEK, Dolenja vas.
Mladinski mentorji:
RASTISLAV FLORJANČIČ, Gledališka skupina mladih Lesko vec,
ANDREJ ZUPANČIČ, Pod-bočje,
STANE BOBEK, OŠ Adama Bohoriča Brestanica, JOŽE KRŽAN, TCP „Djuro Salaj"-tozd TES Brestanica, KRISTINA BOŽIČ, OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško.
Družbeni dejavniki:
DO SOP KRŠKO, DELAVNICA POD POSEBNIMI POGOJI LESKOVEC, GARNIZIJA            CERKLJE,
VP 3363
00 ZSMS KOSTAK, OK SSOS BAJINA BAŠTA, ŠPORTNO   DRUŠTVO   POD-BOČJE,
PLAVALNI KLUB CELULO-ZAR KRŠKO
(foto: M. BODOR)
NAS G LAS 6   2
OBISK BRIGADIRJEV VETERANOV
Pred 40 leti so konec junija odšle prve organizirane mladinske delovne brigade na Krško polje pospravljat poljske pridelke. Ob jubileju bo odbor brigadirjev veteranov pri MK SZDL Ljubljana organiziral obisk nekdanjih brigadirskih bivališč.
1. junija — približno ob 10.30 - bodo brigadirski veterani prispeli v Leskovec, kjer je bil pred 40 leti glavni štab brigadirjev in kjer bodo veterane pozdravili predstavniki O K SZDL in O K ZSMS Krško. Na programu imajo prvi slovenski brigadirji še obisk TCP „Djuro Salaj" in vinske kleti M-Agrokombinata, ogledali si bodo krškopoljske vasi - nekdanja delovišča ter kulturne znamenitosti v Kostanjevici na Krki, kjer bodo imeli v restavraciji Pod Gorjanci družabno srečanje.
ŽELEZNIČARJI NAGRADILI MLADE
Železniško gospodarstvo Ljubljana je aprila letos v Delu objavilo izid mladinskega literarnega in likovnega natečaja, ki ga je razpisalo ob dnevu železničarjev— IS. aprilu in 40-letnici osvoboditve. Natečaj traja že trinajst let. a toliko učencev kot letos se nanj še ni odzvalo. Preko 2U.(MK) učencev je poslalo več kol 90<X> literarnih sestavkov in 11.000 likovnih del. Med nagrajenci smo našli tudi učence in razrede iz naše občine. Drugo nagrado za literarna dela so prejeli: CVETKA HABINC in DUŠANKA STR-NADizn. a. HI-I.I-NA I AB.I ANČIČ i/6. h.
MOJCA JUG iz 7. a in TAMARA VONTA iz. 8. č Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško.
Tretjo nagrado za literarno delo je prejel prav tako učenec te šole —S ANDI KURNIK iz 6. č.
Kolektivno nagrado (vozovnico za izlet) za literarne prispevke so prejeli naslednji razredi naših šol:
8. b Osnovne šole Milke Kerin Leskova'. 8. a in 8. b Osnovne šole Adama Bohoriča Brestanica ter 6. a. 6. b. 6. č in 7. a Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško.
Vsi sodelujoči so prejeli tudi značko, izdano v spomin na 65-letnico železnicarske stavke in 40-letnico osvoboditve.
Nagrajena dela so bila razstavljena od 15. aprila do 20. maja v avli zgradbe Železniškega gospodarstva Ljubljana. Moše Pijadejcva 39..
Z občinske problemske
konference
PROSTI ČAS MLADIH
11. aprila letos je bila v Krškem občinska pionirska problemska konferenca na temo »Prosti čas mladih«, na kateri so ob zaključku sprejeli naslednje sklepe:
I.
Mladi želijo preživet i svoj prosti čas čim bolj kvalitetno."zalo je treba ustvarjali lake pogoje, tudi materialne (prostori, klubske sobe...), da bo mlademu človeku prosli čas pomemben predvsem zaradi možnosti drugačnega dela in razmaha ustvarjalnosti, za odkrivanje nagnjenj in interesov, za neposredno samouprav Ijanje. za zadovoljstvi) in ne za dolgočasje, brezdelje in brezciljnost. 2.
Učencem je treba nudili več zabavnih in družabnih   oblik   preživljanja   prostega časa v šoli (mladinski plesi) in \ KS. 3.
Proučili bo potrebno pojav, da so boljši učenci preveč obremenjeni in da skoraj nimajo prostega časa. 4.
Poskrbeti je treba za učenec-vozače. ki marsikje preživljajo svoj prosli čas pri kmečkih opravilih, da vsaj del prostega časa organizirano preživijo v svoji KS.
5.
V času šolskega leta je po vseh osnov nih šolah poskrbljeno za interesne dejavnosti, saj so te številne in po vsebini raznolike.
lfoto:R.PIRC)
vendar so pionirji izpovedali interes za gledališki, računalniški in čebelarski krožek, /a krožek tujega jezika, za primerne popoldanske kinopredstave. za proizvodno delo. za primerno igrišče, kjer bodo varni med igro. za košarkaško in na-miznoteniško dejavnost. Zalo je nujno treba čimprej poskrbeli še za le interesne dejavnosti in za ustrezne mentorje povsod tam. kjer si pionirji le interesne dejavnosti želijo, a jih še nimajo.
6.
V osnovnih šolah, kjer ga še nimajo, je treba ustanov iti Svet Zveze pionirjev ob pionirskem odredu. Člani tega sveta so predstav niki mentorjev za delo z mladimi. Ta svet bi moral skrbeli tudi za reševanje vprašanj, kol so pridobivanje, izobraževanje in nagrajevanje mentorjev. Izpostaviti je treba problem kadrov anja in delovanja svetov Zveze pionirjev kot družbenih organov.
Motiv irati je treba ljudi za delo z mladimi. Njihov i mentorji — zlasti za organizirano pa-živ Ijanje prostega časa mladih v KS — naj ne bi bili le iz učiteljskih vrst. temveč tudi iz vrsl slaršev. članov ZSMS. ZZB in drugih političnih organizacij, hišnih svetov in delavcev iz OZD.
Treba je  pričeti  z  načrtnim usposabljanjem  in  kadrovanjem  ljudi  za ani-matorje in mentorje mladih. 9.
V vsaki KS naj društva posvetijo še več pozornosti vključevanju mladih v organizirane dejavnosti za preživljanje prostega časa ob sobotah, nedeljah in v času šolskih počitnic. K).
Mladi bodo tudi sami prenašali del aktivnosti iz šole v svojo KS in se vanjo aktivno vključevali. II.
Društvo prijateljev mladine, ki je sestavni del vsake KK SZDL naj bo v prihodnje še bolj aktivno v v logi animatorja za moti-viranjc vseh dejavnikov v vsaki KS. ki so odgovorni za vzgojo in za organizirano preživljanje prostega časa mladih. 12.
Pod okriljem Predsedstva Občinske /\i:/c prijateljev mladine Krško bo organizirana problemska konferenca odraslih na temo »Prosti čas mladih«, nanjo pa bodo povabljeni tudi predstavniki KS. ZSMS. ZZB in drugih družbenopolitičnih organizacij ter društev.
Naj zapišemo še, da nam je tole gradivo posredovala predsednica komisije za tisk in propagando pri OZPM Krško MARIJA UNKI1C.
NAŠ G LAS 6   3
Slovesnost ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela PODELJENA PRIZNANJA OF, SINDIKATA IN ZVEZE
KOMUNISTOV
V počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda — 27. aprila in mednarodnega praznika dela — I. maja so predsednik Občinskega komiteja ZKS HERMAN PREGL, predsednica Občinske konference OK SZDL MARGARETA MARJETIC in predsednik Občinskega sveta ZSS FRANC DULAR sklicali v petek 26. aprila 1985. v mali dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja Krško SLAVNOSTNO SEJO, na kateri je udeležencem spregovoril sekretar Predsedstva OK ZKS JOŽE HABINC. potem pa so podelili priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda s srebrnim /nakom. srebrne /nake Zveze sindikatov Sovenije in spominska priznanja Zveze komunistov.
44 let slovenskega naroda, 40 let sindikatov, 40 let zmage nad fašizmom. 35 let samoupravljanja so obdobja prehojene poti. na katera smo resnično ponosni, so pa hkrati obdobja, ki nas obvezujejo v današnjem času k nadaljnjemu razvoju socialističnega samoupravljanja, ki so nam jih začrtale revolucionarne množice s Titom in Kardeljem na čelu.
PONOSNI
NA PRETEKLOST,
ODGOVORNI
ZA PRIHODNOST..
IZ GOVORA JOŽETA HABINCA NA OSREDNJI OBČINSKI SLOVESNOSTI V POČASTITEV DNEVA OSVOBODILNE FRONTE IN PRAZNIKA DELA
Danes, ob 44-letnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ob 40-lctnici osvoboditve in zmage nad fašizmom lahko s ponosom ocenimo prehojeno pot, s ponosom lahko ocenimo dosežke narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije, ki je imela vseskozi globok nacionalni, razredni in humani značaj in katere rezultat je nova socialistična samoupravna družba, socialistična samoupravna neuvrščena Titova Jugoslavija, svobodna demokratična družba enakopravnih bratskih narodov in narodnosti. Cilje, ki jih je leta 1941 zastavila Komunistična partija Jugoslavije in Slovenije, smo pod njenim vodstvom in vodstvom tovariša Tita tudi v celoti dosegli.
Štiriletna slavna epopeja naše narodnoosvobodilne vojne ni le epopeja borb in zmage. je tudi pot nacionalne in ra/redno-socialne osvoboditve, je pot ustvarjanja neposredne, demokratične, ljudske oblasti in lastne državnosti. Ko se danes spominjamo teh dni. te prehojene poti. ne moremo mimo pomembnih mejnikov: ljudska vstaja leta 1941. prvo in drugo zasedanje A VNOJ-a. zbor odposlancev slovenskega naroda, zmaga leta 1945. Malo je narodov, ki se lahko pohvalijo s tako slavno preteklostjo, s takimi vojaškimi, političnimi in socialnimi dosežki, malo je narodov, ki so toliko žrtvovali za svojo svobodo in zmago nad fašizmom. Prav tako pa se moramo danes spomniti na težke, a slavne in herojske bitke naših partizanskih enot v tej epopeji: Dražgošc, Pohorje, Igmanski marš. Neretva. Sutjeska. sremska fronta. Poljane — kjer je v drugi svetovni vojni šest dni po brezpogojni kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije še grmelo orožje, ki je pomenilo našo dokončno zmago.
Danes skušajo nekateri pri nas in zunaj omalovaževati to našo borbo kot spontani upor, kot rezultat nekaterih ugodnih objektivnih okoliščin,  ki  naj  bi to borbo olajševale: z
SREBRNI ZNAKI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije — Krško je sprejelo sklep, da prejmejo letos SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE:
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV KOVINARSKA — TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA KRŠKO
za aktivno in uspešno izvrševanje vloge osnovne organizacije pri uresničevanju nalog Zveze sindikatov v okviru delovne organizacije:
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV »DJURO SALA)« — TOZD TOVARNA EMBALAŽE SENOVO                                   /
je razmeroma mlada osnovna organizacija, toda kljub temu-zelo aktivna pri uresničevanju svoje vloge v okviru delovne organizacije, priznanje je hkrati vzpodbuda za nadaljnje aktivno delo in uresničevanje nalog Zveze sindikatov:
KRISTINA BOŽIČ
za aktivno in večletno uspešno uresničevanje nalog Zeze sindikatov tako v osnovni sindikalni organizaciji kot tudi v občinskem odboru sindikata dejavnosti vzgoje in izobraževanja^
JOŽI. I AKIN
v zahvalo za aktiv no in dolgoletno delovanje v osnovni organizaciji Zveze sindikatov. Njegova aktivnost in vestno delo sla vzor mlajšim:
KREDI ISTENIČ
za uspešno in dolgoletno uresničevanje nalog Zveze sindikatov na področju šporlno-rckrealivne dejav nosti. tako v svoji sredini kot tudi v okviru delavskih športnih iger v naši občini:
MARTIN KOI.AN
za aktivno in uspešno uresničevanje nalog v okviru osnovne organizacije in konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov v »Djuro Salaju« ter za njegovo delo v občinski organizaciji in v sindikatu dejavnosti papirne in grafične industrije:
JOŽICA KOPINA
za uspešno uresničevanje nalog Zveze sindikatov na vseh nivojih, od osnovne organizacije, konference osnovnih organizacij do občinske in republiške organizacije Zveze sindikatov:
RUDOLF I.ADIKA
za aktivno v ključev anjc in prispevek pri uresničevanju nalog Zveze sindikatov, tako na področju zdravstva kot tudi na ostalih področjih delovanja:
ANTON MIHOM
v zaliv alo za večletno delo pri uresničevanju nalog Zveze sindikatov v Kovinarski Krško:
HELENA OMER/.EL
za požrtvovalno in večletno delo v osnovni organizaciji Zveze sindikatov Postaje milice Krško.
(foto: M. BODOR)
NAS G LAS 6   4
PRIZNANJA OSVOBODILNE   FRONTE SLOVENSKEGA NARODA S SREBRNIM ZNAKOM
V letu 19X5. ko proslavljamo 40 let življenja v svobodi, je Predsedstvo Občinske konference SZDL Krško sprejelo sklep, da prejmejo letos PRIZNANJE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA S SREBRNIM ZNAKOM:
MUZEJ POLITIČNIH ZAPORNIKOV, INTERNIRANCEV IN IZGNANCEV BRESTANICA - V jubilejnem letu želimo s srebrnim znakom Osvobodilne fronte izraziti priznanje organizacijam, ustanovam in posameznikom, katerih delo. strokovnost in vztrajnost so vtkani v nastajanje bogate zbirke, ki nam in bodočim rodovom ohranja dogodke iz najtežjih dni naše zgodovine v spomin in opomin.
Hkrati želimo poudariti pomen in potrebo po nenehnem, organiziranem ohranjanju, razvijanju in utrjevanju revolucionarnih izročil NOB.
MOŠKI PEVSKI ZBOR DELAVSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA »SVOBODA« BRESTANICA
Zbor je s harmonijo glasov in širokim repertoarjem že 40 let pomemben del kulturnega življenja Brestanice ter naše bližnje in daljnjc okolice. Je steber zborovske tradicije tega območja in zato delček v mozaiku ustvarjalnosti našega naroda. Priznanje mu podeljujemo v zahvalo za 40-letno predano delo in v vzpodbudo, da bi uspešno pomlajevali vrste in negovali zborovsko pesem tudi v prihodnje.
GASILSKO DRUŠTVO VELIKI PODLOG
Društvo prejme priznanje za skoraj 60-letno delovanje, vključevanje v družbeno življenje krajevne skupnosti, posebno pa za širjenje varnostne in zaščitne kulture med krajani pri varovanju družbenega in zasebnega premoženja. V svoje vrste uspešno vključuje tudi mladino.
GASILSKO DRUŠTVO SENUŠE
Društvo prejme priznanje kot pomembna organizacija, ki povezuje krajane in sposobno v veščine varovanja pred požari vključuje tudi mladi rod. Člani društva se ustvarjalno vključujejo v ustvarjanje samoupravnih in delegatskih odnosov v Krajevni skupnosti Senuše.
ALBIN IVAČIČ
prejme priznanje kot dolgoletni družbenopolitični delavec, večletni predsednik
Sveta KS Rožno—Presladol. ki si je prizadeval za uspešno utrjevanje samoupravnih in delegatskih odnosov, za razvijanje in uveljavljanje koncepta SLO: v Krajevni skupnosti še vedno računajo na njegovo sodelovanje in bogate izkušnje.
IVAN ARH
prejme priznanje za dolgoletno, nesebično angažiranje pri uveljavljanju samoupravnih in delegatskih odnosov na vasi. saj je zorel kot aktivist iz pionirskih vrst preko dela v mladinski organizaciji v aktivista krajevne skupnosti, kjer vestno in odgovorno opravlja zaupane dolžnosti.
STOJAN ŠIBILA
prejme priznanje za aktivistično delovanje med NOB ter dolgoletno povojno družbenopolitično angažiranje pri razvoju krajevne samouprave ter političnega sistema nasploh, posebno pa za krepitev organizacije ZZB in nesebično delo v Planinskem društvu »Bohof« Senovo.
SLAVKO KUNEJ
prejme priznanje za posebna prizadevanja pri uveljavljanju in razvoju samoupravnih delegatskih odnosov, kritično analiziranje in iskanje novih organizacijskih in funkcionalnih oblik delegatskih pretokov in delovanja političnega sistema samoupravljanja sploh ter za uveljavljanje in prispevek k razvoju koncepta SLO in DS.
DUŠAN VLADJČ
prejme priznanje za dolgoletno vestno in vztrajno delo v krajevni skupnosti in občini, kjer si je in si še kot komunist prizadeva za uveljavljanje demokratičnih socialističnih medsebojnih odnosov in načinov delovanja v političnem in družbenem življenju.
FRANC RESNIK
prejme priznanje za vsestransko angažiranje in spodbujanje razvoja dejavnosti v Krajevni skupnosti Senuše. za delovanje v delegatskih in samoupravnih organih in za uveljavljanje SZDI. kot fronte.
JANKO MLADIČ
prejme priznanje za dolgoletno delovanje v času povojne izgradnje in uveljavljanje vloge SZDL na vasi. za skrb pri uveljavljanju protipožarne zaščite ter širjenje in krepitev čebelarstva v KS Raka.
gozdovi, gribi in gorami, neprehodnimi predeli, ki naj bi to borbo omogočili. Vse to delajo zato. da bi zanikali sposobnost in borbeno moralo naše Partije in ljudstva, združenega v Osvobodilni Ironli. Zgodovinska dejstva pričajo, da se naši narodi niso slučajno dvignili v vstajo, le-ta je bila plod temeljite politične, propagandne in organizacijske priprave. Nekateri žele danes zanikati dosežke te naše borbe, razvrednotiti naš boj s potva-
rjanjem zgodovinskih dejstev, s potvarjanjem resnice, s pozivi na nekakšno narodno spravo in podobno. Kajbi želeli doseči, je jasno, vendar nas 1.700.000 mrtvih na žrtveniku naše svobode, v temeljihnašesocialističneJugosla-vije zavezuje, da nikoli in nikdar ne dovolimo nikomur, da zgodovino kroji po svoji meri. kakor tudi nikoli ne bomo dovolili, da bi kdorkoli našo sedanjost in bodočnost krojil po svoji meri.
Ponosni smo na preteklost, odgovorni za našo sedanjost in naš nadaljnji socialistični samoupravni razvoj. Nikoli in nikdar ne bomo dovolili nikomur, da bi posegal v naše vrednote. Tako nas je učil Tito, to smo dolžni naši slavni preteklosti — naši revoluciji, to smo dolžni bodočim rodovom.
Štirideset in nekaj let v razvoju družbe ne pomeni dolgega časovnega obdobja, pa vendarle naših štirideset let razvoja v svobodi pomeni mnogo, saj smo lahko, mirno rečeno, dosegli toliko, kot drugi narodi v stoletjih. Tudi naš povojni razvoj je plod svobode, plod našega lastnega dela. odrekanj, naše volje in pripravljenosti za graditev na pridobitvah socialistične revolucije in narodnoosvobodilne vojne, je plod svobodnih, enakopravnih, bratskih, v Titovi Jugoslaviji združenih jugoslovanskih narodov in narodnosti. V tem razvoju so tudi ob uspehih in napredku zastoji in težave, ki smo jih doslej vedno učinkovito presegli, zato ni razlogov za bojazen, da ne bi tudi sedanjih. Tako lahko odgovorimo tistim, ki nam napovedujejo celo usodo, tistim, ki ro-varijo proti socializmu, tistim, ki se ne strinjajo s samoupravljanjem in Titovo potjo. Vsem njim povejmo jasno, glasno in odločno: Ne! Delavsko, ljudsko ne! Nikoli in nikomur ne bomo dovolili, da se bo poigraval z našo usodo. Naši narodi in delavski razred ter vsi delovni ljudje in občani bodo vedno sami sebi gospodar, nikomur sluge. To je tudi izročilo Komunistične partije in Osvobodilne fronte iz tistih usodnih, a slavnih aprilskih dni naše novejše zgodovine in to izročilo bo naše vodilo tudi v bodočnosti.
Zapleteni mednarodni odnosi, težke ekol | nomske razmere doma in v svetu postavljajo današnjo fronto organiziranih političnih sil v okviru SZDL pred odg»vornenaloge. Mislim, da bolj kut kdajkoli potrebujemo odločnost, množičnost. Ijudskost in prodornost za premagovanje gospodarskih težav, katere ne bomo rešili od danes do jutri, ampak bo ta korak za naš boljši jutri stalno prisoten v vseh sredinah. Danes nimamo časa za razpravo in ugotavljanje, kakšne naj bodo sile v okviru SZDL. storiti moramo vse. da bodo uresničevale akutaln« naloge, ki so pomembne /a današnji čas. kar posebej velja za člane ZK. da v današnjem času slede liku komunista kot najdejavnejšega aktivista v okviru SZDL. Smo v letu predkongresnih priprav, volitev delegatskih skupščin, srednje- in dolgoročnega načrtovanja razvoja v okviru Jugoslavije. Slovenije in naše družbenopolitične skupnosti. Zavedati se moramo, da gremo v te odgovorne naloge s skromnimi materialnimi možnostmi zaradi obvez iz preteklosti, pa vendar imamo realne možnosti, da s svežimi silami, predvsem mladimi, strokovno usposobljenimi delavci gremo odločno v načrtovanje naše prihodnosti. V tem času moramo usmeriti odločno politično akcijo proti ohranjanju neodgovornega odnosa do dela. do pr-. oizvodnih sredstev, do napredka tehnologije, do razvojnih konceptov. In prav predkongresna aktivnost, volitve v delegatske skupščine, pa tudi kadrovanje odgovornih nosilcev dela v celotnem združenem delu morajo dati priložnost najsposobnejšim kadrom, ki bodo znali aktivirati okolja — kajti znanje, pripravljenost za delo, skratka aktiviranje lastnih sil je ena od  najmanj   izkoriščenih rezerv.
.
NAŠ G LAS 6   5
SPOMINSKA PRIZNANJA
Zveze komunistov
Predsedstvo Občinskega komiteja je sprejelo sklep, da v letu 1985 prejmejo SPOMINSKA PRIZNANJA
za tridesetletno zvestobo in predanost Zvezi komunistov Jugoslavije ter za revolucionarno in požrtvovalno delo pri graditvi in utrjevanju naše samoupravne socialistične družbe:
ANTON ARNŠEK
iz OO ZK Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« — TOZD Transport,
ANTON Pil I KRŠKI
iz OO ZK Rudnik rjavega premoga
Senovo,
SLAVKO ŠRIBAR
iz OO ZK Krško -
desni breg.
Eden izmed dobitnikov znaka OF, Moški pevski zbor iz Brestanice se je za prejeto priznanje udeležencem slovesnosti zahvalil s priložnostnim koncertom.
(foto: M. BODOR)
NDS GLAS
občna krito    SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE
Povzetki
delegatskih
gradiv
IZ ZAPISNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
32. sejo Zbora združenega dela Skupščine občine Krško, ki je bila 25. aprila 1985 popoldne v sejni dvorani A SO Krško, je vodila predsednica /bora LIDIJA HOČEVAR Od 46 seje seje udeležilo 30 delegatov, ki so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah:
1.   Določitev dnevnega reda 32. seje zbora
2.   Potrditev zapisnika 31. seje zbora ter 3. skupnega zasedanja Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Krško.
3.Poročilo o rezultatih gospodarjenja in poslovanja ZD in SIS z oceno zaključnih računov za leto 1984
4.   Analiza dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih možnosti občine Krško za obdobje 1986-1995/ in za obdobje 1986-1990
5.   Predlog smernic za dolgoročni plan občine Krško za obdobje 1986-1995/2000
6.   Predlog smernic za družbeni plan občine Krško za obdobje 1986-1990
7. Pred Družbenega pravobranilca tam- -oupravljanja Krško za sprejem ukrepov družbenega varstva v DO Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK Krško
POVRATNA INFORMACIJA Z APRILSKE SEJE
8.   Analiza zaposlovanja v letu 1984 in načrt zaposlovanja v letu 1985
9.   Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata občin Brežice. Krško in Sevnica za leto 1984
K). Poročilo o delu Postaje milice Krško v letu 1984
11.   Poročilo o delu organa za kaznovanje prekrškov Krško za leto 1984
12.   Poročilo o aktivnostih za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Krško
13.  Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine Urbanističnega načrta so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Krško 1981-1985
14.   Volitve in imenovanja
15.   Predlogi in vprašanja delegacij
Na predlog Predsedstva SO so delegati vseh treh zborov poslušali uvodnik predsednice Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva SILVANE MOZER o > rezultatih gospodarjenja, srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih možnostih ter zaposlovanju v občini Krško.
AMANDMAJI  K  PREDLOGU  SMERNIC ZA DOLGOROČNI PLAN OBČINE
Izvršni svet SO Krško jenaosnovi razprave v Zboru krajevnih skupnosti predlagal vsem zborom sprejem naslednjih dveh amandmajev k »Predlogu smernic za dolgoročni plan občine Krško za obdobje 1986— 1995/000«:
Na strani 10 se glasi drugi odstavek:
»Nuklearna elektrarna Krško bo redno zasledovala in zagotavljala odklanjanje vpliva oz. prisotnosti radioaktivnega sevanja v okolju in vpliva povišane temperature v reki Savi ter o tem obveščala javnost.«
Za drugim odstavkom na isti strani se doda nov stavek:
»Nuklearna elektrarna Krško bo dosledno spoštovala in izvrševala sklepe Skupščine občine Krško, ki zadevajo varstvo okolja v celoti, deponiranje radiaktivnih odpadkov in pogojev pri gradnji skladišča zmanjšanje volumna za nizko in srednje aktivne odpadke.«
Delegati so sprejeli na predlog IS tudi amandma, ki gaje v pisni obliki posredovala 1GM Sava Krško:
NAS GLAS 6   6
SKLIC
SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO
28. MAJA 1985
Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODIŠEK (Družbenopolitični zbor) so sklicali za
TOREK, 28. maja 1985, OB 15. URI
33. SEJO ZBORA ZDRUŽENEA DELA v sejni dvorani A.
32. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI v sejni dvorani B in
30. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sejni dvorani C.
VSI TRIJE ZBORI
bodo imeli na dnevnem redu točke:
—  Določitev dnevnega reda seje zbora
—  Potrditev zapisnika prejšnje seje zbora
—  Sklep o podelitvi odličij občine Krško v letu 1985
—  Poročilo o delu Temeljnega sodišča Novo mesto v letu 1984
—  Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu v letu 1984
—  Poročilo otlelu Javnega pravobranilstva v Celju v letu 1984
—  Poročilo o izvajanju odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Krško
—   Predlog odloka o ugotovitvi, katere sestavine Urbanističnega načrta soižbenim v nasprotju družbenim planom občine Krško 1981-1985
Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov
—  Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov občine Krško
—  Predlog odloka o sekretariatu skupščine občine Krško in izvršnega sveta
—  Volitve in imenovanja
—  Predlogi in vprašanja delegacij oz. delegatov
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta obravnavala tudi:
—  Predlog odloka o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško
—  Predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Krško za leto I984
—  Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško za leto 1984
—   Predlog odloka o ugotovitvah, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih V skladu s planom Rdečega križa Slovenije in Zavoda za transfuzijo krvi ter sklepom
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR pa bosta obravnavala:
—  Poročilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni v občini Krško v letu 1984
PREDLOG RAZŠIRITVE DNEVNEGA REDA SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPNOSTI
Na predlog Izvršnega sveta SO Krško predsednica Zbora združenega dela LIDIJA HOČEVAR in predsednik Zora krajevnih skupnosti FRANC RAKAR razširjata dnevni red seje svojih zborov s točkama:
-    Predlog odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš. stanovanj, zidanic in počitniških hiš v lasti občanov v občini Krško
—  Predlog odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone Žadovinek
Na strani 13 se pri točki 3 doda nov odstavek:
»Prostorske možnosti za eksploatacijo rudnin za potrebe industrije gradbenega materiala in gradbeništva bomo zagotavljali v skladu s potrebami razvoja te dejavnosti in politike izrabe prostora.«
SPREJEM UKREPOV DRUŽBENEGA VARr STVA V KOSTAKU
Potem ko je Družbenopolitični zbor oblikoval stališče o predlogu Družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško za sprejem ukrepov   družbenega  varstva  v   DO Komu-
nalno stavbno podjetje Kostak Krško, je delegate Zbora združenega dela o tem seznanil sekretar
»Po statutu občine Krško sprejema Družbenopolitični zbor stališča do posameznih vprašanj, o katerih sicer odločata druga dva skupščinska zbora.
V ta okvir sodi tudi stališče do ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine oz. do sklepa o takem začasnem ukrepu v DO Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK Krško, o katerem se boste izrekli delegati tega zbora.
Opirajoč se na ugotovitve Družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško, skupščinskega Izvršnega sveta. SDK-podružnice Krško ter na mnenja in stališča občinskih DPO. posreduje Družbenopolitični zbor po že opravljeni današnji razpravi naslednja stališča Zboru združenega dela:
1.   Družbenopolitični zbor podpira uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v DOKOSTAK Krško.
2.   Družbenopolitični zbor soglaša s predlogom za tričlanski začasni kolegijski organ in podpira njegovo kadrovsko sestavo.
ZAČASNI KOLEGIJSKI ORGAN V KOSTAKU
Za predsednika začasnega kolegijskega organa v Kostaku je bil imenovan podpredsednik Izvršnega sveta SO Krško NIKO ŽIBRET, za člana pa SILVAN MOZER, član IS SO Krško, in JANEZ KALAN, zaposlen v strokovni službi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško
3. Družbenopolitični zbor še posebej zavezuje začasni kolegijski organ, da o razreševanju zadev, ki so vzrok začasnemu ukrepu družbenega varstva, sproti — vsak mesec — obvešča Izvršni svet SO Krško, le-ta pa občasno (po potrebi) občinsko skupščino.
3.  Ob uspešnem izvajanju programa začasnih ukrepov družbenega varstva se lahko občinska skupščina odloči za morebitno predčasno ukinitev teh ukrepov.
4.   Družbenopolitični zbor zavezuje občinske družbenopolitične organizacaje. da začasnemu kolegijskemu organu, kolektivu in družbenopolitičnim organizacijam DO KOSTAK vsestransko pomagajo, da bo začasni ukrep družbenega varstva čimprej dosegel svoj namen v korist prizadetim in družbenopolitični skupnosti.«
Pred sprejetjem sklepa so v razpravi sodelovali: SREČKO PLAN1NC. BRANKO VODO PIV EC.družbeni pravobranilec samoupravljanja DUŠAN DORNIK.SLOBODAN IVANOVIČ in STANE BAJC.________
O REORGANIZACIJI STROKOVNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Potem ko so o »Poročilu o aktivnostih za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Krško« razpravljali VikTOR BIZJAK, STANE BAJC in NIKO ŽIBRET, so delegati Zbora združenega dela soglasno sprejeli sklep:

NAS GLAS 6   7
Iz zapisnika PRESODITE SAMI!
Bralcem prepuščamo, naj sami razsodijo o utemeljnenosti stališča, o katerem je zapisano v zapisniku seje Zbora združenega dela SO Krško 25. aprila:
»Delegat skupnosti kmetov iz KS Leskovec, Krško polje in Veliki Podlog je še menil, da bi bilo treba pri celodnevnem osnovnem šolstvu ukiniti vse svobodne aktivnosti, ker bi seta-ko skrajšal čas bivanja v šoli ter bi imela tako kmečka mladina več časa za delo doma. Za otroke, ki imajo starše zaposlene, pa naj bi bilo podaljšano varstvo v šoli.«
»Zbor sprejme poročilo o aktivnostih za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Krško kot informacijo. Aktivnosti na tem področju senaj nadaljujejo, končne odločitve glede organiziranosti strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti pa naj bodo sprejete do 30. junija 1985.«
IMENOVANJE
Zbori skupščine občine Krško so na aprilski seji imenovali za namestnico javnega pravobranilca v Celju VIDO ZRIMŠEK. diplomirano pravnico s pravosodnim izpitom.
IZ ZAPISNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
31. sejo Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Krško, ki je bila 25. aprila 1985 popoldne v sejni dvorani B SO Krško, je vodil predsednik Zbora krajevnih skupnosti FRANC RAKAR. Od 31 se je seje udeležilo 23 delegatov.
Seja je potekala po podobnem dnevnem redu kot seja Zbora združenega dela.
RAZPRAVA V ZVEZI S PLANSKIMI DOKUMENTI
V    razpravi o analizi dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih možnosti občine Krško ter o ustreznih razvojnih smernicah so sodelovali: BOJAN PETAN. JOŽE RAČIČ. NIKO ŽIBRET, MAJDA BLAŽEVIČ. PETER MARKOVIČ. FRANC RAKAR. MARIJA GLAS, PETER ŽIGANTE, HERMAN PREGL ter delegata KS Krško polje in KS Kostanjevica.
V   razpravi so delegati namenili posebno pozornost varstvu okolja, razpravljali paso^ o problematiki v zvezi z Nuklearno elektrarno Krško, načeli romsko problematiko, predlagali, naj bi naselje Žadovinek bilo razvrščeno v tip BQsaj je primestno, v njem pa je več kot tri četrtine ljudi zaposlenih.... Delegat KS Krško polje je izrazil zaskrbljenost glede kmetijskih zemljišč za pridelovanje hrane, ker je bilo veliko uničenih zaradi izkoriščanja gramoza, gramoznice pa niso urejene za kmetijsko obdelavo, obeta pa se še izguba zemljišč zaradi gradnje hidroelektrarne.
PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGACIJ
Delegacija KS Leskovec je zahtevala takojšnjo rešitev glede ureditve meje med KS Leskovec in KS Krško, spremembo ustreznega odloka in odločb o prispevku za mestno zemljišče.
Zahtevo delegacije KS Leskovec je podprl HERMAN PREGL. ki je tudi predlagal, naj bi pričeli z aktivnostmi za uvedbo krajevnega samoprispevka, katerega sredstva naj bi namenili izvajanju programov komunalne skupnosti (vodovodi, kanalizacija, ceste).
Delegacija KS Raka je postavila vprašanje, kdaj bo asfaltirana cesta Rimš — Smcdnik. ker v planih ni zajeto asfaltiranje tega odseka regionalne ceste.
DELEGATSKO VPRAŠANJE
Na aprilski seji            združenega dela je
delegat skupnosti kmetov za KS Leskovec. Krško polje in Veliki Podlog postavil naslednje delegatsko vprašanje:
»Kdo bo popravil asfaltno cesto oz. vaško kanalizacijo in vodovod, če bodo le-to poškodovala vozila, ki odvažajo zemljo pri sanaciji gramoznice na Bregah? Asfaltiranje ceste so krajani financirali z lastnimi sredstvi.«
Delegacija KS Senovo je postavila vprašanje, kdaj bo urejen avtobusni prevoz na relaciji Senovo — železniška postaja Brestanica in obratno. Stvari se niso premaknile kljub sprejetemu odloku o urejanju mestnega in primestnega .prometa. Občani zahtevajo ureditev prevoza. Če ne gre drugače, naj bo to dovoljeno zasebniku.
SO Krško bo stališča posredovala poslovodnim organom in samoupravnim organom OZD (TOZD).
IZ ZAPISNIKA
DRUŽBENO-POLITIČNEGA
ZBORA
29. sejo Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Krško, ki je bila 24. aprila popoldne v sejni dvorani C SO Krško, je vodil ANTON VODIŠEK. Od 25 se je seje udeležilo 14 delegatov.
Družbenopolitični zbor je imel na dnevnem redu seje iste točke kot ostala dva zbora, le da je pred njima obravnaval predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško za sprejem ukrepov družbenega varstva v DO Komunalno podjetje KOS TAK Krško, kjer je moral v skladu z določilom Statuta občine Krško oblikovati do predlaganega ukrepa svoje stališče, preden sta o ukrepu odločila ostala dva zbora.
O AKCIJI »ZAKLJUČNI RAČUNI 1984«
Ob obravnavi poročila o rezultatih gospodarjenja je Družbenopolitični zbor sprejel stališča Občinskega sveta ZSS Krško v zvezi z akcijo »Zaključni računi 1984«:
»Ob ugotovitvi, da je bila akcija »Zaključni računi 1984« bolje pripravljena in izvedena kot enaka leto poprej, vendarle ni povsod potekala v skladu z usmeritvami. Zato bo treba ob obravnavi zaključnih računov 1985:
—  izboljšal) kakovosti poročil — z doslednim upoštevanjem vseh usmeritev, po katerih naj bi bila sestavljena;
—  pri vseh obravnavah zaključnih računov naj bodo prisotni tudi »zunanji člani«;
—  v razprave bo treba vključiti ocene uspešnosti in učinkovitosti dela poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili;
—  vse razprave morajo vključevati analizo usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z zakonskimi spremembami in samoupravnimi sporazumi dejavnosti;
—  obravnavati bo treba tudi poročila o poslovanju SIS in osnutke njihovih programov ter plane OZD (TOZD)za naslednje leto.«
TEŽAVEN   POLOŽAJ   KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA
Nanj je opozoril predsednik Izvršnega sveta SO Krško IGOR DOBROVNIK. ki je dejal, da bi za izpolnitev programov, ki bi zagotovili ohranitev primerne ravni na tem področju (ceste, kanalizacija, vodovodi, pokopališča), potrebovali v naslednjem srednjeročnem obdobju 4.3 milijarde dinarjev (po cenah v začetku leta 1985). Na sedanje načine teh sredstev ne bo moč zbrati, še toliko manj. ker postaja vprašljiva namembnost sedanjega komunalnega prispevka. Potrebna dodatna sredstva bi bilo moč zagotoviti le na dva načina:
—  z občinskim samoprispevkom ali pa
—  z dogovorom z združenim delom o ustreznem povečanju prispevka zaposlenih iz BOD (povečanje na 6% bi probleme rešilo, manjše pa samo omililo).
Možna bi bila tudi kombinacija obeh načinov.
Delegati Družbenopolitičnega zbora so zadolžili Izvršni svet SO Krško, da pripravi vsa potrebna gradiva za razpravo.
OB OBRAVNAVI ANALIZE IN NAČRTA ZAPOSLOVANJA.....
so delegati posebej opozorili, daje še vedno neskladje med potrebami združenega dela in usmerjanjem mladih v programe srednjega, višjega in visokega šolstva. Posledica tega je tudi brezposelnost, čeprav po drugi strani ugotavljamo, da sodi krška občina med tiste redke, ki lastnih potreb po kadrih ne more pokriti samo v svojih okvirih. Družbenopolitični zbor zato poziva vse. ki so odgovorni za poklicno usmerjanje in štipendiranje mladine, da svoje delo še izboljšajo.
O    REORGANIZACIJI       STROKOVNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Delegati družbenopolitičnega zbora so opozorili, da so tudi delegati uporabnikov odgovorni, ker akcija reorganizacije še ni za-
NAS G LAS 6   8
ključena. Postavili so tudi vprašanje, ali ne bi veljalo ponovno razmisliti o predlogu, da bi združene strokovne službe SIS družbenih dejavnosti ostale samostojna celota, kot je v začetku   predvideval   eden   od   variantnih
predlogov. Taka oblika organiziranosti bi bila lahko vmesna stopnja, ki bi prevedla skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti v okvir Občinskega komiteja za družbene dejavnosti.
ZAVAROVATI ZALOGE PITNE VODE TUDI ZA PRIHODNJE GENERACIJE
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti — 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ODLOKA O VARSTVU PODZEMNE PITNE VODE NA OBMOČJU VARSTVENIH PASOV ČRPALIŠČA VODOVODA KRŠKO
Z navedenim odlokom, ki ga je pripravila strokovna komisija IS, se začenja proces priprave občinske zakonodaje za zaščito podtalnice in območja črpališč pitne vode na celotnem območju občine Krško.
V dokumentu so navedeni varstveni pasovi (la, lb, 2, 3 in 4)za črpališči DRNOVO in BREGE. Za večino sta velikost in lega navedeni le približno natančno, vendar je sestavni del odloka tudi dokumentacija, ki je na vpogled pri občinskem komiteju za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, v njej pašo meje varstvenih pasov podrobno navedene.
UKREPI ZA VAROVANJE PODTALNICE IN ČRPALIŠČ PRED ONESNAŽENJEM
Varstveni pas 1 a (50 m \ 50 m okrog vodnjakov):
Tu je prepovedan vsak poseg v prostor. V njem so lahko le objekti, namenjeni preskrbi s pitno vodo. Območje mora biti pogozdeno ali parkovno urejeno ter ograjeno. Vstop vanj imajo le zaposleni. Upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča.
Varstveni pas 2:
Izkoriščati se sme samo za kmetijstvo.
Prepovedana je uporaba cele vrste sredstev za zaščito rastlin.
Promet vozil z nevarnimi tekočinami je tod prepovedan, razen za oskrbo lokalnih potrošnikov z naftnimi derivati.
Tudi tu je poljedelstvo »kontrolirano«, vendar so pogoji malo milejši.
V  varstvenem pasu 2 črpališča Drnovo veljajo enaka pravila kot za varstveni pas lb, razen da je obseg gnojenja malce povečan, vendar mora potekati po gnojilnem načrtu, ki ga je treba še izdelati. V varstvenem pasu 2 črpališča Brege je možno le travništvo in raba tbsforno-kalijevih gnojil.
Varstveni pas 3:
Dovoljene so usmerjena stanovanjska gradnja ter čista industrija in obrt z urejenimi čistilnimi napravami in nepropustno kanalizacijo. Velikost cistern za nevarne in škodljive snovi je omejena.
Gnojišča morajo biti urejena tako, da gnojnica ne more prodreti v podtalnico.
Izkop gramoza je dovoljen pod določenim pogojem.
Promet vozil z nevarnimi tekočinami je dovoljen le po magistralni cesti Drnovo — Zidani most z že opisanim spremstvom, hitrostno omejitvijo za cisterne in ob dopolnilnih cestnih znakih, za lokalne potrošnike naftnih derivatov pa je možen tudi drugod.
Varstveni pas lb:
Gradnje so prepovedane. Obstoječe stavbe je možno le adaptirati. Intenzivno poljedelstvo in živinoreja nista dovoljena. Prepovedana je uporaba cele vrste sredstev za zaščito rastlin. Gradnja greznic in odprtih gnojišč ni dovoljena. Obstoječa gnojišča je treba urediti tako, da gnojnica ne more priti v talnico.
Vozila z nevarnimi tekočinami lahko vozijo le po magistralni cesti Drnovo — Zidani most. Spremljati jih mora vozilo z rumeno utripajočo rotacijsko lučjo. Hitrost vožnje za cisterne je omejena na 60 km/h. Cesta mora biti opremljena z dopolnilnimi obvestilnimi znaki, ki opozarjajo na varovano območje.
Promet vozil, ki oskrbujejo z naftnimi derivati lokalne potrošnike, je dovoljen.
V varstvenem pasu l.b črpališča Drnovo je dovoljeno le »kontrolirano poljedelstvo (časovna in količinska omejitev gnojenja ipd.)
V  varstvenem pasu l.b črpališča Brege so lahko le travniki. Od umetnih je dovoljena le raba fosforno-kalijevih gnojil.
V varstvenem pasu 3 črpališča Drnovo je dovoljeno običajno intenzivno poljedelstvo, v varstvenem pasu 3 črpališča Brege pašo njive dovoljene le na globljih tleh. vendar velja glede gnojenja tak režim kot v varstvenem pasu 2 črpališča Drnovo.
Varstveni pas 4:
Zanj ni navedena nikakršna omejitev glede kmetijske proizvodnje in velikosti cistern, sicer pa so omejitve podobne kot v varstvenem pasu 3.
SANACIJSKI PROGRAM ZAVAROVANJA PODZEMNE PITNE VODE KRŠKEGA VODOVODA
mora pripraviti upravljalec črpališč Drnovo in Brege najkasneje v letu dni po uveljavitvi tega odloka. V njem mora predvideti posledice omejitev in nakazati ukrepe za zagotovitev sanacije. Sanacijski program morajo potrditi območna vodna skupnost, pristojna skupnost za ceste, SKIS, IS in prizadete KS.
Svoje programe, v katerih bodo opredeljene rešitve za odstranjevanje ali odlaganje odpadnih snovi, načini kontrole in roki za izvedbo aktivnosti, morajo pripraviti tudi OZD, navedene v aneksu k odloku: MAgrokombinat Krško, IGMP Sava Krško-tozd IGM, Kovinarska Krško, Novoles-tozd Bor Krško, Pionir-tozd Gradbeni sektor Krško, Pionir-tozd Togrel Drnovo, SOP-tozd Oprema Krško in Transport Krško.
Upravljalca vodovoda Kostak Krško in SKIS Krško morata takoj po sprejetju odloka pričeti postopek za ustrezno prometno singa-lizacijo in organizacijo spremstva vozil, ki vozijo naftne derivate in nevarne tekočine preko varovanega območja.
Greznice in ponikalnice za odpadne vode bodo morale biti ukinjene in se bo treba priključiti na javno kanalizacijo, ko bo zgrajena (dokajšen del je je že, op. ur.).
Odlok predvideva tudi denarne kazenske sankcije, zelo pomembno pa je tudi določilo, da vsakdo, kdor krši z odlokom urejeno stanje, nosi stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.
ODSTOTNOST ZDELA SE ZMANJŠUJE
Zbor združenega dela in Družbenopolitični zbor — 4. oz. 3. točka dnevnega reda: POROČILO O ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI BOLEZNI V OBČINI KRŠKO V LETU 1984.
Poročilo je pripravila Strokovna služba Občinske zdravstvene skupnosti Krško, predlagatelj pa je Komite za družbene dejavnosti, ki v »Ugotovitvah, stališčih in predlogih....« ' navaja:
I.
Iz poročila je razvidno, da se odsotnost z dela v občini Krško sicer zmanjšuje, vendar ni ugotovljeno, ali so vzroki za takšno gibanje v učinkovitejši zdravstveni službi, večji kontroli v OZD, padcu življenjskega standarda (nadomestila za čas odsotnosti so namreč zelo nizka).
2.
Od I. januarja 1985 dalje se izvaja aneks št. 2. k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985, v katerem so spremembe glede izplačevanja nadomestil za odsotnost nad 30 dni ter za nesreče pri delu. Analizirati bo potrebno izvajanje tega anek sa, in sicer za prvih devet mesecev letošnjega leta. Pri tej analizi mora sodelovati tudi Zdravstveni dom Krško.
V letu 1986 bo potrebno pripraviti analizo odsotnosti z dela za obdobje 1981—1985, kar pomeni, da je potrebno ugotoviti vzroke za obstoječe stanje in učinke ukrepov za celotno obdobje ter predvideti ustrezne rešitve, tudi za boljšo organizacijo dela v ambulantah. Naj zapišemo, da je poročilo obravnaval Izvršni svet SO Krško na svoji seji 29. aprila 1985inje z navedenimi ugotovitvami, stališči in predlogi soglašal.
NEKATERE POMEMBNEJŠE UGOTOVITVE POROČILA
Medtem k6 seje odsotnost z dela v Sloveniji kar naprej rahlo povečevala, pa je za našo občino značilno, da pada že od 1978. Ker lanski podatek za republiko še ni znan, naj navedemo predlansko primerjavo med odsotnostjo z dela v občini Krško (4,40%) in v SR Soveniji (4,81%). Pred desetimi leti je bil odnos obraten: občina Krško — 4,79%, SR Slovenija — 4,43%.
Primerjava med našo občino in dolenjsko regijo pove, da gre tudi tu na bolje. Medtem ko je bil a pred časom odsotnost v dolenjski regiji bistveno nižja, pa je znašala lanska razlika le še 6,2%.
Na odstotek v občini močno vpliva odsotnost z dela pri pridobivanju premoga, tekstilni industriji in gradbeništvu.
NASGLAS6   9
NA   SODIŠČU STORILNOST
KLJUB   TEŽAVAM   NADPOVPREČNA
Zbor združenega dela (I točka) ter Zbor krajevnih skupnosti In DružbenoDolitčni zhnr (6. točka dnevnega rada): POROČILO O DELU TEMELJNEGA SODIŠČA NOVO MESTO V LETU 1984
Letno poročilo je pripravljeno za Temeljno sodišče Novo mesto kot celoto in ga je podpisal predsednik te ustanove JANEZ GART-NAR.
Dokument uvodoma navaja vzroke za veliko število nerešenih zadev, ki pa se od začetka leta 1981 manjša. Med vzroki so omenjeni bistveno povečan t. i. pripad zadev, kadrovske in prostorske težave in slaba tehnična opremljenost na vseh enotah.
Potem ko poročilo na kratko navaja najbistvenejše podatke in značilnosti v zvezi z reševanjem sodnih zadev vseh vrst v letu 1984, poudarja, da je sodišče uspelo rešiti več kot 52.500 zadev, kar je skoraj 10 odstotkov več, kot je načrtovalo v programu dela za to leto.
Na sodišču dela ob predsedniku še 38 sodnikov in 90 administrativnih delavcev. Njihova učinkovitost je omogočila, da seje občutno zmanjšalo tudi število nerešenih zadev.
Kljub temu, da je krška enota Temeljnega sodišča Novo mesto uTesničila delovni program skoraj 108-odstotno, pa ima še vedno največ nerešenih zadev na sodnika (292). Poročilo pravi s tem v zvezi:
»Na tej enoti so že nekaj let kadrovske težave, eno sodniško mesto je nezasedeno, od maja 1984 pa je bila ena sodnica na porodniškem. S prerazporeditvijo sodnikov iz enote v Sevnici in delno iz enote v Novem mestu so ti sodniki opravili na enoti v Krškem približno enako delo, kot je bilo planirano za dva v tem času manjkajoča sodnika.«
Sicer pa je Temeljno sodišče Novo mesto s posebno skrbnostjo v letu 1984 reševalo starejše in prednostne zadeve. Nerešenih zadev, ki so starejše od treh let, je ostalo lese 194, takih, ki so pripadle do konca leta 1983, pa 1225, kar je 22 odstotkov nerešenih zadev. Vse druge nerešene zadeve so iz minulega leta.
Poročilo poudarja, da so sodniki Temeljnega sodišča Novo mesto lani dosegli storilnost, ki presega republiško povprečje, dobre delovne rezultate pa je pokazala tudi večina administrativnotehničnih delavcev. Pomemben premik je bil dosežen tudi v kvaliteti vodenja postopkov in odločanja, o čemer priča majhno število razveljavljenih odločb, še zlasti takih, kjer bi šlo za bistvene kršitve postopka. Poročila omenja težave v zvezi z razpisi za nezasedena sodniška mesta. Sodišče se strinja s stališčem nekaterih družbenih dejavnikov, da je potrebno zagotoviti za funkcije v pravosodju kadra z več leti delovnih izkušenj predvsem v združenem delu, ki pa se bodo odločali za tovrstno delo, če bodo zmanjšane občutne razlike glede osebnih dohodkov.
Poročilo govori tudi o težavah, ki jih je v letu 1984 povzročalo neurejeno zagotavljanje sredstev za delo sodišča, zlasti pri tako povečanem obsegu dela, vendar pripominja, da so se tudi te zadeve — ob posredovanju Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo in ob večjem razumevanju občinskih skupščin — začele razreševati.
Tehnična oprema Temeljnega sodišča Novo mesto je izredno slaba in dotrajana. Od 116 pisalnih strojev je odpisanih kar 68. Sodišče ima dvoje fotokopirnih strojev v slabem stanju ( z rezervnimi deli so težave!), nima pa nobenega magnetofona ali  diktafona.
TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO UČINKOVITO
Zbor združenega dela (7. točka) ter Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor (6. točka dnevnega reda): POROČILO O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V NOVEM MESTU V LETU 1984
Poročilo o delu tega državnega organa, katerega naloga je predvsem pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, je bilo poslano v obravnavo skupščinam občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje, za območja katerih pač Temeljno javno tožilstvo Novo mesto opravlja svojo dejavnost na enotah v Novem mestu in Brežicah. Dokument je podpisal temeljni javni tožilec NIKO BRICELJ, ki mu je v letu 1984 pri delu pomagalo 9 namestnikov in 1 strokovni sodelavec.
Čeprav se je obseg pripadlih zadev zmanjšal, pa je obseg dela, ki gaje Temeljno javno tožilstvo opravilo, bil na ravni leta 1983 — spise so namreč reševali hitreje. Poudariti velja, da je bilo opravljenega dosti več dela, kot bi bila obveza.
Število zadev na področju kriminalitete se je zmanjšalo, število gospodarskih prestopkov pa povečalo, o čemer navaja poročilo dokaj podrobne statistične podatke, vzroke in značilnosti. Seveda je skušalo Temeljno javno
^

KONCERT
flachmtffl. domu t&kcm
(foto: Z. PEREČ)
NASGLAS 6   10
tožilstvo delovati tudi preventivno, tako daje opozarjalo na nepravilnosti in predlagalo uvedbo disciplinskih postopkov, s čimer je imelo namen delovati družbenosamozaščilno. Poročilo opo/arja tudi. da bi bilo potrebno vprašanje financiranja tožilstva (pa tudi sicer pravosodja) sistemsko urediti in postaviti na realne osnove, ker so se vse leto 19X4 srečevali s hudimi finančnimi problemi.
Z ZAKLONIŠČI ZAMUJAMO....
O DELU JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
/bor združenega dela (8. točka) ter /bor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor (7. točka dnevnega reda): POROČILO O DELU JAVNKGA PRAVOBRANILSTVA CELJE V LETU 1984
Poročilo o delu organa, katerega naloga je, zastopati občine, njene organe in organizacije ter krajevne skupnosti pral sodišči in drugimi organi s ciljem, da se zaščitijo njihove premoženjske pravice in koristi, je podpisala javna pravobranilka NADA FINK, ki je ob pomoči še enega pravnika opravljala dela in naloge v .lavnem pravobranilstvu Celje v letu 19X4.
Naj iz-poročila navedemo odstavek, namenjen pravzaprav krajevnim skupnostim:
-Na območju občine Krško je sorazmerno veliko odprtih pravd zaradi posledic izvedbe raznih komunalnih del. le pravde se. zaradi zapletenega dokaznega postopka, vlečejo že več let. Kot že večkrat, tudi sedaj poudarjamo, da je zlasti pri krajevnih skupnostih — ki najpogosteje nimajo ustreznih strokovnih delavcev, ampak večino dela opravijo posamezni prizadevni občani — potrebna vsa skrbnost pred začetkom raznih akcij (vodovod, kanalizacija, telefon, ceste ipd.), da se izgonemo nezadovoljstvu občanov in nepotrebnim pravdam. Pri tem je .lavno pravobranilstvo vedno pripravljeno dati krajevnim skupnostim strokovno pomoč, vendar se na žalost po to pomoč cesto obrnejo prepozno. Opažamo tudi. da je premalo.kontinuitete dela med organi krajevnih skupnosti, saj na novo izvoljeni člani teh organov zelo pogosto sploh ne vedo, da imajo z zakonom določene zakonite zastopnike.«
V poročilu Javno pravobranilstvo opozarja na izredno dolge postopke za določitev odškodnine pri sodiščih, kar vzbuja upravičeno nezadovoljstvo med občani, ki zemljo izgubijo takoj, na odškodnino pa morajo pogosto čakali tudi nekaj let.
Preventivno delovanje Javnega pravobranilstva v zvezi s prometom nepremičnin med družhcnopravnimi osebami in občani oz. civilnopravnimi osebami je prav gotovi) vplivalo na dejstvo, da \ letu I9X4 ni Javno pravobranilstvo vložilo nobene tožbe za razveljavitev pogodbe.
Poročilo navaja, da je bila letos izdelana analiza o družbeno škodljiv ih pojav ih v pravnem prometu z nepremičninami, ki je bila namenjena obravnavi v republiški skupščini. Javno tožilstvo pa namera* a predlagali, naj bi jo obravnavale tudi občinske skupščine.
/bor združenega dela (9. točka) ter /bor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor (8. točka dnevnega reda): POROČILO O IZVAJANJU ODLOKA O ZAKLONIŠČIH IN DRI (,III ZAŠČITNIH OBJKKTIH NA OBMOČJU OUČINK KRŠKO
Gradivo je pripravil Občinski sekretariat za ljudsko obrambo, predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško.
Poročilo uvodoma navaja, čemu so na našem območju potrebna zaklonišča, bistveno vsebino občinskega odloka o zakloniščih ter način financiranja izgradnje zakloniSč.
V  osrednjem delu dokument opiše stanje in problematiko gradnje zaklonišč:
Doslej so bila zgrajena zaklonišča osnovne (za 2X95 oseb) in dopolnilne zaščite (za .'()() oseb) ter zaklonilniki (za 295 oseb), kar zadošča /a zaklanjanjc malo manj kot F' odstotkov prebivalstva v naši občini.
V  gradnji je dvoje zaklonišč (skupna zmogljivost 25() oseb . do kona leta pa naj bi bilo zgrajeno še eno (za KM) oseb).
Srednjeročni načrt izgradnje zaklonišč ne bo izpolnjen, vzroka pa sta dva: zmanjšanje obsega drugih gradenj ter izmikanje nekaterih, ki bi bili zaklonišča dolžni zgraditi. Med OZD. ki jih je Svet za SI.O in DS opozoril, so program in rok izgradnje določili lev Šopu in Sigmatu.
Izgradnja zakloniSč pri objektih družbenih dejavnosti (šole. vrtci) je bila v preteklosti Oieustrezna. pričakuje pase. da se bo stanje popravilo, ker je bil podpisan »Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje dolgoročnega programa izgradnje zaklonišč do leta 2000 za potrebe družbenih dejavnosti v   občini Krško.«
Zasebnim investitorjem je — s spremenjenim odlokom o zakloniščih — omogočeno, da za zaščito sebe in družinskih članov gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite brez posebne notranje opreme.
Poročilo opozarja, da so sredstva, ki se zbirajo na posebnem računu pri SO Krško, še preskromna, da bi lahko zgradili večje javno zaklonišče.
USMKRITVK IZVRŠNEGA SVETA
IS predlaga, naj skupščina sprejme naslednje usmeritve:
—  (iradujo zaklonišč je potrebno izvajati dosledno, kol neločljiv i del nalogin aktivnosti pri urejanju prostora.
—  Pospešili je Ireba izdelavo ustreznih načrtov za izgradnjo zaklonišč in načrtov zakla-njanja v vseh organizacijah in skupnostih.
—  Dolgoročno je potrebno zagotoviti nosilce in vire sredstev za izgradnjo zaklonišč.
—   Pri uresničevanju programov gradnje zaklonišč je treba zagotovili večji vpliv vseh delegatskih struktur in samoupravnih organov ter večjo informiranost delovnih ljudi in občanov.
—   Pri gradnji vsakega zaklonišča se mora dosledno upoštevati načelo o dvonamcnib-nosli.
ZAKLJUČNI   RAČUN   OBČINSKEGA PRORAČUNA
¦%
Zbor združenega dela (10. točka) in /bor krajevnih skupnosti (9. točka dnevnega reda)-PRKI)LO(. ODLOKA O /AKLJUČNKM RAČUNU N IZVRŠITVI PRORAČUNA OUČINK KRŠKO /A LETO 1984
(iradivo je pripravila Strokovna služba za splošno porabo občine Krško, predlagatelj pa Izvršni svet SO Krško.
Po zaključnem računu za leto 19X4 je imel proračun občine Krško (zaokroženo na tisoče dinarjev) 2IX.452.00O dinarjev prihodkov. razporeditev prihodkov je znašala 216.542.(XX) dinarjev, presežek dogovorjene porabe pa 1.910.000 dinarjev.
Prihodki stalne proračunske rezerve so znašali X.101.000 dinarjev, od česar je bilo razporejeno I.600.000 dinarjev
Prihodki posebne partije proračuna 2.947.(XX) so bili tudi razporejeni.
Sredstva, izločena na posebnem računu po zaključnem računu, znašajo 566.000 dinarjev.
Presežek  prihodkov   I.9I0.(XM) dinarjev je namenjen za modernizacijo dela in uskladitev osebnih dohodkov v upravnih organih SO Krško.
OD KOI) VSK PRIHODKI?
Iz tako imenovane RIKAP11 U1.ACIJ1-PRIHODKOV je razvidno, da so bili prihodki
proračuna pridobljeni:
—  od davka iz dohodka PO/.D (pogodbena organizacija združenega dela) IX. (XX) dinarjev.
—  od davkov iz osebnega dohodka X7.5(X).(XX) dinarjev.
—  od davka od prometa proizvodov in storitev ter prometa nepremičnin in pravic Kjf. 740.000 dinarjev.
—  od davka na prihodek od premičnin in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 10.225.000 dinarjev.
—  prihodki od taks 11.215.000 dinarjev.
—  prihodki po posebnih predpisih organov in organizacij družbenopolitične skupnosti 25.2.13.000 dinarjev.
—  prenesena sredstva iz leta 19X.1 — 559.(XX) dinarjev.
/A KAKSNK NAMKNK SO KILI PRORAČUNA RAZPORKJKNI:
'RIIIODM
iz ri;kap!tui.aci.ii: razporeditvi- PRIHODKOV je razvidno, da so bili proračunski prihodki uporabljeni za:
—  delo upravnih organov — 97.620.(XX) dinarjev.
—  za posebne namene za delo upravnih in drugih organov — 15.179.(XX) dinarjev.
—  za ljudsko obrambo in teritorialno obrambo — 1.1.390.000 dinarjev:
—  za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu — 1.650.000 dinarjev.
—  prenos drugim DPS in SIS — 42.2XX.(XX) dinarjev.
—  za družbene dejavnosti — 2O.5X4.O0U dinarjev.
4
9
9
NAS GLAS 6   11
—  za druge splošne družbene potrebe — 23.273.000 dinarjev.
—  rezerva — 2.I79.000 dinarjev.
—  tekoča rezerva — 324.<XX) dinarjev.
IZ POROČILA K ZAKLJUČNEMU RAČUNU
»Posebej pa velja opozoriti na sredstva, prenesena drugim porabnikom, in se nanašajo na financiranje občinskih in medobčinskih sodnih organov, organov javne varnosti (samo materialni stroški) in medobčinskih inšpekcijskih služb. Pojavili so se še dodatni zahtevki za sredstva, ki bi jih potrebovali za usklajevanje osebnih dohodkov v letu 19X4. vendar pa teh zahtevkov ni bilo možno upoštevati in so bili realizirani iz sredstev za leto 19X5. republiškemu sekretariatu pa je bil podan zahtevek, da se ta sredstva prištejejo k dogovorjeni porabi za leto I9X4.<>
»Sredstva proračunske rezerve so se uporabljala do zneska 6,000.000dinarjev kot kreditna sredstva pri izvajanju proračuna občine, zaradi nezadostnega in neenakomernega priliva, ob koncu leta pa so bila v skladu z določili v celoti vrnjena. Za odpravo škode po potresu je bilo nakazano Galeriji »Božidar Jakac« iz Kostanjevice 1.500.000 dinarjev ..."
»Se bolj kol preteklo leto seje v minulem letu odrazilo omejevanje rasti splošne porabe, ki je narekovalo okfnjcvanje že tako skrčene proračunske porabe, kar otežkoča redno poslovanje organov, predvsem pa vpliva na rast osebnih dohodkov oz. na njihovo zaostajanje za rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu.«
IZTERJAVA DAVKOV JE BILA BOLJŠA
ZBor združenega dela (II. točka) in Zbor krajevnih skupnosti (10. točka dnevnega reda): PREDLOG ODLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV OBČINE KRŠKO ZA LETO 1984
Gradivo je pripravila strokovna služba Uprave za družbene prihodke, predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško.
Poglavitna vsebina odloka je. da zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Krško za leto 19X4 izkazuje (zaokroženo v tisočih dinarjev):
—  zaostanek iz leta 19X3 — 23.I06.(XX) dinarjev.
—  obremenitve v letu 19X4 — 37().292.(XX) dinarjev. — odpisi v letu 19X4— 7.122.1)00 dinarjev.
—  plačila v letu 1984 — 36I.26X.000 dinarjev.    .
—  saldo zaostanek na dan 31. decembra 19X4 — 25.009.000 dinarjev.
Zaključni račun je pregledala ustrezna komisija,   ki   je   ugotovila,   da  je  pravilno sestavljen.
V obrazložitvi dokumenta je zapisano, da so se v primerjavi z letom 19X3 obremenitve v letu 19X4 povečale za 39 odstotkov, odpisi dolga za 79 odstotkov, plačila za 32 odstotkov, zaostanek odplačil pa je bil za X odstotkov višji kot leto poprej.
Izterjava v primerjavi z letom 19X3 je bila izboljšana za 1.33 odstotkov in je znašala 93.53 odstotka.
Kot zanimivost naj tokrat objavimo t.i. ČISTK OBREMENITVE po posameznih krajevnih skupnostih (zaokroženo na tisoče dinarjev):
KS
čista obremenitev
Brestanica
Dolenja vas
Ciora
Koprivnica
Kostanjevica
Krško '
l.ESKOVEC
Podbočje
Kaka
Rožno-Presladol
Senovo
Veliki Trn
Zdole
19.032.000
5.X50.(XX)
4.159.000
l.X22.(XX)
25.002.<XX)
98.252.000
41.477.000
I6.X60.(XX)
12.049.000
2.406.000
14.171.000
4.640.000
2.022.000
Opomba: V okviru KS Leskovec so prikazane tudi čiste obremenitve za KS Krško polje. Veliki Podlog in Scnuše. — V tabeli niso prikazane čiste obremenitve (znašajo malce več kot 5 milijonov dinarjev!) za tujce, ostale občine. 3x K D in SDO.
Zavarovana   kmetijska   zemljišča I. kategorije
Zbor združenega dela (12. točka). Zbor krajevnih skupnosti (11. točka) in Družbenopolitični zbor (9. točka dnevnega reda): PREDLOG ODLOKA O UGOTOVITVI, KATERE SESTAVINE URBANISTIČNEGA NAČRTA SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIM DRUŽBENIM PLANOM OBČINE KRŠKO 1981-1985.
Predlog odloka se v ničemer ne razlikuje od njegovega osnutka, o katerem smo pisali v prejšnji številki Našega glasa in ki so ga obravnavali skupščinski zbori na aprilski seji, pa nanj niso imeli pripomb, tudi od drugod ni bilo nobenih pripomb.
Naj še enkrat povemo bistveno vsebino dokumenta:
V KS Dolenja vas so bila nekatera zemljišča I. kategorije v Urbanističnem načrtu predvidena za stanovanjsko gradnjo (odlok navaja njihove parcelne Številke) po družbenem planu občine Krško I9X1-X5 pa so to varovana zemljišča.
ZAŠČITA   ZEMLJIŠČ   ZA PRIDELAVO HRANE
Zbor združenega dela (13. točka) in Zbor krajevnih skupnosti (12. točka dnevnega reda): PREDLOG ODLOKA O UGOTOVITVI. KATERE SESTAVINE ZAZIDALNIH NAČRTOV IN URBANISTIČNIH REDOV SOV NASPROTJU S SREDNJEROČNIM DRUŽBENIM PLANOM OBČINE KRŠKO 1981 — 1985.
Predlagatelj odloka je Izvršni svet SO Krško.
V občini Krško je veljavnih 25 zazidalnih načrtov in 15 urbanističnih redov. Nekateri od njih sov nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Krško l9XI-X5oz. njegovimi kasnejšimi spremembami. Namen tega odlo-
ka je varovanje kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, eden od razlogov za nastanek dokumenta pa je tudi spremenjeni sistem poselitve.
Za  kmetijsko proizvodnjo bodo po tem odloku varovana zemljišča (parcelne številke so v dokumentu navedene), ki so bila z zazidalnim načrtom BRESTANICA—IX)RC   namenjena   za   stanovanjsko gradnjo, in sicer 3.35 ha. ki to bila z urbanističnimi redi namenjena za stanovanjsko gradnjo, in sicer na območju urbanističnih redov za:
—  Drnovo: 2,10 ha.
—  Brege: 4.20 ha.
—  Mrtviee: 0.70 ha.
—  Vihre: 2.90 ha.
—  Veliki Podlog: 2.90 ha,
—  Rožno: 0.30 ha.
—  Podbočje: 0,20 ha.
—  Malo Mašcvo: 2,X6 ha.
Z odlokom bodo zaradi spremembe sistema poselitve preklicani urbanistični redi za Ve-niše, Dolenjo vas. Stari grad, Brod in Malo Maševo. zaradi neusklajenosti s srednjeročnim družbenim planom občine Krško 19X1-X5 pa urbanističnega reda za Trško goro in Rore.
ZA CELOVITEJŠE
POKRIVANJE
PODROČIJ
Zbor združenega dela (14. točka). Zbor krajevnih skupnosti (13. točka) in Družbenopolitični zbor (10. točka dnevnega reda): PREDLOG ODLOKAOSPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SESTAVI KOMITEJEV KOT KOLEGIJSKIH UPRAVNIH ORGANOV
Navedeni odlok je potrebno dopolniti zaradi nekaterih novih nalog obeh komitejev ter zaradi še bolj celovitega pokrivanja vseh področij, za katerega sta dogovorjena.
OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI naj bi namesto sedanjih 9 štel 11 članov, in sicer: predsednika, njegovega namestnika ter devet članov, ki jih bodo delegirali: IS. Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora. ZZB NOV Krško. OK SZDL. Občinska zdravstvena skupnost skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega varstva. Občinska skupnost za zaposlovanje. Občinska kulturna skupnost. Občinska izobraževalna skupnost skupaj z Občinsko tclcsnokulturno skupnostjo ter Občinska skupnost otroškega varstva.
OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENO Pl.ANIRAN.lt. RAZVOJ GOSPODARSTVA IN UREJANJE PROSTORA naj bi namesto sedanjih 11 štel 15 članov, in sicer: predsednika, njegovega namestnika in trinajst članov, kijih delegirajo: IS(2člana).Občinski komite za družbene dejavnosti. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, ko-vinskoprcdelovalna industrija (tozd IGO Senovo, tozd Sigmal Brestanica. Kovinarska Krško in SOP Krško), energetika (Elektrarna Brestanica. Nuklearna elektrarna Krško, tozd
NAŠ GLAS6   12
Elektrodistribucija Krško in Občinska energetska skupnost), gradbeništvo (1GMP Sava Krško, SGP Pionir, tozd Gradbeni sektor Krško in tozd Togrel Drnovo). kmetijstvo (M—Agrokombinat Krško in Kmetijska zemljiška skupnost Krško), trgovina, gostinstvo in turizem (M—Preskrba krško, M—Hotel Sremič Krško in Turistična zveza Krško), tozd Savaprojekt,   bančništvo   in   zavarovalništvo
(LB-TPB Krško, Beogradska banka. Zavarovalna skupnost Triglav — območna skupnost Krško), SIS materialne proizvodnje ter Občinska raziskovalna skupnost Krško.
S predvideno sestavo naj bi komite še bolj učinkovito sodeloval s temeljnimi nosilci planiranja pri pripravi in usklajevanju planskih dokumentov ter tekočem spremljanju gospodarskih gibanj in razreševanju problematike.
7 DOBITNIKOV
PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1985?
Zbor združenega dela (5. točka) ter Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor (6. točka dnevnega reda): PREDLOG SKLEPA O PODELITVI ODLIČIJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1985
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja pri Skupščini občine Krško predlaga vsem trem zborom SO, naj se v letu. ko praznujemo 40-letnico osvoboditve, izjemoma podelijo trije »VELIKI ZNAKI OBČINE KRŠKO.«
Kandidati za dobitnika »VELIKEGA ZNAKA OBČINE KRŠKO« so: SKUPŠČINA OBČINE BAJINA BAŠTA
ob 10-lctnici podpisa listine o pobratenju, za prispevek k utrjevanju bratstva in enotnosti ter medobčinskega in medrepubliškega sodelovanja:
ING. VITAL KOVAČIČ,
donedavni generalni direktor SOP Krško.
za pomembni strokovni in organizacijski prispevek k razvoju delovne organizacije SOP KRŠKO:
MILAN ŠTAJNKR
za življenjsko delo na področju razvoja delavskega turizma.
Kandidata   za   dobitnika OBČINE KRŠKO« sta:
»ZNAKA
ING. ARH. ŠPELA VALENTINČIČ — JURKOVIČ
iz Ljubljane,
za izredne zasluge pri ohranjenju in obnavljanju kulturne in zgodovinske dediščine v krški občini;
FRANC ŽABKAR,
obrtnik iz Krškega.
za ustvarjalni prispevek k razvoju obrti v
krški občini.
Kandidata za dobitnika »PRIZNANJA OBČINE KRŠKO« sta:
PLAVALNI KLUB »CELULOZAR« KRŠKO
ob 30-letnici ustanovitve, za dosežene tekmovalne uspehe in vzgojo mladine.
IGMP ..SAVA" KRŠKO - TOZD ..SAVAPROJEKT"
ob 10-lctnici ustanovitve, za prispevek k družbenoekonomskemu razvoju krške občine.
ZA RACIONALNEJŠO ORGANIZACIJO IN DELO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
Zbor združenega dela (15. točka), zbor krajevnih skupnosti (14. (očka)in Družbenopolitični zbor (II. točka dnevnega reda): PREDLOG ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV OBČINE KRŠKO
Predlog odloka predvideva namesto prejšnjih petih letrojc individualnih občinskih upravnih organov:
—  Občinski sekretariat /a notranje zadeve in občo upravo.
—  Občinski sekretariat za ljudsko obrambo in
—  Občinska uprava za družbene prihodke.
Kolegijska občinska organa bosta kot doslej dva:
—  Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora in
—  Občinski komite za družbene dejavnosti.
Predlog dokumenta upošteva izhodišča za racionalnejšo organizacijo občinskih upravnih organov, ki jih je februarja letos pripravil Republiški sekretariat za pravosodje in upravo. Cilj sprememb je enostavnejša organizacija upravnih organov in strokovnih služb ter njihova boljjša učinkovitost ob sicer enakem številu zaposlenih delavcev
Organizacijo in delo po novem odloku naj bi uveljavili s I. oktobrom 1985, statut in druge samoupravne splošne akte pa uskladili do konca letošnjega leta.
IN KAKŠNE SO SPREMEMBE V ORGANIZACIJSKEM POGLEDU?
Predlog odloka ne predvideva sprememb v organizaciji Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo in Občinske uprave za družbene prihodke.
Občinski sekretariat za notranje zadeve in občo upravo bo poleg notranjih zadev s krajevnimi uradi vključeval še t. i. pravni del ter skupne službe (glavna in sprejemna pisarna, strojepisnica. ekonomat) sedanjega bčinskega sekretariata za občo upravo in upravno-pravne zadeve, medtem ko bo drugi del nalog tega sekretariata oz. področje upravnoprav-nih zadev (gradbene in komunalne, premoženjskopravne, obrt, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, gostinstvo...) po novem v pristojnosti
Občinskega komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora: vanj se bo kot samostojna organizacijska enota vključil sedanji upravni organ Občinska geodetska uprava, ki bo koordinirala delo navzven za področje prostorskega načrtovanja, poleg tega pa bo komite po novem opravljal tudi naloge za sklad stavbnih zemljišč, ustanovljen na podlagi ustreznega zakona,iz leta 1984.
Občinski komite za družbene dejavnosti bo organizacijsko po novem vključeval še proračun in tinanec. sicer pa bo imel dvojno funkcijo: opravljal bo upravne naloge in preverjal zakonitost delovanja dejavnosti posebnega družbenega pomena, hkrati pa bo koordinator programov s področij svobodne menjave dela glede na materialne možnosti družbenopolitične skupnosti.
NASGLAS 6   13
ZA BOLJ USKLAJENO DELO IN OKREPITEV SODELOVANJA
Zbor  združenega  dela (16.  točka).  Zbor ' krajevnih      skupnosti      (15.      točka)      in Družbenopolitični zbor (12. točka dnevnega rada): PREDLOG ODLOKA O SEKRETARIATU SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO IN IZVRŠNEGA SVETA
V obrazložitvi dokumenta je poudarjeno, da odlok ne bo prinesel nikakih vsebinskih sprememb v delu služb, ki so že doslej opravljale strokovna in druga opravila za
skupščino in izvršni svet (sekretariat skupščine, sekretariat izvršnega sveta, kadrovska služba in IN DO K cent en. Osnovni namen odloka je, zagotoviti bolj usklajeno delo in okrepitev sodelovanja pri izpolnjevanju skupnih nalog s tem, da se bodo delavci navedenih štirih organizacijskih enot povezali v enotno delovno skupnost. Organizacijska sprememba ne bo zahtevala nobenih dodatnih zaposlitev in tudi nobenih sprememb v občinskem statutu. Razširjene bodo le odgovornosti sekretarja Sekretariata skupščine občine Krško, ki bo po tem odloku tudi predstojnik SEKRETARIATA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO IN IZVRŠNEGA SVETA.
Izvršni svet SO Krško
DRUGA REDNA SEJA
Na dnevnem redu 2. redne seje Izvršnega sveta SO Krško, ki je bila sredi aprila in jo je vodil predsednik IS IGOR DOBROVNIK, so obravnavali:
. Predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja za izrek ukrepov družbenega varstva
2.   Dopolnitve poročila Medobčinskega inšpektorata za leto 1984
3.   Predlog odredbe o preventivnih cepljenjih. ter diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Krško
4.   Predlog sklepa o dodelitvi nepremičnine družbene lastnine v uporabo Občinskemu štabu teritorialne obrambe
5.   Razno
TRETJA REDNA SEJA
3. redna seja Izvršnega sveta SO Krško je bila 29. aprila, na dnevnem redu pa so bile točke:
Popis in ovrednotenje stanovanj, stanovanjskih in počitniških hiš ter zidanic
Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti (razširjeni dnevni red seje zborov): PREDLOG ODLOKA O ORGANIZACIJI IN NAČINU UGOTAVLJANJA VREDNOSTI STANOVANJSKIH' HIŠ, STANOVANJ, ZIDANIC IN POČITNIŠKIH HIŠ V LASTI OBČANOV V OBČINI KRŠKO
Predlog dokumenta, ki ga je pripravil Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, njegov predlagatelj paje Izvršni svet SO Krško temelji na ustreznih določbah Zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
Popis in ovrednotenje stanovanj, stanovanjskih in počitniških hiš ter zidanic naj bi izvedla strokovna komisija, ki jo bo določil Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje okolja (uporabili smo že bodoče ime, op. ur.). Komite bo izdal članom komisije pooblastilo za vstop v navedene objekte, katerih lastniki bodo dolžni na osnovi tega odloka članom komisije zagotoviti podatke za ugotavljanje vrednosti objektov.
Vrednost objektov bo določena na podlagi Pravilnika o merilih in načinu za Ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81), ugotovljena pa naj bi bila najkasneje do konca tega leta.
Dobljeni statistični podatki bodo med drugim služili kot osnova za določanje prispevkov za gradnjo zaklonišč, nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, davkov na premoženje, ipd.
1.   Potrditev zapisnikov 1. in 2. redneseje IS
2.   Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško za leto 1984
3.   Predlog odloka o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda KRško
4.   Predlog odloka o zazidalnem načrtu Industrijska cona Žadovinek
5.   Predlog odloka o zazidalnem načrtu Kare Dalmatinova
6.   Poročilo o izvajanju odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Kško
7.   Analiza odsotnosti z dela zaradi bolezni v občini Krško v letu 1984
8.   Predlog dogovora o izvajanju cikličnega aero snemanja SR Slovenije
9.   Ažuriranje načrta ukrepov za" zaščito prebivalstva ob nesreči v jedrski elektrarni Krško
10.   Predlog sklepa o pavšalnem povračilu stroškov, nastalih z lovljenjem in ubijanjem lisic ter z dostavo trupel ubitih lisic veterinarski službi
11.  Soglasje k dopolnitvi pravilnika o sistemizaciji del in nalog v Občinski upravi za družbene prihodke
O ZAZIDALNEM NAČRTU INDUSTRIJSKA CONA ŽADOVINEK
Zbor združenega deb in Zbor krajevnih skupnosti (razširjeni dnevni red šele zborov*-PREDLOG ODLOKA O ZAZIDALNEM NA ČRTU INDUSTRIJSKA CONA ŽADOVINEK
Predlagatelj dokumenta je Izvršni svet SO Krško, obrazložitev pa je pripravil tozd Sa- -vaprojekt Krško.
Zazidalni načrt INDUSTRIJSKA CONA ŽADOVINEK je izdelal tozd Savaprojekt Krško, vsebuje pa programski del, tehnično poročilo, soglasja, grafične priloge ter pravilnik za izvajanje.
Osnutek dokumenta je bil javno razgrnjen na sedežu KS Krško in v prostorih SO Krško od objave v Skupščinskem Dolenjskem listu 29. julija do 30. septembra 1982 6. oktobra istega leta je bila v KS Krško organizirana javna razprava o vsebini dokumenta, na kateri zbor krajanov ni imel pripomb.
V predlogu odloka so navedene parcelne številke vseh zemljišč ter delov cest in poti, ki sodijo v območje zazidalnega načrta. Meje INDUSTRIJSKE CONE ŽADOVINEK so: Leskovški potok na severu, koridor daljnovodov na jugu, po Urbanističnem načrtu Krško zavarovane kmetijske površine na vzhodu ter magistralna cesta Drnovo—Zidani most na zahodu. Na navedenem območju je troje individualnih stanovanjskih objektov z gospodarskimi poslopji in nekatera zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
Predlog zazidalnega načrta predvideva razširitev in saniranje obstoječih proizvodnih
OPOZORILO
V delegatskem gradivu Predlog zazidalnega načrta za industrijsko cono Žadovinek mora biti v 4. členu namesto k. o. KrSko „k. o. Leskovec"!
dejavnosti ter priselitev ustreznih (Sopova toz-da Klepar in Storitve, skladišče gradbenega materiala M—Agrikombinata in tozd Vzdrževanje Krško novomeškega Cestnega podjetja). Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam v prostorih Komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora (uporabili smo že novo ime, op. ur.) in v tozdu Savaprojekt Krško.
NAŠ GLAS 6   14
Občinska zdravstvena skupnost Krško SKLIC 16. SEJE SKUPŠČINE
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško ZDKNKO PlCKIJ je sklical
16. RKDNO SEJO ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVA.IALCKV
ZA TORKK, 28. MAJA 1985, OB 11.30 V SK.INI DVORANI B SO KRŠKO.
Za dnevni red seje so predvidene točke:
1.   Ugotovitev sklepčnosti, pregled realizacije in potrditev zapisnika prejšnje seje skupščine ter odgovori na delegatska vprašanja
2.  Obravnava poročila o poslovanju izvajalskih OZI) Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto in Občinske zdravstvene skupnosti Krško v letu 1984
3.   Obračun medobčinske solidarnosti za leto 1984
4.  Predlog za spremembo samoupravnega sporazuma o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981-85
5.  Obravnava in sprejem osnutka finančnega          plana         Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1985
6.  Obravnava in sprejem delovnega in finančnega načrta Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1985
7.   Pregled finančnega poslovanja Občinske zdravstvene skupnosti Krško v prvem trimesečju 1985
8.  Sklepanje o samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z izvajalskimi organizacijami za leto 1985 (SKI.KPA
SAMO ZBOR UPORABNIKOV), in sicer s (/.):
—  Splošno bolnišnico Brežice,
—  Zdravstvenim domom Krško,
—   Lekarno Krško,
—  Lekarno Sevnica, enota Senovo,
—  Domom         upokojencev          in oskrbovancev Impoljca, enota Krško,
—  Občinsko zvezo prijateljev mladine Krško,     •
—  Občinsko organizacijo Rdečega križa Krško,
—  Osnovno šolo dr. Mihajla Rostoharja Krško — za logopedsko dejavnost;
—  SKI.KP O SOFINANCIRANJU DRUŠTKV (slušno prizadetih, paraplegikov, slepih in slabovidnih, civilnih invalidov vojne, za pomoč duševno prizadetim občine Krško)
9.   Obravnavana osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene     skupnosti     Krško    za obdobje 1986-90
10.  Osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah         in         dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva
11.   Reorganizacija strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti
12.  Obravnava in sklepanje o vlogi Zdravstvenega doma Krško za ra/.širitev zdravstvenega varstva in zagotavljanje dodatnih sredstev
13.  Obravnava prostorskih potreb Zdravstvenega doma Krško
14.  Informacija o poteku povezovanja zdravstva v Posavju
15.  Vprašanja in predlogi delegatov
Skupnost otroškega varstva Krško SKLIC DESETE SEJE SKUPŠČINE
Občinska izobraževalna skupnost Krško SKLIC 12. SEJE SKUPŠČINE
Predsednica         skupščine         Obfinske
izobraževalne skupnosti Krško BRANKA KASTLLIC je sklicala
12. SIJO ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVA.IAl.ChV
ZA ČliTRTI-K, 30. MAJA 1985. OB 12. URI V SL.INI DVORANI A SO KRŠKO in zanjo predvidela naslednji dnevni red:
1.   Izvolitev verillkacijske komisije in verifikacija delegatskih pooblastil
2.   Potrditev zapisnika skupne seje zborov II. zasedanja skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško
3.   Pregled          poslovanja         Občinske izobraževalne skupnosti Krško od I. januarja do 31. marca 19X5
4.   Predlog finančnega načrta Občinske izobraževalne skupnosti Krško za leto 19X5
5.   Potrditev prispevne stopnje za program ' Občinske izobraževalne skupnosti Krško za april in maj 1985 tersprejem prispevne stopnje za program OIS Krško od I. januarja 19X5 dalje
6.   Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovali in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionni ;jc\ v SR Sloveniji in predlog Sklepa o določitvi nadomestil potnih in drugih stroškov delegatom skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško, članom odborov, komisij in drugih skupščinskih teles
7.   Delegatske pobude. predlogi in vprašanja
, NaS GLAS
<*>**> krito    SKUPNI DCUGATSKE INFORMACIJI
Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško dr. JANJA ROŠKER je sklicala 10. sejo tega delegatskega organa za petek, 31. maja 1985, ob 8. uri v sejni sobi Kos-taka, CKŽ II (nasproti Valvasorjeve knjižnice) in zanjo predvidela naslednji dnevni red:
1.  Vprašanja in pripombe delegatov
2.   Pregled sklepov 9. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva z dne 6. februarja 1985
3.  Sklep o ekonomski ceni vzgojnovarsivcni h storitev od I. maja 1985 dalje
4.  Valorizacija družbenih denarnih pomoči otrokom od 1. marca do 30. aprila 19X5
5.   Finančni načrt Skupnosti otroškega varstva Krško za leto 1985
6.  Sklep o pristopu k združevanju sredstev amortizacije nepremičnin vzgojnovarstvenih organizacij v letu 1985
7.   Poročilo o finančnem poslovanju Skupnosti otroškega varstva Krško od I. januarja do 31. marca 1985
8.  Sklep o pristopu k reorganizaciji Skupnosti  strokovnih  služb   SIS družbenih de-
javnosti občine Krško
9. hlcmcnti za sklepanje sporazuma o temeljih plana SOV
KOLIKO BODO PRISPKVAMS IARŠI ZA SVOJK MALČKI   V VRTCIH PO NOVKM?
Ker smo gradivo prejeli na dan zaključevanja redakcije Našega glasa, lahko iz njega objavimo le tisto, kar se nam zdi najbolj bistveno:
Iz gradiv »Sklep o ekonomskih cenah vzgojnovarstvenih dejavnosti ter o prispevkilj staršev k oskrbnim stroškom storitev od I. maja 1985 dalje« in »Cene vzgojnovarstvenih storitev« ter »Obrazložitev« je moč razbrati, da bodo pokrivali starši do 45 odstotkov ekonomske cene oskrbnega dela, medtem ko SOV plača v celoti vzgojni del storitev ter ostali del oskrbnega. Starši naj bi plačevali za jasli oz. za vzgojnovarsivcni oddelek 35 odstotkov stvarnega mesečnega dohodka na člana družinske skupnosti, to pa tabelarično izgleda takole:
	35'/.	in
dohodek na člana	do 2 let	2—7 let
v din		
12.500	4,200	4.2(8)
14.000	4.900	4,900
15.700	5.495	5.495
16.000	5.600	5.600
16.800	5.880	5.880
17.630	6.170	6.170
17.650	6.177	—
18.000	6.300	—
19.0(8)	6.650	—
20.000	7.000	—
22.000	7.700	—
23.885	8.360	—
24.000	—	—
Se pojasnilo:8.360 dinarjev oz. 6.170 dinarjev sta najvišja možna prispevka za jasli oz-   1 vzgojnovarsivcni oddelek, ker predstavljat« 45   odstotkov   oskrbnega  dela  ekonomske cene!
NAS GLAS 6   15
Problemska konferenca: MEDNARODNO SODELOVANJE ALI KAKO DO IZVOZA
Problemska konferenca, ki jo je OK ZKS organizirala na temo mednarodnega sodelovanja in vprašanj naših delavcev na začasnem delu v tujini, je ponovno privlekla na dan vse križe in težave ter morebitne uspehe gospodarstvenikov v naši občini. Na enem mestu so udeleženci zbrali in pregledali že storjeno, kar naj bi jim služilo kot podlaga za snovanje nadaljnjih uspešnih akcij. Če smo v družbenih razvojnih dokumentih zapisali, da potrebujemo 40-odstotni izvoz, družbenega proizvoda, ne moremo te naloge prepustiti samo eni organizaciji — torej TCP Djuro Salaj. v katero vsi gledamo z upanjem in pričakovanjem, so ugotovili. Glede na našo zadolženost pa niti taka rast izvoza ne bo zadostovala, da bi se znebili dolgov, je izračunal eden izmed udeležencev razgovora. Cela vrsta je resničnih zavor uspešnemu izvozu: od zastarele tehnologije, slabe organizacije in neučinkovitega dela. neustreznih surovin, ki nas silijo v t. i. dinarske »Ion posle« do kadrovskih težav in neustrezne delitve deviz ter zavor v zakonih samih.
»Če hočemo dobro prodajati na zunanjem trgu. moramo začeti proizvajati kakovostno blago za domačega potrošnika. To pa z današnjim načinom dela in mentalitetonegre. Tudi z opremo smo prispeli do tiste točke, ko se s pridnostjo ne da iz nje iztisniti ničesar več. Zastarana je,« je dejal med drugim Silvo Gorenc. direktor TCP »Djuro Salaj«.
Zmotno je prepričanje, da bomo s pridnostjo pri predelavi tujega blaga za tuje partnerje (Ion posli) rešili našo izvozno politiko. Prodajati bi morali znanje. Zato ne smemo varčevati pri udeležbi na raznih sejmih in strokovnih srečanjih. To so kapitalne naložbe, kjer lahko zastonj pridemo do potrebnih informacij in jih koristno uporabimo. Samo: poslati je treba prave ljudi. Ni veliko tehnologov med tistimi, ki zastopajo po svetu gospodarstvo naše države. Pa je škoda, da jih ni, ker bi nam lahko marsikdaj
Občinski komrte ZKS Krško
koristili. Tudi sicer delamo kadrovske napake: ljudje se sicer v šolah izobražujejo, a skozi prakso se morajo preveriti in dokončno usposobiti, si nabrati stikov in poznanstev. Od takih lahko pričakujemo koristi in jih ne smemo brezglavo menjavati. Zaprli smo (zaradi varčevanja) tista naša predstavništva v tujini, ki niso dovolj učinkovito poslovala. Nismo pa preverili, ali bi tista, po sprejetem kriteriju učinkovita predstavništva, ki še delujejo, ne mogla delovati še uspešneje in razširiti delokrog ter opravljati usluge še za kakega drugega koristnika.
Se in še je bilo besed o organizaciji in učinkovitosti dela. Samoupravno se moramo dogovarjati, so poudarili udeleženci razgovora, ko pa je stvar dogovorjena, moramo samo še strokovno in natančno delati.
Na tujem trgu ni smiselna nelojalna konkurenca med našimi organizacijami in ni smiselno izvajati hitre akcije. Samo stalna navzočnost in dolgoletno sodelovanje lahko
dajeta želene rezultate, vsaka drugačna akcija lahko prinese le več škode kol koristi.
Tehnologija — rdeča nit razgovora. 75 odstotkov osnovnih sredstev je za odpis. Jasno, da že zaradi njihove zaslaranosti ne moremo zagotoviti želeno visoko stopnjo kakovosti. Obnoviti jo je vsekakor treba, kljub relativno skromnim sredstvom amortizacijskih skladov. »Res pa je še nekaj.« je ugotovil Alojz Vindiš. član C K ZKS: »Naša država je po vojni sodila med najbolj nerazvite v hvropi. Ne moremo pričakovati, da bomo kar čez noč dosegli razviti svet. Bodimo realni!" Seveda: treba si je pa prizadevati. Preko izboljšanja organizacije dela nove opreme, novih znanj, trdnih stikov z zunanjimi partnerji. Nenazadnje: tudi nu naše delavce na začasnem delu v tujini bi se morali malo bolj obračati. Dolga leta smo jih zanemarjali, oni pa so delali v drugačnih pogojih in z drugačno opremo kot mi in gotovo so se marsičesa naučili.
UČITELJI IN VSI OSTALI!
V sredo, 5. junija ob 16.00 uri bo v mali dvorani DDE Kardelja že napovedana problemska konferenca O AKTUALNIH NALOGAH, VLOGI, POLOŽAJU IN NADALJNJEM RAZVOJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA v občini Kr-5ko. Povzetek gradiva je v NG št. 5. Vabljeni VSI: učitelji ali ne, člani ZKS ali ne.
PA ŠE TO: KDOR NAMERAVA LE JAMRATI NAJ NE HODU
Na zaključnem razgovoru z občinskim družbenopolitičnim vodstvom je slušateljem občinske politične sole ZK gospodarski položaj predstavil predsednik IS SO Krško IGOR DOBROVNIK (foto: M. Bodor)
Slušatelji občinske politične Sole pri O K ZKS Krško so svoj izobraževalni proces zaključili in prejeli diplome.
Kdo sol? Dular Zdenka in Selič Bernarda iz Žita - Imperial, Grmšek Alojz iz Žita - Pekarna, Cotar Slavko in Cvetkovič Marjan iz TCP— Papir, Sotoiek Branko iz TCP-Celuloza, Nunčič Marjana iz SO-Upravni organi. Jelen Radovan-Transport, Deržič Drago iz MAk Sadjarstvo, Breznikar Matjaž-Metaina in Pavič Cvetka - LB TPB (foto: M. BODOR)
NAS GLAS 6   16
NA OBISKU V NEK:
VARNO IN UČINKOVITO DELOVANJE
Kaj imajo o svoji in naši nuklearki povedati njeni najodgovornejši delavci
Še ko je NEK bila pred zagonom, smo v njeni bližnji in daljni okolici premleli veliko besed o tem, koliko je ali ni nevarna, zakaj Jo potrebujemo...Že takrat je bilo slišat i besede: »Že nekaj mesecev po zagonu bone Krčani na NEK gledali kot na vsako drugo delovno organizacijo v tvojem okolju. Natanko tako se je tudi zgodilo. Samo, kadar nas stisne suša ali huda zima, se s hvaležnostjo ozremo v smeri proti značilni beli kupoli ob bregu Save in si želimo, da bi lahko proizvedla še malo več. Ravno zaradi tega, ker smo NEK sprejeli za svojo, ker je bila letošnja zima huda, včasih tudi sušna, in ker se je v delegatskih klopeh SO Krško razvnela razprava o lokaciji osrednjega odlagališča radiak-tivnih odpadkov, je pričel nastajati pričujoči razgovor. Sprava je bilo domenjeno le srečanje s tehničnim direktorjem NEK, tov. Jotipom Aralico. So pa možje, ki vodijo našo prvo nuklsarko tita tankovestni in odgovorni, zato se ne spuščajo v stvari, ki jih poznajo samo delno. Tako seje krog naših sogovornikov razširil najprej še na predsednika KPO ing. Janeza Dularja, nato pa še na Rudija Mlinarica, direktorja gospodarsko-računovodskega sektorja, in dr. Željka Pavloviča, vodjo oddelka za obdelavo projekta in dokumentacije.
Dejstvo je, da bo gradnja NE Prevlaka stekla in da bomo pri njej potrebovali vrsto kadrov. Zato nas je zanimalo, kolikšna je možnost in pripravljenost, zagotoviti potrebne strokovnjake za normalno obratovanje tako v NEK kot za gradnjo in zagon oz. nemoteno delovanje NE Prevlaka.
JOSIP ARALICA:
»Vemo, da so najkvalitetnejši kadri bili vključeni v vse faze gradnje, pri čemer so imeli priložnost, da se šolajo, pridobivajo praktične izkušnje in se na tem projektu izkažejo. Kadre, ki bodo te izkušene kadre nadomestili, moramo že zdaj načrtovati. V NEK smo se že zgodaj zavedli, da bo ta problem nastal. Zaradi tega smo v zadnjih dveh letih pospešili sprejemanje pripravnikov, poleg tega pa namensko štipendiramo določen oštevilo štipendistov, kijih nameravamo vdokajšnjemštevilu sprejeti v NEK S takšnim načinom vključevanja mladih kadrov v delovni proces pod nadzorstvom specialistov bomo poskrbeli za to, da načrtovana fluktuacija kadrov ne bo ogrozila rednega obratovanja NEK. Po moje je edini pravilni pristop ta, da gredo vsi kadri — za projektivne hiše in institute — ter investitor sam skozi šolanje in prakso v NEK. Vsak drug pristop ne bi dal optimalnega učinka. To je namreč zelo dobra priložnost, da se človek, ki seje odločil za tovrstno delo, najprej preveri na tem objektu.
Kolikšen del nuklearkinih kadrov je domačinov?
Menim, da jih je okrog 60 odstotkov. Glavni kadri, ki operirajo z elektrarno, so prav domačini. Ljudje, ki nosijo licence in preko katerih je bil posredovan transter tehnologijesemkaj in ki danes dobro delajo, so domačini. In to so mladi ljudje! V delovni proces so se vključili stari okrog 30 let. Naj poudarim, da so pri delu zelo vestni in da vse naloge opravijo točno tako. kot je potrebno. Ponosen sem nanje in prav bi bilo, če bi ob ustrezni priložnosti tudi oni kaj rekli o elektrarni, saj imajo morda drugačen občutek za nekatere stvari. Eden izmed mojih najboljših sodelavcev je gotovo moj namestnik dipl. ing. Stane Rozman.
Kako je s štipendijsko kadrovsko politiko?
Eden od načinov za načrtovanje kadrov je štipendiranje iz ustreznega sklada NEK, prav tako pa naj bi v okviru investicijskega programa Prevlake zagotovili sredstva za šolanje novih kadrov na tej lokaciji, ki naj bi bili zamena za kadre v NEK. V investicijskem programu
za NE Prevlaka lah ko zagotovimo sredstva za šolanje kadrov, ki se bodo šolali pod našim vodstvom. Prišli bodo k nam, se zaposlili, preverili ter prevzeli vlogo, šele potem bodo starejši kadri lahko odšli.
Kolikšno je število štipendistov NEK?
V šolskem letu 1984/85 štipendiramo 57 štipendistov. V naslednjem šolskem letu načrt ujemo.dajih bo 25. To bi bil odgovor na ta del možne fluktuacije kadrov, bilo bi napačno, če bi te stvari držali zaprte v predalu, če o njih ne bi razpravljali in če nebi pravočasno načrtovali te vrste fluktuacije. Poleg tega imamo resnično možnost, da se orientiramo na kadre iz te regije, kar hkrati rešuje nekatere druge spremljajoče probleme.
Prav bi bilo, da se vrnem k vprašanju: Kaj pomeni fluktuacija in kako vzdrževati elektrarni Krško in Prevlaka? Mislim, da bi opti-mum izkoriščanja tako prve kot druge elektrarne bil možen z istimi kadri. To pomeni, da bi določena skupina postala intervencijska skupina za remonte v obeh elektrarnah, ki naj bi razpolagala z optimalnimi kadri, opremo itd. Na obeh lokacijah pa bi imeli le kadre, ki bi skrbeli za preventivno vzdrževanje obeh elektrarn. To pomeni, da bi v okviru sistema teh dveh elektrarn v okviru EGSinZEOHna-stala osnova za morebitno bodočo enovito delovno organizacijo, ki naj bi bila kasneje skupna delovna organizacija za vzdrževanje vseh nuklearnih elektrarn pri nas. Na podoben način tudi druge države oblikujejo kadre za reševanje tovrstne problematike.
Kolikšno število delavcev je nujno za sprotno vzdrževanje in koliko naj bi jih štela intervencijska skupina?
Na podobnih energetskih objektih v drugih državah (npr. v Zvezni republiki Nemčiji)jev času letnega remonta vključenih povprečno 1000 zunanjih delavcev —na nekaterih tudi 1500, na drugih samo 800 — medtem ko imajo 230 do 300 svojih delavcev. Na naši lokaciji bi, ob asistiranju kakih 500 zunanjih delavcev, bodisi industrijskih delovnih organizacij bodisi v okviru neke skupne delovne organizacije za vzdrževanje, potrebovali od 250do 300 svojih delavcev. Trenutno imamo v tehničnem sektorju naše nuklearne elektrarne okrog 350 delavcev, skupaj pa je načrtovano okrog 550 delavcev.
Ko bo zgrajena druga nuklearna elektrarna — kot skupna naložba slovenskega in hr-
(foto: M. BODOR)
NAS GLAS 6   17
vatskega elektrogospodarstva — bo potrebno razmisliti, kako optimirati delo v obeh objektih na področju vzdrževanja. Na prvi kot drugi lokaciji naj bi imeli ekipi za preventivno vzdrževanje, medtem ko bi korektivno vzdrževanje in investicijske remonte opravljala na obeh lokacijah skupna ekipa. V Nuklearni elektrarni Krško smo napravili dobro potezo s tem, da smo v prvi remont vključili delovne organizacije, ki so sodelovale pri izgradnji nuklearke. Pripravili smo programske naloge, definirali postopke in organizacijo ter sklenili dolgoročne samoupravne sporazume za tovrstne usluge delovnih organizacij pri takih remontih.
Ker je za tako delo potrebno 700 do 1000 delavcev, odvisno seveda od kategorije dela, mi pa razpolagamo s 350 ustreznimi kadri, moramo preostale kadre dobiti iz drugih delovnih organizacij: Hidromontaže, Djura Djakoviča, Jugoturbine, Litostroja, Metalne — skratka iz vseh, ki so nuklearko gradile.
Z njimi smo podpisali samoupravni sporazum, v katerem smo definirali programske naloge in preverili, če s o jih sposobne opraviti, definirali smo postopke in dokumentacijo po kateri je treba naloge opraviti, trenirali smo njihove delavce in jih vključili pod našo organizacijo v prvi remont. Vse faze so bile opravljene načrtno, brez kakršnekoli improvizacije. Veliko del smo opravili z lastnimi kadri, ki so se morali prejkoslej za to usposobiti, vendar je bilo najprimerneje, da t o storijo že prvo leto. Zaradi tega so bili stroški precej manjši, kot bi sicer bili. Tdimo lahko, da so naše delovne organizacije sposobne, da nas pri tovrstnih delih ustrezno podprejo.
Menim, da remonta v letih 1983 in 1984, ki sta bila opravljena pravočasno in v načrtovanem obsegu, pa tudi obratovalna sposobnost elektrarne po remontih potrjujejo, daje bilo delo kvalitetno opravljeno.
V prihodnje bo možno za več nuklearnih elektrarn opraviti dela z lastnimi kadri, ki so se ali se bodo usposobili v krški nuklearki.
Kolikšna je življenjska doba nuklearke?
Življenjska doba elektrarne je okrog 40 let, pri čemer mislim na reaktorsko posodo ipd. Stanje tistih delov nuklearke, od katerih je odvisna življenjska doba, se redno preverja in tako ugotavlja, če se morda dogaja kaj, kar bi življenjsko dobo elektrarne lahko skrajšalo ali celo podaljšalo. To je odvisno od stanja me-talov, kar stalno preverjamo po določenem programu.
Menim, da bo tudi pri nas potrebno, tako kot v svetu, doseči, da bi na isti lokaciji delovalo več nuklearnih enot. Pričakujem, da bodo tisti, ki načrtujejo razvoj energetskega sistema pri nas, v bližnji prihodnosti za to lokacijo sprejeli načrt o izgradnji naslednje nu-klearkine enote. Na ta način bo možno doseč\ na tej lokaciji optimum tako glede izgradnje kot eksploatacije.
Kako je z možnostjo ogrevanja mesta Krško iz nuklearkinih toplotnih virov?
Vprašanje je rešljivo, seveda z dogovorom med elektrogospodarstvom kot uporabnikom elektrarne in komunalnimi dejavniki, stvar pa je potrebno definirati prej, preden se prične nuklearka oz. njena nova enota projektirati. Vsaka druga rešitev —adaptacija, modifikacija ipd. —je neracionalna jn prinaša s seboj kup težav, med drugim zastoje v delovanju, kar je pri tako veliki energetski enoti težko izvedljivo.
Kaj vse vpliva na stopnjo učinkovitosti delovanja nuklearke?
Elektrarna ima projektirano zmogljivost in več od tega ne zmore. Ko nuklearka dela, lahko pokrije okrog 22 odstotkov potrošnje električne energije v Sloveniji in Hrvatski. To seveda ni odstotek letne potrošnje. Več kot okrog 15 milijonov kilovatnih ur dnevno elektrarna ne more proizvesti. Ne glede na to, kakšna je situacija v energetskem sistemu, elektrarna obratuje — to je treba poudariti! — v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi za obratovanje, zato nikakršne težave v sistemu oz. pritiski ne morejo vplivati na delo elektrarne. Naj povem, da vsak dan na jutranjem operativnem sestanku ocenjujemo delo elektrarne. Strokovnjaki oz. službe podajo poročila o tem, ali elektrarna obratuje v skladu s specifikacijami ali od njih odstopa. V specifikacijah pa je predpisano, v kolikšnem času mora elektrarna prenehati obratovati, če pride do kakršnegakoli odstopanja od specifikacij. To pomeni, da ne obstoja nikakršna možnost kakršnekoli improvizacije oz. vpliva zunanjih dejavnikov na operaterja — vodjo izmene, saj je njegova naloga, da prekine obratovanje takoj, ko opazi, da odstopa izven meja, določenih v specifikacijah.
Tudi, če bi zaradi tega razpadel elektroenergetski sistem?
V vsakem primeru! Operater ne gleda na situacije v sistemu, upoštevati mora dogajanja v elektrarni.
Naj malo podrobneje pojasnim!
Mi imamo dnevni diagram  Konkretno za
ALI STE VEDELI?
Povprečna dolžina obratovalnega časa nuklearnih elektrarn v ZDA — stro kovno se temu reče razpoložljivost — je 62% časa njihovega obstoja.
V prvih 4 letih je bila razpoložljivost NE Krško 72% leta,1984 pa je dosegla 80,5%. V svetovnem merilu to predstavlja sredino pričakovane stopnje razpoložljivosti vseh nuklearnih elektrarn tega tipa.
današnji dan — od Odo 24. Dispečer nam določa program. Delamo, recimo, po načrtu s polno močjo. 24. ur. Delamo v skladu z navodili dispečerja. Če dispečer ukaže, naj reduciramo moč na 50 odstotkov, se temu naš zadolženi delavec ne more upreti. Če javi dispečerju, da tega ne bo storil, morajo za to obstajati tehnični razlogi. Vtem primeru mora poklicati predpostavljenega, ki nato dispečerju še enkrat pojasni razloge, zakaj ukaza ni moč.izpolniti. Če pa predpostavljeni ugotovi, da je dispečerjev ukaz izvedljiv, ga mora zadolženi delavec izpolniti. Brez utemeljenih tehničnih razlogov zadolženi delavec v nuklearki nima pravice reči, da ne bo »šel« na nižjo obremenitev, saj dispečer odgovarja za delovanje energetskega sistema.
Obratno pa seveda dispečer ne more zahtevati, naj nuklearka dela z večjo zmogljivostjo, kot fo dovoljujejo razmere. Če zaradi tehničnih težav obratujemo na primer le s polovično zmogljivostjo, dispečer nima pravice zahtevati, naj obratujemo z večjo. Zadolženi delavec mora z depešo obrazložiti, za kakšne vrste težav gre, in dispečer to upošteva. Ne more se zgoditi, da bi dispečer ukazal, naj kljub temu povečamo proizvodnjo električne energije. Procedura je pač takšna, da je to nemogoče. Načrtovane naloge mora nuklearka izpolnjevati, saj brez tega dispečer ne more voditi sistema. V primeru pa, ko imamo tehnične težave, obvestimo dispečerja npr.,da moramo takoj preiti le na 75% proizvodnjo, to pa zato, da dispečer ve, da bo prišlo do motenj v elektroenergetskem sistemu. V ta namen uporabljamo posebno telefonsko linijo, pri kateri ne prihaja do zamude. Tedaj dispečer poskrbi, da spravi v pogon druge zmogljivosti oz. da povečajo proizvodnjo že delujoči elektroenergetski objekti, npr. da spravi v pogon brestaniško elektrarno. Potem začne nuklearka delovati z manjšo zmogljivostjo.
Kateri dejavniki vplivajo na to, da nuklearka ne vozi vedno s »polno paro«?
Dogaja se, da elektrarna zaradi tehnoloških razlogov ne more proizvesti zahtevane količine energije. Eden od takih razlogov je pomanjkanje hladilne vode, ki jo dobivamo iz Save. Sava je namreč reka, katere pretok na sekundo niha od 50do60kubikov na sekundo do nekaj 1000 kubikov na sekundo. V osmih urah reka tako naglo menja nivo.da povzroča velike težave. Naraščajoče vode pobirajo z obale razne odpadke, ki za naše filtre oz. rešetke sesalnih cevi predstavljajo hude ovire. To seveda traja le nekaj ur.
Druga vrsta težav nastopi, ko Sava upada. Ko je pretok pod 100 kubikov na sekundo,
NAS G LAS 6   18
moramo vključili v hladilni sistem hladilne stolpe. Iz Save jemljemo takrat le del hladilne vode, ostalo pa morajo zagotoviti hladilni stolpi. Zato pride do restrikcije. Do rcstrikcije prihaja tudi zaradi tega, ker savska voda ni v II. kategoriji, kamor jo uvrščajo vodnogospo-darstveniki. Lokacijsko dovoljenje nam je limitiralo temperaturni dvig savske vode na 2 stopinji Kelvina. To pomeni.da toplotno onesnaženje Save v točki mešanja, to je nekje pod Brežicami, ne sme preseči 2 stopinj Kelrina. To vrednost izračunavamo, obenem pa obstoje nadzorni organi, ki kontrolirajo tovrstno stanje in dajejo poročila ustreznim organom v Sloveniji in Hrvatski. V primeru, če bi bila Sava boljše kvalitete, bi bil ta limit višji. Če bi bil limit 3 stopinje Kelvina^bi lahko redkeje uporabljali hladilne stolpe in bi bil vpliv nuklearke na mikroklimo okolice manjši. Poleg tega pa — če se gleda na stvar z energetskega stališča — bi imeli manj energetskih izgub, saj ne bi bilo treba del proizvedene energije uporabljati za pogon hladilnih ventilatorjev ipd.
Ob uporabi hladilnih stolpov nuklearka obratuje z manjšim izkoristkom: pri polni moči so izgube okrog 13 do IS megavatov, kar je kar precej.
Naj povem, da so v teku proučevanja, na osnovi katerih naj bi pristojni organi vS R Hrvatski izdali soglasje pristojnemu organu vSR Sloveniji za spremembo sedanjega limita.
Veliko nam je pomagala vgraditev čistilnih naprav v Tovarni celuloze in papirja ••Djuro Salaj«. Vlakna, ki so bila v savski vodi, so nam prej povzročala preglavice pri zajemanju vode, saj so bi le rešetke z nji mi v kratkem času zablokirane. Ker imamo vnuklearki varnost-
ne sisteme, za katere je treba oskrbeti stalno hlajenje, je bilo masen je rešetk hud problem, veliko bolj pomemben v varnostnem pogledu kot glede proizvodnih izgub, saj je varnost pri nas na prvem mestu. Z izgradnjo čistilnih naprav v » Djuro Salaju je bil ta problem v veliki meri odpravljen, čeprav drži, da bo potrebno še nekaj časa, da se čistilne naprave utečejo.
Kaj pa ostali onesnaževalci savske vode?
Ostale težave v zvezi s hladilno vodo iz Save povzročajo usedline, ki jih Sava nosi s seboj, kot so npr. ostanki premoga. Obvodnih zajetjih lahko zaradi tega nastajajo sloji premogo-vih in ostalih usedlin. Zato se lahko zgodi, da se količina vode v kritičnih trenutkih lahko zmanjša do ravni, ko je potrebno obratovanje nuklearke ustaviti.
Kako je z vplivom nuklearke na okolje?
Radiološki vpliv elektrarne na okolje je zanemarljiv. Podatki, ki smo jih dobili od pooblaščenih instititucij, ki so v zadnjih dveh letih ugotavljale tovrstni vpliv za upravne organe SR Slovenije, govore, daje nuklearka v tem pogledu zelo čist objekt. Po zakonu bi bilo dopustno tekočinsko radiološko onesnaževanje 5curiejev, mi pa smo dosegli Ie0,9 curieja. To pomeni, da smo v Savo izpuščali praktično čisto vodo, saj je bila iz nuklearke odtekajoča voda z radiološke plati v veliko primerih manj radioaktivna, kot je pitna voda, to pa po zakonu sploh ne šteje za radiološko onesnaženje.
Kako je z radioaktivnimi odpadki?
V nuklearki nastajajo trdni, tekoči in plinasti radioaktivni odpadki. Plinaste shranjujemo v posebej za ta namen zgrajene zbiralnike, kjer ostajajo shranjeni. Ti zbiralniki
so projektirani tako, da vzdrže čelu življenjsko dobo elektrarne. Tekočinske I padke predelujemo s posebnimi napravami« evaporatorji, kjer tekočino vplinjamo in nat kondenziramo. Že zelo čist kondenzat še dodatno filtriramo, spravimo v posebne posode in analiziramo, nato pa ga izpušča mo v Savo Usedline, ki nastajajo pri vplinjanju tekočinskih odpadkov, oz. tako imenovani koncentrat shranjujemo v posebne sode, v katerih je specialna vrsta cementa (vermikulit) Koncentrat difundiramo v vermikulit, ki spremeni v trdno snov, za katero je značilno da ne prepušča radioaktivnih izotopov. Radioaktivni vpliv teh sodov naokoljejezanemar-Ijiv, saj je že na kontaktu možno izmeriti zelo zelo maj h no dozo radio kativ nega žarčenja. Te sode odlagamo v skladišče radioaktivnih odpadkov, kije projektirano za petletno odlaganje. Ker smo poskrbeli za novo tehnologijo odlaganja, smo odlagalno obdobje podaljšali za leto dni. V 306 dnevih obratovanja na leto nastane okrog 1000 sodov teh odpadkov. Do zdaj smo napolnili okrog 3300 sodov, to pa pomeni, da bo lahko elektrarna normalnode-lala še nekaj manj kot 3 leta, kar zadeva odlagališče teh odpadkov.
Kakšna je nova tehnologija za shranjevanje teh odpadkov?
Nova tehnologija je v tem, da se volumen odpadkov reducira na ta način, da se namesto v sodi h shranjujejo v betonski h bloki h, sčimer v istem odlagališču pridobimo na prostoru, s tem pa tudi na možnemčasushranjevanja. Pri predelavi radioaktivnih odpadkov je tehnologija tudi napredovala, vendar bo treba čimprej poskrbeti za centralno skladišče. I oučuje se varianta, da bi objekte z naprava
•*'
& >1
W?: ¦®tyB&&9&..

:qHN**          ¦¦ŠB4&fc#l»
„. -
NAS GLAS 6
za redukcijo volumna in kondicioniranje dogradili na tej lokaciji. Ne gre /a povečevanje skladišča, saj to ni načrtovano v prvotnem konceptu, temveč bi t ovrstno odlaganje redu-ciranih odpadkov bilo /aželjeno /iit o. ker bi se podaljšal čas začasnega skladiščenja, kasneje pa bi sode oziroma bloke odvažali v central no skladišče. S tem izboljšanjem tehnologije bi dosegli, da že dokončno obdelane (pripravljene) odpadke prenesemo v centralno skladišče. S tem torej odpade dodatno kasnejše delo.
V  svetu skladiščijo radioaktivne odpadke v opuščenih rudnikih ali na dnu oceanov. Kakšne možnosti imamo pri nas?
V prvotnem projektu /a krško nuklearko ni bilo predvideno, da bi bilo dokončno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na tej lokaciji, temveč da bi v tako imenovanem sprejemnem skladišču bili le za določen čas. nato pa bi jih odvažali bodisi v rudnike bodisi kam drugam. Možnih je več rešitev, med drugim bi bilo možno zgraditi plato, na katerem bi odlagali betonske bloke in jih zalivali z betonom.
Vodstvo Nuklearne elektrarne Krško ni nikoli niti pomislilo.da bi v Krškem skladišče širili. Med drugim tudi zaradi neugodnega odziva med tukajšnjimi prebivalci, ki so nukl-earki dali državljansko pravico injočutijo kot svojo.
Kaj menite o vključevanju nuklearke v gospodarsko in družbeno življenje krške občine?
Naš interes je. da se naši strokovni kadri vključujejo v vse strukture in imajo aktivno vlogo v njih. saj (oglede na s posobnosti lahko.
Če npr. pogledamo samo problem ogrevanja mesta Krško.vidimo.dasejenatem področju močno angažiral naš sodelavec Dirnbek. V zvezi z izgradnjo 110 kV trafopostaje je zadolžen naš sodelavec Molan.
Pomembna je tudi povezava naše OZD z drugimi v občini, tako npr. s Celulozo, od katere pogostokrat interventno zaprosimo za kak del. material ali uslugo. Ne glede na to.da smo nuklearna elektrarna, se zgodi, da nam kdaj manjka kakšen nadomestni del. brez katerega akcija ne more uspeli. Prav uiko se Celuloza včasih obrne na nas. Recimo, pred časom smo jim posodili naše avtodvigalo. ker so ga nujno potrebovali.
Kako bo s temperaturnim dvigom in kako s čist ostjo vode, ki se bo pretakala preko elekt rar-niških zapornic, ko bo Sava »opremljena« s pretočnimi elektrarnami? Vemo, da bo ena tudi pri Brežicah.
Termalna slika se ne bo bistveno spremenila. V nekam smislu bo prišlo celo do določene prednosti, ker se ho nivo reke dvignil, steni pa se bodo povečale izmenjal ne vodne površine. Zaradi lega se mikroklima ne bo bistveno spremenila. Glede čistosti vode pričakujem, da bo savska voda očiščena in ne bo s sabo nosila sedimenlov. Boljše bo tudi filtriranje vode. ker bodo hitrosti vodnega pretoka manjše in se bo več del cev sedimenlov posedlo na dno reke. Pri Krškem bo voda dosti kvalitetnejša, kot je zdaj.
Torej se mikroklima okrog Brežic ne bo spremenila?
Pretočni sistem elektrarn se razlikuje od akumulacijskega v tem. da se pri akumulacijskem voda nekaj časa zbira, nato pa uporablja za proizvodnjo električne energije. V tem primeru bi res prišlo do temperaturnega dviga vode.   Pri  pretočnem  sistemu,  ko  se  voda
neprestano pretaka mimo elektrarniških jezov, pa do tega ne bo prišlo. Nasprotno — večja količina vode za toplotno izmenjavo bo celo znižala temperaturni dvig. oz. bo osial kvečjemu enak.
Mikroklimo lahko bistveno spremenijo le hladilni stolpi, pa še to, če jena isti lokaciji zgrajen objekt z močjo 10.000 megavatov, ki ne uporablja dovolj močnega pretočnega sistema. Tak primer je na primer na Kosovu, kjer bo smiselno graditi tcrmoelektrurniški sistem le do zmogljivosti 10.000 megavatov. saj bo sicer odpadna toplota, ki gre vsa vatmosjero preko hladilnih stolpov, bistveno poslabšala mikroklimo. Težave bi povzročal tudi prenos električne energije. Zato je bolj smiselno, da za energetsko oskrbo Vojvodine, Slavonije ipd. gradimo nuklearne elektrarne.
Kaj lahko povesti o prevzemu nuklearke od VVeslinghousea?
Ing. JANEZDULAR:
Elektrarno smo prevzeli, nekatere garancije še tečejo. Zadnje se iztečejo konec tega leta oz. v začetku prihodnjega, razen garancije za reaktorsko posodo ter parogeneratorje, ki imajo daljšo garancijo.
Nekatere za,ostale stvari iz tako imenovanega prevzemnega protokola moramo sicer še razrešiti, vendar lahko rečem, da med nami in Westinghouseom ni praktično nobenih problemov.
Kako je z nabavo jedrskega goriva za elektrarno?
Prvi del gorilnega cikla je tisti do izdelave gorilnih elementov in njihove uporabe v reaktorju, drugi del pa je vprašanje predelave izrabljenih gorilnih elementov, v katerih soše energetske surovine. Drugi del je pod mednarodnim nadzorstvom zaradi tega. da ne bi prišlo do zlorabe v vojne namene.
Doslej je prvi del gorilnega cikla pri nas potekal takole: nabava urana, konverzija uranovega oksida v uranov heksaklorid, obogatitev uranovega heksaklorida, ponovna konverzija v metalni uran in izdelava gorilnih elementov iz uranovih tablet.
Žirovski vrh je dejansko samo' prva faza v tem goril nem ciklu oz. nabava urana, kar smo doslej opravljali na mednarodnem trgu.
Letno kupujemo do I2S ton urana, ki ga potrebujemo — po obogatitvi — za izdelavo 40 ton uranovega koncentrata, torej obogatenega urana, ki ga vsako leto potrebujemo za gorilne elemente.
Žirovski vrli je zdaj, kolikor mi je znano, v fazi poskusne proizvodnje. Imajo še nekatere težave pri zagonu celot ne predelave in pri jamski oz. rudniški mehanizaciji, vendar bodo že letos proizvedli toliko uranovega oksida (rumene pogače) U308, da bomo prihodnje leto že kompletno neodvisni od nabave na svetovnem trgu. Zaloge v Žirovskem vrhu bodo zadostovale za 40 let obratovanja NE Krško. NE Prevlaka, če bo 1000-megavatna, in še za pol naše tretje nuklearke. ovorim o zalogah, ki so v tako imenovani kategoriji A kamor spadajo tiste, ki so že pripravljene za eksploataeijo.
Raziskave se seveda nadaljujejo. Obeti so dobri, zalog v kategorijah B in C je toliko, da bo rudnik Žirovski vrh sposoben pridobivati dosti več uranovega oksida, kot sem prej navedel. Seveda morajo raziskave potekati skladno z izkoriščanjem, ker predstavljajo precejšen strošek. Dosedanje raziskave kažejo.
_
da bo Žirovski vrh v bodočnosti lahko pokrival velik del jugoslovanskega nuklearnega energetskega programa.
Pri ostalih fazah prvega dela gorilnega cikla bomo še vedno vezani na posamezne tuje dobavitelje, nekaj pa na prosti trg. Razmere na trgu urana oz. izdelave gorilnih elementov so imele ob podpisu pogodbe za našo prvo nuklearko skrajno strateški značaj, medtem ko danes ni več tako, posebno še pri izdelavi gorilnih elementov ne. Še najbolj je strateškega značaja obogalenje urana, pa še t o ne povsod. Sicer pa je na prostem svetovnem trgu na razpolago že obogateni uran. V ta namen smosklc-nili dolgoročne pogodbe, ki se jih nameravamo držati, ker je to komercialno ugodnejše. Naša politika je. da imamo stalno eno šaržo goriva za enoletno obratovanje v rezervi,
(Dr. ŽKLJKO PAVLOVIČ: Cene zdaj padajo, nižje so za 25 do 30 odstotkov, zato je pomembno, da se kupi ta poceni uran, ki lahko ostane dolgo časa na zalogi.)
Kakšne so možnosti za drugo nuklearko v Krškem?
Menim, da bi bilo treba lokacijo v Krškem, kjer je že vsa potrebna infrastruktura, izkoristiti— v skladu z energetskimi potrebami seveda — za postavitev drugega bloka prej, ko bo prvi blok izrabljen, oz. bo obratovanje postalo neekonomsko. Čez 40 let bo moderna tehnologija že toliko napredovala, da bomo tehnično sicer še vedno sposobni obratovati, ekonomsko pa ne.
Kako je z bodočo trafopostajo pri nuklearki?
Lokacijsko je to že odločeno. O tem, kdaj bo zgrajena, pa ne morem nič reči. Vse je odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Predvideno je bilo, da jo naj bi začeli graditi letos ali naslednje leto. Vsekakor pa bo morala biti zgrajena do začetka obratovanja prvih elektrarn v načrtovani savski verigi. Trafopos-taja naj bi bila hkrati tudi trafopostaja 480/220 za Novo mesto. Izgradnja je predvidena v planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje, sam pa menim — mimogrede naj povem, da to ni naša investicija — da bi se morala pričeti naj kasneje v začetku prihodnjega leta. Postavili pa jo naj bi med nekdanjim delavskim naseljem in nuklearko. ker so na območju naselja električni vodi že tako na gosto, da je tam ni možno postaviti.

NAS GLAS 6   20
Včasih je takale, malo špekuiantsko, slišati trditev, da zaradi Inflacije in ostalih objektivnih pogojev gospodarjenja NEK nima možnosti, da bi bila odplačana. Koliko je torej tega dolga, a\ koliko je NEK veljala ia kako poteka odplačevanje?
RUDI MLINARIC, direktor gospodarsko-računovodskega sektorja:
Gre za glavnico, ki znaša nekaj čez 13,5 mrd. dinarjev in 515 milijonov US $ — to je predračunska vrednost investicije. Po Aneksu VII k investicijskemu programu (marec 1982) znaša skupaj 2 3,5 milijard dinarjev, ob u pošte-vanju kursa 1 US $ = 50din. V času izgradnje in izkoriščanja NEK velja in je veljalo načelo 50:50, kar pomeni, ddinarskih kot dolarskih.
Koliko te obveznosti obremenjujejo N E Krško kot DO in kaj pomenijo za Jugoslavijo kot celoto?
Glede na konstrukcije financiranja in gibanje vrednostu US$ predstavljajo sedaj glavni problem obveznosti iz naslova tujih kreditov, kajti dinarska sredstva, pridobljena iz energetskih sredstev, so za slovenski del praktično dodeljena nepovrat no. Te kredite so najele ustanoviteljice na osnovi navedenega načela ter predstavljajo tudi obveznosti obeh elektroenergetskih sistemov. Način zagotavljanja sredstev za pokrivanje obveznosti kakor tudi status NE Krško v obeh elektroenergetskih sistemih je določen s Samoupravnim sporazumom o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti med ustanovitelji in NE Krško. Vskladu zdoločili tegatripartitne-ga sporazuma se v breme dohodka NE Krško zaračunavajo in pokrivajotudi obresti na kredite, najete za izgradnjo NE Krško s strani slovenskega elektrogospodarstva. Za del kreditov, najetih s strani hrvatskega elektrogospodarstva, pa se obresti zaračunavajo v dohodku TOZD ustanoviteljic, ki jih tudi poravnavajo.
Za odplačilo glavnic za navedene kredite se uporabljajo sredstva obračunane amortizacije, katera je NE Krško dolžna, po odbitku sredstev za zamenjave ter rekonstrukcije, združiti v obeh elektroenergetskih sistemih.
Zradi refinanciranja glavnic v okviru državnega reprograma je odloženo odplačevanje le-teh v letih 1983, 1984, medtem ko je glavnica za leto 1982 v znesku 22 mio US $ plačana. Zaradi tegaso nastali dodatni stroški preko 200 mio US$, ki se pojavljajo kot obresti na odložene glavnice in to po občutno višjih obrestnih merah, kot so določene s pogodbami. Tako znašajo za leto 1984 plačane obresti na tuje kredite, najete s strani slovenskega elektrogospodarstva za izgradnjo NE Krško, ter obresti na odložene glavnice 3,5 milijard din. Obresti na kredite za obratna sredstva pa pomenijo dodatnih 0,251 milijard din in skupno predstavljajo preko 73% od dela dohodka, katerega pridobiva NE Krško kot udeležbo v skupnem prihodku Elektrogospodarstva Slovenije. Celotni prihodek iz tega vira pa znaša 11,1 milijarde din. Če prištejemo še del celotnega prihodka, katerega pridobiva iz skupnega prihodka hrvatskega elektrogospodarstva, dobimo spoštljiv seštevek 18 milijard din za celotno proizvodnjo 4,2 milijarde kWh. Za pravilen prikaz stroškov poslovanja bi bilo potrebno prišteti še obresti na kredite, najete za izgradnjo NE Krško s strani hrvatskega elektrogospodarstva.
Nedvomno se poslovanje NE Krško odraža na družbenopolitično skupnost z velikim družbenim proizvodom,ki seje npr. ob pričet-ku rednega obratovanja povečal za približno enako, kot je znašal v občini Lenart.
Taka rast družbenega proizvoda nam vsem skupaj v krški občini ustvarja velike probleme. Skupna poraba, ki je vezana na rast družbenega proizvoda, ima tako namreč praktično neomejene možnosti porasta, dejanski priliv sredstev pa se pravzaprav ni bistveno povečal, ker ga predstavljajo samo prispevki iz bruto in na bruto osebne dohodke zaposlenih. S tem pa dejansko ničesar ne menjamo, celo nasprotno: če gledamo veliko število zaposlenih v času izgradnje tudi pri nas kot organizaciji v ustanavljanju, sedaj dejansko pada obseg te mase prispevkov. Po nekaterih področjih je Krško kot družbenopolitična skupnost celo na slabšem, saj je izgubilo precej raznih sredstev, ki jih je prej prejemalo kot manj razvita občina.
Za obveznosti iz letošnjega leta je značilno še nekaj: 4 milijarde din obresti se po planu po-vzpnejo na 9,7 milijard dinarjev. Torej z indeksom več kot 200, kar pomeni veliko breme za porabnike, zlasti še, ker predstavljajo dolarska plačila. In poudarjam: to so samo obresti. Te obveznosti pa niso obveznosti samo za NEK, če imamo v vidu že prej povedano. V okviru tripartitnega sporazuma so določeni tudi normativi za izračun elementov proizvodnih stroškov in potrebnega dohodka. Prav tako tripartitni sporazum vsebuje določilo, po katerem pokritje le-teh ne more biti nižje od na temelju normativov dogovorjenih. Ta svobodna menjava dela poteka v okviru POSEBNE REPUBLIŠKE samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva. Za letos smo se na teh osnovah dogovorili za skoraj 24 milijard dinarjev celotnega prihodkaza proizvodnjo 1,869milijard kWh električne energije (tj. samo slovenska polovica!). Predvideni plan proizvodnje je manjši kot v letu 1984, ker načrtujemo daljši remont (odpiranje parogeneratorja, pregledi na turbini, menjava 1/3goriva...). Zaradi porasta stroškov in manjše planirane proizvodnje nam bo cena, kot izraz stroški/-kWh, krepko poskočila — več kot 2-krat.
Za leto 1985 še niso znana uradna stališča o refinanciranju glavnic tujih kreditov v okviru
eventuelnega državnega reprograma. Kot je    ] že rečeno, ima vsak odlog plačila glavnic moča n vpliv na stroške kapitala ter draži že ta-   J ko visoko ceno kWh električne energije iz Krškega, s tem pa t udi, jasno, stroške celotnega sistema. Za ilustracijo naj navedem strošek reprograma za leto 1983 in 1984, ki znaša dodatnih cca 200 mio US $  kot obresti na odložene  glavnice.   Visoka cena električne energije iz NE Krško je v veliki meri posledica   \ konstrukcij financiranja. Upam si namreč tr-   j diti, da bi slovenski potrošniki iz NE Krško danes pridobivali najcenejšo termoelektrično   ' energijo, če bi bili sposobni zagotoviti sreds-   j tva za investicijo iz lastne akumulacije oziro-   I ma iz dinarskih virov.
Koliko je »vaša« energija draga?
Če primerjamo ceno kWh električne ener-   j gije   pod   proizvodne  stroške  in   potrebni dohodek v odnosu na količinsko proizvodnjo, je primerjava termoproizvodnje Slovenije za   j leto 1984 naslednja: TE Šoštanj 396,60 p/kWh TE Trbovlje 740,90 p/kWh Toplarna Ljubljana 745,00 p/kWh TE Brestanica 7859,00 pkWh NE Krško 530,99 p/kWh
Glede na dejstvo, da so vsi stroški, razen   I energetskega goriva  in  vodnega prispevka,   j stalni, je za primerjavo v smislu optimizacije delovanja sistema potrebno primerjati stroške   ] goriva v k Wh proizvedene električne energije, ki za leto 1984 znašajo: Te Šoštanj 260,55 p/kWh TE Trbovlje 479,25 p/Wh Toplarna Ljubljana 480,33 p/kWh Brestanica TE 1407,75 p/kWh . NE Krško 126,60 p/kWh
Glede na vpliv rasti cen gradnje objektov in 1 ekonomičnosti obratovanja. Če primerjava z j edinim proizvodnim objektom, ki se trenutno gradi v Sloveniji, tj. hidroelektrarna Mavčiče, naj bi ta po Aneksu I k investicijs kemu programu stala okrog 6 milijard dinarjev. Zaradi za- 1 mika v' izgradnji pa j e v pripravi že Aneks 11, ki to vrednost še občutno povečuje. Lahko potegnemo še paralelo z investicijo v nove Trbovlje. Vrednost investicije dokaj presega predračunsko vrednost TE Krško po Aneksu VII, torej tistih 23 milijard dinarjev iz leta 1982. Tole investicijo ocenjujejo na približno 27 milijard dinarjev, vendar je od časa ocene preteklo že precej časa, upoštevati je treba inflacijo, spremembe tečaja...
Ing. JANEZ DULAR:
Ni ustrezne metode za primerjavo med energetskimi objekti, ki so bili zgrajeni v sedemdesetih, in tistimi iz osemdesetih let. V naših razmerah je praktično neizvedljiva. Če namreč primerjamo samo po uradnih inflacijskih stopnjah v Jugoslaviji, ne pridemo do realnih številk, saj so uradne inflacijske stopnje vedncTpodcenjene. Če bi vse preračunali samo na kurs dolarja ali marke, bi dobili vse vrednosti precenjene, zato je dejansko stanje nekje vmes. ¦
Dr. ŽELJKO PAVLOVIC:
Realno oceno omogočajo specifični stroški investicije po megavatu instalirane moči. To pomeni, da se za nove točno ve, koliko so veljali, in jih lahko primerjate s tistim, kar je bilo morda manj in z realno inflacijo.
NAS GLAS 6   21
Kako gledate v NEK na gradnjo savske verige elektrarn in kaj bo za vas pomenila?
Slovenski delež proizvodnje NEK je lani pokrival okrog 23% porabe energije v naši republiki. Gre za nekaj nad 8 milijard kWh in v njihje NEK prispevala slovenskemu elektro-sistemu 2 milijardi 99 milijonov kWh. Hočem vam le povedati, da imamo tu dejansko velik, spoitovanja vreden objekt z zmogljivostjo dnevne proizvodnje okrog 15 milijonov kWh.
Z naravnovarstvenega, emotivnega stališča se sedaj vsi obračamo h gradnji savske verige elektrarn. Naj povem samo za primerjavo podatek, da bo v normalnih pogojih takle savski »mlinček namlel letno med 140 in 150 milijoni kWh, kar znaša 10-dnevni rezultat 100% proizvodnje v NEK. S tem, ko pravim »mlinček«, pretočnih elektrarn nikakor nočem podcenjevati. Hočem samo dati primerjavo zmogljivosti.
Ing. JANEZ DULAR:
Da se razumemo: popolnoma smo prepričani, da je potrebno uresničiti izgradnjo savske verige. Ti podatki so samo za primerjavo in naj nihče ne misli, da smo proti tej verigi. Od nje bomo namreč v NEK imeli veliko koristi. Manj usedlin bo v Savi tudi za nas, čistejša bo, ob višji gladini bomo morali hladilno vodo črpati na manjšo višinsko razliko, z manjšo obremenitvijo črpalk bo pri isti obremenitvi objekta šlo v omrežje več energije, manj bo treba uporabljati hladilne stolpe...
Na enem izmed zasedanj zborov občinske skupščine so delegati razpravljali o N EK kot objektu, kije v njihovi neposredni bližini navzoč. Veliko besedi je bilo izrečenih o stalnem odlagališču radioaktivnih odpadkov. Kakšna je rešitev tega problema?
Ing. JANEZ DULAR:
V nuklearni elektrarni se v celoti strinjamo s politiko krške občinske skupščine in političnim stališčem v občini, da je potrebno čimprej poskrbeti za izgradnjo centralnega skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke.
90 do 95 odstotkov radioaktivnih odpadkov v krški nuklearki ima manjšo radioaktivnost kot pa jalovina v Žirovskem vrhu, to se pravi tisto, kar po predelavi mečejo proč. Tovrstnih substanc oziroma radioaktivnosti je precej na različnih območjih v naši deželi in po svetu, kjer so nahajališča uranonosnih rud.
Dr. ŽELJKO PAVLOVIČ:
V Hrvatski je tak primer v Plominu. Odpadni leš iz termoelektrarne, iz katerega bi se izplačalo pridobivati uran, leži na odprtem. Torej nima samo Žirovski vrh takšne odprte deponije, temveč so taki primeri tudi pri termoelektrarnah, ki uporabljajo premog, ki vsebuje uran.
Ing. JANEZDULAR:
Okrog Rase v Istri je večji radiološki problem kot pa okrog Krškega, kjer ga praktično sploh ni. Pa vendar so ljudje živeli tisočletja nad tistimi plastmi premoga, bili izpostavljeni prav takšni radioaktivnosti kot zdaj, ko ta premog skurijo in gre leš na deponijo, pa jim ni bilo nič.
Dr. ŽELJKO PAVLOVIČ:
Bistveno v 'zvezi s skladiščem bi bilo, daje družbeni dogovor na ravni federacije podpisan in daje elaborat, ki je delan naravni Jugoslavije oz. na združenem elektrogospodarstvu JUGEL, končan in je v fazi recenzije. Po tem elaboratu je sprejet predlog ekonomsko zelo
sprejemljivih rešitev. Tehnologija'oz. način, kako naj bi k ondicionirali te radioaktivne odpadke in kako naj bi ji h spravljali, je v svetu že popolnoma raziskana praksa. Niz držav že ima takšna skladišča in razvito tovrstno tehnologijo. Mi smo jo obpomoči beograjskega inštituta iz Vinče preizkusili za naše radioaktivne odpadke. Opravljene so bile raziskave, kako se bo radioaktivni odpad predelal. V Jugoslaviji je precej lokacij, ki lahko zadostijo vsem mednarodnim kriterijem, ki so jih vsi sprejeli: to je vprašanje prepustnosti,da ne pride do kontaminacije okolja, vprašanje seizmični h,geoloških in podobnih kriterijev... Na os novi tega elaborata naj bi odločili, ali naj bo v Jugoslaviji eno central no ali več regionalnih skladišč. Ker gre za ekonomsko kategorijo, bi bilo dvoje regionalnih skladišč za Jugoslavijo najbolj optimalna rešitev. Elaborati so v fazi recenziranja in ne vidimo nobenih problemov. Edino, kar je kasnilo, so bile akcije na zvezni ravni. To je bila namreč obveznost federacije iz 1965. leta. Že 1964sobile prve odločitve Zveznega izvršnegasveta,dase tomora napraviti. Zdajsmomi, krškanuklea-rka, ob podpori družbenopolitične skupnosti izvedli malo močnejši pritisk, da se s stvarjo pohiti.
V skladu z investicijskim programom, kije sestavni del tega elaborata, bi celotni postopek, pri nas v nuklearni in na zunanjem skladišču, vključujoč vse ostalo, veljal manj kot 2 pari na kilovatno uro. Tolikšna bi bila obremenitev v zvezi s tem trajnim skladiščem radioaktivnih odpadkov. Ustreznih lokacij je približno po dvoje v vsaki republiki. Po družbenem dogovoru bodo republike prevzele obveznost, da se tovrstne lokacije dobijo v prostorskih planih in rezervirajo za takšen namen.
Žirovski vrh je rudnik, ki spravlja svojo jalovino, ima kondicioniranje, kontrolo in vse ostalo. Mi mislimo, daza te namene ne bi smeli obremenjevati Žirovskega vrha. Le-tanaj ne bi postal skladišče radioaktivnih odpadkov, lahko pa bi bil tranzitni kraj, čakališče, da bi od tam to končno deponirali. Ta deponij je tako imenovana tehnologija plitvega zakopava-
nja in to zemljišče je relativno zelo majhno. Gre za okrog 2 hektarja, ki naj bi bili zadostni za nuklearni program Jugoslavije. Na tej lokaciji bi bil manjši objekt, kjer bi se kondicio-niralo, pripravljalo in kjer bi bila mehanizacija za spravljanje teh odpadkov. Da bi bil Žirovski vrh rešitev, ne gre, saj družbeni dogovor ni samo rešitev za Krško. Jugoslavija sploh nima takšnega deponija za industrijski, bolnišnično-klinični in institutski odpad. Družbeni dogovor rešuje zadevo za vse.
Kolikšen je delež nuklearke pri odpadkih — po radioaktivnosti oz. masi?
Po radioaktivnosti je dosti manjši, kot je industrijski in bolnišnični odpad, znaša pa okrog 10 odstotkov. Kar se tiče prostornine je nuklearkin odpad okrog 90 odstotkov. Medenj spadajo namreč tudi zaščitna oblačila, rokavice, filtri (papirnati), tako da so naši odpadki po velikosti veliki, po radioaktivnosti pa dosti manjši. Totalno gre letno za — povedal vam bom v starih enotah — 80 cu-riejev. Za osvetlitev: pri zdravljenju raka na tiroidi dobiva bolnik do 2curieja. Tehnologija je znana, preverjena. To ni odkrivanje nečesa novega. Kako je treba delati, so na razpolago celotne svetovne izkušnje. Tu gre bolj za psihološki problem, vezan za poznavanje bistva radioaktivnosti.
Menimo, da bo ta skupni projekt brez problemov realiziran. Tehnologija je v redu. Predlagane lokacije so v redu. Končno je to zdaj stvar dogovora investitorjev. Treba je razmišljati, kje bodo razmeščene druge elektrarne.
Ali se razmišlja še kaj naprej od Prevlake?
Misli se in lokacije so zelo dobre in ugotovljene:
V Slavoniji je lokacija nad Daljem, ki lahko sprejme 4 elektrarne. »Preko puta«je vojvodinska lokacija, ki je že vključena in se že opravljajo raziskave. To sta raziskani lokaciji. V Hrvatski gre še za lokacijo Mol. Otok Vir tudi še ni zavržen, vendar mora o tem odločiti družbenopolitična skupnost. Tudi južneje se nekaj raziskuje. V Bosni je lokacija južno od Banjaluke. Skratka — dovolj jih je.
NAŠ G LAS 6   22
NOVI IN DONOSNI IZDELKI IZ KRŠKEGA
papirkonfekcijapostajaprviproizvajalec cigaretnih filtrov inmeta-liziranih papirjev pri nas
Novinar VLADO PODGORŠEK je v dnevniku Delo (14. maj 1985) zapisal: KRŠKO, 13. maja — V Papirkonfekciji, eni od temeljnih organizacij Djura Salaja v Krškem, imajo že zdaj dovolj zanimivo in raznoliko proizvodnjo. Tiskarske storitve, vse od letakov do večbarvnega tiska v offset tehniki, izdelovanje manufakturnih in špecerijskih vrečk in formalnih papirjev, kot novost pa tudi spiralna embalaža, jim prinašajo zadovoljiv dohodek in vsako leto večjo proizvodnjo. Kljub temu načrtujejo vedno nove programe, zlasti take, ki so visoko akumulativni.
Po besedah direktorja Papirkonickcijc Marjana Preskarja so z vsako novostjo posebne težave, vendar bodo v/trajali pri svojih razvojnih načrtih. Tudi zato. ker delajo v treh obratih v glavnem po naročilu in so zato brez zalog, v okviru delovne organizacije Djuro Salaj pa imajo zagotovljene surovine ter uvoz osnovnih sredstev in rezervnih delov. Posebej je pomembno, da v proizvodnji uporabljajo izključno domače materiale in z izdelki nadomeščajo uvoz.
Med take proizvode sodijo filtri za cigarete proizvodnjo pa so sprejeli na željo domače tobačne industrije. Le-ta potrebuje na leto več tisoč ton filtrov. V Krškem so skupaj s papirno industrijo Slovenije naredili izredno kakovostne filtre, ki so dobro prestali testiranja, nekatere tovarne pa že prodajajo cigarete z njimi. Kljub temu proizvodnja še ni prav stekla, kajti v združeni tobačni industriji Jugoslavije še ni prišlo do vseh sporazumov in filtre še naprej uvažamo.
Podobno velja za metalizirani papir, ki je
pravzaprav v svetu novost. Gre za proizvod, ki je mnogo cenejši od aluminijastih folij, uporaben pa v živilski in kozmetični industriji, pri izdelovanju ovitkov za cigarete in pijače, skratka embalaže, pri kateri Jugoslovani ne slovimo kot posebej uspešni in zato svoje izdelke tudi prodajamo pod ceno. Iz metalizi-ranega papirja, ki ga zdaj v celoti uvažamo ali ga sploh ne poznamo, je mogoče narediti izredno lepe etikete. S posebnim postopkom se lahko novi material kaSira tudi na folijo, papir ali karton, s tem pa dobimo embalažo za dragocene izvozne izdelke, možen je anilinski tisk in podobno. Za vse to bodo potrebne še raziskave tržišča, vendar so v Papirkonfekciji, tudi s kadri, pripravljeni na novo proizvodnjo. Poleg nove strojne opreme si veliko obetajo tudi od papirnega stroja S, ki naj bi ga kupil Djuro Salaj, bil pa bi za proizvodnjo specialnih tehničnih papirjev. Vsega 134-članski kolektiv Papirkonfekcije Krško pa zagotavlja letos tudi zidavo proizvodne hale velikosti 2.000 kvadratnih metrov.
SPORAZUM   PAPIRNIČARJEV  ZA   BOLJŠO  PRESKRBO ZLESOM
Gospodarski vestnik zdne26. aprila letos je zapisal:
Pravkar podpisani samoupravni sporazum desetih članic združenja celuloze in papirno-predelovalne industrije Slovenije (TCP »Djuro Salaj« Krško. Aero Medvode, Papirnica Količevo, KTL Ljubljana, Papirnica Vevče. Sladkogorska. Papirnica Radeče, Pomurski tisk. EGPŠkofja Loka, Embalaža Maribor) je v naslednjih 10letih predvidel vlaganje 3 milijard 650 milijonov dinarjev v gozdove, namenske nasade in lesno-industrijske obrate — vse za zagotovitev surovinskega fonda. Sredstva se bodo zbirala na žiro računu SOZD Slovenija papir.
Potrebe v panogi so tolikšne, da jih že kar 60 odstotkov pokrivamo iz. uvoza, je na seji skupščine SZ povedal predsednik združenja in hkrati direktor krške tovarne SILVO GORENC. Uvoz lesa dosega vrednost 16 do 20 milijonov dolarjev letno, z morebitnim dodatnim uvozom samega papirja pa bi se ta vrednost še povečala. Ker si v zadnjem času niti s sovla-ganji na Hrvaškem in v BiH papirničarji niso več mogli zagotoviti večjih dobav, je bila torej odločitev za takšen »nacio-nalnogospodarski in hkrati varstveni projekt« (po besedah slavnostnega govornika ANDREJA MARINCA) nujna.
Program naj bi trajal 20 let, višina združenih sredstev pa je predvidena'za prvih 10, in sicer v vrednosti — orientacijsko — 2,28 milijarde dinarjev za nasade in 1,37 milijarde dinarjev v premeno 1500 hektarjev gozdov letno. Za vsa strokovna vprašanja je zadolžen Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije...
Nekateri postavljajo vprašanje degradacije pogozdenih zemljišč, ker gre za monokulturo. po zatrdilih udeležencev projekta pa se tega ni bati, saj bodo nasadi na zaraščenih oz. kmetijsko neizrabljenih površinah. (Takšnih je v Jugoslaviji baje milijon hektarjev.
Kot so poudarili pred podpisom sporazuma, je projekt odprt še za druge udeležence. Najprej pričakujejo proizvajalce plošč, vabljeni pa so tudi sovlagatelji iz drugih republik, ki bi jim, po besedah predstavnika Gospodarske zbornice Jugoslavije, slovenski primer lahko služil kot »kažipot, in to za celo Jugoslavijo«.
Ko bo predvideni program naložb v nasade uresničen, naj bi se posek za potrebe papirničarjev iz njih povečal za 35.000 ku-bikov lesa iglavcev in 210.000 kubikov listavcev na leto — dovolj za vse potrebe. Do tedaj pa naj bi zakonodaja s primernimi ukrepi zajezila naraščajočo porabo lesa za ceneno kurivo, ki znaša 300.000 kubikov (in
dodatnih 300.000 izven blagovne proizvodnje). Po drugi strani je prenizek tudi odstotek izrabe milijona kubikov razpoložljivih lesnih ostankov, saj se iz njih pridobi samo 100.000 kubikov celuloze, lahko pa bi se jih 150.000. Zato je posebej poudarek v projektu na vlaganju v boljšo izrabo ostankov iz lesnopredelovalnih obratov toliko bolj utemeljen.
Podbočje:
TEKMOVANJE EKIP SLO IN DS
11. maja je bilo v Podbočju tekmovanješol-skih ekip v poznavanju sestavin SLO in DS, ki so se ga udeležile ekipe vseh osnovnih šol ter izven konkurence tudi dvoje ekip Srednje šole Krško. Organizator te prireditve je bila Občinska konferenca SZDL Krško, zato smo se o poteku tekmovanja in doseženih rezultatih pozanimali kar tam. V pogovoru z VERONIKO KOMAN, zaposleno na OK SZDL, smo izvedeli:
Pred glavnim dogodkom tekmovanja — pohodom so se ekipe v podboški osemletki pomerile v poznavanju prve medicinske pomoči, nato pa so med pohodom pokazale svojo spretnost v streljanju, poznavanje topografije, prometnih predpisov in protipožarne zaščite ter puške M 48. Dvoje ekip (brestaniška in t Srednje šole Krško II. ekipa) jeza pohod porabilo preveč časa, zato niso bile uvrščene.
Zmagovalna ekipa je bila tokrat z OŠ KO-PRIVNICA(1314točk). Uvrstitev ostalihekip pa je bila takale: 2. OŠ Jurija Dalmatina Krško 3.Š Gorjanskega bataljona Podbočje 4. OŠ XIV divizije Senovo 5. OŠ heroja Milke Kerin Leskovec 6. OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica 7. OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško 8. OŠ Raka.
DELO:
O »DJURU SALAJU«
DJURO SALAJ: ZARADI OKVARE KOTLA MANJŠA PROIZVODNJA PAPIRJA — Krško, 29. aprila (Tanjug) — Zaradi okvare na parnem kotlu v tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem so danes zmanjšali proizvodnjo za 70 odstotkov. Do okvare je prišlo zaradi dotrajanega cevnega sistema. Proizvodnja bo normalno stekla v sredo, 1. maja. Toda proizvodnja papirja in celuloze bo negotova tudi v prihodnje, ker zamujajo z obnovo kotlov in druge opreme za nekaj let. Razlog je pomanjkanje deviz.
NAS G LAS 6   23
Računalniški dnevi v Posavju:
V KORAK Z RAZVOJEM IN NAPREDKOM
informacijske tehnologije ne bomo mogli uspešno vključevati v mednarodno delitev dela. na mednarodni trg.
Stojimo pred i/biro: ali se bomo vključili v svetovni ra/voj ali pa bomo capljali /adaj in vedno bolj zaostajali.
C'e se bomo odločili /a prvo možnost, potem bomo s pametnim uvajanjem računalnikov in razvojem računalniške opreme lahko naredili mnogo več, z manj truda. / našimi i/delki bomo lahko bolj enakopravno sodelovali na mednarodnem trgu. kol to uspevamo sedaj. In ne nazadnje — eden naših temeljnih ciljev je vendar humani/arija dela.
Kot ljudje smo navajeni, da se z vsako novostjo javljajo tudi predsodki — tokrat v obliki strahu, da bi računalnik zamenjal. izpodrinil človeka. To je golovo nesmisel. Računalnik bo zamenjal, spremenil določena delovna mesta, spremenil določene poklice, nekatere ho ukinil, a ustanovil bo tudi vrsto novih. Poglobil bo delitev dela med ljudmi, povečal bo preciznost te delitve, povečal pa tudi odgovornost in zahteval večjo ažurnost. Človek je in ostaja najboljši sistem hranjenja različnih informacij, še posebej zalo. ker jih hkrati lahko tudi selekcionira.' Računalnik človeka sicer prekaša po kvaliteti, hitrosti, preciznosti, pa vendar je in ostaja samo poslušno orodje v njegovih rokah. Računalnik kol samodejno orodje, ki hi nadomestil in izpodrinil človeka, je samo vizija znanstvene fantastike.
Pa vendar ne smemo bežati od dejstev. Sedanja, predvsem pa vse bodoče generacije bodo živele z računalniki. /. njimi bodo rasle, z njimi bodo obvladovale vse laze svojega življenja. Računalnik bo postal sestavni del igre in izobraževanja, sestavni del dela in ponovnega
(foto: M. BODOR)
Otvoritvena beseda podpredsednice Republiške konference S/.IM. BOZKNI- OSTRO-
VRŠNIK:
»Zanesljiva, kakovostna in hitra obdelava podatkov ler takojšen dostop do informacij sta zahteva današnjega poslovnega, počasi pa vse bolj tudi zasebnega življenja. Za hitro razvijajočo se sodobno družbo sla ustrezna organiziranost in obvladovanje informacijskih procesov ključnega pomena. To velja tudi za Jugoslavijo, velja za Slovenijo in veljati mora za Posavjc. če hočemo ujeli in držati korak s sosedi okrog sebe.
Prvi računalniki so se pojav ili že pred dvema desetletjema, tudi posavsko gospodarstvo seje zgodaj zavedlo pomena nov c tehnologije, vendar pa o veliki popularizaciji v širšem krogu lahko govorimo pravzaprav šele zadnji dve leti. Nekateri radi stvari poenostavljajo, proglašajo zahteve in predvsem navdušenje za računalništvo za modno muho. modni boom. ki ho kot zlata mrzlica minil in popustil po določenem času. Mislim, da bo praksa tovrstne napovedovalce demontirala in v polni meri pokazala upravičenost velike zagreto-sti poznavalcev njegove tehnologije v prihodnjem obdobju.
Organizirana družba mora imeli vedno več in vedno številnejše službe, če hoče zbirati, obdelovali, selekcionirati in hranili množice novih in novih podatkov in spoznanj ter na njihovi osnovi pripravljali analize in uporabne izsledke za sedanji in bodoči razvoj. Zaradi množice podatkov nujno prihaja do oz kili grl. kar narekuje iskanje sistemov in tehničnih rešitev, ki bi pomenili hitrejše obvladovanje vseh teh procesov. Pri nas smo glede lega pravzaprav šele na začetku. Ustrezna družbena zavesi pa se vendarle, čeprav počasi, oblikuje  v   spoznanje,  da se brez  ustrezne
vračanja v izobraževanje. Prav on bo pomagal podirati meje med izobraževanjem in delom. Delo bo v resnici postalo učenje in učenje bo postalo delo, neprestano se bo treba vračati in pridobivati novo in novo znanje.
Zato je razumljivo, da je mlada generacija tista, ki je najbolj navdušena, najbolj zagreta, najbolj sprejemljiva za uporabo računalnikov. Dobro je, da je tako. Ta njihov polet je potrebno podpirati z ustvarjanjem materialnih možnosti, z nabavo računalniške opreme, z usposabljanjem pedagoških delavcev, s pripravljanjem ustreznih učnih programov. To je nekakšno gibanje, ki je zajelo vso Slovenijo. Iz dneva v dan prihajajo informacije o različnih načinih in pristopih šol in združenega dela. da se te cilje uresniči in bodoče generacije ustrezno pripravi za vstop v 20. stoletje. Vaša prireditev je eden takšnih korakov. Načrti za računalniško opremljanje in opismenjevanje v občinah Brežice in Krško pa bodo gotovo tako vzpodbuda kol obveza odgovornim, da mlade generacije v sevniški občini za lake pridobitve ne bodo prikrajšane. tehnologija izobraževanja od table in krede vendarle prehaja v novo — računalniško epoho. Prehod v novo kvaliteto je seveda vedno drag. pa prav zaradi lega tudi najbolj upravičen.
Iz samega programa prireditev je razvidno. da računalništvo v posavskem združenem delu ni niti novost niti redkost. Mslim. da je pobuda prirediteljev, da se s takim načinom spoznavanja njegovih prednosti seznani čim večje šlev ilo dela v cev. Zelo vzpodbudna. Delegati bodo v samoupravnih organih vedeli, o čem bi odločali.
le prireditve morajo bili izziv strokovnjakom, vodilnim in vodstvenim delavcem različnih strok in področij združenega dela.da v luči nove tehnologije razmišljajo, kaj bi sev OZD. v družbenih dejavnostih, v SIS. v občinskih upravah, davčnih službah itd. dalo storili za to. da bi našo skupno družbeno produktivnost dvignili na višji nivo. To pa je v lem
9
?5C
NAS G LAS 6   24

trenutku najpomembnejši imperativ našega časa. Višja produktivnost, ki bo prinašala več dohodka, ki bo omogočala večje izdvajanje sredstev za modernizacijo proizvodnje, za večjo kvaliteto izdelkov in s tem za večji izvoz, ki bo hkrati omogočila, da bomo temu produktivnemu delu delavcev lahko postavili ustrezno ceno in s tem, ne pa z dodatki in socialnimi korektivi, omogočali njihovo socialno varnost — to je tisto, kar hočemo in moramo doseči.
Nihče ne zanika, da je to v sedanjih razmerah težka in odgovorna naloga. Pa vendar — malodušje ni na mestu. Želja po znanju, po napredku, po razvoju je prisotna v vseh nas. Dober dokaz zanjo je tudi današnja prireditev. Posavje in Posavci lovite korak z razvojem in napredkom, saj se zavedate, daje le v njem bodočnost tega dela Slovenije in ljudi, ki tu živijo in ustvarjajo.«
(foto: M. BODOR)
Z MIRKOM IN RADIRKO.
»Mirko«je mikro, torej osebni računalnik, radirka pa tipka iz mehke gume na njem. Ali ta šala računalničarjev pomeni napoved razvojnega prepada med nami in razvitejšimi?!
Malce je že pozno, da bi /. enomesečno zamudo poročali o »Računalniških dnevih v Posavju« kot o novosti. Lahko pa, in to smo tudi skušali storiti, pogledamo, kakšen je njihov odmev vsaj v določenem delu javnosti.
Naj se spomnimo: med 23. in 25. aprilom 1985 so v eni izmed telovadnic OS Jurij Dalmatin Krško bile na ogled (nekateri bi jim rekli) najsodobnejše igračke za mladino in potencialna najučinkovitejša pomagala odraslim. S tem mislimo na vrsto različnih računalnikov, literature o njihovi uporabi, priključke... Najbolj zanimiva od vsega je bila seveda truma t. i. mularije. ki se — tako kot pri vseh podobnih priložnostih — ni dala odgnati od tipkovnic in ekranov.
»Mladi se ne razlikujejo,« pravi gostujoči mentor s Srednje špletehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu. Od tam so prišli z njim tudi trije učenci, ki so na lastni (šolski)opremi svoje vrstnike uvajali v prve korake računalništva.
Splošen vtis je, da mladina pristopa k tipkovnicam brez strahu in predsodkov, značilnih za odrasle, povsod je nekaj dobro opismcnjcnih  in  nekaj začetnikov, ki hitro
napredujejo. Začnejo seveda pri različnih igricah, a poznavalci trdijo, da se v nekaj mesecih igric vsak naveliča in se začne igrati s programi, t.j. začne graditi svoje znanje.
Z odraslimi je bilo drugače. Med (skupna ocena) več kot 1500 obiskovalci prireditve jih je bilo relativno malo, presenetljivo dobro udeležbo pa so pokazali pri t. i. »odprtih dnevih«. Računalniške centre v različnih OZD (GG Brežice. POZD Regulator Brežice. DO »Djuro Salaj« Krško—TOZD Papir, DO Lisca in DO Jutranjka Sevnica) si je v skupinah ogledalo preko 100 obiskovalcev. Gospodarstveniki so ob stiku s t. i. osebnimi računalniki in ob ogledu že obstoječih centrov za AOP ugotovili, da bi potrebe njihovih OZD brez problemov lahko zadovoljile take naprave manjšega »dometa« in da ob že obstoječem razvejanem sistemu centrov AOP v Posavju dejansko nima smisla načrtovati gradnje skupnega, večjega središča za potrebe vseh treh občin. Pokazalo seje tudi. da so v OZD že ugotovili, da izračun osebnih dohodkov ni edino, kar računalniki zmorejo in da so kljub raznolikosti opreme vendarle ponekod že razširili obseg računalniških operacij. Vsekakor pa prireditev sama ni imela namena temeljiteje izobraževati, ampak nuditi osnovne informacije. Tako smo izvedeli, da so se posavski šolniki dogovorili za uvajanje enotne opreme. Nabavili bodo »Partnerje« in proizvajalec »Iskra—Delta« je obljubil še nekaj izboljšav, ki bodo pedagoški proces še izpopolnili. Močan argument pri odločitvi je bila možnost nabave brez deviz. ugodna cena in zelo širok softvvarc. Iskra—Delta ima namreč močno skupino programerjev, ki so ustvarili že vrsto programov, namenjenih izobraževanju. Za razliko od tujih proizvajalcev ponujajo te svoje programe v bistvu zastonj (na svetovnem trgu namreč pomenijo pravi strošek ravno programi!). S to poslovno potezo so si pri Iskri seveda zagotovili številne generacije opismenjenih uporabnikov računalnikov, ki bodo brez zadržkov segali po tipkovnici in ki jo bo treba seveda najprej nabaviti.



Pouk v Srednji šoli Krško:»Scstavni program, ki naj  bere cela števila,  in  med njimi določi
največje in najmanjše naleti na število 0.«
L branjem preneha, ko
NAS G LAS 6   25
Skratka: prireditev je vendarleJuspela in dala določene rezultate, zlasti, če upoštevamo zelo kratek rok, ki so ga organizatorji imeli na razpolago. Na vabilu, ki smo si ga (čeprav malce pozno) oskrbeli, piše, da je prireditev plod skupne akcije SŠ Krško, ZOTK Posavje, ORS Posavje in MGZ.
TCP GRADI -SVOJ- RAČUNALNIK
Strokovnjaki TCP Diuro Salaj in njihovi kolegi iz Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani so si še pred časom zastavili skupno nalogo: razviti računalnik, ki bo vodil procesno tehnologijo pri kuhanju celuloze. Za razliko od tistega pri papirnem stroju, ki obvlada 3 komponente, jih bo moral novi obvladati preko 20 in s tem njegove možnosti seveda še ne bodo dokončno izčrpane, zlasti ne na področju informatike. Ob skupnem delu so strokovnjaki obeh organizacij izmenjali vrsto izkušenj in ustvarili združenemu delu potrebno napravo brez sicer obveznega deviznega vprašanja.
Letos je menda že uresničena prva stopnja projekta, do leta 1987 pa naj bi stekel celotni sistem, ki se prične z nadzorom kakovosti sekanice na lesnem prostoru.
Istočasno Tovarna embalaže Senovo uvaja Deltin računalnik za programiranje lastne proizvodnje.
PARTNERJI V ŠOLE!
V kriki srednji šoli je doslej računalniško usposabljanje potekalo na 4 napravah »Spectrum« in 9 2x81. Sklenili so, da novo računalnico opremijo z 8 Deltinimi »Partnerji«, ki imajo po eno disketo in »Partnerjem—R«, ki ima tudi disk. Ta bo, razen za potrebe izobraževanja, služil še za potrebe računovodstva, knjigovodstva, vodenje skladišča...
S tam m bo krtka šola vključila v tistem enotno opremljenih pedagoških ustanov in pričakujejo, da bo jeseni ta program že stekel. Zlasti jih je pri odločitvi vodila ugodna cena in »Partnerjeva« novost — vgrajena grafika. Pravijo, da je na šoli med pedagogi dovolj usposobljenih navdušencev, ki bodo za potrebe svojih predmetov lahko sami razvili ustrezen softtvare, medtem ko bodo komercialne programe kupili pri Iskri—Delta. Že letos poteka na obstoječih računalnikih pouk pri strokovnih predmetih, matematiki in fiziki ter seveda v okviru znanega računalniškega usposabljanja.
Nova možnost za srednješolce: RUDARSKA ŠOLA
PA OPROSTITE!
V 5. številki Našega glasa je v Članku S PSI JE TREBA DELATI po krivdi uredništva prišlo do neljube napake pri dveh imenih, za kar prosimo navedena tovariša, naj oprostita. Še enkrat objavljamo novo vodstvo KINOLOŠKEGA DRUŠTVA KRŠKO: predsednik VINKO MI-KEK, tajnik GORAZD POZVEK, blagajnik MIHA KONC; pravilen zapis imena in priimka vzrejnega referenta in vaditelja pa je BOJAN VAHČIČ.
Kinološkemu društvu Krško hvala za opozorilo!
Letošnje šolsko leto ponuja osmošolcem, ki se bodo vpisali v krško Srednjo šolo, poleg strojne, elektro in papirniške usmeritve še eno (novo) možnost: vpis v rudarsko šolo. Šola je dislocirani oddelek trboveljske in zanjo seje izrekel kolektiv Rudnika rjavega premoga na Senovem. Ta potrebuje kadre-rudarje, tako za popolnitev lastnih vrst, kakor je'tudi dolžan skrbeti za strokovno usposobljene mlade delavce v bodočem rudniku Globoko.
V predvpisu je krška Srednja šola prejela kar precej prijav, pričakujejo pa, da bodo v prvi letnik pa do tretjega lahko vključili tudi 7 učencev, ki so trenutno prijavljeni v 4-letni program trboveljske in hrastniške šole. Ti bi po zaključeni IV. stopnji izobraževanja v krški Srednji šoli lahko brez problema nadaljevali izobraževanje na V. stopnji v Trbovljah ali Hrastniku. Tak način izobraževanja s pridom prakticira Srednja
šola Krško že pri svojih ostalih usmeritvah, zlasti kovinarski. Ne kaže tudi zanemariti, da imajo učenci s tem možnost še 3 leta preživeti bližje doma.
Skratka: v krški Srednji šoli zatrdno pričakujejo, da bo z nekaj morebitnimi preusmeritvami, vpisom nekaj učencev, ki so lani zaključili osemletko in so še vedno brezposelni, ter s prej naštetimi ukrepi zagotovljeno zadostno število kandidatov in bo pouk na rudarski šoli lahko stekel.
»Zavedamo se«, pravijo delavci Srednje šole Krško,„da se rudarskega poklica drže nekoliko zastareli pogledi. Upoštevati pa je treba, da so tudi tu znatne tehnične izboljšave delo in življenje rudarjev krepko olajšalo"
Upoštevati kaže tudi prednosti, kijih vpis v rudarsko šolo zagotavlja. To so: zagotovljena štipendija in delovno mesto ter zelo velika verjetnost, da mlada rudarska družina kmalu pride do stanovanja. Končno pa je tudi status rudarja danes dokaj dobro urejen tudi z osebnimi dohodki.
Torej: fantje-korenjaki — na plan!
PARADA   SO   MOČNI   IN SPOSOBNI VOJAKI
»SAJ SO REDNE VOJAŠKE VAJE ČISTO LAHKE«, so izjavili udeleženci, potem ko so preživeli mesec dni v pripravah nanjo.
»V obdelavi sem imel 45 ljudi in če sem jih že nekako uspel odbrati, se je ustavilo pri .malenkosti': izbranec ni hotel preživeti na usposabljanju mesec dni ločen od družine,«je povedal o svojih težavah Ernest Breznikar, komandant štaba TO v krški občini.
Končno je izbor padel na Darka Andrejaša (1949) iz Krškega in Petra Jelena (1952) iz Sotelskega, oba zaposlena v TCP, Maksa
Cepina (1957) iz Dovškega, zaposlenega pri Izletniku, -in Alojza Dvojmoča (1958) iz Krškega, zaposlenega v SOP Kostanjevica.
Fantje so prvo »stopnjo« usposabljanja preživeli v Črnomlju, ostali del pa v Beogradu.
Po vrnitvi se je na sprejemu, ki sta ga 13. maja zanje pripravila predsednik Sveta za SLO in DS Branko Pire in predsednik Komiteja za SLO in DS Jože Habinc, utrnila marsikatera zanimivost.
Iz celotne republike je bilo na parado poslanih 300 udeležencev (iz Posavja jih je bilo med njimi 10), pa niso bili vsi izbrani za končni mimohod. Seveda: naši fantje so bili.
»Začetek je kot vsak začetek,« so povedali, »korakali smo po pisti z zarisano dolžino koraka, položaj kap in pušk smo si odmerjali z vrvico, težko se je bilo osredotočiti samo na
NAS G LAS 6   26
svoje delo in ne opozarjati sotovarišev na njihove napake. Ta skrb je bila prepuščena inštruktorjem!«
Že takoj ob začetku so jim dali vedeti, da med njimi — prostovoljci iz TO in redno vijsko ni smelo biti nobene razlike v kakovosti. »Strojevi korak je težak, težko ga je izpiliti toliko, da je za silo prebavljiv« to vedo povedati vsi pešadinci. Izpiliti ga za parado! Mimo vseh ostalih vaj še po 6 ur strojevega koraka dnevno. »Pa zapnite drugovi!«
In »drugovi« so res »/.apeli«. Ko v bolezni ni
pomagala nobena medicinska kemija, je pomagala odločnost in volja. »Pa kako ovi Janezi uvek mogu da budu svi u stroju a vi bolesni!?« se je nekoč razhudil eden izmed inštruktorjev. Kljub dobri hrani so se nekateri znebili tudi po 10 kilogramov odvečne teže. »S tem. da nismo prenašali lakote, kot je to sicer značilno za shujševalne kure.«
Tisti, ki so se s korakanjem poškodovali, so sedeli »mirno« v vozilih... Vaje ob igranju orkestrov... Generalka! Opolnoči! Seveda: takrat, ko ni ljudi in so ulice prazne... Pa niso bile! Ob Bulevarju se je trlo ljudi...
Parada?   Enkraten   občutek,   ko   korakaš
nasproti nepreglednim množicam na obeh straneh mimohoda... Koračnice odmevajo, ti pa čutiš svoj ešalon kot eno (lastno) telo, ki valovi v pravilnem ritmu... To je pravo plačilo za ves trud... Zadnji dan! Fantje so morali braniti svoje kape, ker so jih edino oni imeli take. kot sodijo k uniformam vojakov — planincev. Enote TO vseh ostalih republik nosijo titovke. zato so naše kape bile atrakcija — iskani plen. Kdor jo je hotel ohraniti, jo je nosil v rokah, ne na glavi. Že med vajopasijo je uspel omisliti visoki oficir — inštruktor in jo je nosil ves čas namesto svojega običajnega pokrivala za glavo.
Z letne programske seje ZZB NOV
BORCI SO VPETI V DRUŽBENA DOGAJANJA
24. aprila je imela borčevska organizacija v občini Krško svojo letno programsko sejo, na kateri so obravnavali »Organizacijsko poročilo Občinskega odbora ZZB NOV Krško za leto 1984". Uvodno besedo je imel predsednik STANE NUNČIČ, ki je med drugim povedal:
Borci bomo najdostojneje počastili 40-letnico osvoboditve, če bomo v vseh okoljih, kjer živimo in delamo, prispevali svoj delež k učinkovitejšemu razreševanju aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih problemov in si prizadevali za nadaljnjo krepitev enakopravnosti, enotnosti in bratstva naših narodov in narodnosti ter za afirmacijo socialistične morale; s svojo aktivnostjo moramo poskrbeti, da bo etika naše revolucije sprejeta kot norma našega vsakodnevnega obnašanja in prakse.
Prav po zaslugi naše revolucije in boja naših narodov in narodnosti imamo že 40 let mir, ki ga vsi pošteni državljani želimo brezkompromisno tudi v bodoče ohraniti. Zato borci ne bomo dovolili napadov na našo ustavno ureditev, politični sistem, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki sta bila skovana v skupnem krvavem boju. in ki sta temelj našega obstoja.
Negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij je danes še posebno pomembno, ker smo v zadnjem času priče načrtnim prizadevanjem po omalovaževanju in drugačni osvetlitvi posameznih dogodkov iz NOB. Ne gre več za to, da bi bili razlagalci revolucionarnih izročil samo nekdanji udeleženci dogodkov, temveč tudi mlajša generacija - družbenopolitični delavci in zgodovinarji, ki imajo ob življenjskih izkušnjah ustrezne vzgojiteljske sposobnosti.
V letošnjem jubilejnem letu smo priča poskusom razvrednotenja našega socialističnega razvoja in pridobitev revolucije. Krepi se kampanja, katere cilj je, da bi oprostili zločine nekdanjim okupatorjevim sodelavcem. Odgovor borcev je odločen in jasen: S tistimi, ki se niso nikoli sprijaznili z našo NOB in pridobitvami revolucije, ni možna nobena sprava. Borci ne moremo priznati enačenja tistih, ki so se bojevali za svobodo, z izdajalci, zaradi katerih je padlo mnogo borcev in poštenih rodoljubov."
V organizacijskem poročilu je podrobno nanizana vsa dejavnost borčevske organizacije v naši občini. Naj navedemo le nekatere zanimivosti:
Borci in aktivisti so se lani udeležili več proslav, med drugim domicilne proslave borcev Kozjanskega odreda, aktivistov OF kozjanskega okrožja in VDV bataljona septembra 1984 na Silovcu pri Sromljah, proslave ..Štajerska v svobodi" na lanski dan borca v Mariboru ter lokalnih proslav na Senovem. Bo-horju in v Kostanjevici.
Borčevska organizacija se zavzema za priznanje ustreznega statusa Spominskemu območju Zumberak-Gorjanci.
Poleg Muzeja političnih zapornikov, internirancev in izgnancev na brestaniškem gradu obstoja v naši občini še troje lokalnih zbirk NOB: v Domu OF na Mladju ter v kostanje-viški in podboški osemletki.
Skrb borcev za varstvo grobišč in grobov s spomeniškimi objekti se je odrazila med drugim v tem, da so Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine posredovali zgodovinske podatke za 17 spomeniških objektov NOB in revolucije kot obeležij posebnega pomena.
NAS G LAS 6   27
OBVESTILO OBČINSKE UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE SO KRŠKO
Obveščamo občane, davčne zavezance, da se je z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki velja in se uporablja od 11. maja 1985 dalje, spremenila višina obrestne mere zamudnih obresti za davke in prispevke, ki jih plačujejo občani.
Po Odloku o spremembi Odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke (Ur. 1. SRS št. 16/85) se za vse zapadle in neplačane obveznosti zaračunavajo 71 % zamudne obresti.
Zamudne obresti bo Občinska uprava za družbene prihodke SO Krško obračunavala od neplačanih zneskov za čas od njihove zapadlosti do končnega poplačila.
KRVODAJALSKA AKCIJA V OBČINI KRŠKO
V skladu s planom Rdečega križa Slovenije in Zavoda za transfuzijo krvi ter sklepom komisije za krvodajalstvo pri predsedstvu občinske organizacije Rdečega križa Krško bo potekala krvodajalska akcija v naši občini po takemlc razporedu:
SREDA 29. MAJA: V OSNOVNl"ŠOLI V LESKOVCU,
ČETRTEK, 30. MAJA:  V TCP   »JURO SALAJ« KRŠKO,
PETEK, 31. MAJA: V OSNOVNI ŠOLI NA SENOVEM. PONEDELJEK,3. JUNIJA: V ZDRAVSTVENEM DOMU V KOSTANJEVICI.
Doslej so bili v naši občini doseženi lepi rezultati na področju te humane, za družbo zelo pomembne dejavnosti. Letos, ko praznujemo 40-letnico osvoboditve, bi bilo lepo, ko bi dali tej aktivnosti še poseben poudarek!
DVOJE KRVODAJALSKIH SREČANJ
KRVODAJALSKA AKCIJA V OBČINI KRŠKO
V skladu s planom Rdečega križa Slovenije in Zavoda za transfuzijo krvi ter sklepom komisije za krvodajalstvo pri predsedstvu občinske organizacije Rdečega križa Krško bo potekala krvodajalska akcija v naši občini po takemlc razporedu:
SREDA 29. MAJA: V OSNOVNl"ŠOLI V LESKOVCU,
ČETRTEK, 30. MAJA:  V TCP »DJURO SALAJ« KRŠKO,
PETEK, 31. MAJA: V OSNOVNI ŠOLI NA SENOVEM. PONEDELJEK,3. JUNIJA: V ZDRAVSTVENEM DOMU V KOSTANJEVICI.
Doslej so bili v naši občini doseženi lepi rezultati na področju te humane, za družbo zelo pomembne dejavnosti. Letos, ko praznujemo 40-letnico osvoboditve, bi bilo lepo, ko bi dali tej aktivnosti še poseben poudarek!
Posebno pozornost občinska borčevska organizacija posveča socialni in zdravstveni zaščiti borcev in vojaških invalidov. Omogoča jim ustrezno klimatsko zdravljenje ter zagotavlja dispanzersko službo posebej za borce v krškem zdravstvenem domu, zdravstvene usluge pa jim s posebno pozornostjo nudita tudi ambulanti v Kostanjevici in na Senovem.
Stanovanjska problematika za borce se urejuje v okviru občinske stanovanjske skupnosti, poleg tega pa imajo borci možnost dobiti tudi individualne stanovanjske kredite.
Poročilo navaja, da je skrb za borce na večini področij na ustrezni ravni, razen kar zadeva pokojnine, ki močno zaostajajo za rastjo živ-Ijenskih stroškov. Borci se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da upokojenci s polno pokojninsko dobo in s kvalifikacijo visokokvalificiranega ali celo fakultetno izobraženega delavca spadajo v solidarnostno skupino, v kateri dogovorjena pokojnina borca NOV ne zagotavlja več socialne varnosti (domska oskrba).
Ob dnevu varnosti DOBITNIKI ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ
Letošnjo proslavo 13. maja — dneva varnosti so Uprava za notranje zadeve Krško in posavske občinske skupščine organizirale v brežiški grajski dvorani. Ob prazniku so prejeli odlikovanja in priznanja številni prizadevni in uspešni delavci na tem področju.
Red dela s srebrno zvezdo je že na republiškem izvršnem svetu prejel IVAN BAJC. na brežiški prireditvi pa so državna odlikovanja dobili še: JOŽE TOPLIŠEK in MATIJA ŽALEC — red dela s srebrnim vencem, ANTON DERSTVENŠEK — medaljo zaslug za narod, ANTON ŽBUL in VLADO M AR KOVIC — medaljo dela.
Plaketo varnosti Republiškega sekretariata za notranje zadeve so dobili: ANTON BLAŽ1Č. JUSTINA JAZBEC in NEDEU-KO KLINC; zlati znak: SILVA PUNTAR (žena republiškem IS). KAREL PINTARIČ in MATIJA ŽALEC; srebrni znak: ALOJZ ZIDAR; bronasti znak: JOŽE ANDREJAŠ. IGNAC DELAK, LUDVIK DIVJAK. DUŠAN KERIN. ROMAN KOZINC.SLAVKO RESNIK in ALOJZ ZEMUAK.
(Po Dolenjskem listu)
V ponedeljek. 27. maja, bo ob 19. uri v Domu XIV. divizije na Senovem srečanje krvodajalcev s tega območja, na katerem bodo podelili častne krvodajalske značke in hkrati počastili 40-letnico osvoboditve.
Krvodajalci bodo dobili značke za zaokroženo število darovanj krvi: petkratnih darovalcev je 39, desetkratnih 20, petnajstkratnih 18. dvajsetkratnih 12 (vsi ti bodo dobili značke).
Dobitniki plaket za 25-kratno darovanje krvi so: Janez Bizjak. Bojan Jankovič in Brona Krajnik sSenovega ter Avgust Kink iz Dolenjega Leskovca.
30-krat so kri darovali (prejmejo značko): Vladimir Bizjak. Franc Čižmek in Silio Seničar s Senovega ter Anton Moškon iz Podsrede (zaposlen v senovski Metalni).
Drugo srečanje krvodajalcev bo 28. maja ob 19. uri v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem.
Častne krvodajalske znake bodo prejeli krvodajalci za petkratno (53), desetkratno (39), petnajstkratno (25), dvajsetkratno (17) darovanje krvi.
Dobitniki plaket za 25-kratno darovanje krvi so: Krcšimir Bubcn in Alfonz Jenič iz Krškega. Ivan Kotar z Rake. Rudi Novak iz Križ. Bojan Račičz Drnovega. Karel Srakar s - Črešnjic ter Jože Škofljanc in Martin Škof-Ijane z Breg.
Dobitniki značk za 30-krat no darovanje krvi so: Franc Bračun. Ivan Gorjan. Vinko Pire. Marija Rabzelj in Viktor Vrhovec iz Krškega ter Drago Zupančič z Zdol.
35-kratni darovalec: Peter Bogovič iz Krškega.
40-kratni darovalec: Ivan Fabjančič s Pristave.
45-kratni darovalec: Maks Logar iz Krškega.
Največkrat ni darovalec DJURO KOVAČ iz Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško bo dobil za svojo humano dejavnost plaketo za 50-krat   • darovano kri.
NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE      INFORMACIJE
—  Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1100 izvodov
—    Odgovorni urednik: Ivan Kastelio — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk:   Papirkonfekcija   Krško
—    Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani!
NAŠ G LAS 6   28
Krško:
OTVORITEV OBNOVLJENEGA DOMA OBRTNIKOV
V soboto, 18. maja 1985, dopoldne so v Krškem svečano odprli obnovljeni DOM OBRTNIKOV. Stavba, ki je hkrati lepa in funkcionalna, bo omogočila Ortni zadrugi »Resa« Krško in Obrtnemu združenju Krško še hitrejši razvoj vse bolj pomembne in vse bolj družbeno priznane dejavnosti — drobnega gospodarstva.
Po uvodnih besedah predsednika Obrtnega združenja FRANCUAŽABKARJA in predstavnika Obrtne zadruge »Resa« ALEKSANDRA STRUPEHAjeslavnos-tni govornik, predsednik krškega Izvršnega sveta IGOR DOBROVNIK, med drugim poudaril,
da postaja drobno gospodarstvo vse bolj neobhoden sestavni del celotne družbene reprodukcije in da so predvsem na področju njegove povezave z industrijo in gradbeništvom še velike razvojne možnosti. Zato je tudi drobno gospodarstvo v smernicah dolgoročnega plana opredeljeno kot prednostna panoga, ki naj bi dosegala nadpovprečno rast. Razširili, dopolnili in modernizirali naj bi obratovalnice in omogočili gradnjo obrtnih con kot sosesk za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Kot temeljni nosilec pospešenega razvoja drobnega gospodarstva v naši občini pa je predvidena Obrtna zadruga »Resa« v povezavi z Obrtnim združenjem Krško...
Ob otvoritvi je izšla tudi brošura, v kateri je med drugim orisan potek izgradnje doma, opisano delovanje Obrtne zadruge »Resa« (122 članov) ter Obrtnega združenja Krško (335 članov); zanimiv je sprehod skozi čas »Od srednjeveških obrtniških cehov do Obrtnega združenja Krško«; na kratko spregovori brošura o
načrtih drobnega gospodarstva, navaja sestave organov in teles Obrtnega združenja Krško, poimensko navede vse obrtnike ter darovalce spominskih trakov in žebljičkov za prapor Obrtnega združenja, ki so ga tudi razvili ob tej priložnosti...
FRANCI ŽABKAR, predsednik Obrtnega združenja Krško je na slovesnosti podelil priznanjačlanom združenja, za 15-, 20-, 25- in 30-letno delo na področju drobnega gospodarstva, direktor Obrtne zadruge »Resa« Krško M ETOD SONC pa priznanja tistim obrtnikom, ki so omogočili nakup nekdanje Kriegerjcve domačije za potrebe zadruge, iz nje je namreč zrasel novi Dom obrtnikov, za katerega je predstavnik Zveze obrtniških združenj Slovenije v pozdravnem govoru rekel, da je lahko v ponos vsemu slovenskemu obrtništvu.
V kulturnem programu otvoritvene slovesnosti so nastopili godbeniki TCP »Djuro Salaj«, Leskovški oktet in igralec na citre, povemo pa naj še, da je bila v prostorih doma odprta tudi razstava poklicnih in amaterskih likovnih ustvarjalcev, seveda s poudarkom na stvaritvah našega likovnega doajena, medaljerja in kiparja, mojstra Vladi mirja Št cvička, ki je bil tudi med častnimi gosti otvoritve.
Po programu na asfaltni ploščadi pod Domom obrtnikov so si številni udeleženci ogledali prostore Obrtne zadruge »Resa« v pritličju. Obrtnega združenja Krško v prvem nadstropju ter sejno sobo na podstrešju, kjer je bila razporejena tudi večina likovnih stvaritev razstave.
KS Brestanica
REFERENDUM
ZA SAMOPRISPEVEK
Iz Skupščinskega Dolenjskega lista smo izvedeli, da je bil za 26. maj 1985 razpisan referendum za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Brestanica. Sredstva samoprispevka naj bi porabili za financiranje in sofinanciranje programa vzdrževanja in modernizacije cestnega omrežja, vodooskrbe in kanalizacije/ telefonije, pokopališke dejavnosti in dograditev osnovne šole v Brestanici.
Napoved razstav v Galeriji Krško
V krški knjižnici smo izvedeli, da bo junija v Galeriji Krško kar dvoje likovnih razstav. Najprej se bo s svojimi olji predstavil likovni pedagog na OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici akademski slikar JOŽE MAR INC, nato pa še s skupno razstavo krški rojak VALENTIN SCAGNETTI in kitajska slikarka Wang Huiquin, ki smo jo nekateri imeli priliko spoznati, ko je ob kulturnem prazniku v DKD Edvarda Kardelja Krško recitirala Prešernovo Vrbo v kitajščini.
Jeseni se bo v galeriji predstavila akademska kiparka VLADKA ŠTOVIČEK, sicer likovna pedagoginja na leskovški osemletki.
V Lamutovem likovnem salonu BORIS ZAPLATI L
Na plakatu smo prebrali, da je bila za petek, 24. maja 1985, ob 18. uri napovedana slovesna otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja BORISA ZAPLATILA, udeleženca Forme vive 1984. Na otvoritvi v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki naj bi o umetnikovem delu prikazal svoj film Sreten Živojinovič.
RAZSTAVA BO ODPRTA DO 10. JUNIJA, vsak dan od 13. do 18. ure.
NAŠ G LAS 6   29
STOLPEC ALI DVA ZA SESTAVKE MLADIH
Koprivnica:
PRIREDITEV LESKOVŠKE OSNOVNE ŠOLE V DELAVSKEM KULTURNEM DOMU EDVARDA KARDELJA« KRŠKO
Učenci leskovške osemletke so se dvakrat potrudili: prvič, ko so se predstavili s svojim programom Krčanom, drugič pa, ko so o tem napisali obilico sestavkov za Naš glas. Zal lahko avtorje in naslove njihovih sestavkov v glavnem le navedemo: HELENA IMPERL — Predstavitev naše šole, RANKA SOLDAT — Vsoju reflektorjev, Dvoranaje plesala z nami, MARJANCA PRAH — Nastopala sem v recitalu, JOŽICA VOLČANJK— Aplavz je bil nagrada za trud, MOJCA DRENIK — Predstavitev našega kraja, BRIGITA ANDLOVIC — Priprave na nastop, TANJA KOPINA — Mislim, da nam je uspelo, ALENKA MIRT— Ostalo bo v spominu, ZVONKA KOPINA — Gledala sem predstavo
Sestavki nikakor niso slabi in bi vsak izmed njih zaslužil objavo, a ker vsi pravzaprav na malce drugačen način govore o istem dogodku, smo se morali žal odločiti le za enega in ta je:
REPORTAŽA O PRIREDITVI LESKOVŠKE
COŠ
(Vesna Lipovž in Alenka Mirt)
V petek, 10. 5. 1985, je bil za našo šolo razburljiv dan. Po večdnevnih vajah je končno
nastopil čas, ko smo Leskovčani lahko pokazali svoje znanje.
Z nestrpnostjo smo nastopajoči čakali, da se dvigne zavesa in s tem seje začela naša trema še stopnjevati. Ognjeni krst smo preživeli, ko je Mrko podal uvodno besedo. Po predstavitvi naše šole so učenci recitirali in peli narodne pesmi. Starejši občani so bili ganjeni, kajti pesmi so v njih zopet prebudile mladostne spomine. Pri narodnem delu programa je bilo vzdušje v dvorani zmerno. Ko pa so prišle na oder plesalke ritimične skupine in se je v dvorani zaslišala skladba FLASH-DANCE, je bilo čutiti v zraku čudovito atmosfero. Ob pogledu na privlačna dekleta so se mladi začeli presedati.
Sledil je literarno-novinarski krožek, ki je ob glasbi BOLERA predstavil verze in stihe mladih src naše šole.
Napetost je že popolnoma izginila in nastopajoči so odlično izpeljali zadnji del programa. Publika je bila navdušena, saj je ves čas spremljala zvoke glasbe s ploskanjem.
Misliva, da naš trud ni bil zaman, saj smo prejeli mnogo pohval in tudi sami smo zadovoljni, ker smo s tem poskušali prikazati drobce iz našega vsakdanjega šolskega življenja.
SPET SO NAM PISALI IZ ZAMEJSTVA.
Tokrat je v uredništvo Našega lista po desetih dneh »potovanja« prispelo pismos poštnim žigom Stuttgarta v ZR Nemčiji. V
kuverti smo našli pozdravno pisemce ter sestavek in risbo učenca in učenke slovenske dopolnilne šole.          Povemo
PROSLAVA   OB  40-LETNICI OSVOBODITVE
V Koprivnici so organizirali v nedeljo, 12. maja, krajevno proslavo v počastitev 40-letnice osvoboditve, hkrati pa so z njo počastili tudi minula praznika, dan Osvobodilne fronte in praznik dela. V kratkem telefonskem pogovoru z ravnateljem OŠ Koprivnica ANDREJEM KO-LARJEM smo izvedeli, da so kulturni program pripravili učenci male šole in osemletke ter mladinci in mladinke 00 ZSMS Koprivnica. Slavnostni govornik na proslavi je bil podpredsednik Skupščine občine Krško PAVLE KROŠELJ.
pa naj, daje mladi risarki ime Renata,da je stara 7 let in da hodi v 1. razred slovenske dopolnilne šole v Nagoldu. In še naslov risbice: »Ta hišajemoja,pavendar moja, pa vendar moja ni«.
IZ POZDRAVNEGA PISMA
»Učenci slovenske dopolnilne šole Na-gold se vam zahvaljujemo za objavljene prispevke. Najlepša hvala tudi za prelepo zgodbico — res je zbudila v nas spomine na domovino in tudi na lepo slovensko pesem. Pridno smo ob branju tudi peli, saj ni nič lepšega kot nada prava, peta beseda! Nekaj številk Našega glasa pasmo razdelili slovenskim družinam v okolici. '
Dovolite, da v mesecu maju pozdravimo vse otroke in mladince krške občine ter jim zaželimo VSE NAJLEPŠE ZA NAS PRAZNIK, DAN MLADOSTI.
Učenci slovenske dopolnilne šole Nagold in Nana Požun« (njihova učiteljica, op. ur.)
BILA SVA V SLOVENSKI ŠOLI
Z bratom sva bila v osnovni šoliJurij Dalmatin v Krškem. Obiskoval sem 5.a razred, Igor 7.Č. Imeli smo različne predmete: shvenSčino. telesno vzgojo, matematiko, spoznavanje narave, družbe.- Pri matematiki smo se učili deljenje, pri slovenščini pa smo sklanjali — to je precej tetko! Zlasti me muči sklanjanje samostalnikov vdvojini in množini. Igor pa je bil v višjem razredu — dobro je znal angleščino, saj so v nemški šoli naprej s snovjo. Pri slovenščini so obravnavali pridevniško besedo.
Oba sva obiskovala pouk Štirinajst dni. Bilo je lepo, veliko smo se učili o Jugoslaviji. Spoznala sva tudi nove prijatelje, sošolce. Upam, da se kmalu vidimo, do takrat pa si bomo dopisovali.
ROBO COLARIČ. 5. r. slovenske dopolnilne šole Sindeljlngen
NAS G LAS 6   30
DOBRA SAN 1)1.1 IVA DOSEŽKA
V pogovoru s FRANCIJEM RA-DELJEM, zaposlenem na Občinskem sekretariatu za notranje zadeve v Krškem, ki je tudi eden najzaslužnejših, da se mladi »prometniki« iz naše občine uvrščajo na vidna mesta na republiških in celo zveznih tekmovanjih že dolgi vrsto let, smo izvedeli, da seje letos zelo dobro odrezal SANDI PET-RIŠIČ, učenec OŠ Jurija Dalmatina v Krškem.
Na republiškem tekmovanju »Kaj veš o prometu?« seje Sundi uvrstil na 4. mesto, na zveznem tekmovanju pa sije delil 7,in 8. mesloterstem prispeval, da se je slovenska ekipa uvrstila na 2. mesto.
O   Radovanu  s  planeta   Beta in še o čem pomembnejšem . .
V   pogovoru s knjižničarjem na krški osemletki Jurija Dalmatina DRAGOM PIRMANOM smo izvedeli da na tej šoli vzgoji mladih bralcev posvečajo veliko skrb.
16. maja so najbolj vnetim bralcem podelili 263 bralnih značk in jih tako nagradili za vestno prebiranje mladinske in druge literature. Svečanostjo bila v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja Krško, kot gosta pa sta se je udeležila mladinska ilustratorja MATJAŽ SCHMIDT in JELKAGOŠNIK -GODEC.
V  priložnostnem kulturnem programu so mladi gledališčniki krške osemletke odigrali dvoje prizorov iz avtorskih slikanic Matjaža Schmid-ta KO BOM PREDSEDNIK in RADOVAN S PLANETA BETA. Gledalcem je bila še posebej všeč vloga predsednika, v kateri je nastopil Jure Fritz.
Glasbeno so prireditev popestrili učenci krške Glasbene šole.
Potem ko je bilo podeljenih 88 cicibanovih, 25 zlatih, 45 srebrnih in 105 bronastih Kajuhovih bralnih značk, ko je MATJAŽ SCHMIDT posebej za krško osemletko narisal Radovana s planeta Beta in se je moral čudakrat podpisati bralnim značkarjem in drugim za spomin, je bil za zbrano krško mladežjo mimo eden izmed zanimivih dogodkov, ki ga ne bodo tako zlepa pozabi-
Podbočje:
OBČINSKO TEKMOVANJE
»VESELA ŠOLA«
V osnovni šoli Gorjanskega bataljona Podbočje je bilo 18. maja tekmovanje, ki ga že vrsto let prireja »Pionirski list« in ki nosi ime »Vesela šola«. Učenci se med letom seznanjajo s pomočjo navedene revije z novimi znanji na čim bolj šegav način, potem pa se spomladi pomerijo najprej na razrednih, nato pa še na šolskih, občinskih in republiškem tekmovanju, kdo snov iz različnih učnih področij najbolje obvlada. Občinsko tekmovanje v Podb-očju je — kot smo izvedeli v pogovoru z ravnateljem podboške osemletke JOŽETOM ZUPANČIČEM — letos dalo naslednje zmagovalce po posameznih razredih:

3.  razred: MIHA VUK, OŠ Raka.
4.   razred:   DAMJAN  ŠKUU,  OŠ  Go.j rjanskega  bataljona   Podbočje.  in   URŠKA GABRIČ, OŠ XIV. div izijc Senovo. 5. razred: KLARA JELER, OŠ heroja Milk« Kcrin Leskovec,
6.   razred: MILICA  LEKŠE, OŠ heroja  ' Milke Kcrin Leskovec.
7.  razred: NATALIJA KRANJC. OŠ her- j oja Milke Ker in Leskovec,
8.  razred: IVO GOM1LŠEK. OŠ Adama Bohoriča Brestanica.
Bralec je gotovo presenetilo, da ni nobenega zmagovalca z OS Jurija Dalmatina Krško. zato naj povemo, da se tokrat ta šola tekmovanja ni udeležila.
Zmagovalci so si pridobili pravico do udeležbe na zaključnem rekmovanju »Vesele šole« v Ljubljani.
Kostanjevica na Krki:
TRIMSKI TEK IN MALI MARATON OB KRKI
POD OKRILJEM »BRAZD VZDRŽLJIVOSTI«
Športno društvo partizan Kostanjevica na Krki je v nedeljo, 19. maja organiziralo množično športno-rekreativno prireditev TEK OB KRKI, ki sodi tudi v akcijo fubljanske RTV »Brazde vzdržljivosti«. Teka, ki naj bi postal tradicionalen, se je udeležilo kar 223 tekmovalcev in tekmovalk z vseh koncev naše ožje domovine. Tekmovalci so se pohvalno izrazili tako o obeh progah kot o organizaciji prireditve.
Od predstavnika organizatorja prireditve, ravnatelja koslanjeviške osemletke MATJAŽA ZAJELŠNIKA smo tik pred zaključkom redakcije Našega glasa kar po telefonu izvedeli za uvrstitve v posameznih kategorijah. Zaradi ne najboljše slišnosti med Krškim in Kostanjevico bi se znalo zgoditi,da bo morda katero ime napačno, žito se vnaprej opravičujemo za morebiten tak primer.
REZULTATI  TRIMSKEGA  TEKA   NA   10 KILOMETROV
PIONIRKE: I. ADRIANA GERŠAK (Smučarski klub Krško) 49:55 2. Brigita Andlovic (AS Maraton Leskovec) 3. Martina Škoda (OŠ Kostanjevica) 4. Jožica Marolt (OŠ Podbočje) 5. Justa Slipič 6. Mihaela Pen-ca (OŠ Kostanjevica)
PIONIRJI: I. IGOR REJC (SK Olimpija Ljubljana)39:08 2. FrancBerus(Mirnapeč)3. Frcdi Mcrvar (Partizan Straža) 4. Rok Pctcrncl (AK Olimpija Ljubljana3 5. Gregor Hrvatin 6. Tonček Skoda (oba OŠ Kostanjevica )
MLADINKE: I. MOJCA GERŠAK (AK Brežice) 49:33 2. Martina Pctcrčič (Srednja šola Krško) 3. Mojca Hribar 4. Anica Barbič (obe ŠD Podbočje) 5. Lilijana Kranjec (OOZSMS Rožno—Presladol)
MLADINCI: 1. RUDI LAZAR (Srednja šola Krško) 36:22 2. I rancOmerzcl (AS Maraton Leskovec) 3. Zvonimir Milat (AK Brežice) 4. Stanko Špec (OOZSMS Rožno—Presladol) 5. Aleš Cvar 6. Borut Pevce (oba A K Brežice)
ŽENSKE DO 35 LCT: I. JANA ROTAR 49:11 2. Ladka Polončič (obe Ljubljana) 3. Vida   Žcrovnik  (Color  Medvode)  4.   Danica
Kranjec (OOZSMS Rožno—Presladol) 5. Irena Jen ko (ŠD Koslanjevica)6. Janja Stanonik (Školja Loka)
ŽENSKE NAD 35 LET: I. ANA TIHOLE (ŠD Jezica) 52:20 2. Marija Bednaršek 3. Milka Raušl (obe Krško)
MOŠKI DO40 LET: I. MATJAŽ BO RAK (Lj. — Šiška) 38:55 2. Franc Kranjec (OOZSMS Rožno—Presladol) 3. Branko Str-gar (ŠD Podbočje) 4. Stanko Kranjec OOZSMS Rožno-Prcsladol) 5. Dušan Barbič (Krško) 6. Zvone Lah (Trebnje)
MOŠKI NAD 40 LET: I. MATIJA HOR-VARD (Ljubljana) 42,47 2. Andrej Srpčič (Brežice) 3. Rudi Škapin 4. Anton Pere (oba Celje)
REZULTATI MALEGA MARATONA OZ. TEKA NA 21 KILOMETROV
ŽENSKE DO 35 LCT: I. DRAGI KOSEC (Color Medvode) 1:45:05 2. Mojca Lavrič (Trebnje) 3. Stanku Petrovič (Color Medvode)
ŽENSKE NAD 35 LCT: I. GRETA ROZMAN 1:29:58 2. Darinka Erzelič (obe Partizan Kranj) 3. Terezija 1'ilipič 4. Helena Žigon (obe Ljuhljunu3 5. Anica Pciacij (Medvode) 6. Milena Regovcc (Lj.—Polje)
NAS G LAS 6   31
MOŠKI DO 30 LET: 1. DAMIR KARP-LJUK(Novo mesto) 1:14:53 Z Jože Križman (Ljubljana) 3. Polde Žagar (ŠD Mirna peč) 4. Stanislav Ilar (Pionir Novo mesto) 5. Venče-slav Lihtenvalner (PM Krško) 6. Anton Uran kar
MOŠKI OD 30 DO 40 LET: I. JANEZ UMEK (Donit Medvode) 1:11: — najboljši čas na malem maratonu! 2. Bojan Dečman (Lj.-Polje) 3. Tone Mertinčič (ASMaraton Leskovec) 4. Harry Repotočnik (Ravne na Koroškem) 5. Luka Pocivalšek (Ljubljana) 6. Janko Mere (Lj.—Šiška)
MOŠKI OD 40 DO 50 LET: 1. EDO GREGORIČ (Partizan Kranj) 1:19:46 2. Štefan Kovač (Partizan Lj.—Vič) 3. Maks Klemen (Ekonomska šola Celje) 4. Nace Mer-var(Partizan Straža) 5. Roman Koklič (Celje) 6. Maks Stotar (Ljubljana)
MOŠKI NAD 50 LET: 1. MIRKO RANT (Partizan Kranj) 1:19:46 2.Štefan Kovač(Par-tizan Lj.—Vič) 3. Maks Klemen (Ekonomska
šola Celje)4. Nace Mavrar (Partizan Straža) 5. Roman Koklič (Celje) 6. Maks Stotar (Ljubljana)
MOŠKI NAD 50 LET: 1 MIRKO RANT (Partizan Kranj) 1:28:50 2. Srečko Bergant 3. Frančišek Peternel 4. Dušan Pliverič 5. Marjan Vrhovec (vsi Ljubljana).
Poleg običajnih športnih priznanj je prvih šest v vsaki konkurenci dobilospominski krožnik s kostanjeviškim motivom; krožnike so izdelali učenci OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki.
Zmagovalci teka v posameznih kategorijah so kot posebno priznanje prejeli grafični list Jožeta Gorjupa »Na dvorišču«.
Zmagovalec, ki je dosegel najboljši čas na malem maratonu, JANEZ UMEK iz Donita Medvode, pa je prejel za nagrado olje akademskega slikarja Jožeta Marinča, likovnega učitelja na kostanjeviški osemletki.
Uspešno organizirali
2. tek MALI MARATON OF
V počastitev dneva Osvobodilne fronte in 40-lctnicc svobode so v soboto. 27. aprila 19X5. v Leskovcu prifpravili Partizan Veliki Trn, OO ZSMS Leskovec in Atletska sekcija Maraton drugi MALI MARATON OF.
Teka seje — kljub slabemu vremenu in ala-bi (nepopolni) najavi v časopisih (Dolenjski list. Delo) — udeležilo 28 tekačev, od tega 3 pionirke in 3 pionirji.
Zanimivo je. daje lanski 20. tekel 1:59.00. letos pa pionir kot 26. uvrščeni 1:57,00.
Odstopila je le ena tekmovalka, pa še ta že na 2. kilometru, torej ne /aradi i/mučenosti. ampak /aradi prehitrega starta ali pa zaradi strahu pred dolgo progo.
Med tekom na progi Leskovec—Brezje— Senušeh—Ravni—Veliki Trn—Golek—Grič —Leskovec ni bilo nikakršnih težav, saj je organizator dobro poskrbel za varnost tekmovalcev.
Je pa res. daje bilo še mnogo napak in manjših organi/atorskih nespretnosti. ki jih pa pri 3. teku ne bo, še manj pe pri organizaciji prireditve v naslednjih letih.
Že naslednje leto ima organizator v načrtu pripraviti progo za pionirje, dolgo 3 km. in progo za ženske, dolgo 9 km. Mladinci, člani in veterani pa bodo tekli na sedanji progi.
Drugi tek MALI MARATON OF se od prvega razlikuje v tem. da so bile ob progi pripravljene okrepčevalnice in da je bilo za vse
dovolj toplega obroka, pripravljenega v kuhinji OŠ Heroja Milke Kerin Leskovec.
Omeniti je potrebno veliko število nagrad in da je združeno delo pokazalo interes do prireditve, ki mora postati tradicionalna, saj ima Leskovec za takšne prireditve ugodne možnosti.
REZULTATI 2. MALEGA MARATONA OF:
I.ANTON ZEVNIK (AK Brežice) 1:19.09 — pokal: Kovinarska—TOZD Tehnoservis,
2.   ŠTEF JEČMENJAK (AS Maraton Leskovec) 1:19.20 — pokal: Ljubljanska banka, TPB Krško,
3.   ALOJZ VIDMAR (AK Novo mesto) 1:20.00 — pokal: Obrtna zadruga »Resa« Krško, 4. OMERZEL FRANC (AS Maraton) 1:20,45 — pokal za zmagovalca v mladinski konkurenci: Labod—TOZD Libna Krško,
5.   Tone Martinčič (AS Maraton) 1:21,53,
6.   Drago Imperl (KŠD Log) 1:25.25 — po--kal za 2. mesto v mladinski konkurenci: SOP Krško,
7.   Boris Kuzmin (AK Brežice).
X. Vjenčeslav Lihtenvalner (PM Krško).
9.   line Petrič(AS Maraton) 1:2X.2X — pokal za 3. mesto v mladinski konkurenci: Zavarovalnica Triglav Krško.
10.  Jože Štine (Novo mesto) II. Janko Sotošek (Veniše) 12. Boris Povačič (AK Brežice) 13. Marij Geršak (Krško) 14. Dušan Barbič (Krško). 15. Milan Ivanetič (Beti Metlika) 16. Marjan Geršak (Krško)
LOJZE ŠRIBAR
DOBOVA IN JESENICE NA"DOLENJSKEM IX. MAJA 1985:
II. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV IN AVTOMEHANIKOV POSAVJA
NAJBOLJŠI KOVINARJI DELAJO V KRŠKEM
Varilci — TIG
(4 tekmovalci)
1. IVAN FR1DL (Kovinarska Krško) 820,5 točke Z Darko Jane 3. Alojz Bizjak (oba SOP—tozd Oprema)
Varilci — plamenski (8 tekmovalcev)
1.   MARTIN P1RC (Kovinarska Krško) 897,7 točke 2. Ivan Zakšek (SOP—tozd Oprema) 3. Janko Ferenčak (Kovinarska Krško)
Avtomehaniki - otto (6 tekmovalcev)
2.    Slavko Milar (Metalna—tozd TGO Senovo) 3. Jože Lajkovič (Transport Krško) 4. Matej Novšak (Zastava avto Krško)
Avtomehaniki — diesel
(4 tekmovalci)
1. DRAGO JAZBEC (Transport Krško) 757 točk 2. Ivan Zupančič (Transport Krško)
Struparji
(9 tekmovalcev)
1. KARELGABR1Č (Metalna—tozd TGO Senovo) 948 točk 2. Janko Bizjak (TCP »Djuro Salaj« Krško) 4. Stanko Olovec (SOP—tozd oprema) 5. Jožko Mirt (TCP »Djuro Salaj« Krško)
Konstrukcijski ključavničarji
1 tekmovalcev) 0l.RADO   KLENOVŠEK   (TCP   »Djuro Salaj" Krško) 907 točk 2. Mirko Tratar (Kovi
narska Krško)4. FrancŠoba (TCP »DjuroSa-laj« Krško) 8. Martin Tomažin 9. Drago Kramar 10. Vladimir Babic (vsi Kovinarska Krško)
Krški zmaiarji so    se   dvakrat
odrezali
Ob koncu aprila je bilo na Veliki planini republiško prvenstvo zmajarjev, na katerem so se med 10 slovenskimi klubi najbolj odrezali prav tekmovalci krškega zmajarske-ga kluba KRILA.
Na državnem prvenstvu v Tolminu so kriki zmaj a rji v ekipni konkurenci 11 klubov zasedli 4. mesto, še bolj imenitno pa se je med posamezniki odrezal BORUT MLAKAR, ki je zasedel odlično 2. mesto med 43 letalci.
PODROBNEJE O BOLJŠIH UVRSTITVAH TEKMOVALCEV IZ OBČINE KRŠKO
Varilci — MAG
(18 tekmovalcev)
I. FRANC PLETERSKI (SOP—tozd Oprema), 846,4 točke 4. Franc Vilčnik (Kovinarska Krško) 5. Martin Cikač 6. Ivan Žužclj 7.
Janez. Kcihar (vsi Metalna—tozd TGO Senovo)8. Jože Nečemer (Kovinarska Krško) 9. Ivan Golja (SOP—lozd Oprema).
Varilci— REO
(4 tekmovalci)
I. IVAN ZA BASU (Kovinarska Krško) 803 točke 3. Vinko Šalamon (Kovinarska Krško)
LITERARNA PRILOGA?
Potem ko smo objavili vabilo, naj ustvarjalci v vezani in nevezani besedi pošljejo svoje stvaritve za objavo v LITERARNI PRILOGI Našega glasa, se jih je nekaj res odzvalo. Vendar je prispelih del se premalo, da bi že v tej številki bila lahko „na svitlo dana". Prav bi  bito.  ko   bi   se  še  kdo oglasili
Republiika konferenca
Socialistične zveze delovnega ljudstva
Republiški odbor ZZB NOV Slovenije
Skupščina in DPO občine Krško
Krajevna skupnost Brestanica
vabijo v jubilejnem letu na osrednjo
PROSLAVO
ob 40. obletnici osvoboditve in
vrnitve izgnancev in internirancev
ter političnih zapornikov
na gradu Brestanica, 8. 6.1985 ob 11. uri
V kulturnem programu sodelujejo:
MePZ Viktor Parma Krško,
MPZ DKD Svoboda
Brestanica, Sindikalni pihalni orkester
Tovarne Djuro Salaj Krško in recitatorji
Po proslavi vabljeni na družabno srečanje
PRIREDITVE	
LETOŠNJEGA	
OBČINSKEGA	
PRAZNIKA	8. junija
	ob 11. uri
	na brestaniškem gradu
2. junija	OSREDNJA       REPUBLIŠKA
ob 15.30	PROSLAVA       40-LETNICE
na    stadionu   Matije   Gubca	OSVOBODITVE IN VRNITVE
v Krškem	IZGNANCEV, INTERNIRAN-
MEDNARODNE  SPEADWAY	CEV TER  POLITIČNIH ZA-
DIRKE   ZA   ZLATI    ZNAK	PORNIKOV
OBČINE KRŠKO	
	ob 17. uri                                        j
6. junija	v plavalnem bazenu TCP „Dju-
ob 19. uri	ro Salaj"
v Galeriji Krško	ODPRTO   PRVENSTVO   KR-
OTVORITEV        RAZSTAVE	ŠKEGA V PLAVANJU
AKADEMSKEGA  SLIKARJA	
JOŽETA MARINČA	9. junija
	ob 9. uri                                         ¦
7. junija	ha  Trgu   Matije Gubca (pred
ob 17. uri	DKD Edvarda Kardelja)
v DKD Edvarda Kardelja Krško	PROSLAVA    30-    LETNICE       ,
OBČINSKA    REVIJA    ŠOL-	OBČINSKE GASILSKE ZVE-
SKIH PEVSKIH ZBOROV	ZE    KRŠKO    Z   GASILSKO
.	PARADO
ob 19. uri	
v DKD Edvarda Kardelja Krško	ob 10. uri
SVEČANA   SEJA   DELEGA-	pri  garažah  Poklicne  gasilske
TOV OBČINSKE SKUPŠČINE	enote Krško
IN    VODSTEV   DRUŽBENO	PRIKAZ    STROKOVNE    IN
POLITIČNIH  ORGANfZACIJ	TEHNIČNE      USPOSOBLJE-
S PODELITVIJO OBČINSKIH	NOSTI GASILSTVA V NAŠI
PRIZNANJ   ZA   LETO   1985	OBČINI
NAJBOLJŠI KOVINARJI DELAJO V KRŠKEM
Tako je naslovil svojo vest novinar Vlado Podgoršek v dnevnfku Delo in zapisal:
Veliko praktične usposobljenosti in teoretičnega znanja je na sobotnem tekmovanju kovinarjev in avtomehanikov Posavja pokazalo več kot 80 delavcev. Najboljši od njih se bodo junija udeležili republiškega srečanja v Titovem Velenju. Prireditelji so se izredno potrudili, pomagale so številne delovne organizacije iz Jugoslavije. Najuspešnejši so bili tudi tokrat kovinarji iz delovnih organizacij v občini Krško, prijetno pa so presenetili Sevnica ni, ki bodo prireditelji prihodnje leto. Na posameznih deloviščih so zmagali: strugar Karel Gabrič (Metalna Senovo), orodjar Stane Eržen (Metalna Krmelj), varilci Franc Pleterski (SOP Krško), Ivan Zabasu, Ivan Fridl in Martin Pire (vsi Kovinarska Krško), uvtomehanika Ivan Tomše (IMV) Brežice) in Drago Jazbec (Transport Krško) ter med konstrukcijskimi ključavničarji Rado Klenov-šek (Djuro Salaj Krško).