LETO VlILteV*' posebna v izdaja september 1982 glasilo szdl občine logatec OVICE PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE LOGATEC »12. SEPTEMBER« SREDA, 1. °° 16. uri 9. 1982 pričetek občinskega prvenstva v tenisu za posameznike v Grajskem parku. a mrve v vj CETRTEK, 2. 9. 1982 °b 16. uri - nadaljevanje občinskega prvenstva v tenisu za posa-B meznike v Grajskem parku. RETEK, 3. 9. 1982 °b 16. uri - finale občinskega prvenstva v tenisu za posameznike . v Grajskem parku ROBOTA, 4. 9. 1982 ob 8. uri - občinsko prvenstvo v kegljanju na kegljišču na Vrhniki, °D 8. uri - občinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu v domu i,.. na Griču ^DELJA, 5. 9. 1982 uri - hitropotezni turnir Notranjske v šahu v Narodnem domu. ^ONEDELJEK, 6. 9. 1982 19. uri - polfinale občinskega prvenstva v košarki v osnovni T- šoli »8 talcev« J°"EK, 7. 9. 1982 '9. uri - finale občinskega prvenstva v košarki v osnovni šoli «j »8 talcev«. ^EDA, 8. 9. 1982 '6. uri - pričetek tekmovanja v malem nogometu v Grajskem a parku. ^TRTEK, 9. 9. 1982 16. uri - nadaljevanje in finale tekmovanja v malem nogometu pt v Grajskem parku. o^TEK, 10. 9. 1982 19. uri - nočni tek po ulicah Logatca za vse kategorije. J°BOTA, 11.9. 1982 Q° 6 uri - budnica, ^ 9.30 uri - promenadni koncert, 10 uri - slavnostna seja občinske skupščine v Kulturnem 0^ domu krajevne skupnosti TABOR, ob 14 Ur' " oc'kr'')e spominske plošče Logaški četi v Žibršah, 19.30 uri - celovečerni nastop akademske folklorne skupine Mer. France Marolt pred Narodnim domom. ob ' 12- 9" 1982 8 uri - odprto prvenstvo ekip pobratene občine Repentabor in Notranjske balinarske zveze v balinanju na balinišču pri Krištofu, uri - prijateljsko tekmovanje ekip pobratene občine Repentabor in občine Logatec v malem nogometu v Graj-0k skem parku, 10. uri - odprto občinsko prvenstvo v smučarskih skokih za ci-0^ cibane in pionirje na Sekirici, 10- uri - otvoritev lovskega doma Lovske družine Hotedršica >_ v Hotedršici ob 14- 8- 1982 17 uri - slovenski mladinski film »UČNA LETA IZUMITELJA »t, POLŽA« v Narodnem domu. *"Et>A, 15. 9. 1982 20 15 uri - slovenski mladinski film »UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA« v Narodnem domu, - srečanje z ustvarjalci filma PRIREDITVENI ODBOR ob8. Ob prazniku naše občine Vsako leto obujamo spomine na 12. september 1943. leta, ko so takratni mladinci iz Logatca (mladi Logačani), množično odhajali v partizansko vojsko, od koder se jih veliko ni vrnilo. Mnogi so padli za to, da mi v naši domovini lahko svobodno živimo in si gradimo lepšo in boljšo prihodnost. Zato smo si Logačani ta dan izbrali za svoj praznik. Ko ob tem prazničnem dnevu analiziramo dosežene rezultate gospodarjenja naše občine v preteklem obdobju, ki v naši širši jugoslovanski skupnosti predstavlja le del mozaika soustvarjalnosti, lahko z gotovostjo trdimo, da je občina Logatec v zadnjih povojnih letih dosegla zadovoljiv gospodarski in samoupravni napredek in razvojni vzpon na vseh področjih našega družbenega in gospodarskega razvoja. Občina Logatec se po svoji gospodarski razvitosti v slovenskem in regijskem prostoru danes uvršča med srednje razvite občine. Poslovanje vseh gospodarskih delovnih in temeljnih organizacij je bilo v naši občini zadnja leta uspešno in rentabilno. Za izlustracijo navajam le nekaj bistvenih ekonomskih kazalcev gospodarske rasti za preteklo leto 1981: - celotni prihodek je bil v letu 1981 od leta poprej večji za 48 %, - doseženi dohodek je bil v porastu za 42 %, - čisti dohodek pa je bil večji za 46 %, - akumulacija za razširitev materialne osnove dela pa je porastla za 86 %, - dohodek na delavca je dosežen nad republiškim povprečjem, - vrednostni obseg izvoza se prav tako iz leta v leto povečuje, in je v celoti usmerjen na konvertibilna področja, katerega vrednost je znašala nad 10 milijonov dolarjev Po vrednosti izvoza je največji izvoznik v občini KLI Logatec TOZD Drobno pohištvo. Glede na izvozno in uvozno usmerjenost je občina Logatec v znatnem deviznem presežku, kar pozitivno vpliva na plačilno devizno bilanco Slovenije in Jugoslavije. Tudi v prvem pollletju 1982, navzlic vse bolj zaostrenim pogojem gospodarjenja, ugotavljamo, da so vse delovne in temeljne organizacije svoje poslovanje zaključile s pozitivnim finančnim izidom. To dokazuje, da nobena delovna organizacija ni poslovala z negativnim rezultatom (z izgubo). Vendar pa je zaskrbljujoče dejstvo, da spričo nezadostne preskrbe, zaradi pomanjkanja osnovnih surovin in repromaterialov ter nenehno naraščajočih cen repromaterialom, akumulativna sposobnost upada, več ali manj pri vseh delovnih in temeljnih organizacijah. Zaradi opisanih dejstev se pojavljajo tudi dokaj velika neskladja med prodajno ceno proizvodom in nabavno ceno repromaterialu. To pomeni, da materialni stroški pri večini delovnih organizacij relativno hitreje naraščajo kot pa celotni prihodek, kar negativno vpliva na zmanjšanje dohodka, čistega dohodka in na razporejeni del akumulacije za razširitev materialne osnove dela. Za razrešitev in odpravo opisanih težav in negativnih pojavov je potrebno pri vseh delovnih organizacijah in kolektivih veliko angažiranja in osebne odgovornosti, da se vse te nezaželjene vzroke sproti spremlja in odpravlja ter da se jih omili na optimalno možno mero. Ob tem pa ohranjati nivo zaposlenosti, socialno varnost in standard delovnih ljudi in občanov. Čeprav ob letošnjem prazniku občine ne odpiramo novih objektov, vendar to ne pomeni, da so se delovna prizadevanja in hotenja naših delovnih organizacij in občanov zmanjšala. V teku letošnjega leta je bila adaptirana bivša osnovna šola v Hotedršici ter preurejena v proizvodni objekt, v katerem je dobilo zaposlitev več kot 50 delavcev. Ta posluje kot delovna enota v sestavu TOZD - ISKRA iz Spodnje Idrije, ki je hkrati bila tudi nosilec investicijskih naložb. V Kombinatu lesne industrije Logatec TOZD Žaga je bilo s sovlaganjem GG Ljubljana TOZD Gozdarstvo Logatec zgrajeno mehanizirano skladišče za lupljenje oblovine »Meles« in v TOZD Stavbno pohištvo je bil zgrajen objekt s sekiro strojnimi napravami. Oba objekta sta pričela z obratovanjem letos maja meseca. Poleg naštetih investicijskih naložb so prav tako delovne organizacije logaškega gospodarstva vlagale dokajšnja sredstva v modernizacijo in izpopolnjevanje proizvodnih strojnih kapacitet. - Celotna vrednost naložb v gospodarske investicije v tem letu je nad 100 milijonov dinarjev. - Za izgradnjo gozdnih komunikacij in za pospeševanje gozdne proizvodnje je bilo prav tako v tem letu vloženih nad 15 milijonov dinarjev. V zadnjem obdobju je bil v občini tudi dosežen znaten napredek v izgradnji šolskih in vzgojno-varstvenih in zdravstvenih objektov. Zlasti novozgrajeni šolski objekti prostorsko zadovoljujejo sedanjim potrebam, saj pouk na vseh šolah poteka v eni izmeni v dopoldanskem času ter obstojajo pogoji za celodnevni pouk. Za izgradnjo teh objektov gre zasluga in zahvala vsem občanom in delovnim ljudem, ki so z uvedbo samoprispevka prispevali svoj delež. Ob tem gre prav tako zasluga vsem delovnim organizacijam, ki so za izgradnjo navedenih prepotrebnih objektov dale svoj prispevek. Veliko je bilo tudi vloženih sredstev v stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Tako družbeno kot zasebno. Dokaz za to so nova zgrajena naselja, novi stanovanjski bloki in nove stanovanjske hiše naših delavcev in občanov. Vendar pa nas vsi navedeni doseženi rezultati in uspehi ne smejo zadovoljiti, niti ne smemo postati ob njih malodušni. Za naš nadaljnji razvoj so v naši občini še potrebni veliki napori in naša ustvarjalnost. Zlasti so še posebna velika investicijska vlaganja za razširitev in za prestruktuiranje ter modernizacijo proizvodnih kapacitet v naših delovnih in temeljnih organizacijah. Pri tem pa je potrebno dati prednost tistim načrtovanim naložbam in investicijskim usmeritvam, ki bodo dale optimalne poslovne in rentabilne učinke, kjer bo proizvodnja predvsem usmerjena na konvertibilno tržišče. Zasnova za delno realizacijo teh ciljev je namera KLI-ja, da izgradi nov proizvodni obrat v TOZD Drobno pohištvo za novo proizvodnjo masivnega sedežnega pohištva, ki bo v celoti usmerjena v izvoz. Vzporedno s tem se bo prav tako gradil nov kovinski obrat za TOZD ESO za proizvodnjo strojne opreme za lesno industrijo. V temeljni organizaciji »PETROL« Lom - Logatec je tudi načrtovana dograditev objektov za povečanje gostinskih kapacitet. Posebno skrb in pozornost bomo v bodoče posvetili naložbam za pospešeni razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane v družbenem in zasebnem sektorju. V prihodnje moramo dati tudi več poudarka razvoju in razširitvi terciarne dejavnosti tj. našemu obrtništvu in drobnemu gospodarstvu, ki bi s svojo javnostjo zadovoljilo potrebe naših občanov in širše družbene skupi nos' Na področju infrastrukture pa bo treba usmeriti vsa prizadevanja Ki»' za* ditev cest in komunalnih naprav, do izgradnje rekreacijskih in drugih OB tov družbenega standarda, kjer so še velike potrebe več ali manj na pO® ju vseh krajevnih skupnosti naše občine. ,, Trenutno se nekatera dela že izvajajo. V KS Naklo Logatec je v iztfjl mrliška vežica, kjer znaša predračunska vrednost gradbenih del cca o lijonov dinarjev. V KS Tabor in Naklo Logatec bomo pričeli z gradnjo za širitev telefonskega omrežja v višini predračunske vrednosti 18 milijon" narjev 4 V KS Rovteje bila izvršena razširitev in ureditev pokopališča, trafo P0', in načrtovana izgradnja bencinske črpalke. V KS Trate je bila postav! nova trafo postaja itd. Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da moramo vse naše zastal., cilje, želje in hotenja uskladiti z našimi realnimi finančnimi možnostmi moramo vedeti, da se nahajamo v času izvajanja družbeno-ekonorrisi stabilizacijskih ukrepov. J Zastaviti moramo tudi vse naše moči za doseganje večje produkti* in akumulativne sposobnosti v naših gospodarskih organizacijah, karj*^ goj za ustvarjanje nove vrednosti, ki bo namenjena za razširitev mata'1 osnove dela in za povečanje osebnega in splošnega družbenega štand naših delavcev in občanov. Skladno z našimi razvojnimi možnostmi moramo v naši občini prti posvetiti vso skrb za zaposlitev naše mladine, ki prihaja iz strokovnih Vsa ta nanizana dejstva in prizadevanja ter naša hotenja so v skladu", jetim srednjeročnim programom za obdobje 1981-1985 ter s sklepi inslJ nicami, ki jih je obravnaval in sprejel 9. kongres ZK Slovenije in 12. k0™j ZK Jugoslavije. Ta sprejeta načela moramo spoštovati pri uresniči sprejetih ciljev in nalog, pri svojem vsakodnevnem delu. j V teh sestavkih izrečene misli, so podane z željo, da bi bilo naše prin° delo in gospodarnost na vseh področjih še boljše in uspešnejše. I Hkrati pa gre izreči zahvalo vsem občanom in delovnim kolektiven"' po svojih močeh tudi doslej pomagali uresničevati dosežene cilje j Ob občinskem prazniku iskreno čestitam vsem občanom in delovni"1 dem ter jim želim še veliko delovnih uspehov. P. >n JM l*o A '■aš, H ko i Si H kn a ki toi tod tm, kQ <»« % čep H toni "a/v C hi •to Rudi Li/ Tovariš Andrej Babnik - častni občan naše občine Tovariš Andrej Babnik se je rodil v Ljubljani 30. novembra 1913. leta. Leta 1928 je prišel v Logatec, da bi se učil trgovske stroke, ki jo je tudi končal 1931. leta. Do odhoda v partizane je bil zaposlen v Logatcu. Že v učni dobi je postal član napredne- ga društva Sokol. Sprva je bil vodja naraščaja, nato pa je bil vrsto let načelnik društva. Prav v teh letih je veliko prispeval h krepitvi nacionale zavesti in demokratičnih nazorov. Sokolsko društvo je zato v celoti pristopilo k Osvobodilni fronti slovenskega naroda Bil je član prvega rajonskega odbora OF Logatec Nato je med prvimi Logačani odšel v partizane 1. marca 1942 leta. Je eden od ustanoviteljev Logaške čete spomladi 1942. leta. V NOV je opravljal vrsto odgovornih nalog. Med drugim je bil prvi intendant Dolomitskega odreda, radiotelegrafist in odgovoren funkcionar za radijske zveze med drugim je bil tudi referent za radijske zveze pri Glavnem štabu s činom kapetana. Po osvoboditvi je nadaljeval z aktivnim političnim delom. Je nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih drugih odlikovanj. Tov. Andrej Babnik sodi s svojo politično dejavnostjo med najzaslužnejše občane naše občine. Njegovemu zgledu so se odzvali številni mladinci in drugi občani 12. septembra 1943. leta, ko so množično odšli v partizane. Priznanja občine Logatec »12. september« Občinska priznanja za leto 1982 prejmejo naslednji živeči borci 1. Logaške čete: RADO PEHAČEK, komandir 1. Logaške čete ANDREJ BABNIK KAREL LESKOVEC JOVO MALAVAŠIČ TONE MALAVAŠIČ FRANCE NAGODE JELA NIKOLIĆ ^1 Med literarnimi spisi je bilo nagrajenih s knjižnimi nagradami pet prispevkov. Objavljamo dva med njimi. Pri nas na Petkovcu Petkovec je vas, ki se razteza na precej velikem območju. Seže do Rovt na severu, do Zaplane na zahodu in jugu ter Žibrš na zahodu. Svet je večinoma hribovit. Veliko je travnikov in njiv, še več pa goz- f dov. Posamezne kmetije so ka ^ cej oddaljene druga od dru9e.^ kovec šteje 64 hišnih številk- vj večina ljudi hodi na delo v 10 j le nekaj je kmetov. Veliko ^ po končani šoli nadaljuje $0'8 Ljubljani. J Ljudje so zelo delavni in le"j delujejo med seboj in v k' I skupnosti Rovte. Enotni sffl°j pri organiziranju smuka in Ss^ veselice. Zlasti pri tej sodeM1\j in mlado. Mladinci so post^1^ vlečnico, ampak letos je najve /a, ker ni bilo dovolj snegB- s ki, K Uo< k, h, h s klanskim smo dobili telefon, pa so največ pripomogli kra-sam/. Prispevali so denar in ve-*° '"d/ sam/ delali. p° dobrem /etu s/ kar ne moremo ?WKft( življenja brez telefona v oddaljeni vasi. Na Petkovcu je ve//ko novih hiš 'Pa so vsa; obnovljene. Tudi veli-0 Sospodarsk/h poslopij je novih. ikoda pa /e nekaterih starih hiš, prenovili in bi služile kmečki turizmu, ka/r/ za to Ima Petko- Pad, Vsekakor pogoje. a imam /jud/, rada /mam kra/. Zl»! j""''0 'e 'ep spomladi, ko vse oživi, ta '.Po'/a in travn/k/. Rada /mam Soe,/e, vonj po posušenem senu, C°e' Pt'^e pe,^e P0<;"n'ce-spfa 'marn petkovec /esen/. Po-m0a"''anio poljske pridelke, obira-L»e' Rflda 'mam z/mo /n sneg, !rrav /e treba gaz/t/ do avtobusa. a petkovcu le še vedno zrak 'e tu in tam je narava onesna- A v'1 TO //uc/)e pa smo prijatelji in to je ePrav smo precej oddaljeni, se flaf"arn° med seboj /n nismo n/t/ jjTOln/ podobni //udem /z mestnih s0s ' k'er sosed skoraj ne pozna 6da Martina 5. a razred OŠ Edvarda Kardelja Življenje in delo v naši krajevni skupnosti 'mamo svojo zavraSko kra/ev-fl0s! Pnost- Naša krajevna skup-bii9 'e *e'° m/ada. Ustanovi/ena je kra 23 decembra 1981, ko so se J8"' * referendumom odločili za I loPitev od KS Do/e /n ustanovitve KS Zavratec. ^.^evna skupnost Zavratec je ™artjsa v /dr//sk/ občin/. Obsega '50k ra,ec Potok $,e'e okr°0 mti ra'anov- v povprečju je to zelo K! 0 Prebivalstvo, sa/ m/ad/ osfa-de(ov Va«'- Največ ljudi se vozi na L v f-ogatec. NaS kraj je prime-se J"" za kmetijstvo in ve/iko //ud/ ^ v*ria s to dejavnostjo. "idr a,cu 'mamo tr/razredno j9f|ružn'Cno osnovno šolo, naprej L| vso/o v Logatec, /mamo ie nra'na druitva. Strelska družina '% "a/večja de/avnost. Vsako \ ?rganizlramo tekmovanja, ima-i^f dobre strelce, ki dosegajo \ re*u'tate. Sicer pa smo v Za-Pv,",*"0 aktivni. Prirejamo pro-\ ,'n razne športne prireditve, s \nrr" srno dosegli že lepe rezul- ■ ?itt pofa T98) smo dob/// tudi te- °vt jL'n/'°/e °"° treba napeljati iz ,0 12 km. Celotna napeljava '■ km. Celotna napeljava v- n "a o^rog J00 milijonov. n1' HltJl.Nos/e, tako kot večina kra-# Hi, °'Zavratec doiive/ usodo tis- časov. Vendar nam je %trB pr'nes'a nove čase in pre-«rj \J.* °"o potrebno vse najtežje, o \ \ fjv'm° v Zavratcu lepo in s/ož-/ riJg drugemu pomagamo fn s|i a/ se veselimo vseh uspehov. Zavratec 6. d OŠ »8 talcev« Ob občinskem prazniku 12. septembru čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom naše občine. SO Logatec DPO Logatec uredništvo Logaških novic Ocena gospodarjenja v občini Logatec v prvem polletju leta 1982 Splošna gospodarska situacija se je v prvem polletju letošnjega leta še vedno zaostrovala. Stopnja inflacije se je sicer precej zmanjšala, vendar je že ob polletju dosegla planirano celoletno stopnjo rasti. Inflacija je stimulirala prodajo na domačem trgu in destimulirala izvoz. Zaradi nujnosti odplačevanja obveznosti do tujine se je zmanjševal delež deviz za uvoz surovin in je bilo stalno pomanjkanje osnovnih surovin na domačem trgu. Zato so se pojavljali zastoji v proizvodnji, povečevali so se stroški proizvodnje. Pri obravnavi periodičnih obračunov za prve tri mesece letošnjega leta smo lahko ugotovili nekatere osnovne značilnosti: !. Pojavile so se 3 TO, ki so poslovale z izgubo: TOZD Motel Lom, TOZD Gostinstvo Logatec in TOK Gozdarstvo Logatec. Tu je bil močno prisoten sezonski vpliv, pri turizmu pa niso bili še obračunani prihodki od kompenzacij in regresov. 2. Neskladje je bilo pri delitvi dohodka. Preveč sredstev je bilo namenjenih za OD. 3. Najboljše rezultate poslovanja je zabeležila TO Drobno pohištvo, ki je največji izvoznik v občini Logatec. Po šestih mesecih poslovanja pa lahko ugotovimo: 1. Nobena organizacija ni poslovala z izgubo. Vse tri TO, ki so imele izgubo po treh mesecih poslovanja, so to izgubo že pokrile, TOK Gozdarstvo je celo za 28 % povečalo delež čistega dohodka za širjenje materialne osnove dela. 2. Neskladje pri delitvi dohodka pa seje še bolj povečalo. Primerljivi dohodek je porastel za 4,8 %, del čistega dohodka za OD pa se je povečal za 27,3 %, čeprav bi se lahko, glede na letošnji dogovor o razporejanju dohodka, povečalo samo za 12 %. Pri tem je treba poudariti še eno dejstvo, da se je del čistega dohodka za širjenje in izboljšanje materialne osnove dela zmanjšal kar za 45 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Posledica previsoke rasti OD v gospodarstvu je seveda tudi previsoka rast OD v negospodarstvu. Občinska skupščina je že pri obravnavi rezultatov poslovanja za prve tri mesece sprejela sklep, da morajo OZD uskladiti rast sredstev za OD z rastjo primerljivega dohod- ka do konca septembra letošnjega leta Ta sklep bo glede na polletne podatke težko uresničljiv. 3 Celotni prihodek gospodarstva občine Logatec se je povečal v primerjavi z lanskimi šestimi meseci za 23,7 %, porabljena sredstva so se povečala za 37,4 %, doseženi dohodek pa se je zmanjšal za 2 %. Na tako neugodno gibanje teh ekonomskih kategorij pa OZD niso mogle veliko vplivati, kajti cene surovin in energije so hitreje naraščale kot cene končnih proizvodov, pomanjkanje surovin pa je povzročalo dodatne stroške. Fiksni stroški na enoto proizvoda so se povečevali, posebno še, ker vse TO niso realizirale polletnih fizičnih planov proizvodnje. Največje težave pri oskrbi s surovinami je prav gotovo imel Valkar-ton. Stalno pomanjkanje papirja, škroba in ostalih surovin je povzročalo velike motnje v poslovanju, povečevanje stroškov in neizpolnitve planiranega fizičnega obsega proizvodnje. Na podlagi fizičnega obsega proizvodnje pa so izračunane ekonomske kategorije letnega gospodarskega načrta TO Valkarton. Zato je tudi doseženi dohodek skoraj za polovico manjši od dohodka v prvi polovici lanskega leta. Uspešno je v danih razmerah posloval KLI. Količinski obseg proizvodnje se je povečal za 1,3 %, produktivnost na osnovi normativov časa pa za 2 %. Največji izvoznik TOZD Drobno pohištvo je prodal v tujino za 3,5 % več. KLI tudi ni kršitelj dogovora o razporejanju dohodka v letu 1982. OZD Konfekcija je dosegla ugodne finančne rezultate, saj je doseženi dohodek večji za 37,2 %. Dosegajo tudi planirano izvozno dinamiko, čeprav so stalne težave na njihovem nabavnem trgu. S težavami v poslovanju se srečuje tudi Gradnik, predvsem zaradi znanih omejitev na področju investiranja. Zaloge s področja stanovanj- ske in komunalne graditve povzročajo likvidnostne težave. Fizični plan proizvodnje je dosežen. Kmetijska zadruga se je tudi srečevala s pomanjkanjem surovin. Zagotovila je devizna sredstva za nabavo krmil, vendar pa je cena koruze na trgu višja od določene uradne cene. Gnojila so bila pravočasno zagotovljena in v zadostnih količinah Pomanjkanje krmil je vplivalo na oddajo mleka in govedi. Tako se je oddaja mleka zmanjšala za 4 % in oddaja govedi za 22 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta Za TO s področja turizma se je glavna sezona začela v mesecu juliju in bodo prav gotovo finančni rezultat še izboljšale. Obe gozdarski TO sta v prvem polletju poslovali uspešno. K temu je pripomogla tudi ugodnejša zima, tako da so doseženi fizični plani. Dosegli so tudi ugodne izvozne rezultate. Vse TO v občini so stalno spremljale in analizirale gospodarska gibanja in seveda sprejemale tudi ustrezne ukrepe. Žal je na poslovanje vplivalo veliko faktorjev, ki so za TO objektivni in nanje lahko zelo malo vplivajo. Vendar pa je bil s stalnim analiziranjem in ukrepanjem dosežen pomemben cilj: vsak posameznik je bil informiran o stanju v TO in tako se je tudi ustrezno obnašal Za področje skupne porabe je bilo značilno, da je bila dinamika pritoka nad planirano Zato je IS tudi pripravil predlog za znižanje prispevnih stopenj in te nižje stopnje so že v veljavi. Polletni viški pa naj bi se združili za stimulacijo izvoza Predlog samoupravnega sporazuma za združevanje viškov za stimulacijo izvoza pa je prav sedaj v obravnavi. Tudi na področju splošne porabe so že sprejeti nekateri ukrepi za znižanje. Sicer pa občina Logatec redno združuje viške nad dogovorjeno porabo za leto 1982. Slavko Sirca POZIV Pozivamo vse delovne organizacije In občane, da ob prazniku občine Logatec, 12. septembra, razobesijo zastave. Ob občinskem prazniku pobratene občine GACKO čestitamo delovnim ljudem in občanom hercegovske občine ter jim želimo veliko delovnih in osebnih uspehov! SO Logatec DPO Logatec uredništvo Logaških novic Poslovni uspeh TOZD Valkarton v prvem polletju Za letošnje leto lahko ugotovimo, da so gospodarske razmere vsaj v dejavnosti predelave papirja manj ugodne, kakor so bile v prvem polletju lani. To pa se seveda odraža na rasti dohodka Neugoden razkorak med prodajnimi in nabavnimi cenami se je pričel večati že v zadnjih mesecih lanskega leta. Že prvo četrtletje je pokazalo, da bomo zaradi dražjih materialov, (deloma zaradi višjih cen, deloma zaradi predobre kvalitete, ker slabših papirjev ni bilo na trgu), imeli določen izpad dohodka in enako stanje se je pojavilo v drugem četrtletju. Pri ki- dar s tem nismo dosegli zastavljenega plana. Glavni vzroki za nedo-seganje plana in s tem tudi slabše produktivnosti so: slaba oskrba z reprodukcijskim materialom in energijo, okvare strojev in pomanjkanje rezervnih delov ter delo z manj kvalitetnimi papirji. Manj kvalitetni papirji so pogojevali tudi slabšo izkoriščenost materiala, to pa pomeni tudi izpad dohodka. Najpomembnejši izpad dohodka nam v tem obdobju predstavljajo zastoji na obeh kartonskih strojih zaradi nezadostne oskrbe z repromateriali (škrobno lepilo). logramu proizvoda je nastala negativna razlika 2,86 din. V začetku junija ti nam je bilo dovoljeno malenkostno zvišanje prodajnih cen V okviru izvajanja stabilizacijskih ukrepov bomo skušali z izrabo skromnih rezerv zavreti nadaljnje upadanje dohodka, jasno pa nam je tudi, da v. obdobju vsesplošne stabilizacije ne moremo več računati s tako bogato akumulacijo, kakršno smo dosegli do konca I. polletja lani. Temu smo morali že tudi delno prilagoditi svoje razvojne načrte za obdobje 1981-1985 Naša TOZD je v prvem polletju letošnjega leta izdelala skupno 18 842 ton valovitega kartona, ven- V obratu predelave valovitega kartona je situacija nekoliko boljša, saj je obrat presegel plan za 3,3 % oz. za 311 ton Število zastojev se je očitno povečalo tudi temu obratu, vendar je te zastoje pogojevalo v največji meri pomanjkanje materiala Ravno tako je manjša tudi produktivnost in sicer zaradi uporabe slabših materialov za končne izdelke Število zaposlenih delavcev je v letošnjem polletju enako kot v enakem obdobju lanskega leta tj 402 delavca Poslovni rezultat je ob koncu prvega polletja precej boljši kot ob koncu prvega četrtletja, vendar moramo ugotoviti, da je občutno slabši, kot smo ga dosegli v letu 1981. Na slabši poslovni rezultat v letu 1981 so vplivali poleg omenjenih tudi drugi faktorji. Zaloge papirja še vedno niso usklajene po širinah in kvalitetah. Vzrok za tako stanje pa je povečan izvoz naših dobaviteljev, kajti vsem je poznano, da ima izvoz prioriteto. Zaradi nenormalne situacije na našem trgu primanjkuje koruze, to pa je posredni vzrok za pomanjkanje škrobnega lepila. Pomanjkanje škrobnega lepila je v mesecu juniju povzročilo izpad proizvodnje v obratu proizvodnje valovitega kartona (z izmen), to pa pomeni tudi izpad dosega količinskega plana naše GOZD in pa ostalih TOZD v sklopu DO KTL, katere oskrbujemo z valovitim kartonom Kritična je bila tudi oskrba z mazutom in nekajkrat se je zgodilo, da je bila rezerva mazuta v rezervoarjih skoraj enaka nič V prvem polletju smo se srečali tudi s problemom pomanjkanja drugih reprodukcijskih materialov (barva, žica), kar vse nas je postavilo v težak položaj in onemogočilo normalno in redno delo. Zaradi naštetih problemov smo na izrednem zboru delavcev sprejeli poseben sklep o obvezni nadomestitvi delovnega časa, ki smo ga izgubili zaradi vpliva višje sile Na podlagi tega sklepa smo organizirali dodatno delo za nadomestitev izgubljenega delovnega časa na obeh kartonskih strojih in s tem vsaj delno nadomestili količinski izpad proizvodnje. Dejstvo je, da v letošnjem letu delamo v nenormalnih pogojih in ravno tako v drugem polletju ne pričakujemo bistveno boljše preskrbe z repromateriali, kljub temu, da imamo po drugi strani dovolj naročil za normalno delo Situacija se je sicer delno izboljšala, vendar nas to ne sme zavajati, kajti vsem je poznana situacija na domačem trgu, naj bo to na tržišču surovin ali pa pri prodaji končnih izdelkov Do konca leta bomo zelo težko nadomestili izpad proizvodnje iz prvega polletja, vendar bi ob normalni oskrbi z repromateriali in energijo to ne bilo nemogoče, seveda pa bi bilo potrebno nadomestiti vse izgubljene delovne ure, občasno pa tudi podaljšati delovni čas. Mitja Rupnik Doma brez šolske to0 Drugo šolsko leto se bo z«' čisto »nova« šola. Pravijo ji ce' nevna šola. To pa ne drži, saj i>c v šoli od pol osmih zjutraj do' treh popoldne. V tem času se w* učili in se tudi naučili. Domov 6f prišel brez torbice. Že v letovi1 šolskem letu smo poskusili, bo v novi šoli. Bili smo navdih1". Najbolj sem bil vesel, ker ^ pustili torbice^ šoli. Vse za n«s'e nji dan sem naredil že v šoli- n(",' sem bil prost. ( Jure Smole,» OŠ Edvarda Kardelja Log'"' Misli prvošolcev in ^ gošolcev o celodn^\ šoli Celodnevna šola mi je všetl>l ker naredim v šoli domačo 03 Celodnevna šola mi je vše& pustim v šoli torbe. Celodnevna šola mi ni vše^ mi mami ne pusti, da bi v Jo'1 Celodnevna šola mi je vše& naredim domačo nalogo že " . Mama mi je rekla, da moram " nositi domov. ^ Celodnevna šola mi je vi^i napišem domačo nalogo. Ko Pa,: dem domov, bom morala P°^ j. Včasih bom vzela domov 0 j matematični delovni zvezek 1(1 lovni zvezek SND. ^ Napisali smo vse naloge ^ ^ sem delala malo težje, ker ie veliko učencev. J\ Rada bi hodila v celodnevno J ker bi lahko v šoli naredila d^A nalogo. Doma bi se lahko * J Čeprav je mami nejevoljna, se J zelo vesela. Mami je zato nei1^ na, ker bo morala toliko p>aiS kosila. ^ V šoli lahko pustiš torbico'^ lahko doma igraš zelo dolg0- f se bo začel ob pol osmih. To hudo. Sil* Mi smo že poskusili s celod^^ ^ šolo. Bilo je zelo lepo, ker r>a' domačo nalogo v šoli. 0| kovice 5 Polletni rezultati kažejo na uspeh Pol leta je za nami, odkar se je ^etijska zadruga Logatec vključi- a v SOZD Mercator. Mislimo, da je w leta prekratka doba, da bi lahko "celoti podali oceno, kaj je Kmetij-zadruga pridobila z vključitvijo v S°ZD Mercator. Nekateri cilji, ki naj °' Jih uresničila, so dolgoročnega 'nataja, zato jih Se ne moremo očešati. Vsekakor pa lahko ugotovi-J"0' da je Kmetijska zadruga že rea- 2lrala doloCene naloge. S 1. 1. 982 je v celoti preusmerila oddajo lavrie govedi v Mercator - Velep-feskrba TOZD TMI Ljubljana. S tem ^ is Mercator prevzel tudi obvez-I,0st. da pomaga Kmetijski zadrugi Jri zagotavljanju repromateriala za Krr>etijsko proizvodnjo. Tukaj misli-1,10 Predvsem na mineralna gnojila, ",0cna krmila in zaščitna sredstva 'a varstvo rastlin. Glede oskrbe z ^eralnimi gnojili zadnji dve leti ni 1,0 večjih težav Gnojila nabavljamo vPraS Prost ko ni sezone, oziroma ni pozvanja po njih. Zato pa rabimo sta obratna sredstva. Drugače [e z dobavo močnih krmil. V za ,u !eta je bilo potrebno zagoto- devizna sredstva za uvoz belja-^vinskih komponent. V okviru ,°2D-a Mercator se je zadeva rezala, vendar prepočasi, tako, da ,ai* ie KLI Logatec zagotovil po-6"he devize. Ko so bile devize za-jjot°vljene, mešalnica močnih krmil 1 '"ogla zagotoviti potrebne koru-končni rezultat takšnega stanja da je bilo v prvem polletju močno ^anjkanje krmil. Pomanjkanje kr-.1 Pa se odraža tudi v kmetijski vem '*vodnji. Kmetje so oddali v pr-Polletju 410.000 I mleka ali 4% ani kot v enakem obdobju lanske-I j a in 95.300 kg klavne govedi Bk " man' kot v lanskem letu Za m niso oddajo mleka in govedi pa *J'va samo slaba oskrba z močni-pt krnili. Na oddajo govedi vpliva v JjCeišnji meri tudi neurejeno raz-^''ie med cenami repromateriala |krri»tl)8ko proizvodnjo in cenami yn«gs goveda. Hiolanie' kakršno je bilo pri oskrbi z I,,tnimi krmili v prvem polletju, za-hitrejše reševanje te proble-Wke v °kviru SOZD-a Mercator. 5r,o reševanje je pokazalo že re- zultat v drugem polletju. Dolgoročno gledano pa se morajo kmetijski proizvajalci preusmeriti na pridelovanje kvalitetnejše osnovne krme. Družbena usmeritev pa je tudi povečanje pridelovanja poljščin za ljudsko prehrano. Prizadevamo si za večjo samooskrbo s hrano v okviru Slovenije in tudi v okviru občine Logatec, zato se bomo morali preusmeriti v pridelovanju tistih njivskih kultur, ki uspevajo na našem področju. Pri vključevanju Kmetijske zadruge Logatec v SOZD Mercator je bila sprejeta opredelitev, da se reši vprašanje obnove farme na logaškem polju in v zvezi s tem tudi proizvodnja na tej farmi. Sporazumevanje, za katerega smo se dogovorili, teče prepočasi. Verjetno pa bodo tudi težave pri zagotavljanju investicijskih sredstev. Pri tej investiciji gre predvsem za obnovo dotrajanih objektov in ne toliko za povečanje proizvodnje. Intenzivnost pridelovanja krme na teh površinah je že do sedaj visoka, zato ne moremo pričakovati velikega povečanja proizvodnje. Kratka ocena povezovanja bi bila ta, da Kmetijska zadruga še ni izkoristila vseh prednosti, ki jih imajo organizacije povezane v takšen sklop kot je SOZD-Mercator. Zaostreni pogoji gospodarjenja pa se odražajo tudi v ostalih dejavnostih, ki jih opravlja Kmetijska zadruga. Finančni pokazatelji za prvo polletje kažejo, da smo gospodarili v okviru plana za leto 1982. V primerjavi z rezultati lanskega leta pa so ti rezultati precej slabši. V precejšnji meri je k temu pripomogla proizvodnja eteričnih olj. Vedeti je treba, da je proizvodnja eteričnih olj sezonskega značaja in je od leta do leta različna. V lanskem letu ocenjujemo, da je DE destilarna poslovala zelo uspešno in ustvarila 5.660.000 din dohodka. V letošnjem letu pa samo 4.174.000 din. Tudi ostale DE niso poslovale vse uspešno. Že dosedanji finančni pokazatelji kažejo, da bomo morali poiskati in izkoristiti vse notranje rezerve, če hočemo doseči planirane rezultate za letošnje leto Direktor: Dušan de Gleria J^t manj uspešno Polletnem poslovanju Gradnika Logatec Si,Pde'|!tnem Casu'tak0 kaie'° 1 ii 5q■-klavci Gradnika niso uresniči-%2 ° 'z Poslovnega načrta za leto ca I ■ Pa tudi ne kaže, da bi do kon-°CEna Spl0h plan izpolnili TOREJ Šlo P0SL0VN°STI: manj us- Težji pogoji gospodarjenja niso obšli logaškega Gradnika. Razlogi so že tako popularizirani v dnevnem časopisju, da bi bilo škoda ponavljanja. Pa vendar: skrajno omejevanje investicij predstavlja skoraj začetek in konec vseh gradbenih tokov na Slovenskem; enako pri Gradniku. To je prvo poglavje razlogov. Drugo poglavje razlogov ima dokaj subjektivno obeležje. - Ob sprejemanju planov za leto 1982 nismo pravilno ocenili očitnih restriktivnih tokov, ki vse bolj dušijo gradbeni trg; - začeli smo tudi s preusmerjanjem proizvodnje, katere rezultate še pričakujemo; - pričakujoč večji razmah komunalnih del, smo s stanovanjsko gradnjo za trg ustvarili previsoko zalogo nedokončane proizvodnje; - izvedena dela smo zaračunavali premalo sprotno. Tretje poglavje razlogov za slabši poslovni uspeh je v vse naraščajoči izgubi v okviru komunalnega gospodarstva: na vodovodu je za 9 starih milijonov izgube, pri smeteh 86 milijonov izgube in pri kanalizaciji 210 milijonov izgube. V celoti torej 305 starih milijonov dinarjev izgube. Ta komunalna izguba ni nič novega, vleče se iz leta v leto in je rezultat nenehnega razhajanja med stroški storitev, energije in drugih materialnih stroškov in tarifami, ki inflacijsko zastajajo za. rastjo vsemogočih stroškov. Celotni prihodek je v delovni organizaciji dosežen le za 75 % v primerjavi s polletnim planom, dohodek pa 95 %, čisti dohodek 96 %, in osebni dohodki 88 %. Za skupno porabo - stanovanjski del so delavci razporedili 103 %, SSP - ostalo pa 80 % od planiranega, poslovni sklad je dosegel raven 78 %, rezervni sklad pa 99 %. Da bi bili v zaostrenih pogojih gospodarjenja za naprej uspešnejši, so sprejeli delavci na zboru tele usmeritve: 1. Do 31. avgusta bodo delavci naravnali svoje planske dokumente tako, da bodo upoštevane naše realne možnosti in družbeno dogovorjena merila za delitev čistega dohodka in osebnega dohodka. 2. Do 31. abgusta bodo delavci zagotovili z normativi usklajen način ugotavljanja učinkovitosti vseh delovnih skupin v delovni organizaciji z internimi ceniki za vse glavne faze dela in merila za vrednotenje del, ki jih v ceniku ni moč predvideti. 3. Nemudoma bomo zaostrili odgovornost za neopravljeno delo, tako da bodo s posebnimi ukrepi delavskega sveta občutene materialne in moralne posledice nedela. 4. Nenehno si bomo prizadevali zmanjšati obseg porabe sredstev pri doseganju dohodka; rast materialnih stroškov bomo zaustavili z bolj pretehtano uporabo materialov, natančnejšo organizacijo dela in z bistvenim zmanjšanjem tujih storitev. 5. Konkurenčno sposobnost bomo večali z odgovornejšo delovno disciplino, s kakovostnim in vestnim delom in spoštovanjem rokov, za kar bomo namesto vključevanja kooperantov ustrezneje prerazpo-rejevali delavce in delovni čas. 6. Sprožili bomo vse možne vzvode za ureditev žgočih vprašanj v zvezi s poravnavo izgube pri komunalnih dejavnostih in predlagali sanacijski program; če bodo komunalne dejavnosti še nadalje vplivale na upadanje dohodka, bomo take dejavnosti opustili, ker gradbena operativa ne more pa tudi ni dolžna pokrivati komunalnih izgub; rok za pokritje izgub v komunali je 31. december 1982. Navedeni sprejeti ukrepi naj bi pomagali delavcem Gradnika k boljši poslovnosti do konca leta, vsekakor pa naj bi delovno organizacijo zavarovali pred breznom izgub maš Med upokojenci in Jubilanti gradnika Sredi junija je delavski svet Gradnika na slavnostni seji pozdravil poleg svojih upokojencev tudi Adolfa Bogataja, KV mizarja, in Karla Šenčurja, KV zidarja. Obema, prvemu kot vodji mizarjev, drugemu kot gradbenemu skupinovodji, ki sta se zaradi fizične opešanosti invalidsko upokojila, je predsednik IO OOS s poslovilnimi besedami predal spominsko knjigo »Titov ilustrirani življenjepis«. Za desetletno, dvajsetletno oz. tridesetletno delo so prejeli jubilejne nagrade desetletniki: Ferat Begiri, Muharem Berisha, Antun Ferenc, inž. Anton Jurman, Marjan Korenč, Aleksander Lampe, Hamit Musliu, Alojz Nagode, Štefan Petek, Milan Petrovčič, Anton Pivk in Slavko Vuglovečki; nadalje štirje dvajsetletnic: Janez Nagode, Jože Pečkaj, Edvard Pire in Silvester Pivk in tridesetletni jubilant Rudolf Cigale. Ob tej priložnosti je prejel Tomaž Treven posebno nagrado za odličen uspeh v zadnjem letniku poklicne gradbene šole. maš NOVICE Novi, obetajoči naložbi Delavci KLI Logatec smo sprejeli s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana od leta 1981 do 1985 gradnjo tovarne lesno obdelovalnih strojev. Izgradnja te tovarne pa je tudi opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih družbenega plana SOZD Slovenijales Proizvodnja in trgovina ter v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Logatec za obdobje od leta 1981 do 1985 leta V vseh omenjenih srednjeročnih planskih aktih je gradnja tovarne strojev za lesno predelavo določena kot prioritetna investicija. Več razlogov je, ki govori o nujnosti strojegradnje za lesno industrijo 1. Doslej smo stroje uvažali pretežno s konvertibilnega področja, kjer imamo velik devizni primanjkljaj in bo naša izdelava strojev zmanjševala potrebo po uvozu strojev 2 Proizvodnja strojev zahteva več domačega znanja, ki ga imamo, poleg tega pa bomo zaposlili delavce z višjo stopnjo kvalifikacij kot zdaj in s tem omogočili zaposlitev mladim strokovnjakom. 3 Proizvodnja temelji na lastnem znanju, brez uporabe tujih licenc, kar tudi omogoča hitrejše prilagajanje potrebam tržišča. 4 Proizvodnja lesnih strojev bo uporabljala proste kovinske obdelovalne kapacitete domače lesne in kovinske industrije. 5. S proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev se bo zmanjšal uvoz strojev, istočasno pa bomo te stroje tudi izvažali 6 Obstoje velike možnosti za izdelavo celih zaokroženih proizvodnih linij za lesno predelavo Vzporedno z gradnjo tovarne strojev bomo povečali tudi kapacitete TOZD Drobno pohištvo s tem, da bomo začeli s proizvodnjo novega programa stolov, ki jih še ne proizvajamo v Sloveniji in s tem obogatili našo ponudbo na tujih trgih. Okoli 256 milijonska skupna naložba je bila na republiški komisiji za presojo investicij ugodno ocenjena in dana je bila zelena luč za pristop h gradnji. Razgovori o združevanju sredstev za skupno investicijo že dalj časa tečejo. Uspeli smo, tako v okviru SOZD Slovenijales in tudi drugje, zbrati potrebna denarna sredstva Akcijo pa nadaljujemo z zbiranjem sredstev občanov za potrebna obratna sredstva OSNOVNI PODATKI O NALOŽBI Predmetni cilj investicije je tehnološka ureditev proizvodnje kolonialnega pohištva s prilagoditvijo tehnologije za izdelavo zahtevnejših artiklov in ureditev proizvodnje lesno obdelovanih strojev na industrijski način, česar sedanji zasilni prostori ne dovoljujejo. Investicija v višini 256 milijonov dinarjev pomeni pridobitev dobrih 4.000 m' novih proizvodnih površin, 1500 m' površin za vzporedne dejavnosti in službe Težak kraški teren, na katerem je locirana nova tovarna, zahteva, da je vrednost objekta v višini 140 milijonov din glavna postavka investicije Za opremo in ostala vlaganja je namenjenih 80 milijonov dinarjev in za obratna sredstva 30 milijonov dinarjev. Denarna sredstva za to investicijo smo uspeli zagotoviti s sodelovanjem organizacij združenega dela SOZD in ostalimi zainteresiranimi DO, ki bodo združile 114 milijonov dinarjev Ob 65 milijonov dinarjev lastnih sredstev DO KLI in 65 milijonov dinarjev kredita Jugobanke - TB Ljubljana ter 12 milijonov dinarjev kreditov izvajalcev del, vidimo interes združenega dela in trgovine za izdelke nove tovarne Fizični porast obsega proizvodnje kolonialnega pohištva za 10 %, ob zmanjšanju števila zaposlenih, pomeni znaten porast produktivnosti Izvoz in s tem celotni prihodek ustvarjen na tujem trgu se bo povečal z zdajšnjih 9,3 milijona ameriških dolarjev na 11.2 milijona ameriških dolarjev. Povečan asortiman stolov pa bo omogočil pestrejšo ponudbo in s tem večjo prodornost na tržišču, ki ga imamo že osvojenega Kapaciteta proizvodnje strojev se bo že v prvem letu več kot potrojila. Tako bi v letu 1984 izdelali 203 tone strojev v vrednosti 120 milijonov dinarjev ter v letu 1985 250 ton v vrednosti 150 milijonov dinarjev Osnovna usmeritev v tem obdobju je proizvodnja strojev za področje vrtanja v lesni industriji. Vrtalni agregati in vrtalne glave kot osnova teh strojev so že osvojeni ter se stalno izpopolnjujejo Utečena proizvodnja stolov ne zahteva dodatnega zaposlovanja, pač pa je potrebno za tovarno strojev pridobiti in izšolati nove delavce. Mnogo naših občanov ustreznih profilov se vozi na delo v Ljubljano in ostale kraje Z njihovo vključitvijo v novo tovarno in prenosom izkušenj, ki jih imajo, bi mladim, ki so na začetku svoje poti in tistim, ki se šele odločajo za poklic, pokazali nadaljnjo perspektivo zaposlovanja v domačem krogu. Ob kapaciteti in celotnem prihodku navajamo še nekatere pokazatelje iz investicijskega programa, ki dokazujejo, da je naša odločitev pravilna. Interna stopnja donosnosti investicije je 22 % za TOZD Drobno pohištvo in 24 % za TOZD ESO Dohodek na zaposlenega v TOZD Drobno pohištvo bo dosegel 603 milijonov dinarjev, celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi dosega razmerje 2 in sredstva za reprodukcijo 24 % celotnega prihodka, kar vse so kazalci, ki za 50-100 % presegajo povprečje proizvajalcev v SRS Ekvivalentni podatki za TOZD ESO so 1 156.600 din dohodka na zaposlenega, 1,9 razmerje celotnega prihodka v razmerju do porabljenih sredstev in sredstva za reprodukcijo predstavljajo v celotnem prihodku 29 %, kar je prav tako znatno nad povprečjem panoge. ZBIRANJE SREDSTEV OBČANOV Zakon o združenem delu daje organizacijam združenega dela možnost zbiranja o narnih sredstev občanov za razširitev materialne osnove dela. Za tak način smo se o ločili tudi v delovni organizaciji Zbrana sredstva pa bi uporabili za zagotavljanje P" trebnih obratnih sredstev v tovarni stolov in tovarni strojev. Zbiranje sredstev občanov je natančneje opredeljeno v zakonu o razširjeni rep" dukciji in minulem delu, kar nam je tudi služilo kot osnova za pripravo samouprav"6" sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo tovarne stolov in za tovarno stroj*' V tem sporazumu so zajeta temeljna načela, način, pravice in obveznosti v zvezi z»" ranjem sredstev občanov. , Občani in delovni ljudje delovne organizacije »Slovenijales« KLI Logatec pa drugih organizacij združenega dela lahko vlagajo sredstva v tovarno stolov in tova' strojev na dva načina: 1 Občan lahko vloži denarna sredstva (dinarska vrednost, devizna vrednost, ot, narska protivrednost deviznih sredstev), ki ne smejo biti nižja od 10 000 din Sredsi" lahko občan vplača v enkratnem znesku ali v več obrokih, vendar največ v 12 zflP^ rednih mesečnih obrokih. Občan, ki bo vložil sredstva, ima pravico do vrnitve vloi6"1 sredstev pa tudi pravico do nadomestila za ta sredstva v obliki obresti, ki so za * večje od veljavnih bančnih obresti na dolgoročne vloge in se računajo od nevrnja vloženih sredstev. Konkretnejši medsebojni odnosi se uredijo s pogodbo, skleni8 med organizacijo združenega dela in občanom 2. Občan lahko vloži denarna sredstva, ki pa ne smejo biti manjša od 200.000* S tem pa pridobi pravico do sklenitve delovnega razmerja Pogoj je seveda, da 1 občan ustrezno izobrazbo in da bo delovna organizacija tak profil izobrazbe tudi trebovala Če občan vloži sredstva zaradi sklenitve delovnega razmerja, ima se"" tudi pravico do vrnitve vloženih sredstev, nima pa pravice do namestila v oblik' resti. Vračilo občanom po 1 in 2. točki ne more trajati dlje kot 10 let Če občan vloži sredstva zaradi sklenitve delovnega razmerja, pa tega zaradi oW tivnih razlogov ne sklene, mu seveda pripadajo pravica do vračila vloženih sre ds,f' in pravica do nadomestila v obliki obresti Vse obveznosti, odgovornosti in p'3"' med občani in delovno organizacijo se bodo urejale s podobo. Če pa vlagajo srec' za izgradnjo tovarno stolov in tovarno strojev individualni kmetje, obrtniki, in drugi lovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi, kis> lasti občanov, se nadomestilo v obliki obresti ter druge ugodnosti določijo v sW z osnovami iz zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Investitor »Slovenijales- KLI Logatec, TOZD ESO in TOZD Drobno pohištvo, ki Ju ' stopa delovna organizacija »Slovenijales- KLI Logatec, bo z razpisom o zbirali" vračanju denarnih sredstev občanov, ki bo objavljen v sredstvih javnega obvešcs določil rok za sprejemanje prijav; višino želenih denarnih sredstev, ki jih je treba flfl roke in način zbiranja teh sredstev; višino letnih obresti oz. druge oblike nadom6'; rok in način vpračanja vloženih denarnih sredstev; dela in naloge, za katere se sp, me obveznosti skleniti delovno razmerje z občanom; rok za sklenitev delovnega merja ter rok, v katerem bodo prijavljeni občani obveščeni o izidu izbire Vabimo občane in delovne ljudi, ki so specializirani za posamezna področja ko kovinarji, orodjarji, strugarji, ipd, da se osebno zglasijo v delovni organizaciji KI'* gatec v TOZD ESO, si ogledajo proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev, se pc-fl0""-' z zaposlenimi delavci in spoznajo z razvojnimi možnostmi TOZD-a ESO. Zlasti vat) vse specializirane strokovnjake, ki se na delo vozijo izven občine Logatec. Franc G<>< Gozdarji smo zadovoljni it? in kim obdobjem preteklega 135,54 %. Tudi spravilo poseka"" ' lesa do kamionskih cest so p'e delavci TOZD, tako da je odvis^ ^ od pogodbenih voznikov minil18 , - Prodanih je bilo 9.252 m' 0°. J nih soritmentov - 66,7 % plar"r ^ količinske realizacije. i ^ - Prodajne cene so bile p^j ^ presežene za 16,4 %, vendar , seganje opravičljivo zaradi prel ent°'t si- Temeljna organizacija GOZDARSTVO LOGATEC, ki upravlja z gozdovi družbenega sektorja, je v prvi polovici letošnjega leta uspešno gospodarila. - Od planiranih količin poseka 13.700 m1 je bilo realiziranih 9.546 m' oz. 69,68 %, v primerjavi z ena- ve lesa na lesnem skladišču v nejše sortimente. - Izvoz gozdnih količinsko realiziran 72,9 %, Prl>^ mer so bile dosežene ugodne t ( dajne cene. ,,n - Gojitvena dela so opraVjl(jr 51,57 % v skupni vrednosti 2 ^ na dinarjev. j Vt| - Poleg omenjenih opravil je * ^ kinih potekal drugi del r6Pu" bj| akcije, kjer je bil izvršen posek delava 109 m" drv listavcev. T« a je pri odpremi, ker tovarne ne jjsp jemajo drv, tako da kljub sp10^, potrebam ostajajo drva v brki'1 ^ gozdovih. j - V tem obdobju je zlasti membna investicijska naložbah gradnjo gozdnih prometnic v i* sovice sgp Primorje Ajdovščina, katerih jjela so v zaključni fazi. Logaški goz-;°vi bodo z investicijo pridobili 7 "> gozdnih cest in 12 km vlak. 5,roški za ceste 4,6 milijona din bre-rneniJo skupna združena sredstva W QG Ljubljana, medtem ko 2 mili-l0"a za gozdne vlake pokriva temina organizacija. Na osnovi ugodnih količinskih gi-ie bil uspešen celotni rezultat hmeljne organizacije, saj znaša ce-it# 0,f|i prihodek 79,43 %, planiranega wi *■ 3?,6 milijonov din in dohodek '9'97 % - 26,8 milijonov. z doslednim izvajanjem sprejete-™ stabilizacijskega programa za Udobje 1982-1985 - s prizadevanji !a boljšo organizacijo dela, skrbnej-* 9°spodarjenje, vestnejše delo, ^rbnejgo porabo materiala ter podano individualno in kolektivno d9ov0rnost - bodo delavci TOZD Ozdarstvo Logatec predvidevanja, stavljena z gospodarskim načr- l »J o*' ali* ji .#* ;|V I"" inju' taft 0* si 'orn I *a leto 1982, v celoti uresničili Cel° presegli gospodarjenje v I. po-iletju 1982 v TOK Goz-"arstvo Logatec 'ril oVe'ik izpad proizvodnje je nastal v Jpl r"h treh mesecih letošnjega leta radi snega, ki nam je onemogočil ,,,, °Sf* in spravilo lesa. Zato smo > .,ts; d^d* in ;U| v,,0 ,r°mesečje zaključili z izgubo. G0idOrnesečju pa smo delavci TOK 8o2darstvo Logatec in kmetje -dobrirr, Posestniki dokazali, da se z „df de|om in sodelovanjem med ii ITJrn Posestnikom in gozdarjem Fi,arsikaJ nadoknaditi VnP- P'an smo dose8|i 47 %■ f|-u uspehu je pripisati dejstvo, da ne9a pa 52 %. Dobremu finanč- niki n la|<0 . ao^dov izdelujejo trame ter Sa na tož|J° svoJe delo v proizvod, ki Ho p, lšču znatno bolje vrednotila ^Onon^3 vrednos< izvoza je oz ^ln' realizirano 672.242 ^2 %. Prj izvozu lesa bomo irevJ' %i Ige - ■--- Sen ,rav°easno Posekan in do Jrar — ^ b0 ^ Posvetiti več pozornosti, da irn"1 A ?loaovinaUP'CU' D°9a'a se' da lepa 'e in s tem izgubi del svoje S takim ravnanjem pa na- % * 'istavcev (javor, brest, eSnia), ki bi bila primerna za iia"*' S^diSA pravočasno pripeljana na red' '3ne m ~ 'qm"i ravnanjem pa na-v/ \ tak i t6rialna skoda' saj večino- Qojjt es uporabljamo za drva. it drv. ,e sr°đo J'Ceno pričakujemo, da □ICJ'Neli 6 planske naloge, ki smo jih rk/6'0 lq l gozdarskim načrtom za c> 100 o V T0K Gozdarstvo Loga-/o realizirane do konca leta. Franc Mihevc Zvonka Sovan S tem smo zmanj-nadomestil za slabo isti1 ost1. Značilna za polletno poslovanje je bila še vedno velika konjuktura in temu primerni so tudi dobri finančni rezultati v polletnem poslovanju. To je razvidno tudi iz zadnjih podatkov. Sicer pa se je naš kolektiv znal vedno pravočasno pripraviti na težave, ki so trenutno in se bodo v bodoče še zelo zaostrile na vseh področjih, pa tudi v naši panogi, saj smo v veliki odvisnosti od uvoza surovin. Znatno zmanjšana devizna participacija bo tako močno prizadela celo tekstilno panogo, saj krije potrebe celotnega prebivalstva, zato bo v bodoče pomanjkanje surovin pereče vprašanje, tudi za našo delovno organizacijo, kaj šele nabava rezervnih delov in strojnega parka. Konfekcija ima v svoji sestavi dve enoti: enoto Konfekcije in enoto Protektor. Finančni rezultati enote Konfekcije so bolj ugodni kot enote Protektor, saj smo pri enoti Konfekcije popolnoma samostojni, pri enoti Protektor pa odvisni od finančnega uspeha našega poslovnega partnerja Kakor vsa podjetja v zadnjem času, tudi naše skuša povečati izvoz. Trenutno izvažamo na zahod-nonemško tržišče zahtevnejša dela za butike, vendar izvoza ne bomo mogli povečati, če bo razpolaganje z devizami omejeno za uvoz opreme. Zaradi ugodnih finančnih rezultatov do sedaj nismo imeli posebnih težav z likvidnostjo, vendar pričakujemo na tem področju bistveno zaostritev zaradi stalnih višjih cen su- rovin in s tem obremenitev obratnih sredstev. Trenutno je zaposlenih v naši delovni organizaciji 182 ljudi. V Konfekciji jih dela 117, v Protektorju pa 65. Izgledi zaposlovanja mladih deklet so v Konfekciji še obetavni, medtem ko bo v enoti Elektrokovine potrebno še dosti naporov, da se ta enota razvije do predvidene višine. Torej poslovanje je bilo dokaj ugodno z ozirom na situacijo. Za tako poslovanje pa je bilo potrebno tudi ogromno naporov, ki so jih vložili člani našega kolektiva. Zvone Jernejčič Polletno poslovanje konfekcije logatec 30 6. 1981 30. 6 1982 lndex ZAHVALA Celotni prihodek delovne organizacije 46.882.795,60 69.492.297,00 148 Ob tragični izgubi najinega sina Dohodek 19.524.762,20 26.796.456,10 137 Gašperja Možina Čisti dohodek 16.545.141,45 22.416.626,25 135 Iz Zaplane se iskreno zahvaljujeva za izkazano sožalje in darovano cvetje delavcem strojnega obrata in lakir-niškega oddelka KLI. Stanko in Ivanka Možina Ostane od dohodka za sklade 6.643.918,40 8.447.694,20 127 za sklad skupne porabe 575,000,00 950.000,00 za poslovni sklad 5.580.799,35 6.827.782,80 Čisti osebni dohodek na delavca 7.367,05 9.714,60 132 ZAHVALA Ob smrti Matije Novaka se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga obiskovali med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se dr. Jožetu Skvarči za zdravljenje in lajšanje bolečin. Neizmerna hvala g. župniku za pogrebni obred Hvala pevskemu zboru za ganljivo slovo. Žalujoča žena Tončka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi našega moža in očeta Jožeta Leskovca se iskreno zahvaljujemo zdravnikom zdravstvenega doma Logatec, patronažni sestri Ivki Vindisch-nurer in mag. Tilki Jeričevi za njihovo požrtvovalno pomoč med njegovo boleznijo Hkrati se zahvaljujemo tov. Les-kovcu za poslovilne besede, pevcem in g župniku za pogrebni obred. Prav tako vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena in sinovi Gradnja mrliške vežice se je pričela v predvidenem roku. Betonski bloki iz belega in navadnega cementa bodo vgrajeni v belih in sivih pasovih brez ometa po zamisli ing. arh. Marka Cotiča. (foto: Zdenko L.) NOVICE Brigadirsko poletje Logaškega bataljona MDB Logaški bataljon se je vrnila z MDA Goriško z osvojenimi vsemi možnimi priznanji in s trakom akcije. Goričko je v teh treh tednih postalo bogatejše za dobre 3 km ceste. 38 mladih se je vrnilo v Logatec zagorelih obrazov, žu-Ijavih rok, s srci polnimi prijateljstva in ljubezni, z naslovi v beležkah in s solzami v očeh. Trije tedni, preživeti v skupnosti 180 mladih, bodo ostali v nas. Ostala bodo jutra s tisočkrat prekleto jutranjo telovadbo, drenjanja na avtobusu, ki nas je vozil na traso, pa pesem, ki nam je krajšala delo. Ostali bodo spomini na domačine s polnimi košarami krofov in potice, na prerekanja s traserjem in komandantom. V ušesih bo ostal odmev glavnega skandiranja ob spuščanju zastave, spomin na radijsko oddajo, na večere prežete s pesmijo in plesom, na brigadirske ljubezni in prijateljstva, ki so gorela tistih enaindvajset dni. Na koncu pa še obljube, potrjene s solzami, da se naslednje leto spet srečamo na eni izmed akcij. Ingrid Kovač Polni delovne vneme In pričakovan] so brigadirji odhajali na akcijo Goričko 82 I liti« a r t - C- Ob emblemu MDB Logaški bataljon na asfaltu pred brigadirskim naseljem so mladi naše občine ponosno vpisali letnico 1982 Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: Janez Stupica: Šah skozi stoletja Bojan Štih: Tema in anatema Steinar Kvale: Izpiti in gospostvo Friedrich Engels: Proti zaroti molka ZGODOVINA - SPOMINI: T. Stanojevič in D. Markovič: Tito življenje in delo Jože Snoj: Gavžen hrib Rodoljub Čolakovič: Pripoved o neki generaciji Auschwitz Ludovic Kennedv: Potopite Bismarcka! James Clavell: Podganji kralj Karel Štajner: Vrnitev iz gulaga LEPOSLOVJE: Danilo Lokar: Burja pred tišino Anton Ingolič: Obračun Janez Zupan: Teden dni vrnitve Ivan Sivec: Tedaj so cvetele češnje Bogdan Novak: Na drugi strani Ljubljanice Evgen Jurič: Leva dlaka je Jaka Pavle Zidar: Solveigina pesem Han Suvin: Moj dom ima dvoje vrat Joseph Joffo: Ana in njen orkester Jean Blot: Svetovljani James Henrv: Obrat vijaka Musset Alfred: Lorenzaccio Prosper Merimee: Colomba Calder VVilliagham: Ljubezen na otoku Ignazio Silone: Lisica in kamelje Guv de Maupassant: Yvette Alejo Carpentier: Kraljestvo tega sveta Hans. H. Kirst: Nemir v nekem mestu Kurt Vonnegut: Jetniški tič Paul Brodeur: Kaskader James Jones: Žvižg Ken Follett: Igla KNJIGE ZA OTROKE: Marjeta Novak: Sova v pižami Slavko Pregl: Bojni zapiski mestnega mulca Ciril Ribičič Samoupravljanje - naša moč Mi pionirji borci smo Tita Matjaž Schmidt: Nejčev prvi leksikon V knjižnici imamo tudi 35 revij in časnikov: razen zadnje številke sposojamo tudi te knjižne enote! Goričko je v treh tednih P°s'f bogatejše za dobre 3 km c«»' Razmišljanje nekega brigadirja Danes je dan brez dela na ^ Dan, ko lahko vsak brigadir C pospi, ko ima časa za razmiS'J8 na pretek. f Nekdo osamljen meditira s I" ^ v roki in cigareto v ustih. Drugi P svoje dekle na sprehod. Tretji," j( nezadovoljnež, preklinja kr8"1^ lopato, nabito poln avtobus in j( na trasi. To je le delček, le ka"1 ček iz mozaika nekega brigad'rS.| ga dne. Kamenček, ki v seS'% drugimi pokaže sliko brigadir^ življenja. j Pred naseljem je asfalt. Na a» grbi, emblemi, podpisi, zastava. liko mladih src je na tem aS pustilo delček sebe! V hiadnin , čeh grejejo mrzel beton. Ob vi se blešči na tisoče oči. Na trasi , če žuljavih, mladih rok vihti kr*| in lopate, presegajo norme in | žal. Ni jim žal truda, žuljev in ^ I Ob večerih odmeva pesem pleše kolo. Tople roke, sijoče pesem. Človek vsega tega nev "i( me, dokler ne doživi. Ko to do v j vrača vsako leto v svet, kjer s^|( čuti individualizma, vsakdanje ^( s časom in pokvarjenega pel denar. j Akcija je otok prijateljstva, P či soljudem, otok, kjer je člove veku človek. J Jože K" Partizansko leto 1942 v Žibršah Ob 40-letnici Logaške čete Aprila letos -je minilo 40 let, odkar je bila v Žibršah ustanovljena Logaška partizanska četa, ki je bila prva partizanska enota na območju sedanje občine Logatec. Sestavljali so jo prvi partizanski borci iz Logatca in okolice Rovt. Nastala je in se od 18. aprila do 20. maja 1942 zadrže- vala nad potočno sotesko nedaleč od domačije, ki se po domače imenuje pri Rečanu. Ob občinskem prazniku bo v počastitev tega pomembnega jubileja tam odkrita spominska plošča, še živeči borci pa bodo deležni občinskih priznanj. Četa je nastala v izredno tež- kem vojnem obdobju, ko so bile sile osi na vrhuncu svojih moči in je bila podjarmljena skoraj vsa Evropa in del Afrike. Razen zimske ofenzive pri Moskvi zavezniki do tedaj še niso dosegli odločilnejših uspehov, kljub uspešnosti narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugos- laviji pa je partizanstvo bi' j vedno v začetni fazi. Nadvs6 ( membno je bilo zato, da 0 j bodilni boj še bolj in Se hl j preraste v široko vselju j vstajo, opirajoč se predvs^i organizacijsko in politično f Osvobodilne fronte slovef ga naroda. gasite kovice Talijani so kmalu po prihodu u'edli popoln okupacijski režim, ^arJe pomenilo predvsem ome-ievanje svoboščin in preganjale zavednih ljudi. V Logatcu in okolici je bilo tedaj čutiti še posebno močno sovražno propadao, ki so jo družno zganjali talijanski okupator, četniki Dra-*e Mihajloviča iz Srbije oz. be-flunska vlada v Londonu in vsa-k°kratni spremljevalci vseh presnih trenutkov družbe -^ahljivci in skeptiki. Do partijskega napada na preserski m°st 4. decembra 1941. leta in "aPada na Verd 2. februarja l942. leta je bilo med tukajšnjm ^bivalstvom tudi nekaj zmede ^ern, kdo v resnici vodi osvo-b°allni boj v Jugoslaviji. V Lo-Wcu tik pred vojno in v prvih dneh okupacije ni bilo partijske 0r9anizacije, ker je bila le ta po Znan-em notranjskem procetu l2dana, njeni člani pa so bili za Fjj- Ponovno ustanavljanje in ^ievanje organizacije pa je "° se v povojih. Poleg partijske 0r9anizacije je imela v tistih Us°dnih dneh precejšen vpliv na Rivalstvo, zlasti na mladino v L°9atcu in okolici, sokolska or-^"'zacija. Kot je znano, je bila a 0r9anizacija demokratično in "ecionalno usmerjena in je že J^ia 1941 v celoti pristopila k ^vobodilni fronti. S tem je pomembno vplivala na usmeritev b'Cer napredne mladine. Prvi 0rd Logaške partizanske čete y bili prav voditelji in člani sorske organizacije iz Logatca. ..Kako je nastala Logaška par-2a"ska četa? BPrvi njen borec je bil Andrej ia^nik iz L°flatca. že 1 marca I 42 ie odšel na Ravnik h kme-5, Janezu Korenču, (bil je tudi Sokola), kjer je organiziral lranje prvih partizanskih pro-l°voljcev. Tam je bilo nekakš 'Ki—.— CD|rahšče za odhod v partiza-a sta prišla v drugi polovici CCa~še Stanislav Žitko in "J° Pehaček. S|a a£rila je ta prva skupina od-8ani R°vtarske Žibrše in si or-Nudprala v gozdu nedaleč od W*9a konca, imenovanem "Sir- C^a^ama' Prvi Partizanski ta-kj6(!„eveda je malokdo vedel, - --j<»* niuivnuu vcuci, V? nanaiaJ° Javka je bila pri IDI p *u Kavčiču na Lazah, z vse-b0va|,r.ebščinami pa so se oskr-^rtjJ 12 Loflatca. Začelo se je z:lnsko življenje in delo. Ko lsaCeH pristopati še nekateri *° se iVOljCi iz Rovt in okolice' liniji .' aPrila preselili in si or- f>r0 -Ji novi tabor nad potočki 0|ko' k" je domačini ime-% D ht kamen. b,izu doma-Pn Rečanu. Skupina se je kmalu pomnožila in je sredi maja že štela okrog 20 borcev. Med njimi so bili tudi Franc Rup-nik, Jela Nikolić in Franc Kune iz Logatca ter Franc Krča, Rudolf Mivšek, Ivan Bonča, Pavle Bon-ča, Franc Petkovšek, Karel Les-kovec, Ivan Malovašič, Franc Nagode, Avgust Nagode, Anton Malovašič, Matija Popit, Matevž Utrin in Janez Modrijan, vsi iz Rovt in okolice. K njihovi vojaški organiziranosti in delovanju je največ prispeval Rado Pehaček, ki je med vsemi borci imel največ potrebnega znanja. Oblikoval je vojaško organizacijo -četo. Začeli sojo imenovati Logaška četa. Tamkajšnji aktivisti OF pa so jo po ustanovitelju in komandirju imenovali tudi Ra-dotova četa. Podeljena je bila na dva voda. Za komandirja prvega voda je bil določen Stanislav Žitko, za komandirja drugega voda Franc Krča, za intendanta pa Andrej Babnik. Oboroženi so bili s puškami, imeli pa So tudi nekaj pištol, ročnih bomb in en mitraljez, ki so ga domačini našli ob razpadu bivše jugoslovanske vojske v bunkerju na Lazah. Delo in življenje v četi je bilo organizirano na temelju pravilnika, ki ga je izdalo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet o sestavi, delu in nalogah partizanskih čet Slovenije. Pravilnik je znan pod imenom partizanski zakon (V izvlečku je bil objavljen v eni številki glasila Osvobodilne fronte v začetku leta 1942, ki je bila razširjena tudi v okolici Logatca. Oskrbovanje je še nadalje potekalo po skrivnih poteh iz Logatca, delno pa so hrano dobivali pri okoliških kmetih. Začetno skromno politično delo je temeljilo zlasti na določbah programa Osvobodilne fronte, ki je bil tudi objavljen v glasilu OF. Glasilo se je takrat imenovalo Osvobodilna fronta, tiskali pa so ga v ilegalni tiskarni imenovani Podmornica v Ljubljani. Razen rednih izvidnic po okoliških krajih in zbiranja obveščevalnih podatkov, niso izvajali vojaških akcij. Tako je vse potekalo predvsem v znamenju priprav za začetek oborožene borbe proti okupatorju. Žibršani so z zaupanjem in simpatijami spremljali nastanek te partizanske enote in so ji vsestransko pomagali. Zlasti so v tem bili aktivni Jože Popit (Tumle), Franc Popit, Janez Kavčič, Zinka in Ivan Kune. Četa je pozitivno vplivala na okoliško prebivalstvo, ker je širila idejne zasnove programa Osvobodilne fronte z besedo in dejanji in je spodbujala k uporu proti okupatorju. Uspeh se je kmalu pokazal, saj je že 9. julija 1942 iz Ži-brš vstopilo v partizane kar 12 fantov. Za tako malo naselje je to pomenilo množičen odziv in za tisto obdobje izreden uspeh. 20. maja se je Logaška četa premaknila v novi tabor na hrib blizu naselja Mizni dol, ki ga domačini imenujejo Vranje pečine. Tam je doživela tudi prvi ognjeni krst. Dne 31. maja so jo namreč napadli Italijani iz postojank Rovte in Logatec. Po štiriurnem uspešnem boju se je četa umaknila čez Podlipsko dolino v tabor vrhniških partizanov, ki je bil blizu Križmanovega vrha pri naselju Kajindol. Tam so se združili in skupaj ustanovili močnejšo četo, ki se je imenovala 4. četa 1. bataljona Notranjskega odreda, ali tudi Horjulska četa. S tem je bila končana bojna pot enote pod imenom Logaška četa. 25. maja 1942 sta imela Stane Kavčič in Leopold Škraba na Šenčurjevem vrhu blizu osnovne šole v Žibršah sestanek s somišljeniki OF v Žibršah, Ravniku in Hotedršici. Udeležilo se ga je okrog 15 domačinov. Na sestanku je bil ustanovljen krajevni odbor OF in četa Narodne zaščite za navedeno območje. Za komandirja Narodne zaščite je bil izvoljen Janez Korenč iz Ravnika, za političnega komisarja pa Ivo Serajnik iz Žibrš. To je bila pomembna odločitev za množičnost akcij v polvojaški organizaciji. Narodna zaščita je namreč bila sestavni del slovenske oborožene sile, ki je imela nalogo, da preprečuje aretacije, rekvizicije in druga okupatorjeva nasilja. To je bila vmesna organizacija med oblikami boja množic v OF in partizanskimi enotami ter priprava za vstop v partizanske vrste. Tako je bilo tudi v Žibršah. Tik pred začetkom velike italijanske roške ofenzive na našo prvo osvobojeno ozemlje in ob prehodu II. grupe odredov čez Polhograj-ske dolomite na Gorenjsko je bila tudi Narodna zaščita iz Žibrš, Ravnika in Hotedršice 9. julija 1942 poklicana v pomoč partizanskim enotam. Akcije se je udeležilo 12 fantov in mož iz Žibrš, 2 iz Ravnika in 5 iz Hotedršice. Naslednje dni so se vsi odločili, da ostanejo v partizanih - v Dolomitskem partizanskem odredu, ki je bil ravno tedaj v ustanavljanju. Ko se je velika italijanska roška ofenziva v svoji tretji fazi razširila tudi na območje Polhog-rajskih Dolomitov, je za Dolomitski odred nastopilo težavno obdobje. V tem času se je pojavila tudi bela garda z ustanavljanjem utrjenih postojank. Okupator je uvajal vse hujši teror nad prebivalstvom, med katerimi je prišlo do občasnih omahovanj. Da bi prebrodili prehodne težave, je bil 2. bataljon Dolomitskega odreda v obdobju od 25. julija do 29. avgusta razporejen po manjših enotah, četah in posameznih vodih, ki so samostojno taborile. Tako sta v dveh izmenah taborili v dolini Črnega potoka (Grižarjeva in Cuntova grapa) 2. in 3. četa tega bataljona. Vojaških akcij nista izvajali, razen potrebnega zavarovanja in oskrbovanja s hrano. Ko je zadnje dni avgusta v Cuntovi grapi taborila 3. četa, je prišlo v noči od 28. na 29. avgusta do znanega tragičnega dogodka v hiši Ane Popit (pri Korenču), ko je v njej zgorel borec Jože Popit, sin znanega aktivista iz Logaške čete, Jožeta Popita; v goreči hiši pa je ostal živ borec Janez Korenč, doma iz Ravnika. 1. septembra se je glavnina 2. bataljona Dolomitskega odreda umaknila vzhodno od železniške proge Ljubljana - Rakek, na Ljubljanski vrh, 3. četa pa je od 2. do 4. septembra taborila v Rečanovem gozdu v Žibršah, nato pa se je tudi umaknila prek Kališ in se 5. septembra priključila v sestavo svojega bataljona blizu Kunjega vrha pri Padežu. Od tedaj pa vse do kapitulacije fašistične Italije septembra 1943 so partizanske enote delovale v Žibršah le občasno in se tam niso dalj časa zadrževale. Kapitulacija Italije pa je privedla do množičnega odhoda Logačanov v partizane in ustanovitve Logaškega bataljona. Po štiridesetih letih od ustanovitve Logaške partizanske čete v Žibršah razmišljamo o izročilih njenega delovanja, ki imajo pomen tudi za današnji trenutek, za našo zapleteno in protislovij polno vsakdanjost. Maloštevilna Logaška partizanska četica je za prebivalce Logatca in okolice v prelomnih trenutkih druge svetovne vojne pomenila ponos, samozavest in zaupanje v človeka. Navdajala jih je z vero in optimizmom v bodočnost kljub vsemu trpljenju, ki ga ni mogoče opisati z besedami. Prav neusahljiva vera v končno zmago, neupogljivost in ljubezen do domovine so najbolj odločilno prispevali k osvoboditvi in revolucionarni preobrazbi naše družbe. To pa so lastnosti, ki jih terja tudi današnji čas. Franc Dolenc KULTURNA KRONIKA o Pojo naj ljudje. - Na predvečer tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je ZKO Logatec organizirala 19. jun. 1982 dva koncerta: v Logatcu in v Hotedršici. V veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu so v logaškem koncertnem sporedu sodelovali domači moški zbor pod vodstvom Janeza Gostiše, moški zbor Integral iz Ljubljane in mešani zbor »Štefan Kovač« iz Murske Sobote pod vodstvom Tomaža Kuharja. Posebne pozornosti je bil deležen gostujoči zbor Prekmurja zaradi mešanega sestava pa tudi zaradi tehtnega in manj slišanega sporeda. Isti večer pa so v Hotedršici peli: domači zbor, ki ga vodi Matija Logar, mešani in ženski zbor »Triglav« iz Bukovice, ki ju vodi Jože Lovec in mešani zbor iz Dragomera pod vodstvom Jožeta Jesenovca. Taborsko vzdušje se je združilo s prijetnim gostiteljstvom Hotenjcev in Logačanov. Naslednjega dne so vsi zbori potrjevali svojo taborsko pripadnost pevstvu v Šentvidu na osrednji prireditvi. Tu je bil letos Logaški pevski zbor 10-letni jubilant in prejel za to spominsko plaketo. Janez Gostiša pa je več tisoč pevcem veličastno oddirigiral Bučarjevo pesem - Tam, kjer pisana so polja. Šentjernej 82. - Na letošnjem enajstem šentjernejskem srečanju je sodelovalo kar 40 oktetov. Logaški oktet je na predvečer nastopil v Gradcu v Beli Krajini v skupnem koncertu še z okteti: LIO iz Oplotnice, PLANIKA iz Turniš-ča in mešanim oktetom LOKVANJ iz Vojnika. Na sklepni prireditvi v Šentjerneju je Logaški oktet nastopil kot jubilant in prejel za 10-letno zvestobo »zlatega petelina«. Složno so okteti v skupnem nastopu počastili spomin na 100-letnico rojstva Franceta Marolta in za to priložnost odpeli šestero pesmi iz bogate skladateljeve zakladnice. Pevski večer v Ljutomeru. - Zveza kulturnih organizacij in zveza borcev NOV sta organizirala koncert v počastitev dneva borca 2. julija v kulturnem domu v Ljutomeru. Koncertni program so sestavili: Ljutomerski, Ptujski in Logaški oktet. Za Logačane je bila to prva priložnost, da so se predstavili hvaležnim prekmurskim poslušalcem. Hkrati je bil koncert za Logaški oktet povratno srečanje z Ljutomerskim oktetom Ponovno med pobratenimi Repencl. - Že spomladi letos ob slavnostnem pobratenju med občinama Repentabor in Logatec je bil povabljen Logaški oktet, naj bi v začetku julija koncentiral v Kraškem domu v Repentab-ru Oktet se je povabilu odzval. Celovečerni koncert, v katerem je oktet nastopil s svojimi uspešnicami, je organiziralo repensko kulturno društvo in županstvo. V idiličnem dvorišču muzejsko obnovljene stare kraške hiše -Kraški dom - »je presenetila pesem številne poslušalce«, kakor piše Primorski dnevnik, ki v zajetnem članku ne štedi s pohvalami na račun okteta. Poleg repenskega župana dr. Pavla Colje se je koncerta udeležil tudi logaški »župan« Rudi Lipovec. V pozdravnih besedah predstavnice kulturnega društva pa je izzvenela želja po trajnem kulturnem sodelovanju, ki naj vse bolj krepi enotno slovensko zavest, dasi v dveh življenjskih okoljih. Zbori treh dežel. - Letos 11. julija se je zvrstilo že sedmo srečanje zamejskih in domačih pevskih zborov v Brjah na Vipavskem; to pot je pelo kar osem zborov. Tržaško deželo sta zastopala mešana zbora iz Bazovice in Doberdoba, Korošce sta predstavljala tamburaški orkester iz Šentjanža v Rožu in vokalni kvintet iz Slovenjega Plajberka, s tostran meje pa so nastopili mešani zbor iz Renč in Šempasa, moški zbor iz Branika in že tretjič zapored tudi moški pevski zbor iz Dolnjega Logatca. Ob koncu je skupne zborovske pesmi pospremil pihalni orkester iz Vogrskega. Z organizacijske plati je treba poudariti, da sodeluje v pripravah za srečanje zborov družno vsa vas, zato je tudi vsakoletno srečanje pevskih zborov resnično praznik kraja in ljudi, ki si izpisujejo za geslo srečanj: »Pesem, ki poje v nas, lepih želja je glas « Pesem brez meja. - V Ronchisu blizu italijanskega Tržiča še diha slovenstvo: nekaj iz tradicije, nekaj iz tesnega kulturnega sodelovanja s slovenskimi društvi onstran in tostran meja, nekaj je pa tudi takih, ki je ohranilo celovito slovensko prvobitnost in jih sicer močna raznarodovalna preteklost ni pregnetla. Tod so doma dobrodušni Furlani, ki s svojo retoromansko narodno zavestjo kljubujejo italijanskemu nacionalizmu z ramo ob rami s sloven- Filmski spored za september italijansko zah. nemški pustolovski PREKLETSTVO ČRNEGA RUBINA, režija M. R. Kbhler, glavne vloge T. Ad-ler, P. Carsten jugoslovanska komedija FANT, KI OBETA, r. M. Radivo-jevič, gl. vi. A. Berček, M. Zupančič, R. Marković, B. Ži-vojinović grška rkinimalka ZAROTA OKROG NAFTE, A. Kalia, gl- vi. L. Daniels, H. Nathanel, A. John ameriški vojni ZORA V DEŽELI ZULU, r. D. Hickox, gl. 4 B. Lancaster, P" OToole, J. Mills, S. Ward ameriška komedija VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI 0 SEKSU, r. W. Allen, gl. vi. W. Allen, B. Revnolds, J. Car- radine, L. Redgrave slovenski mladinski UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA, J. Kavčič, gl. vi. M. Petrovčič, M. Vrenko, T. Šubic, M-Gregorač, J. Hočevar, J. Avbelj, B. Juh (predstava ob 17-uri!) hongkonški pustolovski KANTONSKI KUNG FU, r. L Chao, gl. vi. L. J. Ren, G. Fei (predstava ob 20.15) slovenski mladinski UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA - svečana premiera s predstavitvijo ustvarjal' cev filma italijanski pustolovski ŠERIF IZ VESOLJA, r. M. Lupo, gl vi. Bud Spencer in Cary Guffey italijanska erotična komedija PLAČANI LJUBIMEC, r. P F. Campanile, gl. vi. F. Bucci, L. Polito, P. Caruso zahodnonemški pustolovski MLADI TIGRI IZ HONG-KONGA, r. R. H. Taschner, gl. vl. R. Wood, V. Vindle ameriški vvestern DVA SUPERBANDITA, r. R. Lester, gl vl. W. Cat, T. Beringer italijanska erotična komedija ŽENA NA DOPUSTU, LJUBICA V MESTU, r. S. Martino, gl. vl. E. Fenech, B Bouchet ameriški pustolovski NESREČA NA PROGI 401, r. B-Shear, gl. vl. W. Shatner, L. Gary, E. Albert 4- 5. 10.-12. 11.-12. 14. 14. 15. 17.-19. 18.-19. 21 24-26 25-26 28 skimi sorojaki. Tudi pojo radi Furlani, njihova narodna glasba je v marš' celo enaka naši, motivi se celo prepletajo, kakor se prepleta prijateljs' željami po pristnem in iskrenem sodoživljanju vsega, kar prinaša življeg tovrstnih nagibov je bil tudi letos sredi avgusta povabljen Logaški oktel^ je sodeloval na zaključnem delu tradicionalnih avgustovskih priredita* koncertu, ki mu je prisostvovalo več kot 500 ljudi, so poleg domačega šanega zbora »Giuseppe Verdi« in Logaškega okteta sodelovali še pe* Mirna, ki so pobrateni z domačini. , Slovenska pesem - narodna in umetna, je odmevala v poletno not,^ pletala se je s furlansko zborovsko pesmijo in osvajala poslušalce, ki s0^, jeni dobrega koncertnega petja Morda so tudi logaški pevci ta peli vgraditi drobcen kamenček sreče med ljudi različnih govoric in en src- J Prepevanje v podzemlju notranjske lepotice. - V nedeljo, 15. a' so' logaška dekleta pričarala v koncertni dvorani Postojnske jame nePj ben pevski dogodek. Dekliški pevski zbor, ki deluje v okviru Društva n' . glasbenikov iz Logatca in pod vodstvom zborovodje Zdravka NovakaJ^i kazal, da se s požrtvovalnostjo in rednim obiskovanjem pevskih vaj ^ marsikaj doseže. Spored je izbral Zdravko Novak po zelo posrečene'11 ,» ču: od slovenske narodne pesmi, prek Gallusa, črnskega duhovnega » Vse11 oživljanja, do klasikov zborovskega petja in sodobnih skladateljev set prijavljenih pesmi so dekleta odpela z lepimi glasovi in odgovori' | nosom do petja. Veličastni jamski oboki so odzvanjali od dekliških gr da je dalo okolje še svečanejši prizvok. J Koncert je jedrnato in v več jezikih povezoval svetovno znani jaj^ raziskovalec prof. dr. France Habe. Njegova šegavo obarvana sprem1! beseda pa je dala kulturnemu dogodku v Postojnski jami dokončni «[ Jane*