P««»mezna številk* EMt l- !JU**iJANI. sreda, dne 20. oktobra 1926. LETO 'J??. platana t enniTun ŠTEV. 236 c L: ::4s**a v sak dali opokJm, ttrumU n®deije ia prascik*- Ssaa^aa naročnica: V Ljubljani ta po poiti; Din 20'--, inoMSUrtro Din 30"- _J Kiodvksea mMKn list. UREDNIŠTVO: O *0*OI GREGORČIČEVA ULICA STBV. 18. TELEFOH STBV. M2. VMIAVnSTVOt KOSGRESHI TRG STBV. S. Rokopisi m n« v ra; h jo. — Oglasi po tarif* Piamcato vpraSan^em naj se priloži mamk« j sa odgovor. > Račan pri potoem tek. urada štev. 13.®® J | l t m*ži§ Klic po prosti trgovini. Položaj se s Pašičevem orihodom ni izpremenil. Vedno močnejši postaja klic zapadno in centralno evropskih velekapitalistov, da treba•'odpraviti razne zaščitne carine m c)a mora postati vsa Evropa eno ca-Tnisko področje. In ravno danes izide manifest najuplivnejših gospodarskih P°liti'kov sveta, da treba v vsej Evropi Cl’m 'Preje uvesti svobodno trgovino. No- ben bodi e8a dvoma >ni, da bo ta klic po svo-3ni trgovini vedno .močnejši in da bo opda že v kratkem prodrl, ker ne sa-swawtoriteta prvih svetovnih gospodar-l1 ■''trok(iviijak(;v, temveč se bolj Žana bilanca razdejanj svetovne vojne govori preme >goeno iza zmago tega načela. lu .zato moramo tudi mi danes- računati s tem, da bodo v doglednem ea.--.-ii padle zaščitne carine in da bo neusmiljeno propadla vsaka industrija in vsa-trgovina, ki ne 'bo sposobna medna-l-dine tekme in ki ne bo dovolj finančno Podprta. danes naša industrija tekmo z 'Padno evropsko industrijo, vzdržala, ni a|V»o mnogo upanja. Nekatere posa-n>e®n0 industrije se še smejo udajati ta-1'im nadain, velika večina pa na to ne ■s,ile upati. Teda vse drugačno bi moglo biti stanje, če bi se v povojnih letih drugače delalo, kakor pa se je. Povojna doba je bila d c ha najvišje konjukture in je že -varil, kdor računa na to, da bi Pašič napravljal kake zmešnjave. Po Pašičevih besedah v Zagrebu, misli Užuuovičeva vlada, da bo Pašič deloval za stabilizacijo vlade. Vsi glasovi o kakem ruša-;; nju vlade po g. Pašiču so samo izraz •raznih nad nekaterih opoziciona-lcev. — Pašič se bo seveda poučil o splošnem položaju in o razmerah v klubu ter bo čez kakih 10 dni začel »sodelovati v pio-1 Miki. Zato se bo važno vprašanje konstituiranja skupščine rešilo popolnoma ■priproisto brez vseh trzavic. bo v državi dobro, kakor je bilo tudi dozdaj. Dovolite, da bom kratek, ker sem toliko razburjen, da vam sedaj ne morem več govoriti.« Rekli so nato Pašiču, naj gre v hišo, •toda on je še naprej pozdravljal Beograjčane _ in radikale ter jih prosil, naj mu ostanejo zvesti do konca življenja. Nato pa se je Pašič le umaknil v liišo. Po dolgem ploskanju se je množica ljudstva razšla, par prijateljev pa je še ostalo pri Pašiču v razgovoru. Nikola Pašič dospel v Beograd. 11 a jug in pri tem je bila oprta slo-iodustrija in trgovina na tako inotnp denarne zavede, kakor jih druge r^iine niso imele. 1 da brezvestno partizanstvo je ubilo najprej moč naših denarnih zavodov, s ioni zapravilo nacionalizacijo starih industrij in ubilo celo.vrsto novih podjetij- Na, stotine in stotine milijonov slo venskega denarja je to brezvestno par-UniCll°’, kakjr dajii preveliko mn: .)e,in oddaja slovenskega pre- ,' 1 ‘?>i’iHlvi zamenjave 'kron že za ,i uničila gospodarsko moč Slovenije. Od vse lepe konjukture povojne dobe W ostale tako samo razvaline in na teh razvalinah nas sreča zapoved svetovnega kapitala, da morajo carinske 'meje pasti in da morata njegova industrija in trgovina dobiti prosto pot tudi k nam. Bomo so sicer s- opli Še nekaj let tej zapovedi upirati, ‘leti' po nekaj letih bo volja svetovnega kapitala uveljavljena 4» »svobojenju (postanemo le kolo-■/(l (j(j^ tte bomo takoj zagrabili oberoč s-tvo n-i 'U Ustavili vse naše gospoda r-kos iU(j. 0 veliko podlago, da bomo nia ;e s''°bodni trgovini. Vsaj načelo-zaeul°. ■ 1Ul tr^ov*lia pndobietv, to-odrasl" 'la^ Ml' trgovini še nismo *nu»n Zilradi pravilnosti kake ideje ne .o upropastiti svoje gospodarske samostojnosti. Moramo zato poskrbeti, da leta zaščitne carine popolnoma1 izrabimo in da se pi ipi avimo za tekmo in da se obvarujemo pred usodo kolonije. || Danes je najpripravnejši čas, da po-, ^vimo vse svoje gospodarstvo na so-jf§§fed,< dlago. Zakaj polomi bank, ki stern^V1 ja »i o pomenijo polom vsega si-kenča],’11 £nih UlKli' kl so ^rivi, (*a ie ba X., 4 vWoko koujukturna povojna do--C’e ,|‘ls absolutno deficit no. 'ahko ^.llllUldil"o danes trenotek, potem ^akaj .^^linio vsako nadaljno borbo, ^avorl 1-P'dje, ki so uničili naš prvi dohr ° ^^azali, da so pripravljeni 1(1 plačilo ubiti tudi naš drugi z.a- Beograd, ‘20. oktobra. Sinoči je z zamudo več ko eno uro ob pol lt. prispel v Beograd vlak, s katerim se je pripeljal Nikola Pašič. Na postaji se je Še pred f). uro zbralo veliko število Pašičevih prijateljev. Od ministrov sta bila tam dr, Simonovič in. dr. Slavko Miletič, dalje pa tudi bivši minister Krsta Miletič. Prisotno je bilo vse predsedstvo radikalskega poslanskega, kluba in večina radikalnih poslancev. Ko je vlak privozil v postajo, je bilo na peronu preko 1000 ljudi, ki so klicali: Živijo Pašič, živel naš sivolasi voditelj! — Pašič je še nekaj trenutkov počakal v svojem vagonu, kamor so ga prišli pozdravit Kojič, dr. Slavko in Krsta Miletič, dr. Laza Markovič in še nekateri njegovi prijatelji. Po kratkem razgovoru je Pašič počasi po stopnicah stopil iz vag< na. Predsedništvo radikalskega kluba je imelo namen, Pašiča na naslanjaču nesti iz vagona, vendar se to ni dalo napraviti. Velikemu naporu orožnikov in Pašičevih prijateljev se je posrečilo narediti okrog Pašiča ozek krog, kjer se jo mogel k.rotati. Ves ta čas. so se culi klici: Živijo Pašič! Živijo vodja srbskega naroda! Bobičevei so klicali: Dol s štre- berji! — Pašič je odhajal s perona in podajal na levo in desno roko v pozdrav. Potem se je nekaj zamudil v pisarni dežurnega uradnika na kolodvoru, da se je malo oddahnil. Za tem je pa odšel na ulico. Ves prostor pred železniško postajo jo bil prenapolnjen s Pašičevimi pristaši. Avto je bil obkoljen, tako da Pašič ni mogel vanj. Tu je Pašiča s krajšim nagovorom pozdravil Še padi o, bivši šef kabineta v poljedelskem ministrstvu. Rekel je: Sivi naš vodja! Beograd te pozdravlja! Srčno Te pričakuje Tvoj Beograd kot ; voditelja domovine. Živijo Pašič, živijo j vi dja radikalne stranke! Končno je Pašič s svojo gospo vstopil ( v avto, ki se je prav polagoma ril skozi j množice ljudstva proti Pašičevem stan o- j vanju. Tako, so Pašiča njegovi pristasi i lahko spremljali do Miloša Velikega kjei se je avto /, večjo brzino o<3 naprej. Navzlic temu se je oddvojila neka skupina in šla naprej, da priredi Pašiču še pred njegovo hišo manifestacije. Pašič ni nikjer govoril. Samo v razgovoru s prijatelji je večkrat dejal: Dobre? je. vse bo dobro! Raztovarjali se bomo, ko se malo odpočijem.« Nekaj novinarjev in. radikalnih poslancev je Šlo Pašiču do Zemuna naproti. Pred hišo je Pašič sprejel nekatere novinarje in se z njimi pozdravil. Rekel jim je: Glejte gospodje, prihajam in dobro se počutim. Te dni se bomo še videli in bomo govorili o tem in onem.« Pašič je nato stopil k vratom, toda prišli so zopet nekateri radikali in mu poljubovali roke. Potem so prišli še ministri in poslanci in se pozdravili s Pašičem. Brž se je zopet nabrala množica ljudstva, ki je pred Pašičevim domom začela ploskati in vzklikati. Nato se je Pašič pojavil na balkonu, obkrožen od ministrov in poslancev. Tedaj je iz občinstva začel pozdravljati Pašiča poslanec Milutin Dra-govic, govoreč mu: Čeprav so držali tajen Vaš prihod v Beograd, vendar je šlo od ust do ust, da pridete. Zato je ta narod, ki Vas ceni in spoštuje, prišel da Vas pozdravi. To je najboljši dokaz, da stoji narod za Vami, da Vas ni mogel in da Vas tudi ne bo izdal. Pašič je očitno ginjen s klobukom v r,ki pozdravljal prisotne z besedami: Bratje, navdušen sem in ginjen. Ne moreni mnogo govoriti, ker sem malo prehlajen in. od poti utrujen. Prosim, da mi oprostile. Nato so se culi klici: Upravičeno! Živijo baja, živijo naš predsednik vlade! — Pašič je za temi zopet spregovoril: Prosim vas. da sprejmete mojo zahvalo, ker ste. se potrudili. da me počakate in me -pozdravite. Milo mi je. ko vidim, da me moj narod ne pozablja in da je z menoj. Za človeka, ki je vse življenje delal za narod, je največje zadoščenje, če se ga narod vedno -spominja. Trudil se bom, kolikor bom mogel, tudi naprej, če ne IV.inčo, pa vsaj tako, da s svojini sve*- b ’n pomagam, da se stvari urede in da »TO ČU DA VIDIM.« Beograd, 20. okt. Urednik Pravde-, ki je odšel do Stare Pazove Pašiču nasproti, je na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o politični situaciji, dobil odgovor: »Razgovarjal se bom sedaj s svojimi prijatelji in se bom pri njih in-loii.niral. Bomo že videli, kako bo. Po-| glejte, danes je prišel v Zagrebu g. Ra-i dič na kolodvor in me pozdravil. Na vprašanje, ali je zadovoljen z zadnjo re-j šitvijo krize, je Pašič odvrnil: Znaš, \ to ču da vidim!« j Stanovanjski zakon sprejet. Beograd, 20. oktobra. Včeraj popoldne i ob 4. se je nadaljevala seja narodne l skupščine. Po opravljenih formalnostih j je prvi govoril zemljoradniški poslanec ; Dimitrije Vujič o gradbi stanovanj. De-j mokratski poslanec Miovič je ostro kri-1 tiziral ministrov ekspoze in načrt zakona o stanovanjih. Radičevec dr. Gjuro Basa-riček je branil vladni zakonski načrt. Predsednik je hotel nato dati načrt na glasovanje, toda opozicija se je temu pro-tivila. Kljub temu se je glasovalo ter je bil zakon v načelu sprejet s 124 glasovi proti .37. Prešlo se je nato v podrobno razpravo. Tu je prvi govoril sam. demokrat Vilder, ki je precej dolgo kritiziral posamezne določbe stanovanjskega zakona. Nato je povzel besedo trgovinski minister di. Krajač, ki je polemiziral z Vil-derjem. Nato se je zakon sprejel od člena do člena. Predsednik dr. Subotič je svoj zaključni govor držal med velikim hrupom. Ko je bil zakon o stanovanjih sprejet, je odredil predsednik, da se prečita kraljev ukaz, s katerim se zaključuje sedanje zasedanje in se novo sklicuje za danes ob 9. dopoldne. Vsi poslanci so pri čitanju ukaza vstali in stoječe poslušali, na koncu za zaklicali: Živijo kialj Aleksander L!« Nato je bila seja zaključena. vod na povelje tujega kapitala. In nobenega dvoma ni, da ima tuji kapital v njih vedno zveste pomagače, samo če hoče. Manifest za svobodno trgovstvo pomeni /a nas . klic po absolutno solidnem gospodarstvu. Kakor bi moralo biti sn-moposebi jasno, da vzdržimo tekmo samo tedaj, če je naše gospodarstvo solidno, tako pa je danes žali bog resnica, da smo se tako zelo izneverili načelom so- SS*K!!KV>'tH iidnosti, da se tudi krivci največjih po-bnnov nimajo bati odgovornosti. \ takih razmerah pomeni klic sve-b viiega kapitala po odpravi carinskih mei našo gospodarsko smrt in hitro Jl() ta nastopila, če niti sedaj merodajni krogi ne bodo hoteli razumeti, da je solidnost v vsakem oziru temelj dobrega ■' 1’ dur-tva in podlaga za tekmo z dru- gimi. BOJ ZA NOVO PREDSEDSTVO SKUPŠČINE. Beograd, 20. okt. Sinoči je imel radi-kalski klub sejo, na kateri je razpravljal o kandidaturah za skupščinsko predsedstvo. Po razpoloženju, ki je danes vladalo v vrstah radikalskih poslancev, bi imel biti za predsednika skupščine znova kandidiran Marko Trifkovic, če sam na to pristane, drugače pa bi bila zagotovljena izvolitev dr. Milana Srski-oa. Radikalski klub bo pristal tudi na to. da postane prvi podpredsednik dr. Pasarič. V vrstah HSS govore, da je Pa-saričeva kandidatura najresnejša. STARO PREDSEDSTVO SKUPŠČINE ' OSTANE. Beograd, 20. okt. Na seji radikalnega kluba je bilo sklenjeno, da ostanejo vsi radikalni poslanci v predsedstvu skupščine isti kot doslej. Tudi pri HSS se ne bo nič spremenilo. Pač pa bo v finančnem odboru na mesto dr. Kežniana izvoljen dr. Basariček. SLS bo /p rej k on e danes pomnila zahtevo, da dobi ona podpredsedniško mesto v skupščini. Ko ni bilo gerentov na magistratu .. . prihodnjih letih Kadar bo zgodovinar v pisal zgodovino povojne Ljubljane in njenih skrbi, se ho ustavil tudi ob zidu pred šent-pe tersko vojašnico in zapisal siavek: Ko so odšli gerenti z ljubljanskega magistrata in ko je prišel vladni komisar, Sedaj se je začela energična in pozitivna akcija za detožirance in Ljubljana ije bila rešena sramotne slike, ko so morali ljudje lik pred zimo stanovati v šotorih. In ko bo zgodovinar v zvezi z vprašanjem deložirancev poročal o stanovanjski mteeriji povojne Ljubljane, bo moral zapisati tudi stavek, da se je v Ljubljani začela racionalna in dobro premišljena akcija za odpravo te mizerije šele, ko so odšli gerenti in je prišel na njih mesio vladni komisar, kot •predhodnik vpoatavoljene ljubljanske občinske avtonomije. V pondeljek se je namreč vršila na ljubljanskem magistratu po treh mesecih zopet enkrat gremialna seja. Predsedoval ji je vladni komisar g. Mencinger, ki je na tej ■seji 'povedal tudi svoj načrt, kako rešiti stanovanjsko krizo v Ljubljani. Najprej je podal kratek pregled o delu, ki ga je mestna občina za omiljenje stanovanjske bede že izvršila. Poudaril je, da je danes denar 'mnogo predrag, da b*i občina smela graditi s posojili. Ker občina poleg leg ! ne sme zahtevati tako visokih najemnin ko zasebniki, postane obreislovanje in amortizacija posojil tako draga, da presega finančno moč občin. Ta posojila gredo že sedaj v talko višino, da ne more občina sprejeti še novih sličnih posojil. Enako je znaik slabe finančne politike, če prevzema občina jamstvo za večmilijonska posojila za razne stavbne zadruge. Taka jamstva so preveč tvegana in jih zalo ni priporočati. Država za omiljenje stanovanjske krize ni dceedaj še nič storila in na njeno pomoč se tudi ni preveč zanašati. Stanovanjska kriza se da rešiti le s sodelovanjem vsega prebivalstva, Id je tudi interesirano na njegovi rešitvi. Ljubljana si je že večkrat uspešno pomagala s posojili v obliki obligacij in to sredstvo naj bi se uporabilo tudi pri reševanju stanovanjske bede. Mestna občina -bi kontrahiraJa posojilo potom obligacij in jamčila za 3 do 4 odstotne obresti. Posojilo ipa bi se vračalo na ta na- čin, da bi se vsako leto par obligacij izžrebalo in izplačalo. Obligacije bi morale dohiti tudi pupilamo varnost. To gotovo ne bi bilo težko doseči, ker bi mestna občina jamčila za obligacije z vsem svojim premoženjem in vBo svojo davčno močjo. Denar v obligacijah bi bil zato dobro naložen in vložniki bi 'biti sigurni, da je njih denar aibsolutno varen. Stanovanjski urad je pozval 130 večjih podjetij, ki so zaveaana po stanovanjskem zakonu graditi. Vsa podjetja, so na podlagi svojih bilanc dokazala, da jim je to nemogoče, večina od njih pa je pripravljena se tej obveznosti odkupi, če bi imeli garancijo, da bo njih denar plodonosno naloženi. Z obligacijami bi dobili to garancijo Jn zato je računali, da bi se obligacij poslužili. Pa tudi vsi drugi sloji prebivalstva bi tako akcijo sigiuyno podo-trebna svobode, kot sedaj in nikdar ni bilo več omejevanja svobodne trgovine, kot sedaj. Razpust velikih političnih enot v Evropi je bil težek udarec za mednarodno trgovino. Nove meje so imele za posledico nove posebne koncesije, tarife in prepovedi, ki so se izkazale lastnim državam za škodljive. Za visokimi carinskimi zidovi se je osnovala brez resničnih gospodarskih nujnosti, lokalna industrija. Železniške tarife povzročajo drag in težaven tranzitni promet in tovorni transport. To je imelo za posledico umetno draginjo. Nazadovala je produkcija, krediti »o se skrčili in zmanjšat se je tudi denarni obtok. Mnoge države so se vsled napačnih idej izpostavile nevarnosti in se niso brigale za skupne interese vsega sveta. Ne pride do ozdravljenja v Evropi, dokler niso politiki vseh držav prepričam, da trgovina ni vojna, nego le izmenjava. Ze so tu znamenja, da prihajajo vse države do tega spoznanja. V teni smislu delata tudi /fve&a narodov in Mednarodna trgovska zbornica, da se omeji na minimum carinske tarife in olajša promet potnikov in blaga. Izkušnja uči, da je .odstranitev vseh gospodarskih ovir najboljše zdravilo proti stagnaciji trgovine. Uvedba trgovinske svobode vsebuje najboljšo možnost, kako vzpostavili trgovino in kredit po vsem svetu. Ta manifest iso podpisali zastopniki Av- posledica svetovne vojne. Da se le posledice odstranijo, je najprej potrebno, da se stabilizirajo valute onih držav, kjer še niso stabilizirane. Obsojajo vse ekstremi lete mnogih carinskih siistemov in ,so proti pjcetaravairjfu pro-1 ekci Oil V7.IUH. 'NaglllSaijo .potrebo iaapo«ta'viVve mednarodne iamenjaive dela, kreditov in blaga. Francoskemu stališču so se pridružili nemški, angleški, nizozemski in madjarski zastopniki. Italijanski zastopniki se pridružujejo misli, ki je narekovala gornji manifest, vendar smatrajo, da ni umestna zgolj kritika prevelikih carinskih tarif, nego tudi kritika številnih drugih oblik direktnega ali indirektnega protekcionizma s sredstvi različnega postopanja in piednosti, umetnimi subvencijami in omejevanjem priseljevanja. Italijanskemu stališču so se pridružili še norveški, poljski, rumunski, švedski in švicarski zastopniki ter zastopniki Združenih držav. Manifest se smatra za napoved svetovnega »oispodarskega kongresa, katerega pripravljalni odbor se snide dne 15. novembra v Ženevi. Kongres se bo bavil z odpravo evropskih carin. Politične vesti. = Včerajšnja dopoldanska seja nar: uae skupščine je bita posvečena diskusiji o stanovanjskem zakonu. i’o dovršenih loimalno-stiii je prečiial posl. Unjatič načrt stanovanjskega zakona, nakar je branil načrt miuiaier /•a socialno politiko Simonovič. UovjiiI je | o težkiu posledicah vojne, ki je povzročila j tudi stanovanjsko krizo. Priznal je, da je vla- i da do danes zelo malo storila za omiljenje j stanovanjske bede. Treba pač gradu i. ivli-nisier Simonovič je imel celo pogum, da je govoril o stanovanjskem zakonu in nastopil pio.i govoiu ministra Simonoviča, ulaso-val bo proti. — Nato je na široko go-giovoril o veliki gradbeni akciji dunajske občine im ni čutil, kako je s teni cfcuodil vlado in samega sebe. Nato je minister oi-monoMč povedal, da ima vlada pripravljenih ze i- milijonov dinarjev za gradoo stanovanjskih hiš in da razpolaga socialno nu-iiistiisivo s 30 milijoni dinarjev z« brezposelne delavce in da bi se det te vsote mogel uporabni tudi za stanovanjsko akcijo Novi nacii stanovanjskega zakona je dober ker bo povzročil pocenitev noviu in podražitev starin stanovanj ter tako ustvaril sredn o najemnino. Govor ministra Simonoviča 'it bil posebno prepričevalen. Dr. Gosar je'nato govoril o stanovanjskem zakonu in ie pohvalil govor Simonoviča, kar je vabudilo precejšnjo senzacijo. Nato je na široko govorit proti načrtu esdeesanski poslanec De-nielrovič. Če bi govoril Deineirovič tako tedaj, ko je bila njegova stranka v vladi, bi : dejali, vsa časi njemu. Tako pa je sodba druga in njegove besede o nesposobni vladi se z vso pravico nanašajo tudi na vlado i r. = Novi proračun bo za dve milijardi manjši. Na Ajd n ji seji ministrskega sveta je poročal tia:*ni minister dr. Perič zelo o,o-širno o novem proračunu, ki mora biti na vsak način vsaj za 2 milijardi manjši. Zato nioirjo vsa ministrstva reducirati svoje izdatke od 10 do 15, nekatera celo do 20 od- , istotkov. Predvsem pa je treba, da se do- i hod ki posameznih ministrstev pravilno na- i vedejo, da me bo sličnih razočaranj ko letos. ; Tako ni dalo ministrstvo za šume in rude , onih dohodkov, kakor so bili pronvčunjeni, i Enako je silno razočaralo železniško mini- j sliistvo, kjer so bili dohodki za 500 do 000 milijonov manjši od proračunjenih. Pa tudi i izdatki morajo hiti pravilno navedeni. Tako ! so bili izdatki za pokojnine proračunjeni s 490 milijoni dinarjev, v resnici pa iso za 120 milijonov večji. Dr. Perič je prosil ministre, iia mu do petka vrnejo pregledane proračune, tla bo potem mogel iti proračun v tisk. Badič o vstopu SLS v vlada. O vstopu Zadnja pot A Senekoviča Včeraj popoldne so spremili sorodniki in pisatelji na zadnji poti pokojnega predsednika CIM D Andreja Senekoviča. Pogreb, ki so se ga udeležili najodličnejši reprezentanti ua-.e javnosti, je pokazal, da znamo še ceni,, nesebičnost m požrtvovalnost v narodnem^ deki. lastnosti, ki jih je pokojni Senekovič .posedoval v tako obilni meri' Ob pol I. uri popoldne so pogrebci prenesli krsto - pokojnikovim truplom i,z hiše žalosti v Janežičevi ulici na Pnulah, na mrtvaški voz. Ob tej priliki je spregovoril pokojnikov največji prijatelj in soborec za narodno stvar, blagajnik CMD g. notar Hudovernik sledeče besede v slovo pokojniku: In zdaj še ti Andrej Senekovič! Po truda in lnukepolnem življenju, prepojenem z ljubeznijo do svojcev in slovenskega naroda, si nastopil svojo zadnjo pot. Na tej poti Te spremljamo svojci, Tvoji prijatelji, častilci, Ciril Metodarji in dolga vrsta Tvojih nekdanjih hvaležnih učencev. Ko si stopil v areno življenja, si se posvetil delu in vzgoji mladine. Bil si nesebičen, bil si celo preskromen. Nikdar nisi hrepenel po mamonu, po bogastvu in nikdar nisi .zavidal tistih- katerim veljajo tudi danes Prešernove besede: Videl povsod si, kak iščejo dnarje. Kak se le vklanjajo zlafmi bogu. Kje bratoljublja si videl oltarje? nit si idealen patriot pristnega slovenskega kova, vse na Tebi je bilo pristno slovensko: tako Tvoj kremenit značaj, Tvoje plemenito srce. Tvoje rodoljub je. Tvoje geslo je bi/lo: Sveto služimo sveti domovini! Ko pa je že dni Tvojih lepša polovica minula, si siopil na čelo družbi sv. Cirila in Metoda, oklenil si se je i idealno ljubeznijo, posvetil si ji vse svoje sile. Najbolj ipa je bila deležna Tvoje globoke ljubezni nalšijU* mladina, katero je bolel ugrabiti našemu rodu oholi tujec. Pod Tvojim skoraj dvajsetletnim bi- strijo, Bel Zastopn Danske in Češkoslovaške. Francije so dodali manifestu Kratke ve^sti. !{unionska kraljica Marija je prišla v Ameriko, kjer je bila sprejeta z velikimi častmi Vojne operacije v Maroku so končane in francoska vojska se vrne okoli -0. t. m. v Francijo. \Vindisehgratz in Sadossj bosta po poročilih madjarskih listov za božič arnnestirana. stvotn .družba napredovala od dne do ' hitela od lavorike do lavorike ter P8?6,, na višek svoje veličine. Meceni so se javlja ’ šole so rastle iz tal, narodno navdušenje j raslo, čutili smo, da smo, in se zavedali, na nas ne zatre nobena sila. ^ Povsod sl navduševa-l množice za obrambno delo, povsod si bil prvi med prvimi, Ti idealni borec za naše pravice. Ti nisi padel kot navadni vojak, ko je kruta smrt zahtevala svoj tribut, padel si kot junak in zmagovit vojskovodja, ki je do svojega aadnjega vzdiha v svoji desnici držal v.isoko prapor naše družbe. Pod tem praporom so se zbirali ■ Tvoji vojaki, kadar je bilo treba nastopiti SLS v vlado se je Radič izrazil v pondeljek j ,otj sovragom naše krvi in našega rodu. tako: »Vse je dobro. Dosežen je popoten j lMj ,ki 9„io izgubili s Teboj svojega vod-sporazum. Slovenci pridejo takoj v vlado. ! V protokolu sporaizuma z radikali je, da j more tretji v vlado koalicije samo po pred- j lioklnem t«p orat&tiinu med radikali in liStS. 1 'To )e seda,j izvršeno. Neikuj ne govora tiHdl L o nekem nezadovoljstvu med radikali, toda j v kolikor to nezadovoljstvo obstoji, se tiče j le posameznih oseb, ki so v vladi. Kdo bo j od radikalov v vladi, to. ima rešili samo j radikalni klub.< - Ameriški bankir proti plačilu dolgov. Bankir La.meni, ki pripada Morganovim bankam je imel na neki skupščini newyoršikega univerzitetnega dijaštva govor, v katerem se ........ Izjavit plačati ropa dvaiHKivajsei uuiijaru umatje« Ameriki, to je deželi, ki ima že v svoji posesti polovico denarja vsega sveta. —. Mussolini o iiottunskili konvencijah. Mussolini je sprejel prejšnji teden sotrudni-ka beograjskega . Vremena- St.. Krakova, naipram kateremu je izrazil tudi svoje mišljenje o net tu inskih konvencijah: »Smatram najprej tla so nettunsike konvencije enaOco koristne, ekonomsko in politično,, tako kra-i tievimi Srboiv, Hrvatov in Slovencev, kakor 1 tudi kraljevini Italiji, drugo, z zakasnitvijo 1 ratifikacije nettunskih konvencij se je ta-! kasnih, tudi priprava m sklep drugih spo-rir/uinov ki so posledica poklicnih sporazumov’ od februarja 1. 1924 naprej. Ko se z' ratifikacijo konvencij razčisti teren, tedaj moremo ponovno začeti z razgovori, kako in na kak način se morejo ojačiti odnosa ji med obema državama. V pričakovanju tega; , ni moje prijateljsko zadržanje do Jugosla-\ vije niti najinanje spremenjeno. Potrebno je- | da res prijateljsko in lojalno zadrža univerzitetnega mjasiva govoi, v tv■ občina ljubljanska komentar v katerem povdarjajo. da se sedanje nesigurno stanje in gospodarsko nered Narodne manjšine na Poljskem so sklenile da* ustanove poseben tiskovni oddelek, ki bo \ doda . v - , - ..................* "“i-; šin na Poljskem. • ° 1 IZ LJUBUANE V LONDON. (Dalje.) Piloti so izvrševali vse vaje na radio-povelje častnika, ki se je nahajal v svoji kabini na letališču. Vse je bilo tako brezhibno izvedeno, da se človek ni mogel kar načuditi. Zlasti so mi imponirale vzorne vaje 54 aeroplanov naenkrat. Zanimiva je bila tudi defilacija posameznih tipov aeroplanov in pa končno bombardirane nalašč za to napravljenega gradu v sredini letališča. K;iko neizmerno velika je bila množica ljudi, nam kaže to, da človek ni mogel več kot pol ure niti do postaje, ki je komaj pet minut oddaljena. Da si prišel na vlak, s i pa lahko čakal celo uro in še več. Toda kljub temu vse to brez vsakega prerivanja in najmanjšega incidenta. Naslednjo nedeljo dopoldne smo si ogledali \V e s 1 m i n s t e r s k o katedralo, sezidano v bizantinskem slogu. Začeli so zidati to cerkev že I. 1805, a povešena je bila šele 1910 in dokončana ni še i.mes Vpolnonia. Znamenita je po svojem visokem stolpu, raz katerega ima človek lep videli v tej cerkvi, je Posebnost ki mhu jv Vc«bi stolici — bila to, da so se na ha j« e “be. stolov nimajo v nobeni eea . sedilo onih pesmi, ki se I V 1 *--------, listi dan pojo pri maši. Organist samo orgija in komur se zljubi, poje za njim. , , . Nato jo zavijemo v Hyde Park, glavno zbirališče vseh Londončanov. To je velikanski park, ki zavzema površino 157 ha, oziroma še 92 ha več, če prištejemo zraven se držeči Kensington Oardens. Nekako po sredi llydt; Parka se nahaja jezero Serpentine, ki meri 19 ha. V tem jezeru je dovoljeno tudi ko-nanje med 5. in 7. uro zjutraj in res se nahaja v Londonu klub, kojega člani se morajo tako pozimi kot poleti okopati v tem jezeru. Okrog in okrog parka vodijo tri poti: prva je za avte, druga za jahače in tretja za pešce. Ljudje navadno ne sede po stolih, katere je treba plačati, ampak leže kar po travi, v 1,'nndonu je namreč dovoljeno, da sme človek ležati po travi prav po vseh parkih in teli ,,e 48 s površino 2084 ha. Seveda je pljuvanje po travi, kakor pljuvanje sploh, strogo /ubranjeno in kaznjivo s kaznijo dveh funtov (550 Din!), in res, nisem videl ves čas svojega bivanja v Angliji nikjer nobenega pljunka, dasi sem na to posebej pazil. To nam priča, da je možno tudi pri nas napraviti v tem oziru red. Naj se vrnem k obiskovalcem Hjdc Parka, ki je zlasti zanimiv v večernih urah, ,ko koncertira gardna godba, v sobotah popoldne in v nedeljah.ves dan. Ob teh časih je ves llyde Park polen ja v- j nili shodov ati nekakšnih pridig. Zborovanje j je tu namreč prosto in kadar se komu zlubi, . kar stopi ua poseben oder, ki nosi napis : onega, v čegar imenu govori in polno, poslu- ‘ šalcev ima naokoli. Kmalu se nasproti nje- j niu postavi protigovornik in krika je dovolj. Zborujejo pa tu in govorijo govorniki vseh j mogočih strank, zlasti pa so tu mnogi govorniki katoličanov in protestantov, ker sta obe borbeni stranki v Angliji. Drugje zopet vidiš krog ljudi obojega spola, kako na vse grlo prepevajo razne nabožne pesmi, tako, tla človek v resnici ne ve kje da je. Vsi poslušalci so popolnoma mirni in ni čaiti niti medklicev. Videl sem tu tudi zborovanja prostovoljnih policistov, kar jih je še ostalo, dokler stavka popolnoma ne preneha, lo ui pa nerazsvetljene izložbe še edino ispomiirja-jo 1111 še ne popolnoma dokončano stav beli in zeleni barvi ter Ciril Metodova družba v slovenskih mirod-nih barvah. Za vozom z venci in nirtvaškim vozom, v 'katerega je bilo vpreženo sest vrancev, so sledili najprej vozovi s sorodni-ki; nato pa zastopniki oblasti. Med drugimi smo opaziti gg. velikega župana tir. Bal tiča, vladnega mestnega komisarja dr. Mencingerja, korporativen odbor CMD z blagajnikom Hudovernikom, podpredsednico go. Franjo Tavčarjevo in predsedn. nad/, odbora dr. Ravniharjem, dalje številne člane CMD, kakor prvega predsednika CMD m gr. ToniO Zupana in častnega člana žtipnika Vrhovnika. Sprevoda so se udeležili prosvetni šef dr. Lončar, zastopnik univerze .prorektor tir. Pilamic, predsednik odvetniške zbornic*; dr. Marajon ter mnogoštevilni zastopniki raznih korporacij kakor Trgovske zbornice, Zveze industrijcev, števibiih uradov. Sokolstva in ostalih prosvetnih društev. Cestno asistenco ob krsti je tvorila straža častnikov in vojakov, pred krsto, pa je korakal oddelek vojakov. Sprevod so zaključile učenke šentjakobske šole. Ljubljansko občinstvo je pričakovalo v gostem špalirju sprevod, o katerem je bilo mnenja, da krene po glavnih ulioali. Sprevod pa je moral iti radi nekaterih ovir za '"''i-, dom preko Poljanske ceste irt šrntpetersR-i*- Okoli in okoli 11 vile Parka je par krasn ka rk Ija VVelingtona na koiv,u ^"^'"AVe-lingitonu. v./ivt;ii m vi tv-vi i n»'n i .» i ,, spomenikov, izmed katerih je nap ,(>(jS|av-ši oni ob llyde Park 9°'!L1 ''gotiko sever- neje tla v. Ahilov tup »•> {iardensa se pa Na južnem robu Ke?f'"Alberta (Albert Me-nahaja spomenik Prl i!ei))gHi izmed 100 Ion- »tssurfe« i» m *» - X „„ ,„eri 4 m ^ donskih spomenikov Uip princu (lum Mt-I\w I ,, -1« ... -- . u ga mostu do križišča Prisojna ulice m Mwn K e te ve je ceste, kjer so pevci I v slovo turobno »Bla«» . ; 'Je šentjakobski uemu v slovo i. , o. ~ ; - TOrtovene .Na pokopal.sčn .e .^ifk g Bar]ps y nuMHjo sen oakob^k^ ^ jiastno s , y ški oddelek pa zrak. POZIV! v lilui inw**iki za mestno občino , ,-aKfrnjeni v tajništvu Narodne » 1-fdne stranke, Wolfova ulica ter ^»1 'podod-Hnrih. Podpisani Mestni odbor NbS v Ljuh-tj-tni poživlja vse somišljenike, da se nemudoma zglase pri tajništvu ali pa pri svojih pododborih, da se prepričajo, da li so vpisani v volilnih imenikih in je li vpis pravilen. Volilni imeniki so nepopolno in pomanjkljivo sestavljeni. Zategadelj je dolžnost vsakogar, da se pobriga, ako je izpuščen, za svoj vpis, kajti po zavrSenem reklamacijskem postopanju je vsaka reklamacija izključena. Mestni odbor N RS v Ljubljani. L II * IIIUM nUUJilU) mn KAJ JR s SLOVENSKO AKADEMIJO ZNANOSTI L\ UMETNOSTI? Leto dni je že, odkar so bila končana vsa Pripravljalna Jela ze ustanovitev slovenske akademije znanosti in umetnosti, a njene ustanovitve še vedno nismo doživeli. »Najprej so ovirali njeno ustanovitev naši slovenski esdeesarji, ki menda 9m.atra3o za svojo najvišjo nalogo, da z raznimi polami ne uničujejo samo slovenskega gospodarstva, temveč da iudi na vsakem koraku ovna,o razvoj »lovenake kulture. Toda oviranje SDS je srečno premagano in sedaj leži že mesece dolgo akt o slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Beo-gradu. Ous bi bil, da bi se lega akta tudi kdo usmilil tn da vendar enkrat doživimo iudi njegovo rešitev. N'a vse zadnje smo vendar še toliko opti-misli in upamo, da ne bo našim politikom vseeno, če bo nekoč zgodovina zapisala, kdo ■je oviral, kdo 1)0 pa omogočil ustanov t te v slovenske akademije znanosti. — Nedeljski počitek. Ministrstvo za socialno politiko' je poslalo vsem velikim županom okrožnico, v kateri zahteva, da se podv/.ame-].°' “^f^fgičnejše mere zoper kršitelje za-H Popisov glede nedeljskega počiika. ooIHt tenu‘ koraku ministrstva z socialno dobili S° bile številne pritožbe, ki jih je skx. •? ministrstvo od strani delavskih in ■ ^“organizacij. vpraš^*« za poplavljencc. Na prejeta lie , la naznanjamo, da sprejema prispev-splošn ^P^ljenee, kakor tudi darove za Obhsi.6- natIlene rdečega križa Ljubljanski j.n ‘ 11,1 Odbor rdečega križa v Ljuibljaad, ki j d svojo pisarno v Ljubljani, \Volfova utica ? • °> I. nadstropje. Posebnih prošenj 'tn od-’00r radi prihranitve prevelikih stroškov m razpošiljal^ nego apelira na vse človekoljubne rojak©’ da žrtvujejo vsak 'po svoji 'moči čim več in svoj -prispevek nakaže na ček. «>nto štev. 11.862 poštne hranilnice. Event. ^°*očile le svoj naslov in Vam takoj polož-I in?hi*a breaplačno nakazilo vpošljemo. — .1 v^ki oblastni odbor ixlečega križa. Minist lns'ia obleka /,a poštne uslužbence, nim rStv° pošle in brzojava je dovolilo pošt-zinisk lrekciiam potrebne kredite za nabavo ioiDf„e obleke za delavce na brzojavnih ni —. linijah. . . Ministrsko cigarete ukinjene. Doslej so 1 ®J®nia]j niintetri posebno fino vrsto eiga-10 Te cigarete so sedaj ukinjene. Izidela-jih i e sarajevska tobačna tovarna. " Razstava naše moderne grafike v Plznu, nedelro je bila otvorjena v Plznu razstava paJike »Kolegija I. U. G. 20 naših umetni-0v je razstavilo 160 del. ~ Angleščina, obligalen učni predmet na sVe*1'; "'.0;">’sk'li šolah. Beograjske industrij-1,,\j,- 'lovske korporacije so sklenile de-šal', , na , Se uvede v vseh trgovskih ah angleščina kot obligalen predmet. d-n,w a , Zil loterije. Generalna direkcija piačMo J:/Io'ofila d se takse /a loterije n,. kupna vreT° v ako Prese*a cel°- fjL- 1(>s* vsel1 srečk svoto 2000 Din. neralna fe 1111 račune v javnih lokalih. Ge-plačevat; 'r®keija davkov je odredila, da je f: ‘W, ne pa število prebivalstva cele ob- : Ce šteje občina nad 2000 prebivalcev fnV-i r |JI1 110ben kraj v občini nima sam zase’ Platu°jepi'ebivalcev’ Se ,ak8a v v«ej občini ne sl^Sti lRafI,isa«a je .služba vlaganje i f'a (I1'2)- Ko'k ® žiii :;k(>'itvo v državni službi. Vpokojena in 'vit S/!(li"k Karo1 15eni(' v Mariboru gluvarltv."ar 2 * Kepic, pri srezkeni po- ^ * Vu v Gievorieliii g -j««. na Diemi jti Liiieiiovail in « rezerv..',llskeSa referenta v Krškem. •D )IOl'narice °f*l‘irje. Ministnstvo vojske sePtemibr.iSLal° 'i,oti ])i «>•. 32.79«. od Jezeirvn/h ofi>jwl P°jasnilo, dia se vežba v°Mil o Usit’ni-.4 pred,videala v čl. 252. y.a-('U”!I od dnov'. U ,in m°rnarice ranitve a tapa, .služl>e P« v Ljubljani. Ocenjevalno komisijo tvorijo: B. Kačič, upravitelj zavoda; akad. slikar prof. S. Šantel; akad. slikar M. Gaspari; strokovni učiteljici M. Revenova in K. Gnezdova. Nadaljme informacije daje uprava zavoda na Turjaškem trgu 4/1. — Nazadovanje brezposelnosti na Dunaju. Število brezposelnih na Dunaju se je znižalo v drugi polovici meseca oktobra na 75.804. — Pet večernih delavskih univerz v Moskvi. Letošnje šolsko leto otvori v Moskvi pet delavskih večernih univerz. Namen takih zavodov je, da se omogoči delavcem v prostem času po delu samcizobrazba. Tečaji na delavskih univerzah bodo trajali po 2 le*ti. ria delavskih tehniških učiteliščih pa tri leta. Delavci v sovjetski Rusiji morajo biti pač zelo talentirani ljudje... . — Buška akademija be izilala katalog islamskih literarnih in znanstvenih del. \ kratkem se prične tiskati v Mosklvi na inicijativo ruske akademije znanosti knjiga, ki bo edina" svoje vrste. Obsegala bo katalog celokupne literature mohamedanskega orijenta. — Sovjetska vlada uvede za Čerkeze latinico. V čerkeskih šolah ob obali Črnega morja uvede sovjetska vlada namesto dosedanje arabske abecede latinico. Ljudstvo je sprejelo v obče lo namero sovjetske vlade simpatično, nasprotujejo ji pa iz verskih razlogov mohamedanski duhovniki in njihovi številni pri-steSi. — Nesreča pri vrtanju predora skozi Ivan planino. Pri vrtanju predora skozi Ivan planino je padel delavec Vilko Parutovič z neke skale in se ubil. — Psi ali divje zveri oglodali mrtvo truplo. I« Bos. Gradiške poročajo: V Trapi jih je ibilo najdeno le dni truplo seljaka Iviana ..Galiča. Obraz so oglodali psi alii divje zveri, tako da mrtveca ni bilo spoznati ter so ugotovili orožnfki njegovo identiteto^ šele na podlagi dokumentov, ki so jih našli v njegovem žepu. Vse poizvedovanje orožnikov po vzrokih smrti Galiča je bilo brezuspešno. Končno sta se prijavila seljaka Nikola Ilešič in Ostoja Jungič sama 'ter i/.povediala, da sta ubila Galiča onadva. Vračali so se skupaj z nelce krstne slave. Med potijo so se skregali. Galič je potegnil baje samdkres ter jimo grozil, da ju ustreli. Ilešič mu je odvzel revolver, njegov tovariš pa je odtrgal z bližnje ograje dva količka, s katerima sla Galiča do smrti pretepla. Kmetiča odločno zanikata, da bi bila imela namen Galiča ubiti. Prič ni bilo. -- Dinamit v rokah otroka. Te dni je našel Dragotin Labaš. sin lesnega trgovca v Zagrebu ob železniški progi blizu kolodvora Sava papir, v katerem je bil zavit dinamit. Priševši domov je položil otrok zavoj poleg goreče petrolejske svetilke. Dinamit je od vročine eksplodiral ter poškodoval dečka pre-cej nevarno na petih mestih. — Opozarjan« na današnji oglas J. Maček. — Zakonski možje — dezerterji. Dezerta-cije zakonskih mož v Zagrebu po-tajajo čimdalje bolj pogosti. So možje, ki se naveličajo sladkosti zakonskega življenja že po šestih mesecih ter jo popihajo, so pa tudi taki, ki se naveličajo križev in težav zakonskega življenja šele po 10 in več letih ter zapunte ženo in otroke. Te dni se je pripetil zopet slučaj, da je zapustil neki zakonski mož svojo ženo s 4 otroci ter izginil neznano kam. Žena je izjavila na policiji, da bi utegnil biti dezerter v Novem Sadu. Policijske poizvedbe so ugotovile da se jo mudil mož v Novem Sadu, da pa je že izginil neznano kam. Pobegli zakonski možje se skrivajo navadno tako dobro, da je vsako policijs.ko poizvedovanje zaman. Divje šofer. Štefan Panič, bri\ec v Zagrebu, je šel te dni s svojo ženo na sprehod. ;JOSP°darskem potu mu je pridrvel na-PW ilv.l0m0bll;,Kn je cesta ozka je zaklical amt šoferju: >Vrag vas vzemi, zakaj vozite tako hitro ?! Rad, teh besed.je šofer avtoma bil ustavil, izstopil, odvzel Paniču izprehodno palico, ga namlatil pošteno po glavi in kamor je padlo ter ga vrgel končno v jarek. Aato je pograbil še frizerjevo ženo ter jo vrgel tudi v jarek. Brivec in njegova žena sta morala iskali zdravniške pomoči, po šoferju pa poizveduje policija. = Radio potrebščine = v največji izbiri ima stalno v zalogi FRANC BAR, Ljubljana Cankarjevo nabrežje štev. 5. _______________3 3 Telefon štev, 407. Kardinal ga je častno sprejel. Vse osobje kardinalove palače je pozdravilo »bojevitega pomorskega častnika,« ki je potolkel Dumpseya ter mu "odvzel šampjonsko krono kot najboljši boksar. Ob priliki sprejema je dejal kardinal pretepaču: »Prepričan sem, da je bila vaša moralna moč v zvezi s fizično silo, ki vam je pomagala do zmage. Ameriška mladina zre lahko s ponosom na vas ter si vas v same | za svoj ideal. -- Najboljše čevlje Karo dobite v Mari j boru, Korošica cesta 19 in od 1. oktobra tudi j na Aleksandrovi cesti 23 v trgovini Sl. Černe-! tiča. ; " ‘ Zimske suknje - in druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje tvrdka J. MAČEK L) UBI.JAM A Aleksandrova c. št. 12 Or Tone Jamar zopet redno ordinira. IK),) S^bor Ljubljana. •»en, rezervne oficirje: V službenem voj-,p»\‘iQ» od 0. oktobra li)‘2!i št. 42 jo izšel lll;,terijH, o izdajanju zdravil in zavojnega uradniko^ aktivnim oficirjem, vojaškim ,0^im ji’ il>odčatdnikoim in njihovim ,rod- kadar se zdravijo v niilc J1®0 'v » pravilnik ji' članstvu na režo,., ^ no«i lvw»eni lokalu vsak delav- liaiia n'h Qfic,Cn|mi “r«™*- ~ Združenje ^ ln 1’a'tiinka, j)(k!odbor Liub- ol rž 5 iiaLMubiittii!nT Znv!Vl za ž,,,lslii domuii ^ %•! ,’lurjaški trg 4/1., razpimije najboljše načrte klekljarsikih , , v. . .-tuinii kokosi neki beli m „ • zvečer okrog hiše. 'I'n diii VopazM ko jo pogledal slučajno zvečer'^ bi,za hiš, neka bela stvar Pograbil je puško, pomeni m ustrelil, lakoj nato se je začul bolesten krik. Ko je pohitel Rossi na lice mesta, je zagledal na svojo grozo, da je ustrelil mesio dozdevnega psa, ženo svojega brata Tomaža ki je obležala na mestu mrtva. Rossi je hotel izvršiti samomor, kar pa so prisotni preprečili. »Moralna sila ojači pesti.« Tuney, novi boksarski šampijon, se je poklonil nedavno kardinalu Hayesu ter mu poljubil prstan. LSublJftBa. 1— Mesto verna na krsto svoji umrli g. koleginji Ileleni Preinelce v i. niaii. madnici. sv zbrale magistratne uradnice Din 400.— Za paplavljence. 1— prijava rezervnih častnikov. Bivši rezervni in 'vpokojeni častniki, rojeni leta. 1876 do 1904 ter pristojni v Ljubljano, ki doelej ko| laki še niso bili sprejeti, odnosno prevedeni v našo narodno vojsko, naj se takoj, vsaj pa do konca tega meseca med običajnimi uradnimi urami zglase v mestnem vojaškem uradu (soba št. 3) v Mestnem domu. |_ Poslopja postno ček. urada. Predvčerajšnjim so pričeli končno vendarle enkrat s popravljalnimi deli za zgradbo palače pošt. čekoivnega urada na vogalu Aleksandrove ceste in Tomanove ulice. Aleksandrova cesta bo s tem v estetičnem oziru mnogo spri-i dobila. i 1— .Uiljenko Vidovič v Ljubljani. Veliki, j ljudski vzgojitelj in vodja etično-pro&vetne i) Sole v Sarajevu, Miljenko Vidovič, dosipe v | st>bot6 23. t. m. v Ljubljano. Ljubljanski Vi-| dovičev klub mu priredi sprejem na kolo-I dvoru, zvečer ob 8. uri istega dne pa po-• zdravili večer v dvorani »pri Levu« na Go-j apoBvetski cesti. Miljenko Vidovič predaiva v nedeljo, 24. 't. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma o temi: »H človeku . \ aibimo vso kulturno Ljubljano, da se tega zanimivega predavanja udeleži v čim največjem številu. Vse člane kluba in Vidovi-čeve prijatelje pa iskreno Vabimo k »prejemu in na prijateljski večer. Tudi zunanje njegove častilce vabimo, da prihitijo v leh dneh v Ljubljano. — Vidovičev klub. i Društvo »Treznost« ima svoj redni se? stauak v sredo, 20. t. m. ob pol 19. v kla-; virski sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: Predavanje ,brata Horvata star.: »26 let abstinence in razgovor o posetu zdravstvenega d.onia v Lukovici ob otvoritvi ter stučajno-sii.- železničarjem bo dne 29. oktolbra t. 1. ob IN. uri predaval v šolski isobi na po-sjaji Ljubljana gl. kol. zdravnik dr. Fedor Mimic o alkoholizmu. Vse železničarje ivabi k temu informativnemu predavanju odlbor društva Treznosti : 1— Heg nevarnega vlomilca. Iz umobolnice na Studencu je pobegnil znani poglavar vlomilske tolpe, 41 letni France Klemen, ki j® A®'?" , > kot smo svoječasno porožaJi, s svojimi koniiplici lansko leto nebroj vlomov ,po polhovgrajski dolini in po Dolenjskejn ter jel poizkušati koneno svojo srečo 'tudi po Ljubljanskih predmestjih. Končno je bil v Kosezah aretiran. Ker je jel lopov \ ziapoi^u simulirati umobolnost, s0 ga oddali na Studenec. odkoder^ je sedaj pobegnil, Prežagal je železno mrežo na oknu. Žago mu je prineslo najbrže neko ženšče. . 1- Liubljančanje razjeze. Neki polj- sik čuvaj iz št. Vida je potožil ljubljanski polici',!! svoje gorje, da ga je napadla neka družba ljubljanskih izletnikov, uradnikov in njihovih dam, pod pretvezo, da je enega med njimi pred štirinajstimi dnevi’ naznanil radi pasjega kontumaca, ga pretepla z bi-IVr?la kol° v '>arek' 'Stotako svetilko j ‘j . a '!' naščuvala nanj jiša, ki ga je Vrl,»ti T.ri/Jni!- Mož se jp poskušal braniti » v m. ki ga je izdrl iz bližnje ograje, toda ‘Lovfm 7 'Zvili ia rok Sa zlomili na na nhlJ‘- U; Piiznik inla 100,1 1)in Sko-ta»je 'krivdo'' 'n ^esu* ^dolženni trdovra^io Alilali1’"'!, J?';!.1-" v..M!,s|al,i Pri Novak« v • i: i , , tJJjo pijanci tako hudo s>po-prj- oken. Gostil- ivr/oi',V< '•? policijo na po-moc, ki je UV1Ul'|š^a kar s seboj, ostale pa u-'i ‘. domov spat. (iostilničarka trpi 375 dinarjev Škode. Požar prediva. Vrvarju AllbreMu v Policijski drobiž. Policija ni tekom zadnjih dveh dni aretirala nobene oselba Policijska poročila navajajo 6 malih tatvin, 1 tatvino 3 mladih psov, vrednih 1000 Dim, 1 poškodbo tuje lastnine v pijanosti, 1 pija-i nost, '1 kaljenje nočnega rriiru, 1 prestoipek ; pasjega kontumaca, 1 ogenj in 15 prestop-| kov cestnega policijskega reda. Neikemu ko-; lesarju je bilo ukradeno kolo. j Gospodarstvo. SEJEM /A KOŽUHOVINO V LJUBLJANI. Koncem meseca januarja priredita Ljubljanski 'velesejem in Lovska zadruga v Ljubljani na velesejm. prostoru običajni vsakoletni sejem za kože divjih živali. Tradicija teh sejmov, širokopotezna organizacija in zveze z inozemskimi in domačimi kupci so zadosten porok, da bodo dosegli prodajalci cene, ki odgovarjajo onim na svetovnem trgu. Kože se bodo kot'lansko leto prodajale v večjih partijah dražbenim potom. Kože vsake vrste se že sedaj sprejemajo in se v zalo določenih ugodnih prostorih dobro posuše in pripravijo za prodajo. Opozanjamo vse prodajalce, lovce in trgovce, naj ne izročajo blago raznim prekupčevalcem, marveč naj počakajo na dražbo. Ljubljanski velesejem in Lovska zadruga delujete na popolnoma nepridobitni -podlagi samo v interesu razvoja le važne grane narodnega gospodarstva in v zaščito osebnih interesov prodajalca. — Vse informacije daje radevolje ustmeno in pismeno »Divja koža« na velesejmu, Lovska zadruga in SlovdRsko lovsko društvo v Ljubljani. Ce dosežemo, da gre večina blaga preko prodajne organizacije na velesejmu, za-moremo pričakovati obisk velikih inozemskih kupcev, katerim se samo pri velikih množinah kož izplača pot. Opozarjamfl pri tej priliki, da je pravilno posušena koža še enkrat več vredna kot slabo posušena. Navodila za pravilno prepariranje kož dobi vsakdo na velesejmu. LJUBLJANSKA BORZA, torek, dne 19. oktobra 1928. j Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje, I deti. 193, bi. 195, zaklj. i95, j P.ORZK. | Zagreb, dne 19. oktobra. Devize: Ne\vyork ček 56.50—0, London izplačilo 274.4—275.2, Pariz izplačilo 105.14—107.14, Praga izplačilo H57.4—168.2, Iterlin izplačilo 1348—1358, Dunaj izplačilo 797.5—800.5, Milan izplačilo 237.12—239.12, Budimpešta 0,079175—0.07947. Curih, 19. oktobra. Beograd 9.145, Ne\v-vork 517«/°, London 25.12, Pariz 25.1125, Ber-! lin 123.2125, Dunaj 73.025, Milan 21.95, Praga ! 15.33, Bukarešta 2.80, Sofija 3.7475, Budini-j pešta 0.00724625. 1£°vi ulici tj e je v pondeljek zvečer Kotni Mlelo predivo na nepojasnjen način. Sosedi >o 'drli v delavnico in hitro pogasili ogenj, tako, da so imeli došli gasilni le malo posla. Šport. Lahkoatletska tekma ja prvenstvo Slovenije se je vršila v soboto 10. in v nedeljo 17. 1. m. popoldne na igrišču Primorja. Vrhovnemu sodu je predsedoval «avezni delegat g. G rund iz Zagreba, ter je vodil tekmo tako vzorno, da se je izvršila v celoti brezhibno in brez vsacega incidenta. Dosedanji prvak Primorja je ostal za eno točko v manjšini, tako da si je pridobila Ilirija s 76 točkami prvenstvo ža leto 1926. Boj je bil trd in oster, rezultati v obče dobri; prav dober je bil troskok Ivana Rezeka (Ji.), Ici je pošir.V!! z 12‘805 m nov slovenski rekord. Dober je bil tudi tek Omerze (11.) na 400 m v 54.4 sek. in na 800 m v 2 : 05.4. V naslednjem doseženi rezultati: 100 m: 1. dr. Perpar (Pr.) 11.4, 2. Stepišnik (II.), 3. \Veibl (Pr.). — Skok v višino.: 1. Šiftar (U.) 1.60 2. Cimperman (Pr.) 1.55, 3. Medica (Pr.) 1.55 m. — Kladivo: 1. Zupan (II.) 34.69, 2. Slamič (Pr.) 28.37, 3. Rotar (11.) 25.325 m. — Hoja 3 km: 1. Režek (II.) 14 : 46.6, 2. 1'rost (Pr.) , 3. Slamič (Pr.). — Kroglja: 1. Zupan (11.) 11.13, 2. Slamič (Pr.) 10.295, 3. Vukma-novič (Pr.) 10.245. — 1500 m: 1. Slapničar (Pr.) 4 : 43.4, 2. Žorga (Pr.), 3. Senčar (11.). - Troskok: 1. Režek (II.) 12.805 (nov. pods. rekord), 2. Gregorig (II.), 3. Vukmanovič (Pr.). — 400 m: 1. Omerza (II.) 54.4, 2. Močan (Pr.), 3. Janovskj' (Pr.). — 200 m: 1. dr. Perpar (Pr.) 23.2, 2. Stepišnik (II.), 3. Weibl ~~ Disk: Slamič 33.425, 2. Podobnik (1 r.) 32.125, 3 Smersu (II.) 30.965. — Skok ob palici: 1. Štrekelj 2.90, 2. Vrhovec 2.60 (oba 11-), 3. Malnerič (Pr.) 2.30. — 800 m: 1. Omerza (U.) 2 : 05.4, 2. Gaberšček (II.), 3. Slapničar (Pr.). — Skok v dalj.: 1. dr. Perpar. Perpar (Pr.) 6.15 m, 2. Stepišnik (II.) 5.94. 3. Režek (11.) 5.035. — Kopija: 1. Orehek (II.) 45.835, 2. Cimperman (Pr.) 41.80 3 Weibl (Pr.) 36.47. — 5000 m: 1. Slapničar (Pr.) 17 : 31.4, 2. Gaberšček (II.), 3. Žorga (Pr.). — Štafeta 4X100 m: 1. ASK Primorje (v postavi: Janovsky, Močan, Weibl, dr. Perpar) 47.4 2 SK Ilirija (v postavi: Habič, Rezek, Frohlich, Stepišnik). Primorsko. Nova jezikovna uaredba. Po pravilniku za uvedbo zakona od 25 marca 1926, št. 4.)3, ki urejuje odvetniški in zastopniški pokllic je izšel poseben pravilnik za aplikacijo za- •« i 1 * . .. 1. L} K »i a je izžel poseben pravilni« m ayi>*■**-kona v novih pokrajinah. Posebno važen je drugi člen, ki pravi, da ostanejo vsi že vpisani odvetniki dalje vpisani, da le dokažejo Četrtek, 21. oktobra: Gianni Sctoicchi: »Glumači«. Gostuje tenorist g. Vlahovič Pavel. — Reti A. Petek, 22. oktobra: Zaprto. Sobota, 23. oktobra: cOtello/. — Red E. Nedelja, 24. oktobra ob 3. uri popoldne: »Grofica Marica«. — Izven. Pondeljek, 25. oktobra: Zaprto. Danes v sredo zvcfcr se poje v ljubljanski operi Wagnerjeva opera Tnnnhauser« za red C z gospo Thierry-Kav,črnikavo, go. ža-ludovo ter gg. Betetto, Holodkov in Knittl v glavnih vlogah. Predstava .se vrši za red C. Drama ipa v,prizori isti večer »Drugi breg; kot prvo reprizo izvrstno uspele premijere češkega avtorja. Dramska predstava se vrši za red 1). Odličen gost v naši operi. V četrtek, dne 21. t. m. gostuje,v ljubljanski operi znamenit hrvatski tenor g. Pavel Vlahovič, ki je do sedaj pod imenom Marijan nastopal v Berlinu in Dresdenu z najsijajnejšimi uspehi.Trenutno se nahaja v domovini ter gostuje v Zagrebu 'in Beogradu, kjer se silno trudijo, da bi ga stalno pridobili za beograjsko pozornico. Odlični pevec gostuje v Ljubljani v Leoncavallovi operi »Glumači . Predstava se vrši m abonente reda A. z dokumenti, da govorijo in pišejo tekoče italijanski jezik. Ako izvanredna komisija, ki v smislu novega zakona vodi odvetniške zbornice, ne smatra predloženih dokumentov za zadostne, sme prizadeti polagati izpit v Rimu pred posebno komisijo sestoječo iz pet odvetnikov, ki jih imenuje z odlokom pravosodni minister. Proti mnenju omenjene komisije ni nobenega utoka. Isti Sl en poudarja izrecno še, da bo ta izredna komisija tekom enega leta po objavi tega odloka itak pregledala seznam odvetnikov. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 20. oktobra: »Drugi breg«. — Red D. Četrtek, 21. oktobra: »Hlapci«. — Red B. Petek, 22. oktobra: Vijo lanski koncert bolgarskega virtuosa Saša Popov. — Izven. Sobota, 23. oktobra: »Joy«. — Red C. Nedelja, 24. oktobra: /Macbeth«. — Izvem. Pondeljek, 25. oktobra: »Drugi breg«. — Red A. Drama: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 20. oktobra: »Tannhauser. — Red C. /ume se, da gre pri tem samo za toplokrvne živali. Pri mrzlokrvnih živalih je večje prednosti temna barva, ker te živali morejo zviša-vati svojo telesno toploto potom intenzivnega absorbiranja solnčne toplote. Drugačen ie slučaj pri toplokrvnih polarnih živalih, ki svoje telesne temperature ne morejo- zvišali, ;■ žive v mrzlem podnebju ter se morajo bsš zato čuvati, da ne izgube preveč svoje lasine-telesne toplote. to naziranje je tem verjetnejše, zatrjuje dr. Seide, ker je zaščitna svrlia bele barve prt nekaterih živalih zelo dvomljiva. Tako imamo arktične ptice, kot je n. pr. arktična sova (Schnee-eule), ki sploh nimajo nobenih ne-prijateljev ter vsled tega ne potrebujejo nobene zaščitne barve. Razen tega love te- ptice svoj plen leteč, iz česar sledi, da jim bela barva ne nudi nobenih prednosti, temveč, da je odvisno samo od spretnosti, če ujamejo svoj plen. Razen tega so kratki dnevi polarne zime tako temni, da bela barva kot zaščita sploh ne more priti dosti v poštev. V nadaljnjo utemeljitev nazora o pomenu bele barve, ki preprečuje izžarevanje telesne toplote navaja dr, Seide ludi dejstvo, da je število be-lobarvnih živali v arktičnih krajih tako veliko, dočim je v Irepičnih krajih iako majhno, da sploll iie pride v iroštev. in, listje in drevje? Jelenu je samo zlomil hrbet. Požrl ga ni. Kaj ga je napotilo do vročega mesa? Drevje in ovijalke so ga vendar zaznamovale, Mali brat, in ga naredile tako marogastega kakor ga vidimo. Od tedaj ni nikdar več hotel jesti sadežev, ampak izza tistega dne se maščuje nad jeleni in ostalimi, ki jedo travo,« je odgovoril Baloo. Potemtakem ti poznaš to zgodbo. Kaj? Kako to, da je nisem nikoli slišal?« »Ker v džungli mrgoli takih zgodb. Ako bi jih pričel praviti, bi jih ne bilo nikdar konec. Boš pustil moja ušesa. Mali brat?« Čudež Purun Bhagata. V Indiji je nekdaj živel človek, ki je bil prvi mi- i nister v eni napol odvisnih domačih držav v severo- i /anadnem delu dežele. Bil je brahmiu, iz tako visoke i kaste, da kasta ni imela posebnega pomena zanj. Njegov j < če je bil imeniten uradnik v pisanem dirindaju staro- 1 modrega hinduškega dvora. Ko je Purun Dass dorastel, j je prišel do spoznanja, da se starodavni red stvari iz-! preminja in da mora vsakdo, ki je hotel priti naprej, biti na dobrem z Angleži in posnemali vse, kar so Angleži smatrali dobrim. Obenem pa si mora uradnik domačin ohraniti naklonjenost svojega gospodarja. To je bila sicer težavna igra, toda mirni, molčeči mladi brah-■iiin jo je s pomočjo dobre angleške vzgoje, ki jo je dc bil na bembavskem vseučilišču, igral hladnokrvno in ,tudyard Eipling: Knjiga o džungli •Oj!« je dejal Movvgli sam pri sebi in se v vodi prevalil. Sedaj vidim, zakaj mi je Shere Khan velel, naj pogledam vanj. Ampak to mu ni dobro delo, kajti ni mi megel gledati v oči, in jaz nisem padel predenj. Teda jaz tudi nisem človek; eden izmed svobodnega ljudstva sem.« »Hm!« je dejal Bagheera globoko v kosmatem grlu. »Ali tiger ve, kdaj je njegova noč?« »Dokler ne stoji šakalji mesec nad večernimi meglicami. Ta noč pade včasih na suho poletje, včasih pa na mokro deževje — ta edina tigrova noč. Toda da ne bi bilo prvega tigra, bi vsega tega ne bilo in tudi nobeden izmed nas ne bi poznal strahu.« Jeleni so žalostno krulili, Bagheeri pa so se ustnice zategnile v zločestem nasmehu. »Ali ljudje poznajo — to pravljivco?« je vprašal. »Nikdo je ne ve razen Tigrov — pa nas slonov — otrok Thaovib. Sedaj ste jo culi vi tam pri mlaki; govoril sem.« Hatki je vtaknil rilec v vodo v znamenje, da ne želi več govoriti. /Teda — toda,« je rekel Movvgli in se obrnil k Balocju, »zakaj pa prvi tiger ni še dalje jedel travo NajboljJa, nojcenejšn fa' o i e S a in š Ive 11? S s t jr o j so edino Od dobrega najboljše je švicarski pletilni siroj , DUBIED' SLOVENSKA MATICA naznanja žalostno vest, da je 17. t. m. umrl bivši njen dolgoletni odbornik, gospod gimnazijski ravnatelj v p. Zaslužnemu šolniku in javnemu delavcu med nami hvaležen spomin! V LJUBLJANI, dne 19, oktobra 1926 nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo kot sluga. — Naslov pove uprava beta. Hotelski sluga z daljšo prakso in lepimi izpri<$6Vttli sprcjniB za 1 november 1926. Osebne ponudbe na upravo hotela »Union«, Ljubljana. Kontoristinja z večletno pisarniško prakso išče mesta pri kakem večjem podjetju. Gre tudi neka j mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Marljiva«. Abonenti dobijo dobro in poceni hrano v restavraciji »Pod skalco«, Mestni trg 11. Gostom ee lahko postreže z domačo, srbsko, dunajsko in francosko kuhinjo. — Za jedila in vino preko ulice poseben popust. — Vsaki dam se vrši od 20. do 24. ure koncert. — Z radostjo pričakujem moje goste. Josip Uran, reetavrater. Proda se ceno tnal železen štedilnik. — Naslov pove uprava lista. Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. c. v Ljubljani. Vsaka- beseda 50 para, debelo tiskano Din i -. Gospodična išče mesečno sobo s separatnim vhodom. Ponudbe da upravo lista pod: Soba. Sprejme se dva gospoda na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista. Mesto gospodinje išče izobražena gospodična srednjih let pri boljšemu gospodu, lahko je tudi vdovec z otroci. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravo pod »Skrbna gospodinja«. Za tiskarno »Merkur« odgovarja: Andrej Sever. Vri v Ljubljani Isdajatelj: Aleksander Seleinikar. — Urejuje: Vladimir Svetek,