(Pf* List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Rešimo smrti ETHELO IN JULIUSA ROSENBERGA! OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 212 TRST, SOBOTA 29. NOVEMBRA 1952. CENA 20 LIR ? politiki 1 linija V pcilemiiko, ki se je v za,d-iem času raeivila med «Glorile di Trieste» in «Primor-tim dnevnikom» v zvezi s ov. šolstvom je res vredno, 1 posežemo tudi mi, ker gre 1 nesramnost z cibeh strani. a: V preteklosti ise je «Giorna-dt1,1 omejil le na jalovo dokazo. o»9nje, da so .slovenske šole a 'tivilegirane v primeri z italijanskimi, ki da so- zaradi tega 12j iapostaiv.ljane». Danes pa .se ,di ustavlja na stališče, naij se 10 8-še šole zaprejo, češ da jih )Lmi Slovenci ne marajo! z/ Razgretim buticam iitailijan-(1, tih nacionalistov smo že sto-1 j fat dcikazalli, da zavestno la-’ ‘jo, .ko govorijo o privilegijih, list. Vse zgleda, da .se je 1 kampanja že začela. V.se to 5 je povezano, z odrekanjem iaj tokapravmcisti našemu jeziku o1' jalvinih uradih, k,ar naj šte-I, ‘Ično- skrói slov. šolo pod fr SPRIČO JUDEŽEVEGA IZDAJSTVA BEOGRAJSKE VLADE Nihče se ne sme izogniti dishnsijl o predlogu Vidalija Ameriški vojaški izvedenec Baldvvin pravi, da se Jugoslavija in Italija morata zmeniti glede STO, ker bo drugače južno krilo ameriških položajev v Evropi nepopolno - Tita prav nič ne brigajo narodni interesi jugoslovanskih narodov in tržaških Slovencev - Čas hiti dalje Ameriški vojaški izvedenec namena, ki ga zasledujejo impe- Hanson Baldwin je v listu «Sa-tur day Evening Post» objavil člhnek, v katerem pravi, da sta za ameriške vojaške cilje v Evropi najvažnejši dve točki: na severu Danska in Nizozemska, na jugu avstrijsko in italijansko gorovje, Za zagotovitev «učinkovitosti» druge važne točke, pravi Baldwin, je treba obdržati nekatere polotoke in otoke v Sredozemskem morju. V svojem članku Baldwin poudarja, da je za ameriške vojaške cilje zelo važna vloga Tita, ki je olajšal položaj Italije. Vloga Tita pa, poudarja Baldwin, ni popolna, ako ne pride do učinkovitega jugoslovansko -italijanskega sodelovanja, katerega predpogoj pa je rešitev nasprotja v zvezi s tržaškim vprašanjem. Ta ameriški imperialistični izvedenec ni mogel boljše označiti titvezo, da slovenski jezik d komur ne -služil -, Slovenci tega Ozemlja ima- 0 o po mirovni pogodbi vso ti tivilco, da govorimo svoj je- ti da razvijamo svoje šolstvo, ji Ut-uro itd., ne da bi nam mo-i kratiti to .pravico -kakršen-f ti šovinističen prenapetež h -se- hoče od'ikoivati pred svo-ti delodajalcem. Ta pral vica ^ 1 nam predvsem pripada po litih človečanskih zakonih, na tiere ,se toliko sklicujejo detti uk,r.is.tj ansici režiserji itali- tftiskih šovinističnih strank - «Giornale«. S temi zakoni ,‘ fašisti niso strinjali, ker so K ti fašisti. Zato pa s-o z nami 'tali, kar soi delali. S temi Aomi se n. pr. ne strinjajo "otifašiisti, iki delajo z Italijani Coni B in Jugoslaviji, kar so -talli fašisti s Slovani in kar ; radi ponovili nekateri ita-tiniski šovinistični krogi. f Ce se torej «Giornale» zav-L iti a za ukinitev .in zatiranje *''venske šole, njegova k amiti j a v korist zatiranega ita- 1 'inskega žiivlj.a v coni B ni tienai im ne velja niti počela groša. Aili je re,s, da slciv. šola «na-’ yno propada,», kot pravi 'tornale»? Kljub temu da je j« Janje stanje zapostavljanja, ,i 'lti:ska, omejitve itd. vplivali 1 na nekaj staršev, da so , ; ti salii svoje otroke v itali-’ ( ti-sko šolo, moramo igoltoviti, | | so, kritična vojna leta vplia : : 1-9, na število rojstev, kar Privedlo do padca števila $ rtik na slov. šolah, a prav ta-(Si1 t-udi na italijanskih šo-lah. letos se opaža poiviša,nie „1 ^viia otrok v prvih razredih . Jovnih šol. Zato -noben 1 'tornale» ne more peti «misere» slov. šolstvu, ker se po-5 5 tega danes tpcijavilja po ne-1 %r:,h uradih in trgovskih jt Ujetih potreba po osebah, ki -.t "vladajo -oba jezika in zato I tijo prednost — fodlj kot v ?teklosti — mladeniči, ki pri- ’’ to .iz slov. šol, kjer se zag-o-* 9j-a zinainije obeh jezikov. ',l "a potreba 'bo v prihodnosti, f1 ugodni rešitvi tržaškega i l^ašEimja postala še večja, II "rditev, da slovenski jezik l> .služi nikomur in nikjer, ne 9- in tega se starši -prav do-m zavedajo. lini tudi ta -na-f " «Giornale» ni nič drugega t } Poskus sprevračanja dej-,j! v službi pobožnih želja s Jaterih na .pretekliost pre-j ? Povezanih krogov. 'stočasno je itreba ostro goditi tudi titofaiŠiste, ki so titto pripravljeni sprejemati “’Voikacije od koder koli za da bi lahko za svoje uma-lf propagandine cilje špe-i tirali na škodo slov. šolstva. i 'Učilna primera zadnjih let J Ukinitev 23 slovenskih raz-Jdv leta 1949. in provokacija Jti Odboru za slovensko sotti’ v Trstu, ki naj hi po mne-•J titovcev .služilo delegaciji, II «e je padala v London na Jtiio konferenco za pospeši-1 ; razkosanja STO, čemur je della razbitje enotnega od-I' fa- Ni manij značilno tudi ‘ 'Stvo, da, so nekateri aktivni Jvski akti!visti slovenskega 3 vpisali' v miljskih hribih “Me otroke v italijansko šo-[ da bi se po- krahu njihove 1 j:r,"dne» politike mogli prodati za «indiipeindentiste». erti pa so pripomogli le te-da, se je s.lov. šola v Bo-V j'*1 morala uk imiti. Vsa , Soška in se pasluževala ceti0 narejenih statistik, kar je .Ptitnaigalo italijanskim išovi-Jojn- v njihovi gonji proti i rji šoli. Tej gonji je veliko ‘‘titifito.glo tudi -njihovo protd- TragSčna burka B coni 7. decembra bodo v coni B u-pravne volitve. Istega dne se bodo volitve vršile tudi v Sloveniji. Tokrat so titofašisti dovolj jasno izjavili, da gre za dokaz «srčne želje» prebivalstva cone B po priključitvi k Jugoslaviji. Vsa njihova «volilna kampanja» temelji prav na tem geslu. Da bi pa to dejstvo še bolj poudarili, so odredili, naj datum volitev v coni B sovpada z datumom volitev v Sloveniji. V tem svojem naporu za jalzt-flciranje volje nesrečnega prebivalstva cone B, so tokrat opustili celo vabo drugih strank, s katerimi so se postavljali pred dvema letoma, ko so se izkazali kot izvrstni dediči Mussolinija in Giuntovih škvader. Ne, za komedijo 7. decembra jim ne služijo več razni Fondi in razni duhovniki, da bi lahko ustvarili videz «demokratičnosti». 7. december je za titofašiste v coni B dan, ko naj -bi Slovenci, Hrvati in Italijani cone B pod pretnjo raznih Nanosov, vdorov v stanovanja, ubojev, pretepov požigov, izgonov, izključitve z dela in podobno potrdili, da «hočejo» biti priključeni k Jugoslaviji, kar je srčna želja Tita in njegovih anglo-ameriških gospodarjev. Volitve bodo torej navadna tragikomedija, na kateri ne more na noben način priti do izraza volja tamkajšnjega prebivalstva. Ako bi bile volitve količkaj svobodne in demokratične, bi prav gotovo 99% prebivalstva cone B volilo proti Titu, proti ilegalnemu in nasitnemu priključevanju k Jugoslaviji, za ustanovitev STO. A tudi če bi prišlo do tega, da bi 7. decembra kakšen del vrlih in pogumnih ljudi izrazil svoje odklonilno stališče in volu proti sedanjim krvnikom in pijavkam, poznajo titovci vse poti falzi/ikacije, s katero bi spremenili izid glasovanja v svoj prid. Saj je znano, da je na zadnjih državnih volitvah v Jugoslaviji veliko vasi po Črni Gori, Srbiji, Hrvatski in tudi v Sloveniji v veliki večini glasovalo za črno Skrinjico, na časopisu pa je zgle-dalo, da so te vasi 90 ali 95% za... Tita. Pomniti moramo vedno, da se titovci poslužujejo doslej neznanega terorja proti prebivalstvu. Zato bodimo prepričani, da bodo tudi 7. decembra Petki, Beltrami in vsa pisana druščina poklicnih zločincev napravili vse, da bi onemogočili vsak odpor prebivalstva proti titovski politiki v coni B. Prebivalstvo cone B pa je v svoji celoti nasprotno sedanjemu režimu in ve, da ga le ustanovitev STO lahko reši iz krempljev beograjskih trinogov. Seznanilo se je tudi s predlogom tov. Vidalija o civilni upravi VS nad vsem STO in ga odobrava z vsem svojim srcem, ker bi taka rešitev bila izhod iz sedanjega neznosnega in nečloveškega stanja. Prebivalstva cone B ne bo na voliščih dne 7. decembra, kot ne bo slovenskega ljudstva. Na voliščih bodo le pendreki, brzostrelke, grožnje in zapori titovskega režima, s katerimi se še držijo na nogah in s katerimi še za malo držijo podjarmljene naše nesrečne brate onkraj demarkacijske črte. rialisti, Tito in De Gasperi, ko se tako vroče potegujejo za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi formule, ki bi jo lahko sprejela i beograjska i rimska vlada. Vsa Titova in De Gaspe-rijeva demagogija v zvezi s Trstom in našim Ozemljem je zelo enostavno postavljena na laž od človeka, ki predobro pozna mišljenje in načrte Bele hiše. Niti Tita niti De Gasperija ne briga usoda našega prebivalstva ali našega Ozemlja. Njiju briga le, kako se bosta spravila, kar jima narekuje gospodar, in kako bosta lahko prispevala k učvrstitvi a-meriškega vojaškega sistema v Evropi in v Sredozemskem bazenu. Članek Baldwina se ujema z vsem, kar že več let trdilno in kar so tudi potrdili rimski in beograjski vladni krogi. V tej luči moramo torej gledati na vse demagoške izjave titofašistov, ki skušajo še dalje varati nevedne jugoslovanske ljudi, da bi prikrili izdajstvo njihovih narodnih interesov v korist ameriških gospodarjev. Z visokodo-nečimi izjavami skušajo prepričati jugoslovansko ljudstvo in tudi nekatere naivne tržaške Slovence, da se zavzemajo za to, da ne bi niti ped tržaškega Ozemlja pripadla Italiji, medtem ko istočasno grabijo po coni B Izjava Baldwina osvetljuje popolnoma Titove izjave Sulzber-gerju, s katerimi je potrdil, da mu prepustitev glavnega dela cone A Italiji in glavnega dela cone B Jugoslaviji lahko služi kol podlaga za sporazum z De Ga-sperijem. Ne more ,biti več nobenega dvoma, da je Judež Tito prodal tržaške Slovence De Ga-speriju In da so mu naši interesi kot interesi jugoslovanskih narodov deveta briga. Vse to nas prepričuje, da čas hiti dalje in da se z vsakim dnem povečuje nevarnost dokončne razdelitve Tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo zaradi tistih razlogov, ki jih je navedel Baldwin. Zavedati se moramo, da lahko zaustavimo ta proces razdeljevanja in da je zato treba enotno nastopiti. Podlago za ta enoten nastop imamo: t. j. predlog tov. Vidalijd v tržaškem občinskem svetu. Ta predlog izhaja iz pravne ugotovitve, da mirovna pogodba z Italijo predvideva okupacijo našega Uzemlja le za omejeno dobo. Ta «omejena» doba se je podaljšala za 5 let. Zato popolnoma upravičeno lahko zahtevamo, da Varnostni svet odvzame sedanjim vojaškim upraviteljem v obeh conah funkcijo, ki jo izvršujejo (zelo slabo in protidemokratično) in da jih nadomesti s svojo komisijo, ki bi delovala na obeh področjih po predhodnem umiku vseh okupacijskih čet. Ali ni ta predlog uresničljiv'! Zdi se nam, da je. Poleg tega pa je zelo koristen, ker predstavlja izhod iz sedanjega zelo nevarnega stanja. Čudno se nam le zdi, da slovenske skupine še niso odgovorile na ta predlog in da ne povedo svojega mnenja. Zavedati se morajo, da so odgovorne pred svojimi ljudmi in da njihovi ljudje imajo vso pravico, da se upoznajo s takimi in podobnimi predlogi, ki zanimajo naše Ozemlje. Na vsak. način čakamo. Največjo nalogo pa imajo naši ljudje, ki naj se približajo vsakemu Slovencu, ma raztolmačijo predlog, diskutirajo o njem, poslušajo mnenja vseh ljudi. Sleherni Slovenec mora vedeti o tem predlogu. Tako se bo razvila diskusija. Zavedati pa se moramo, da čas hiti in da mi, prebivalci STO nimano veliko časa na razpolago, ako hočemo preprečiti nakane mešetarjev. S. N. Rešimo Rosenberqova ! WASHINGTON — Sodišče, ki je obsodilo Ethelo in Juliu-sa Roseitiberga na smrt, je te dni sporočilo,- ne meneč se za mogočno- protestno akcijo po svetu in v samih ZDA, da bo obsodba izvršena v tedinu od 9. do 16. januarja prihodnjega leta. OB OBLETNICI 29.XI.1943 ŽE TAKRAT Danes je 29. november, obletnica II. zasedanja AVNOJ-a. že pred 9 leti ob tisti priliki je bilo osvobodilno gibanje jugoslovanskega ljudstva v rokah izdajalcev, prodancev, plačancev Churchilla in ameriške FBI. ze takrat se je izvrševalo izdajstvo na škodo jugoslovanskih narodov, ki so tako pogumno, junaško, vzgledno tolkli nacifašizem A za brigadami in divizijami, za terenci in aktivisti je stal nož titovskih razbojnikov, ki so ga že takrat zasa-jevali v hrbet Jugoslaviji in jo na drobno in debelo razprodajali Amerikancem in Angležem za Judeževe groše in za razkošno in razuzdano življenje v palačah in dvorcih razkošne in razuzdane monarhije. S srdom in mržnjo so morali ti špijoni pod pritiskom ljudskih množic sprejeti revolucionarno ustavo, ki so jo sedaj odpravili, kot so odpravili vse pridobitve NOB in kot bi radi odpravili še spomin na svetle dni borbe proti okupatorju. 29. november 1945 je bila že prva večja etapa Tita v izdajstvu narodnih interesov Jugoslavije. Sedaj se v Jugoslaviji Se vedno nadaljuje tista borba, kj se je začela 27. marca 1941 proti okupatorju in njegovi peti koloni, za svobodo Jugoslavije. VOLITVE V GORIŠKI POKRAJINI PODPRLI BOMO AKCIJO za uzakonitev slovenske šole Volitve, ki se bodo vršile v 13 občinah goriške pokrajine dne 14. decembra t. I., bodo prav gotovo pokazale kako veliko nezaupanje gojijo delavske množice do sedanje vladne politike, ki s tako veliko težo pritiska na njihove življenjske pogoje in ne nudi nobenega možnega izhoda iz sedanje slepe ulice. Obenem bodo te volitve obsodile atlantsko politiko De Gasperija. Z druge strani pa bodo zadale težak udarec titovski kliki in njenemu terorističnemu delovanju. Titovski agenti na Goriškem zatrjujejo, da je potrebna solidarnost med državami «svobodnega sveta in Zahoda». Z druge strani pa kažejo nekako nasprot-stvo do De Gasperija, kateri podpira potrebo po skupni obrambi Italije in Jugoslavije v okviru atlantskih obvez. Propaganda titovcev teži na polemiki, na obdolževanju in na podžiganju vročega šovinizma z namenom, da prepreči vsako debato o narodnostnih vprašanjih in o ciljih, ki jih je treba zasledovati za to, da se uresničijo določene zahteve. Titovska centrala v Gorici se poslužuje vseh mogočih sredstev za to, da ustvari čim večje nezaupanje do italijanskih delavcev. Povsem jasno je, kam meri taka politika. Jasno je, da je naperjena proti vsemu delavskemu razredu in proti kmetom, kateri nujno potrebujejo enotnost za to, da lahko rešujejo svoje probleme. To se je praktično izkazalo v neštetih primerih. Naj omenimo ■na tem mestu le nekatere: Ko je vodstvo tovarne ziolvay •v Tržiču napravilo korak, ki jt resno prizadel delavce, so mu priskočili na pomoč titovci s svojimi gesli. Njihov tisk je pisal, da vodstvo Eotvaya ravna pravilno in da so enotne sindikalne akcije zgolj demagoškega značaja. Isto se je dogajalo v podgorskih predilnicah, kjer je prišlo do nadvse uspele enotne akcije proti odpustom delavcev. Tedaj so titovski agenti pričeli napadati enotno sindikalno gibanje, FIOT, pritiskali so na slovenske delavke, ki se aktivno udeležujejo sindikalnega gibanja, istočasno pa so objavljali vse mogoče obre- ČEŠK0SL0VAŠK0 SO HO TELI SPREMENITI V DRUGO JUGOSLAVIJO SLANSKEGA IN NJEGOVO TOLPO je zadela pravična ljudska kazen Slansky je 1930 postal ameriški agent, 1944 je povzročil smrt heroja Šverme, preko izraelskega poslanca v Pragi je imel stike s Titom - Frank je v francoskem seznamu označen kot vojni zločinec - Reicin je izročil Fučika Gestapu PRAGA — Državno sodišče je predvčerajšnjim izreklo svojo pravično sodbo proti 14 špijonom, morilcem, veleizdajalcem, ki so pod vodstvom bivšega generalnega sekretarja KP Češkoslovaške Rudolfa Slanskega skušali strmoglaviti ljudsko vlado, ustanoviti režim titovskega tipa, obno- viti kapitalizem in podrediti Cešikioslovaško anglo - ameriškim imperialistom. Na s mirt so bili obsojeni Ru-dlOilif Slansky, Bedrich Gemin-der, bivši .načelnik mednarodnega odseka KP CS, Ludwig Frejka, bi viši vodja gospodarskega odseka pri predsedstvu repuibli-ke, Jcžef Frank, namestnik .glavnega sekretarja Kompartije, Vladimir Kle-mentis, bivši zunanji, minister, iTetriks Rajčin, bivši namestnik obrambnega ministra Karel Švab, bivši namestnik ministra za varnost, Rudolf Margolius, bivši namestnik ministra z ,-zunanja trgovino, Otto Fischi, bivši namestnik ministra za finance, Otto Sling, bivši sekretar komiteja KP -v Brnu, Andre Simone, bivši u-rednik lista «Rude Pravo». Na dosmrtno ječo so bili obsojeni: Artur London, Vavro H ajdu in Euge-n Loebl. Proces, se je začel v četrtek 20. novembra. Obtožnica pravi, da so obveščevalne službe Z/DA, Anglije in Francije že pred vojno' skušale organizirati v C SR široko vo- hunsko mrežo. Za časa okupacije so jo razširile z raznimi emigranti, da bi se po Hitlerjevemu zlomu polastile Češko, slovaške. "Prvi vohunski agenciji je načeloval Beneš, in je imela1 vohunsko in sabotažno nalogo. Poleg tega so ZDA, Anglija ini Francija organizirale drugo središče v KP Češko, slovaške. Po izjalovit vi Benešovega puča februarja 1948 je stopila v ospredje zadnja karta imperialistovi na Češkoslovaškem: središče Slanskega in njegovih, ki so- se dokopali do visokih položajev1 v partiji in vladi. Začelo, se je delovanje po liniji titovstva, kot je Slansky sam priznal. Za umor Gottwalda je Slansky podtaknil voditelju Češkoslovaške Raste navdušenje ljudi za zborovanje 7. decembra Barkovljanski odbor miru bo za zborovanje sestavil delegacijo več strank V tem tednu so se stopnjevala ,po mestu in podeželju zborovanja miru, ki se jih udeležuje vedno večje število ljudi in na kaiterih se razprav, lja o Kongresu narodov za mir. Ta zborovanja .predstavljajo poslednja fazo priprav za dunajski kongres, za katerega se pripravljajo narodi sveta. Navdušenje, -ki ,ga je opaziti: na teh zborovanjih, dokazuje, da se naše prebivalstvo, zaveda velike važnosti, ki ,ga ima, Kon gres narodov. Zato- se lahko predvideva, da boi Zborovanje miru, ki bo 7. .decembra v eni izmed kinodvoran v Trstu, zelo važno in. veličastno. Številni prebivalci, ki niso vključeni v -Gibanje partiza no-vi miru našega mesta, so za- it ali jamsko šovinistično stališče, kil podžiga sovraštvo in šiklolduje .stvari mirnega sožitja med tu živečimi narodi. Slovenski starši, ne oziraje se na te šovinistične špekulacije, ki prihaljajo, z ene ali .druge strani, se bodo še čvrsteje borili za obstoj in izboljšanje slov. šolstva, za svoje narodnostne pravice j,n zagotovili raizvoj silov. šolstva z vpisovanjem sv-ojih otrok v slovenske šole. NEŠKOVIČ izklj učen Titovska agencija «Tanjug» po,roča, da- je .prezidij fašistične skupščine v Beogradu odvzel zveznemu vladnemu podpredsedniku Blagaju Neškovi-ču funkcijo zaradi njegovega stališča «v: borbi proti K orni n-formu», ki ga- smatrajo, da je «hladno». Proti Neškoviču so titovci že pred1 časom uvedli preiskavo, ker se ni strinjal s politiko, kii jo režim vod,i proti ZSSR in deželam ljudske demokracije, in s politiko hlapce v s ta do ameriških in angleških imperialistov. Zato je -bil izključen iz vodstva, fašistične stranke. Pričakuje se, da bodo uprizorili proti njemu proces. Titova vlada je v zadnjem času, sledeč vzgledu Angležev in Amerikancev, pomilostila drugih 11 vojnih zločincev, med njimi tudi zločinca Franza Neuhausena, ki je bil obsojen za. svoje zločine na dosmrtno ječo. Do sedaj je Ran-kovič spustil že vse vojne zločince razen. 23, ki so če v ječi. gotovih, da bodo prisostvovali Zborovanju 7. decembra, ki ga prav zaito lahko imenu.jemo «parlami gnt miru tržaškega prebivalstva». Ob tej priliki se bo razpravljalo o različnih mnenjih glede vprašanja vojne nevarnosti. Zato bo Zborovanje prijateljsko srečanje, izmenjava misli med ljudmi, ki si nasprotujejo v drugih vprašanjih, a so enotni, ko gre za ugotovitev nevarnosti' sedanjega stanja. Nedvomno, je, da se ti ljudje zavedajo in priznavajo, da se ne more več tako naprej in da obstoječe stanje resno ogroža vsakega prebivalca. Nevarnost' je za n.a,s temi večja zaradi položaja našega- Ozemlja, ki se .nahaja pod okupacijo tujih sil in je zato. izpostavljeno vsem njihovim muham. Ne samo to. V primeru vojne je jasno, kaj bi nastalo iz Trsta, ko ibi se razvile vojaške operacije in ko bi se prav gotovo začela bombardiranja, boji od hiše do hiše itd. Odbori miru našega področja (v coni B gibanje miru ne more legalno delovati zaradi fašističnega terorja) si prizadevajo, da bi na item prvem zborovanju tržaškega, prebi-'bal.stva bile učinkovito zastopane vse socialne in, politične skupine. Hvale vredna j.e pobuda barkovljanskeiga odbora miru, ki je na svojem zadnjem sestanku sklenil, da bo po-sla! na zborovanje 7. decembra o-k ra j no delegacijo, ki jo (bodo sestavljali predstavniki različnih strank, združenih ob tej priliki za obrambo in ohranitev miru. To ni edina pobuda odborov miru. V vsakem okraju, vsaki tovarni ali vasi so se napravili veliki koraki naprej za mobilizacijo prebivalcev in delovnih ljudi različnih mišljenj proti vojni. Ti prebivalci, bodisi da bodo govorili v imenu organizacij, odborov ali skupin,, bodisi da bodo govorili v lastnem imenu, bodo prav go- tovo znatno prispevali k diskusiji in bodo vtisnili popolnoma nov značaj zborovanju 7. decembra. Kolikor več mnenj se /bo. sli. šalo na ■ zborovanju o treh osnovnih temah diskusije, (ka-koi prenehati hladno vojno in vojne v teku. kako zmanjšati oborožitev, kako obnoviti svobodno trgovsko izmenjavo), toliko boljše bo, ker je gotovo, da bo dobra volja udeležencev .prispevala k formulaciji koristnih, preciznih, ost-varljivih in za vsakega sprejemljivih predlogov. Vsak prebivalec mora biti posredno ali neposredno, prisoten na zborovanj;, 7. decembra,. Vsak naj prispeva k o- lostno bi bilo, da bi kdorkoli moral v prihodnosti misliti, da se je vojna začela tudi zato, -Ker -ni napravil nič, da bi jo zaustavil. Od ponedeljka dalje so pri Tržaškem odboru miru (ul. Ginnastica 1, IL, tel. 96-900 odi 18 do 19) n-a razpolago vabila za zborovanje za vse podeželske odbore miru in prebivalce, ki si želijo prisostvo vati na zborovanju. braimbi miru. Tragično -in ža- ška dejanja. NEIW YORK — Newyorški luški delavci so stopili v protestno stavko proti odločitvi, da se morajo nekateri njihovi tovariši predstaviti pred zloglasno, komisijo za protiameri- .svojo kreaturo, zdravnika Haskovca, ki je imel nalogo, da «spravi- s sveta Gott-wailda». Na procesu so vsi obtoženci pod silo, dokazov priznali svoje zločine. Slansky je že 1920 cib neki aretaciji izjavil policiji, da ni komunist, ,927 je postal trockist in 1930 ameriški agent, 1944 je delal za to, da bi se izjalovila ljudska vstaj,a na Slovaškem, kriv je smrti narodnega heroja Jana Sverme, od 1945 dalje je postavil na vsa mesta svoje agente, da bi se lažje dokopal do oblasti in izvrševal ukaze imperialistov, sabotirati je začel razvoj veleindustrije in rudnikov, kupoval je, kar bi se lahko proizvajalo doma, zapravil je milijarde Sku-pno s Clementisom je Slansky skušal priključiti Češkoslovaško Marshallovemu načrtu. Clemente je na procesu dejal, da se ni nikoli čutil komunist, od 1939 je bil francoski špijon, v vseh ljudskih demokracijah je postavil imperialistične špijonske centre, svoje agente je postavljal na vsa zunanja poslaništva CSSR sabotiral je zunanjo trgovino republike, pomagal je s Sla-n-skym odhod velikih židovskih kapitalistov z vsem kapitalom, popolnoma je podpiral Tita, skušal je s Slanskym ovirati razkrinkanje titovske klike. Jožef Frank: pa je vojni- zločinec. Interniran v Buctien-vvald-je .postal rabelj ruskih in francoskih internirancev. Francoska, vlada ga je postavila na 148 mesto vojnih zločincev. Slansky ga je vzel k sebi, da bi mu služil. Obtoženec Raj čin pa je priznal, da je kriv smrti Fučika, ki ga je predal Gestapu, v katerih vrstah je ibil od 1939. Vsi obtoženci so priznali grozote, ki so jih izvršili pred, za časa in po vojni proti češkoslovaškemu ljudstvu kot najeti agenti imperializma, da bi onemogočili zgraditev socializma na Češkoslovaškem, da bi od- cepili Češkoslovaško od tabora socializma in Sovjetske zveze. Slansky je bil povezan s Titom preko predstavnika Izraela v Pragi; vsi obtoženci na splošno so bili povezani z vlado Izraela, ki je znana kot podružnica ameriške viade im ameriških židovskih milijarderjev. Ko se berejo izpovedi teh kriminalcev, prevzame človeka gnus, ker si ne more misliti, da more podlost izdajalcev piriti do take mere. In kljub temu je res. Roka pravice jih je pravočasno zgrabila in sedaj bodo plačali za vse svoje zločine, za svoje umore, za svojo sabotažo. To je udarec imperialistom, reakciji in tito-faišistom. kovalne izmišljotine in napadli Italijansko delavsko zbornico CGIL. Drugi podobni primeri so se dogodili v tržiških ladjedelnicah, da o vseh mogočih manevrih za to, da bi odvrnili od «Confeder-terre» kmete iz Steverjana, Pev-me in drugih slovenskih vasi sploh ne govorimo. Titovci si prizadevajo, da bt osamili slovensko prebivalstvo. Pri tem kriminalnem dejanju delajo vse, kar je v njihovi moči, za to, da bi na slovenskem področju ustvarili cono, ki bi Jim btla povsem na razpolago za svoje provokatorsko delovanje. Brezbrižnost njihovih svetovalcev v pokrajinskem in v občinskem svetu v G orici ter brezbrižnost titovske klike, ki vodi DFS do vsakega političnega an kakršnega koli drugega vprašanja, povsem jasno potrjuje dejstvo, da so popolnoma opustili vsako borbo za obrambo interesov slovenske manjšine na Goriškem. Dejstvo pa. da so še ljudje, ki sledijo titovski DFS je pripisati predvsem dvajsetletnemu suženjstvu za časa fašizma in posledicam, ki sta jih ta in poznejša titovska propaganda pustili pri Slovencih. Res je, da so velike enotne akcije delavcev naše pokrajine dale novega podviga demokratičnemu življu na Goriškem. Res je tudi, da so konkretne akcije za mir in za demokratične svoboščine nudile gotovo pomoč slovenski manjšini. Vendar Pa vse to še ni dovolj. Treba je, da podvzame-mo še druge akcije na političnem in na kulturnem polju. Med te spada tudi borba za juridično priznanje, odnosno za uzakonitev slovenske šole v Italiji. Za to se bomo mi, kot dosledni borci delavskega internacionalizma z vso resnostjo zavzeli. Zahtevali bomo od rimskega parlamenta, naj čim-prej sprejme in uzakoni zakonski osnutek o priznanju slovenske šole, ki ga pripravljajo socialistični in komunistični poslanci. Na podlagi principov delavskega internacionalizma in principov, ki jih jamči republiška ustava bodo delali v občinskem svetu svetovalci naše skupine, ki bodo izvoljeni na volitvah 14. decembra. Naši svetovalci bodo delali v interesu slovenskega prebivalstva za odločnejšo borbo vsega prebivalstva za mir, svobodo in delo! SILVINO POLETTO pokrajinski svetovalec in sekretar federacije KPI v Gorici OD TEDNA PETEK, 21. novembra: Vietnamske ljudske čete so prodrle skoraj do trdnjave Sonla čez Črno reko — Amerikanci so v Kožedu ubili ujetnika — Ameriški uradni krogi so sporočili, da bo Eisenhower ob svojem obisku v Koreji preučil možnost uporabe atomske bombe — Zaradi protestov KPI je volilna komisija v Boznu spremenila svoj sklep in sprejela kandidatno listo KP za upravne volitve v občini Božen. SOBOTA, 22. novembra: V Napoli se je vršil ob prisotnosti velike ljudske množice pogreb filozofa Benedetta Croceja — V Parizu je bil pogreb pesnika Paula Eluarda — Komunisti so v italijanskem senatu predložili o-snutek zakona za zmanjšanje pristojbin na živila — Liberalni poslanec Corbino se je izrekel proti demokristjanskemu volilnemu zakonu — Iz treh smeri so vietnamske ljudske čete začele napad na trdnjavo Sonla. NEDELJA, 23. novembra: 300 voditeljev italijanske socialdemokratske stranke se je sestalo v Firencah in se izreklo proti, volilnemu zakonu; 10 njihovih poslancev se bo v parlamentu borilo proti temu zakonu; tudi re- PESEK V OCI Dan za dnem objavlja «slov. Piccolo» v desnem kotu svoje prve strani naslednje geslo: «Jugoslovanski narodi ne morejo in ne bodo pristali na nikakršno kupčijo z njihovimi interesi in z njihovim nacionalnim ozemljem (Iz resolucije VI. kongresa ZKJ)» — Zgleda, da se tržaški titofašisti puntajo proti svojim beograjskim gospodarjem. Znano je, da je Tito takoj po izglasovanju te «resolucije» na zagrebškem procesu Stamboličev, izjavil ameriškemu novinarju Sulzbergerju, kako namerava spoštovati to «obljubo». Ni več zadovoljen s tem-, da ponuja «samo» tržaško mesto De Gasperiju, marveč ponuja svojemu partnerju tudi glavni del cone A s 70,000 Slovenci in manjši del cone B. On se zagrebške «resolucije» ne drži in koraka po svoji Judeže-vi poti dalje, kot mu narekujejo interesi ameriških koristolovcev. «Slov. Piccolo» pa trdovratno objavlja gornje geslo, kot da je vse v redu in da Tito ni demantiral, kar je sam sestavil. To ni nič drugega kot punt proti Titu. A tega tržaški titofaši-sti niso zmožni, ker ne znajo misliti s svojimi glavami. Zato je to ponavljanje že pokopanega gesla zelo podobno metanju peska v oči Tržačanov, da bi lažje uresničili svoje umazane in nesramne načrte prodajanja 70.000 naših ljudi De Gasperiju. Mi pa smo gotovi, da jugoslovanski narodi ne t|0- do dopustili tega. Jugoslovanski narodi kot tudi Slovani STO so za ustanovitev našega Ozemlja, ker le tako se spoštujejo naši in jugoslovanski narodni interesi. SEJMISCE LAŽI Titofašisti so na ukaz ameriškega propagandnega urada začeli ob kongresu proti Sionskemu in njegovim goniti lajno, da je češkoslovaška vlada pro-ttsemitsko nastrojena in da proces v Pragi ni nič drugega kot proces proti Zidom. Res je, da Židje sestavljajo del obtožencev v Pragi, res je, da je na tem procesu prišlo na dan da je vlada države Izrael v rokah vlade ZDA in da skuša s svojimi agenti v ljudskih demokracijah izpodkopati socialistično izgradnjo, in prav posebno res je, da so se ti ljudje umazali z naj-podlejšimi zločini, ki jih je kdaj koli videl svet. Vse obtožbe so bile do najmanjše podrobnosti dokazane. A titofašisti, ki so tako rahločutni, ko gre za razkrinkane agente Amerikancev vsakršne narodnosti in veroizpovedi, niso tako rahločutni, ko gre za razkrinkanje zločinov, ki jih izvršujejo njih gospodarji. Do sedai še nismo videli nili ene vrstice v njihovih listih, v katerih bi obveščali, da dva a-meriška Zida, Ethel in Julius Rosenberg bosta, ako jih človeštvo ne bo rešilo. 9. januarja 1953 zažgana na električni stolici, čeprav ni nihče mogel dokazati njihove krivde. Tokrat torej za titofašiste ne gre za preganjanje Zidov. Razlika je le ta: Slansky in «compagnia sporca» predstavljajo Žide, ki zastopajo interese ameriških milijarderjev židovske veroizpovedi, Rosenbergova pa sta Zida brez cvenka v žepu, ki sta kri. va, da sta podpirala republikansko Španijo, zahtevala otvoritev druge fronte, zastopala stvar miru. Pozabiti ne smemo, da med Židi, kot med vsemi ljudmi na svetu so bogataši in reveži. Mi smo za veliko večino židovskih revežev, proti veliki manjšini židovskih bogatašev. Za to veliko manjšino bogatašev so titofašisti. Zato tako cvilijo proti procesu v Pragi in molčijo kot grob o Rosen-bergovih. Zelo «socialistično», kaj ne razni hreščeči don kihati? ... «PARA BELLUM» V Jugoslavijo je prispela vojaška delegacija grške monar-hofašistične vojske. Objemi, solze v očeh, banketi, Zdravljice, navdušeni govori so karakteri-zirali ta obisk. Prav gotovo si Gošnjak, Popovič in Dapčevič niso prej .prebrali, kaj so o grških monarho fašistih pisali pred štirimi, petimi in več leti, ker bi jim bilo drugače res nerodno. Hijene, šakali in stekli psi imajo pač zelo trdo kožo. Zato Gošnjak navdušeno čenča, da je titovski in monar-h»fašistični «cilj čist in vzvišen». Za njega in Papagosa bo tako. Saj je za njih čisto, kar je za normalne ljudi najbolj u-mazano, in vzvišeno, kar je najbolj podlo. Ta cilj, pravi Gošnjak, je «ohranitev svetovnega miru». Da, zaradi tega se sestajajo generali, se sestavljajo načrti «obrambe», se daje 77% proračuna vojaških izdatkom itd. Tudi Hitler je delal tako in istočasno govoril o «čistih in vzvišenih ciljih». Ali mislijo Gošnjaki in Papagosi, da so ljudje navadni norci in da ne vedo, da ako postaviš skupaj puške, lahko začnejo kar same streljati? Komu bodo prišli pravit, da je «vzvišen» latinski rek «ako hočeš mir, pripravljaj vojno»? S pripravljanjem vojne se pripravlja le vojna in noben Gošnjak na svetu nas ne bo mogel prepričati o nasprotnem. publikanec Farri in liberalec Corbino se strinjata s tem stališčem — V Ferrari so se vršile manifestacije proti fašističnemu zborovanju, ki ga je dovolil de-mokristjanski prefekt — Vietnamske ljudske čete so osvobodile trdnjavo Sonla — Ameriški rušilec in pobiralec min sta bila potopljena od korejskega obalnega topništva — V Bagdadu so se začele manifestacije proti vladi, ki je morala odstopiti; novo vlado je sestavil gen. Mahmud; demonstranti so zahtevali izgon Amerikancev in Angležev. PONEDELJEK, 24. novembra: Vietnamske ljudske čete so začele napadati zunarye utrdbe trdnjave Nasam — Nova vlada gen. Mahmuda je v Iraku proglasila izredno stanje, da bi zadušila proti imperialistične manifestacije; vse opozicijske stranke so bile razpuščene; več ljudskih voditeljev je bilo aretiranih. TOREK, 25. novembra: Sing-man Rhee je izjavil, da bo postavil Eisenhowerju zahtevo, naj «bombardira Moskvo» — Vietnamske ljudske čete nadaljujejo svojo ofenzivo proti trdnjavi Nasam — Vlada gen. Mahmuda je začela obljubljati razne reforme, volitve, istočasno pa začenja proces proti levičarskemu voditelju Sažerdžiju — Vlada L.R. Madžarske zahteva od titovske vlade, naj odplokliče svojega odpravnika poslov, ki je organiziral ugrabljanje beguncev, špijo-nažo in umore na madžarskem ozemlju. SREDA, 26. novembra: V Napoli se je začel III. kongres CGIL, ki je središče pozornosti vsega delovnega ljudstva Italije, kongresu so poslale ali prinešle pozdrave številne politične osebnosti vseh strank — Ob zaključku kongresa DC je tretjina delegatov volila proti De Gasperijevi listi za novo vodstvo — V delti Rdeče reke so vietnamski partizani začeli napadati razne francoske trdnjave; nadaljuje se napad ljudske vojske na Nasam. — Tov. Višinski je v politični komisiji OZN predlagal nekaj popravkov k indijski resoluciji o Koreji glede ujetnikov in trenur-ka, ko naj se prenehajo vojne operacije. ČETRTEK, 27. novembra: Na III. kongresu CGIL v Napoli je poročal tov. Di Vittorio, ki je nakazal linijo organizacije: obnova gospodarstva, socialne reforme in mir. — Saragat je zagrozil vsem, ki so se udeležili socialdemokratske konference v Firencah, da jih bo izključil iz stranke. — Kljub Pinayevemu odporu je francoska zbornica dosegla, da se vprašanje vojnih pokojnin takoj diskutira; tudi ob tej priliki je bila vlada postavljena v manjšino. — Angleži so v Keniji začeli groziti z množičnimi smrtnimi obsodbami. Z ORGANIZACIJSKE KONFERENCE KOMUNISTIČNE PARTIJE STO Na učvrščenih temeljih se gradi močna, borbena in široka partija Diskusija je dokazala, da smo napravili velike korake naprej - Intervencija tov. Vidalija - Zaključna resolucija V četrtek 20. novembra se je nadaljevala organizacijska konferenca naše partije. Tudi na tem zasedanju je bila diskusija zelo živa in se je je udeležilo več desetin tovarišev. Za miljsko sekcijo je spregovoril tov. MARASSI, ki je obvestil, da sedaj 34 odst. prebivalstva ožje sekcije kupuje naše časopisje, člani partije diskutirajo konkretne probleme skupno z občinskimi svetovalci, uvedle so se študijske ure, postavilo se je vprašanje vzpostavitve vodij skupin. Tudi ženske celice so napravile velike korake naprej. Skupina tovarišic iz Sv. Vida je kritizirala pristojno sek- cijo, da se ni dovolj zanimala za konkretna vprašanja področja. Zelo živo je delovanje z drugimi ženami na hišnih sestankih. Za sekcijo Curiel je govoril VALDISTE.NO, ki je iznesel potrebo po načrtnem delu v sekciji in celicah, seznanil konferenco s problemi priistanuščnllto-ov, sporočil, da ima sekcija 86 vodij skupin, od katerih je večina aktivna. VECCHI ET diva) pa je iznesel stanje v livarni, kjer delujejo tudi titofašiisti preko znanih plačancev in zakrknjenih sovražnikov delavskega razreda. Poudaril je, da si je partija zastavila nalogo okrepiti in poglobiti borbo proti tem Stališče članov partije do same partije in partije do njenih posameznih članov mora biti vedno podrejeno višjim interesom partije, proletariata in človeštva. V kratkem: član partije mora predvsem misliti na interese partije, ne sme nikoli za svoje osebne interese podcenjevati interesov partije, mora stalno izboljševati svoje sposobnosti in svojo zavest, svojo vzgojo in svoje metode dela, da bo lahko vedno boljše prispeval borbi partije. Po drugi strani pa morajo partija in njeni voditelji skrbeti za vsakega posameznega člana, mu pomagati v tem njegovem naporu, ga vzgajati, mu vlivati poguma, skrbeti zanj ob vsaki priliki in ob vsakem trenutku in prav posebno posvetiti se onim tovarišem, ki so bolj zavedni in požrtvovalni. Čeprav je večina tovarišev vstopila v partijo, ker se hoče boriti za socializem, za emancipacijo proletariata in človeštva, je kljub temu nekaj tovarišev, ki so vstopili v partijo iz drugih posebnih vzrokov ali slučajno. Ti tovariši ne gledajo še pravilno na življenje in svet, ne razumejo še veličine in ovir komunistične stvari in zato ne morejo zavzeti jasno in odločno proletarsko stališče. Naravno je, da se lahko nekateri taki tovariši v določenih trenutkih majejo ali krenejo stran od partijske linije, ker imajo v sebi še razne ideologije, ki so tuje partiji. Njihova vzgoja je zato velike važnosti: samo če se bomo resno lotili njihove vzgoje, bodo lahko postali zavedni del proletarske predstraže. Napačno pa bi bilo po drugi strani misliti, da je dejstvo, da vsi člani naše partije nimajo jasne komunistične zavesti, zelo težko. Ako ne gre za vohune ali izdajalce, partija sprejme v svoje vrste vse, ki z vseh strani prihajajo k njej in sprejmejo njen program in statut. Ti tovariši, ko bodo vstopili v partijo in se bodo udeležili borbe, bodo ne le sprejeli program in statut, marveč ju bodo globlje razumeli. Nemogoče bi bilo zahtevati od teh novih članov popolno poznavanje partijskih načel, preden so zaživeli v notranjosti partije. Tudi brez globokega poznavanja komunizma na splošno morejo ti tovariši biti aktivni v sedanjih borbah komunističnega gibanja, v teku katerih lahko postanejo Izvrstni komunisti. Ce bo član partije ugotovil, da njegovo zaupanje v 'komunizem ni dovolj trdno ali da se ne more privaditi notranjemu partijskemu življenju, ga nihče ne more prisiliti, da ostane član partije. Samo če gre za oportunista, izdajalca, element, ki izvršuje protipartijsko delovanje, se ga mora izključiti. agentom titovstva. Za sekcijo Božičev in Hrvatinov se je o-glasila tov ADRIJANA, ki pravi, da imajo tovariši dobre iiz-glede za rekrutacijo in da je teritorialna reorganizacija v miljski občini redila veliko u-spehov. SACCHETTI (Sv. Jakob) je govoril o povezavi med sekcijo in tovarno. Opozoril je, da mnogi tovariši ne razumejo pravilno tega vprašanja in da se ne zavedajo vloge tovarne v vodenju partijskih borb. KRULCIC (Sv. Ana) se je predvsem dotaknil ženskih celic, ki izvršujejo dobro delo, a ise tovarišice prepogostem a podcenjujejo, medtem ko imajo vse možnosti , da vodijo svoje celice. Nek tovariš tovarne Dreher je povedal, da še vedno večje število delavcev, od katerih mnogi pod vplivom nacionalističnih strank, izraža za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev STO. FON (Magdalena) pravi, da širjenje tiska gre zelo dobro in se stalno izboljšuje, in, ko je analiziral politično situacijo v sekciji, je dejal, da še vedno ni popolnoma zadovoljivo kulturno delovanje, da se člani partije in sekcija morajo mnogo bolj posvetiti temu delu, s katerim lahko približujemo veliko število novih ljudi tako na slovenskem kot na italijanskem polju. Poudaril je, da ima list «Delo» velike možnosti širjenja. Za to se morajo zanimati prav posebno slovenski tovariši. Za Križ je govoril tov. LAHARNAR ki je podčrtal velike politične uspehe partije v sekcijskem merilu. Na organizacijskem .polju pa se še občutijo nekatere pomanjkljivosti, ker se tovariši še ne poglabljajo v probleme in ne gledajo dovolj kritično na izvršeno de: lo. Ako se vsako vprašanje dobro prediskutira na sekciji ali v celici, je delo dobro izvršeno in se ga vsi tovariši z vnemo lotijo. Polaga veliko važnost ideološki vizgoji. Za opensko sekcijo je posegel v diskusijo tov. ABRAM. Govoril je o delovanju sek-cijskega komiteja, ki redno obiskuje vse celice. Opaža se, da je še vedno vse premalo sam-oini-ciative. Dejstvo, da so Opčine postale nekako središče ameriških vojakov, je privedlo dio korupcije, d očim ti- cije izvajati teror nad dvolastniki, da bi tako pasivizi-rali tudi naše vrste. Odstraniti je treba razne sektaške pojave, ker le tako se bo partija številčno razširila. Delovanje prosvetnih društev je zelo važno za povezavo z množicami. Tov. GUŠTIN (Repenkabor) je označil socialno pripadnost prebivalstva občine, govoril o delovanju partije, o uspehu na volitvah, dočim so titovci in njih zavezniki računali, da bedo izbrisaiii partijo iz življenja občine. Partijci dobro obiskujejo celične sestanke, treba pa jim je ideološke vzgoje. Ustanovili ib o do novo celico, rekrutirali nekaj novih članov, organizacija mladine je precej dobra, naznačil je, da obstajajo velike možnosti za prosvetno delovanje. Svetovalci se vedno posvetujejo v celici, utrditi bo treba njih povezavo z množicami in iskati povezavo z drugimi elementi za izolacijo titovskih izdajalcev. Tov. PEGAN (Zgonik) je najprej pozdravil konferenco, Centralni komite in. tov. Vidalija. Rekel je, da je treba na podlagi konkretnih problemov boljše zaktivizirati celice, 'ker tovarišev je veliko, ki so sposobni, kar se je pokazalo na volitvah. Poudaril je, da se že danes opaža, kako se marsikakšen občan kesa, da je oddal svoj glas titovski skupni listi, ker vidi razliko med prejšnjo in sedanjo upravo. To predvsem občutijo delavci, Ze pred' tremi tedni so dosegli 100 odst. obnovitev izkaznic. Na četrtkovem zasedanju sta govorila tud. tov. Vidali in Berne-tičeva. Intervencijo tov. Bernetičeve bomo objavili prihodnjič. Tov. Vidali je najprej analiziral mednarodni položaj, vedno večjo nevarnost nove vojne, ki se odraža tudi v. reakcionarnih ukrepih v deželah «atlantske skupnosti». V Italiji prihaja do izraza poskus fašistizacije preko raznih kršitev ustave, protistavkovnih zakonov, volilnega zakona itd. V Jugoslaviji je nedavni kongres v Zagrebu dokazal, da se v deželi začenja ,dc,ba še hujšega terorja. Zaradi tega se v samih kapitalističnih deželah oglašajo ljudje, ki so vznemirjeni zaradi tega stanja. Govornik je podčrtal uspehe socialističnega tabora, ki so prišli do izraza na XIX. kon- svetu pa je v teku poglabljanje križe nia vseh področjih, poostritev protislovij med kapitalističnimi deželami, še bolj noroiglavo pripravljanje vojne in protiljudsko zatiranje. Zato je Velikanske važnosti Kongres narodov za mir, ki bo na Dunaju. V Trstu -mo-ramo napraviti vse, da čim boljše izvedemo priprave zanj in da okrog njega mobiliziramo čim večje število ljudi. Poudaril je tudi važnost predloga za civilno upravo' na~vsem—STO, ki pomeni žarek upanja za prebivalstvo, Tov. Vidali je nato pouda- Proslava Oktobrske revolucije v Moskvi (Nadaljevanje na 4. strani) «Oktobrska revolucija ni le revolucija v nacionalnem okviru. To je predvsem revolucija mednarodnega, svetovnega pomena, zakaj ta revolucija pomeni temeljit preokr-et v svetovni zgodovini človeštva od starega, kapitalističnega sveta k novemu, socialističnemu svetu. Oktobrska revolucija si ni zastavila za cilj zamenjavo ene oblike izkoriščanja z drugo, marveč je bil mj.e namen uničiti vsakršno izkoriščanje človeka ,po človeku ter organizirati novo brezrazredno socialistično družbo»), (Iz govora Stalina ob desetletnici Oktobra) Gornja slika je ibila po.sneta na letošnji proslavi na Rdečem trgu v Mostovi. v JUGOSLAVIJI SO ODKRILI SVOJO “AMERIKO" AMERIŠKI “STROKOVNJAKI" kontrolirajo in vodijo UDB Titovci poveličujejo ameriški način življenja - Prostitucija kot “čeden posel“ Pred Amerikanci se titovci zelo hlapčevsko obnašajo in stojijo v strumni drži Tisoči in tisoči ton bakra ipa predstavljajo milijonski dobiček družbe «Anaconda, Copper Mining». Stremeč za tem, da povečajo ta denar v gotovini, Amerikanci, kot poroča časopis «New York Times», še s hitrej šim tempom vodijo raziskovalna dela na -področju Bora, kjer se nahajajo ležišča mangana in hroma. Na računi dobav za takozvano «pomoč», ki jo Jugoslavija dobiva, ‘kaik-or tudi na račun suženjskih posojil, ki jih dajejo beograjskim oblastnikom, izvažajo Amerikanci iz Jugoslavije dobesedno vise: — od barvastih kovin, lesa, hrane pa do tobaka, suhega sadja in lipovega cvetja. Ko so popolnoma očistili motrenje tržišče dežele, ameriški kapitalisti' ped krinko «pomoči-» uvažajo preležano -rabo. Tudi v teh kombinacijah imajo yankeji precejšen dobiček. Ameriški kapitalisti in njihove najete .sluge — titovci so pahnili -jugoslovansko ljudstvo na -rob propada, -ga* obsodili na -prisilno delo in na smrt od lakote. Prekooceanski ko-lonizat ori izžemajo iz krvi, muk in trpljenja delovnega ljudstva bajne dobičke. Kot piše časo- tisti za vsak potrošen- dolar v Jugoslaviji dva j.n celo tri dolarje. Ker se nahaja v inflacijski stiski, jugoslovanski dinar predstavlja danes samo še fikcijo. Dinarju je od1 začetka letošnjega leta določen novi kurz v odnosu na zlato. Ta titovska «reforma» diktirana od ameriških roparjev, je privedla do tega, da je dolar eniafc 300 din. namesto 50, k a,klor je to bilo do sedaj. Se bolj je dinar padel na črni borzi; tam velja dolar 1500 do 1700 dinarjev. tovci skušajo po področju sek- 1 gresu KPSZ. V kapitalističnem ^»."zatiužijo^am^rHkf kapita- Se 1949, ko je dospel v Beograd prvi -sel Wall-Streeta g Hoover, vodja komisije tako-zv-ahe «mednarodne» banke za obnovo je v razgovoru z dopisnikom odkrito izjavil, da bo Jugoslavija padla pod kontrolo ZDA. Tako -se je -tudi zgodilo. Yankeji gospodarijo sedaj v Jugoslaviji iko-t v svoji jazbini in se obnašajo tu kot zasužnjevale!; oholo in predrzno. Beograjski hoteli so nabito polni s prekooceanskim nomadi koristolovci in gangsterji, trgovci, časopisnimi lažnivci, u-radniki, v o j-n o -pol i t ič n im i obveščevalci. Tu -se zbira vsa drhal, ki so ji poklic — špijo-naža, intrige in trgovina z vestjo. Yankeji večjega kalibra: poslanci in industrij,sko-finanlčni «bogovi», diplomati in generali se ipa ustavljajo v rezidenci prodane fašistične mario-netke Tita v Belem dvoru. Tu se prirejajo luksuzni banketi in Vrše poslovni sestanki. Tu se na debelo in na drobno prodajajo bogastva Jugoslavije n kri njenih narodov. Ko je osebni zaupnik Truma, na, stari vojni netilec Barrino, an lansko poletje obiskal Beograd, se je sestal s Titom ravno v času, ko se je v Jugoslaviji podi 'krinko «mednarodnih tekmovanj padalcev» vršila vežba zračnega napada. Takoj za Harriman-om je prišel v jugoslovansko prestolnico -načelnih vrhovnega št alba- kopnih si-l ZDA general Collins. Collins je potoval po -deželi, da inspicira titovsko armado — topovsko meso ZDA. Pretvorivši Beograd v -svoje špijonsfco središče, se yankeji na široko poslužujejo UDB in tak-ozvanega ministrstv-a za zunanje zadeve kot oporišč za zločinsko vohunsko diverzantsko delovanje p,roti deželam ljudske demokracije in ZSSR. Titovci z lakajsko uslužno-stjo pc-maigajo yankejem razširjati po Jugoslaviji ameriške navade. Titovci silijo jugoslovansko mladino, da pleše ameriške plese. Pod oglušujočimi z voki jazza se mladi ljudje '///////////////////////////////////////////////////////////////////z DELO UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA“ GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36. VOLILNI PROGRAM ZA GORIŠKO OBČINO Meščani, volivci! Letošnje občinske volitve morajo zagotoviti mestnemu svetu močno in borbeno opozicijo, ki bo izsilila preokret sedanjega sistema, ki ,se ga poslužuje «večina». Svetovalci skupine Goriške obnove (Rinascita) se bodo v občinskem svetu borili med drugim tudi za rešitev naslednjih vprašanj: — za reorganizacijo o-bdavče- valnega sistema, za porazdelitev pravičnega obdavčenja, za dvig občinske avtonomije in za razvoj krajev, ■miih poib-ud; — za municipalizacijo mestne avtobusne službe in za prevzem trošarinskih izte-rjevalnic v režijo občinske uprave; — za gradnjo stanovanjskih hiš in za uresničitev pravice, ki jo ima sleherni prebivalec do lastnega stanovanja; prav tako se bodo borili za dosego dodelitve državne podpore pri gradnji stanovanjskih hiš. Za gori-ško mesto bodo zahtevali uresničitev urbanističnega načrta, obnovitev brvi pri Stražica-h, s čemer b-o znatno skrajšana, pot mestnim delavcem, ki hodijo tja na delo; izboljšanje cestnega tlaka, ojačanje nočne razsvetljave tam, kjer je to potrebno, izboljšanje vo-dne napeljave zlasti v Lučniku, Podlgori- in Pevmi ter napeljavo vodovoda na Oslavje. Naši svetovalci bodo ponovno zahtevali od1 občinskega sveta in od uprave, naj zahtevata- takojšnji pričetek izboljševalnih del na Krmiras-ko - gradiščanskem polju. — Naši občinski svetovalci se bodo z vso odločnostjo zavzeli za dokončno rešitev šolskega vprašanja. Podprli bodo parlamentarno pobudo, ki zahteva spoštovanje principov republiške ustave, jurid'òno priznanje slovenskih šol vsake vrste ali stopnje. Obenem bodo zahtevali zgraditev no-v-ih šolskih poslopij tam, kjer so ta potrebna, zboljšanje šolskega patronata ter pomnožitev nadaljevalnih šol in večernih -tečajev zlasti za izven-šolsko mladino. Naši svetovalci bodo zahtevali tudi: — naj se čim.pi;ej izvede dokončna ureditev mestne bolnice, obnovitev doma za onemogle pri Rdeči hiši, izboljšanje delovanja občinske podporne ustanove (E. C.A.) in izpopolnitev sezna-na pomoči potrebnih Občanov. — naj občinska uprava resneje nadzoruje delovanje proste cone ter naj stori vse potrebno za to, da bo od nje deležno večjih koristi vse goriš ko prebivalstvo; naj se poživi turizem razne prireditve in razstave, ter popularizacija domačih pridelkov, zlas-ti vina. Naša skupina bo podpirala vse pobude, ki bodo težile za tem, da se zagotovi delo vsem prebivalcem, predvsem mladim delovnim silam, ki se v tako velikem številu nahajajo v vrstah brezposelnih. Istočasno se bo borila za obrambo malih proizvajalcev in trgovcev, ki so tesno povezani z usodo delavskih množic. Goričani, volivci! Pred vam; stoji resna naloga-. Izvoliti morate novi občinski svet, odnosno novo opozicijsko skupino ki bo v tem sve-tu branila vaše interese in vaše pravice Predino oddate svoj glas, premislite dobro. Pazite na to, da se ne ujamete na vabljiva gesla, ki jih najrazličnejši propagandisti, zlasti za časa volilne kampanje krožijo med vami. Volite take kandidate, ■ki bodo znali prisiliti «večino», da -bo izvedla točke, ki jih vse. huje gornji program! Volite kandidate liste «Rinascita»! VOLILNI SHODI V GORICI IN TRŽIČU Prof. Adamoli je govoril o delovanju ljudske uprave Tov, Gianquinto je pozval tržiške socialdemokrate naj podprejo borbo proti demokristjanom - Poziv je našel velik odmev v mestu GORICA ■—- V nedeljo je bilo v Gorici prvo javno volilno zborovanje liste «Goriške obnove» (Rinascita). Na Senenem trgu je govoril prof. Gelasio Adamoli, bivši župan mesta Genova- in sedanji glavni urednik -tamkajšnje izdaje dnevnika «Unità». Govornik je razpravljal predvsem o ljudski občinski upraivi. Objasnil je, kako je taka ljudska občinska uprava do lani upravljala mestno občino v Genovi. Nadalje je go voril o m-unicipalizaciji raznih javnih ustanov- ini uslug ter o podržavljanju monopolov elektrike, težke industrije, Montecatinija itd. Za tem je objasnil tu-di gotove postavke programa naše liste, ki med drugim predvidevajo prevzem izterjeva-lnic trošarine iv režijo občinske uprave in muni-cipa-Iizacijo mestnih avtobusov, 'ki jih sedaj vzdržuje podjetje Ribi. Ob 'koncu zborovanja je voditelj žolte sindikalne organizacije ih demokri-stjanski aktivist Vezil vprašal za kontra-diktorij. Predsedujoči predstavnik naše liste je v to takoj privolil. Upati je bilo-, da se bo- omenjeni aktivist in «sindikalist» držal argumentov katere je razvijal prof. Adamoli. Toda temu ni bilo tako. Vezil je poskušal izzvati provokacijo s tem, dà je žalil nekatere prisotne in privlekel na svetlo vso že stokrat obrabljena in premleto staro- šaro, pričenši pri fojb h in pri znanem načrtu Togliatti-Ti-to. Aktivistu Vezilu je v kratkih besedah odgovoril tov. Polet-to, kateri je obžaloval ker ni prišlo do pravega in zaželenega kontradikto-rija. Navzoče občinstvo je obsojalo zadržanje demokristjanskega aktivista. Njegovo zadržanje- prav gotovo ne bo koristilo njegovemu ugledu. TRZIC — Tudi v Tržiču je bilo v nedeljo volilno zborovanje skupine «Rinascita». Tu je -govoril bivši župan Benetk, odv. Gianquinto. Med drugim je go-vornik pozval socialdemokrate, naj se pridružijo zd.a-vim ljudskim silam v borbi proti Krščanski demokraciji. Ze s tem, da so socialdemokrati n-aistopili s samostojno listo na volitvah, so praktično pričeli borbo proti demokristjanom. Sed-aj je treba to -borbo samo do konca izvesti. Besede tov. Gianquinta so vzbudile med javnim mnenjem v Tržiču -veliko zanimanje. Slovenci ! Za zagotovitev uzakonitve slovenske šole, glasujte za ta volilni znak ! Stavko sta oklicali enotni sindikalni organizaciji FILO in UIL. Zo-lti sindikati CI-SL se niso izrazili- o tem, če- so za stavko ali ne, -ven-dar pa je niso podprli. -S tem so. dejansko izrazili svoje stališče. Delavci so stavkali v, znak protesta proti vodstvu monopola, ki namerava uvesti skrajšan delovni urnik v tovarni. Vodstvo Solvaya je razkrinkalo Baresija Poslanec Baresi, ki je Obenem tudi podtajnik ministrstva za obrambo (torej, osebnost, ki je zelo na visokem položaju) v sedanji De Gasparijevi vladi, se je še enkrat «izkazal» v akciji, ki kaže kako malo mu je mar za usodo- tržiških delavcev, zlasti o-nih v tovarni Solvay. Nedavna polemika med gori-škio federacijo KPI in -posl. Ba-resijem je še enkrat razkrinkala namene rimske v-lade, ki skuša- zakriti resnične vzroke, k:i so dovedli do krize v -Sol-vayu in prepričati delavce, naj bi -nasedli načrtom ravnateljstva omenjene tovarne; načrtom, ki vodijo k postopnemu odpuščanju z dela, k znižanju V Pevmi ustanavljajo vaško zvezo kmetov Slavka v tovarni Solvay v Tržiču TRZi-C — V torek so stavkali pol ure skoraj vsi- delavci tovarne SOLVAY v Tržiču. PBViMA — Kljub velikemu pritisku, ki ga izvaja «Ente delle Tre Venezie» so- ostali kmetje-n-a jemnitoč. n-a poljih, k; jih obdelujejo že vrsto let. Da niso voditelji omenjene ustanove dosegli svoje namere, se je zahvaliti predvsem enotnosti vseh zainteresiranih Pevm-čano-v Kot je znano, so titovski propagandisti skušali na razne načine vnesti razdor med Pe-vrnčan-i. «Primorski dnevnik» je pisal, da bi morala «Confederterra» zadevo takoj predati sodišču. Znano pa je stališče omenjene -organizacije kmetov, ki skuša zadevo najprej reševati mirnim potom in šele, če se to ne hi obneslo, bi zadevo .predala sodišču, zavedajoč se dejstva, da sodnij-ski posto-pek stane mn-ago denarja, ki bi v tem primeru moral priti iz žepov prizadetih Pevmča-nov. «Confederterra» je o zadevi poročala tudi osrednjemu vodstvu v Rimu, ki bo napravilo potrebne ko- rake na merodajnih mestih. Zaradi odločne kompaktnosti 'kmetov je vodstvo Enteja v veliki zadregi. Izvedeli smo, da name ra via nasto-piti odločneje samo proti tistim najemnikom, ki niso pa poklicu kmetje in ki delajo v to-varnah. Ze na enem izmed sestankov kmetov je to-v. Simsig, tajnik («Co-n-federterre» sproži-l zamisel, naj bi v Pevmi ustanovili vaški odbor kmetov. Pretekli teden so izbrali pripravljalni- od'bo.r, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za ustanovitev rednega odbora. V začasnem pripravljalnem od-boru sta dva komunista, dva frontaša in dv-a esde-zejevca. Želeti je, da bi čimprej prišlo do ustanovitve stalnega odbora, ki bo vodil borbo- kmetov dio dokončne zmage. Predpogoj uspešnega dela je enotnost. Zato pa naj Pevmčani budno pazijo, na to. Vsakogar, ki bi hotel to -enotnost okrniti, naj takoj razkrinkajo. delovnega časa, k prezgodnji Upokojitvi itd., kar neizbežno vodi -k dokončnemu zapretju tovarne. Posla-nec Baresi je očividno zaskrbljen zaradi delovanja združenih sindikalnih organizacij, ki razkrinkujej-o upro-paščajoče ukrepe rimske vlade in vodstva Solvaya. Prav tako je očividno zaskrbljen za usodo dosedanje demokristjan-ske občinske uprave v Tržiču, ki ni ves čas svojega obstoja popolnoma nič naredila za zagotovitev poslovanja tržiških tovarn in ki ni niti s prstom trenila za to, da bi rešila vpra. sanje oljarne ILuzzatti. Zato je smatral za potrebno, da na predvečer volilne kampanje preseneti tržiške občane z novo «bombo-», namreč z novo izmišljotino o položaju tovarne Solvay. Baresijeva sindikalna zveza (žolti sindikati) je pretekli teden izdala poseben proglas o So-lvayu ter zagotovila, da je vodstvo tovarne na intervencijo poslanca Baresija zagotovilo, da ne bo izvedlo že napovedanih ukrepov. Na koncu proglasa je ta zveza seveda -obsodila «sejalce tendencioznih laži o- položaju Solvaya». (Pri tem je mislila na združene sindikalne organizacije F ILC ini UIL). Toda ta -proglas je imel veliko smolo: 'Nekaj u,r za tem, ko je bil objavljen v dnevnem krajevnem časopisju, je vodstvo tovarne Solvay objavilo komunike, v katerem je še en. krat potrdilo svoje prejšnje sklepe o postopni likvidaciji tovarne. Tako je vodstvo samo brez sodelovanja «sejalcev tendencioznih laži-» razkrinkalo demokristjana Baresija in njegov sindikat. Vse to se je zgodilo na predvečer otvoritve volilne kampanje. Tatoo imajo tnžiški in sploh posaški volivci še eno -priliko, da se prepričajo, kaj so demokristjani, kaj pomenijo njihove «svečane» obljube in česa se poslužujejo v trenutku, ko je ugoden čas za napeljavo vode na svoj mlin. vrtijo do onemoglosti, a tisti, ki najdalj zdrže, dobe nagrado iz rok prisotnih yankejev. Mladina, kot to poroča beograjski časopis «Om-ladina», se trdovratno izogiba teh plesov sodobnih divjakov pod pretvezo da «n-im-a primernih oblek». Splitski časo-pis «Sl-o-bodna Dalmacija», dušeč se od navdušenja, se je na široko razpisal o talentu ameriške plesalke Juone, 'ki je na- takozva-n-em festivalu plesov in pesmi v letovišču Opatija izvajala ples prostitutke. Časopis piše. da je Američanka prikazala afriško dekle, ki je -postala prostitutka, da bi se rešila siromaštva in da bi si zaslužila doto. S svojim plesom je Juo-n-a na cinični -način namignila na festivalu prisotnim jugoslovanskim dekletom, da je prostitucija — pot k sreči. V znak pretesta So mn-o-ge m-la-de udeleženke festivala -predčasno zapustile Opatijo. Uvajajoč v Jugoslaviji «a-m-eriiški način življenj,a», so hoiliw-oods'ki yankeji napolnili z ideološkim strupom kinematografe vseh mest. Eden izmed poglavarjev ameriške kinematografije, Eric Johnson, ki je obiskal Beograd, je direktno Oznesel dopisnikom cilje, ki si jih postavlja Holliwood v Jugoslaviji. «Goebelsovi uspešni poizkusi s kinom — je rekel — so pokazali, da, -ako filmi zasledujejo zaželeni cilj, v poljubnem delu sveta odlično služijo ameriškim interesom». Kričeči lepaki, 'ki so nalepljeni na vseh beograjskih ograjah, pozivajo, naj se gledajo ameriški filmi, ki propagirajo mi-za-ntropske ideje in neizbežnost nove vojne. Toda, kot se vidi, med. delavnim prebivalstvom je malo takih, ki želijo gledati holliwoods'kio filmsko kuhinjo. Časopis «20. oktotoar» je v zvezi s predvajanjem a-meriiškega filma «Asfaltne džungle» priznal, da je kino «Dušano-vac», ki pred-vaja ta film-, prazen. Suženjska -poslušnost ti.tov-cev pred ameriškimi kolonizatorji je postala tatoo ‘nesramna, da vzbuja -gnev ljudstva. O tem pišejo, čeprav to sami ne žele, beograjski časopisi. Zelo zanimivo je v tem pogledu dejstv-o, ki ga je iznesel časopis «Nin». «Na neki železniški postaji — je pisal ča-so-pis — se je pokvaril spalni vagon. Okoli 30 ljudi je bilo postavljenih na peron. Potniki so pro-sili p oslajena,čelnika, da priklopi nov vagon, ker je bil vlak prepoln. Tod-a načelnik je bil neizpro-sen. Ko pa je k njemu pristopil Amer.ikanec in zahteval, da se mu takoj najde prostor, se je stanje takoj spremenilo. Ni -preteklo niti deset minut, ko je bil nov vagon priklopljen. Potniki so se kregali. Vprašali so načelnika postaje: zakaj je tako hitro naredil uslugo i-noizemcu. Na to je načelnik grobo odgovoril: «iZ njim se vi ne morete kosati! On je nava-jen potovati kot človek». Torej, ameriški gospodje lahko živijo- in potujejo kot ljudje, jugoslovanskim državljanom -pa je to nemogoče, ker je -njihova dežela postala ameriška 'kolonija. SptcU&d r fvo- p&dcžetju ^ BORŠT Pretekli teden je bil v Borštu sestanek vaščanov, nekak zbe-r volivcev, katerega so se udeležili tudi občinski svetovalci obeh političnih skupin in dolinski župan to-V-Lovriha. Na sestanku so razpravljali o važnih vaških vprašanjih. Med drugim st’ se vaščani pritožili, da razni brezbrižneži odvažajo razno, vrsten material v kanal pod vasjo, s čemer ga. zasipljejo, kar n i- pravilno. Zato bo občina postavila na omenjeno mesto svarilno tablo z napisom, da je prepovedano odvažanje materiala na omenjeno mesto. Prizadeti vaščani so tu-di- iznesli potrebo, naj bi se v vasi ob raznih škar-pa dah postavile primerne tigra j e. Razpravljalo, se je nadalje o zgraditvi pralnice Zabrežcu, -o dokončni ureditvi 'kanalizacije po vasi ter o vprašanjih, ki se nanašajo na razlastitev srenj skega zemljišča- pri Dom-ju, na k a- j terem- šo zgradili stanovanjske hiše in- šolo. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni s sestankom, ki je po-tetoal v resnično vedrem i» iskrenem ozračju. Vaščani »o __ izrazili željo, naj bi se takimi, in podobni sestanki pogosteje vrpili in naj bi zanje bil3 W l stavljena na razpolago vaška dvorana. BBIŠČK1 Ko ìv-i lr v » in Peli edse le ž-‘tičk Vdu: j, z; st s ngre Al idja 'lija-i Ham tadil ala. jr, r hov ad- s tatei a s m-c 'o, k žkih eo-m oib in t -ok 'ažal *tra šn-o go hija -pre Trža •lijai ‘tigre L- h Naši vaščani so zelo nezadovoljni z načinom poslovanja sedanje občinske upraVčl. .. v Zgoniku. Prejšnja dem»! II kra-tična uprava pod vodil stvo-m tov. Pirca se je o vsa-®* ki stvari predhodno po sv e to va la z vaščani. Števili vprašanja je reševala sku. no z zainteresiranimi vašč ni na skupnih sestankih. S' dan j a uprava pod vodstvo31 tito-vca Obada pa dela ved«1 le na lastno -pest. Pred nedavnim pa so s-danji občinski možje kar sami na občini -določili in skl6; niti, koliko zemlje bodo vzeli za cesto, toi vodi k novi st no-vanj.ski hiši. Vaščani s“l mnenja, da so vzeti prev-zemljišča. Zaradi tega je -pr: zadeti kmet nezadovoljen. Prav bi bilo, da bi vi b' do če referent za javna del! ne odločal po svoji volji, tel , več, da 'bi se o vseh zadeva*1 predhodno posvetoval z zaiF teresiranimi občani. težki va- io sr v.a, d sba fino akr-šr nede ^.oNn-o ‘lu ki 4a < i>2 4 toion, 6 in b: stvuji del V ponedeljek je bolezni umrla- 59,letna ščamka Elizabeta Furla-n. Nie" na s.mnt je težko prizadel3 vso družino. Pokojnica je b^ ■la skrbna gospodinja. Skup1 z možem se je mnogo tr3' d-ila za to, da je -preživij3*8 „ ne svojih 5 otrok. Težka je bila ločitev s ^ ga sveta. Dva od petih otre*1 živita v Ljubljani, a nista debila dovoljenja za to, da obis-kala na smrt bolno ih8', ter. Se tedaj, ko jo je z mrtvoud in- ko ni m-oigla v-govoriti, je kazala s prstoh1 v smer proti Ljubljani ter h3 ta način izražala 'željo, d3 želi pred -smrtjo videti obaTt dva otroka. Toda, na žal®5,^.' se ta njena zadnja želja 11 izpolnila, kljub temu da prizadeta družina napra-vi*8 za potrebne korake. Ta primer obsojajo naši ‘Va‘-šča-ni in se zgražajo- na,d li* dmi, ki sedijo trenutno na ^ to-riih stolčkih v Jugoslavia. ^e] Pravijo, d-a- se kaj ta-kega dogajalo niti za časa fašizh1' pri nas. Pokojnica je bila tudi z3 vedno žena. Bila j-e članic ZDZ i-n domačega prosveth8, ga društva. Njen-a zadnja -pot je P°k3 zala, kako smo jo cenili. kega pogreba že davno ni lo v Saležu. P-oleg štev-ilh'1 vaščanov so se pogreba ud le-žili tudi- številni okolic311 Združeni pevski zbor je D3 domu, v ce-rkvi in -na KONEC V. KIRSANOV (Iz revije «-Slavjane») pa-lišču za-pe-l nekaj gani)1 žalos-tinjk. Tem potom izrekajo žalU^ či družini svoje- najglo-bjej j žalje ki a jev ne demokrat#®: šiva in celica KP -STO. žal ju se pridružuje tudi redhištvo «Dela». ...z mojo pomočjo laže hodi Jngre ii c l sli] Kacj ‘sl. ^Vn-ici Trž ''sta i no ni ‘Ijene 6 žen h Pc fene in j Zol »vni ki je fbl p #rašar Se že dejali 'iejo ‘Ve-štoi hžino zadi te o: «n j a fhi p; tratto rtl, -ka Ka-k O ;<*e 4-gih skega ‘*0 SO, KONGRES ZDŽ JE BILA ŠIROKA MANIFESTACIJA SILE ŽENSKEGA GIBANJA otroke bodo svoje žene budno čuvale mir Zaskrbljenost zaradi grožečega položaja v svetu in v Trstu - Poročilo Marije Casalijeve in Slave Čebulčeve - Pozdravi iz Italije, Avstrije in koroških sester - Solidarnost prebivalstva - Sovjetske žene tržaškim soborkam za mir Ko so v nedeljo zjutraj Svilni dečki in deklice -sto-v dvorano kina « Alaha r-» in se naglo in gibčno pobeli na oder, kjer je sedelo edsedstvo kongresa žena, so žene, ki so do zadnjega tička natrpale dvorano, Ivdušeno pozdravile mladi J, za 'katerega boljšo bodoč-st so se zbrale na svojem ngres.u. In ko sta mali pio-t Aleksej Cote in pionirka id j a Škerlj iv slovenščini in ilijaniščinii prinesla zbranim Ham -pozdrave vseh svojih ad-ih tovarišev, -in jih podla, naj budno pazijo- na ir, na njihovo življenje, na h o v o. učenje, na njihove adostne probleme, se je mar-lateri ženi, stari in- mladi, ila solza, je vsaka prisotna močneje občutila poslanko, ki ga mora izvršiti v teh ikih časih, 'ko se nad človekom zbirajo temni in zlove-oiblaki. In ves II. kongres Zveze teokratičnih žena STO je ražal veliko skrb vseh mater, Itra in žena za življenje njih dragih ter njihovo odino voljo po dosegi 'boljše-gotovega, človeškega živ--n j a brez skrbi, pred vojno 1 pred bedo. Tržaške žene, Slovenke in *li j anice, so v dveh dneh tegresa dokazale, da se zave- I Sngresa žena so se udeležile fli delegatke iz Avstrije. S sliki vidimo sprejem tov. Kacjankove s Koroškega. jo svojega težkega poslanca, da se zavedajo, kako je e,ba pritegniti v boj zopei 'in o- in -b e do še druge žene akršneiga mišljenja. Zato so nedeljo in ponedeljek neu-tdno polnoštevilno .sledile 'lu kongresa. al« V nedeljo zjutraj v dvorani 1'a «Alabarda» . je tajnica Armida Žabec o tvorila 'kongres, pozdravila sloven-:6 in italijanske žene, ki pri-stvujejo kongresu, inozem-& delegatke Avstrijko Fran- jjel 'ko Partiseli, Korošico Ka- A " ' ' ........ Dvorana kina «Alabarda», kakor tudi dvorana Kina ob m ir ju sta bili do zadnjega kotička napolnjeni. Kongresa so se poleg delegatk udeležile tudi številne povabljenke iz Trsta in iz sosedinih dežel. nahaja naše prebivalstvo, vprašanja žena, naših 'otrok, naše mladine. Podčrtala je, da je treba najti izhod iz sedanjega položaja. Zato. pa je treba zahtevati od Varnostnega sveta OZN, naj imenuje komisijo, ki naj na mesto sedanjih ločenih vojaških uprav v coni A in B STO prevzame upravo nad vsem ozemljem. Govornica je tudi naštela vse delovanje, ki ga je izvršila organizacija žena v debi od I. od II. kongresa. Svoje poročilo je zaključila s pozivom vsem. ženam, ki naj se združijo za to, da si zagotovijo mir in blagostanje, ter poudarila, da je bližnji kongres narodov za mir n-a Dunaju velikega pomena za vse žene sveta in zato tudi za žene Trsta in njegovega ozemlja. V slovenščini je .podala svoje poročilo podpredsednica ZDZ Slava Čebule,c-"Katra., ki je poudarila," da so. si slovenske žene močno prizadevale za priprave in za uspeh tega kongresa. Slovenske žene so pod geslom borbe za mir sodelovale v različnih akcijah za mir in blagostanje našega prebivalstva. Borba, ki jo vodijo tržaške žene je del borbe vsega naprednega človeštva in je velik -prispevek borbi jugoslovanskih žena. Titovski režim ni le sovražnik jugoslovanskih žena, mar-več je prav zato tudi sovražnik slovenskih žena STO. Govornica je naštela vse grozote sedanjega fašističnega režima v Jugoslaviji, neznosni položaj žena in naraščaja, težko stanje delavk in kmetic. Isto se dogaja tudi v coni B, kjer vlada brezpravje. Protiljud-ska politika obeh vojaških uprav na STO se o-draža v odnosu do Slovencev hno Kacjanko, Italijanko ‘0]ji 'sl. Rosetto Longo, pred-SVnice Tre viša, Vidma, Gori-j Tržiča, Romk ter vse žene 'sta in našega Ozemlja. Na *05l stno predsedstvo so bile iz-jii 'Ijene Ethel Rosenberg in j6 žene sveta, ki se borijo za T. Po izvolitvi predsedstva, Ialine in komisije za resolu-16 in po -pozdravu -pionirčkov, Zobčeva podala besedo 'vni govornici Mariji C a,saki je v s-vojem lepem, jedrcem, čustvenem in konkret-!|h poročilu zajela glavna basanja, ki danes tarejo 'še žene. dejala je, da se žene pote- vo za zelo enostavne in 'eške zahteve: za vedro sino, dostojno streho, zdra-zadovoljne in dobro vzgo-: otroke, za omogočitev tja in dela mladini, predli pa za mir. Govornica je J a tkem povedala poslušal-i, kaj -se vse dogaja po s.ve-Ka-ko skušajo vlade ZDA, ike Britanije, Francije in gih dežel streti odpor j litega 'korejskega ljudstva, 0 so generali ZDA ukazali, se uporabi bakteriološko šje, kako se skušajo s -stra-S-DA zasužnjiti drugi naro-Omenila je preganjanje 1 miroljubnih Ij-udii v Ame-tako Charlo-ta kot Jose- i'e Baker in sedaj pa še tno kazen proti zakoncema enberg, ki sta ljubila mir krija Casali je poudarila, le v notranjosti dežel, ki so vplivom ZDA, pripravlja a vojna. Zato se ponovno tožuje Nemčija, zato se rožuje Jugoslavija. Trst pa yojaiško oporišče tik Jugo-hje in bi moral služiti kot el j, ki naj združi Juogosla-\ Avstrijo in Italijo. V de >h, kjer se pripravlja voj se osvobajajo fašističn teinalci, se preganjajo pri 'i miru. Prav posebno nesen je fašistični režim v Kisla vi ji in v coni B, delu -T Najnovejši zločin, ki so titofašisti zagrešili v coni ie aretacija in obsodba On-e Eierjeve iz cone A, ki so sedaj odvedli v nek ljudski zapor. ted-sednica ZDZ je orisala položaj, v. katerem se v- coni A in do Italijanov v coni B. Govornica je poudarila, kako so zapostavljeni Slovenci v coni A, kako -se jim kratijo najosnovnejše pravice, kako se omejujejo njihove nacionalne pravice na političnem, gospodarskem, socialnem, šolskem kulturnem polju. Prav zato se slovenske žene zavedajo, kako je važno, da se borijo skupno z italijanskimi ženami za odstranitev okupacijskih oblasti, za civilno upravo Varnostnega sveta OZN. Slava Cebulec je v zaključku pozvala vse slovenske žene ne glede na politično opredelitev, naj se združijo v -borbi za svoje pravice, za mir, za boljše življenje. Pozdravila je junaške jugoslovanske sestre in sestre cone B, ki se v najtežjih pogojih borijo za strmoglavljenje fašističnega režima in, za vrnitev v bratsko družino demokratičnih in miroljubnih narodov. V imenu žena iz cone B je spregovorila begunka Albina Spadaro, ki je orisala položaj prebivalstva lin žena podi titovsko okupacijo, kjer je borba za mir s-matrana kot največji zločin proti oblasten. Rekla je, da se -kljub temu žene cone B zavedaj . svojih nalog in da jih izvršujejo, kolikor jim je to mogoče. Poudarila je, da si vsi begunci iz cone B želijo domov in da bi jim civilna uprava Varnostnega sveta to omogočila. Svoje pozdrave so na kongres prinesle predstavnice italijanskih žemai iz Trevisa, Vidma, ter slovenskih in italijanskih žena iz Gorice. Z velikim navdušenjem; so delegatke in povabljenke pozdravile Petra Violo, ki je -bil te d-ni izpuščen Delovno predsedstvo kongresa Zveze demokratičnih žena. V ozadju okrašenega odra v Kinu ob morju se lesketa geslo kongresa: «Uveljavimo pravico vsake žene do miru, za človeško in dostojno življenje!» iz zapora in je prinesel kongresu pozdrave političnih pripornikov in njihovo darilo kongresu. Burno odobravanje se je o-glasilo v dvorani, ko je predsednica kongresa podala besedo predstavnici italijanskih žena ini Mednarodne zveze demokratičnih žena poslanki Ro-setti Longo. V zelo preprostih besedah je poslanka dejala, kako so vprašanja, ki jih obravnava kongres žena v Trstu, skupna vsem. ženam sveta. Prinesla je pozdrave milijona članic italijanske ženske organizacije in 100 milijonov žena, ki so včlanjene vi MZ-DZ. Poudarila je, da tržaške žene niso same, marveč uživajo pod.poro vseh drugih žena in predstav-jajo del velike mirobljubne vojske. Nepopisno navdušenje je zavladalo med) prisotnimi ženami, ko je bil prebran pozdrav, ki so ga kongresu poslale sovjetske žene. Predsedstvo kongresa je prebralo tudi druge pozdrave iz vseh dežel, kair dokazuje, kako je po vsem svetu znana borba žena STO. V -ponedeljek po-poldne se je kongres nadaljeval vi Kinu ob morjo. Po otvoritvenih besedah predsednice ZDZ Marije Casali je prinesla pozdrav predstavnica Zveze demokratičnih žena Avstrije, ki je poudarila tesno povezavo med Avstrijkami in Tržačankami ter skupne probleme, ki jih morajo rešiti. Rekla je, da se avstrijske žene čutijo ponosne, ke-r ibo Dunaj za časa Kongresa narodov postala prestolnica miru. V imenu koroških žena je v slovenščini spregovorila Katarina Ka cjanka, ki je kongresu izročila lepo darilo. Do zaključka kongresa se je nadaljevala diskusija, v katero so posegle delegatke iz mesta in s podeželja, iz tovarn in okrajev. Vse žene so iznašale svoje probleme, postavljale svoje zahteve in izražale svojo skrb zaradi- preteče nevarnosti nove vojne. O ameriških ženah je govorila Nel Gattonar, o mehikanskih pa Izabela Vidali. Kongres je soglasno sprejel pismo Trumanu, v katerem se zahteva pomilostitev zakoncev Rosenberg,»vi. Zaključke diskusije je napravila Casali Marija. Komi-sija za resolucije je predlagala zaključno resolucijo, ki označuje konkretne naloge organizacije v bodočnosti in poudarja, da j,e borba za mir in boljše žlvljene glavni cilj ZDZ. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Obenem je bil sprejet pozdrav vsem ženam sveta. V tem pozdravu je naslednji pozdrav tudi jugoslovanskim sestram: «Ženam, ki ječijo v titovskih za-porih in taboriščih, vsem ženam, ki se v Jugoslaviji borijo proti izdajalski in podli tito-vi vladi, pošiljamo prav posebno prisrčne in tople pozdrave in jim izražamo naše zaupanje v njihovo zmago, naše zaupanje, da bo Jugoslavija ponovno zavzela svoje mesto v taboru miru in demokracije». Po izvolitvi novega Glavnega sveta ZDZ se je kongres zaključil. Bil je res lepa, -plodna, navdušenja prepolna manifestacija, ki so se ji strnile okrog vse žene Trsta, kar. pričajo tudi številne delegacije, ki so ga- prišle pozdravit. Bil je kongres, ki je užival podporo prebivalstva, ki se bori -za imiir ini boljše življenje. Pozdrav sovjetskih žena Pozdravljamo udeleženke kongresa Zveze demokratičnih žena STO in jim želimo veliko u-spehov v borbi za mir, neodvisnost Trsta, za pravice žena in srečo otrok. Zahvaljujemo se vam za vabilo, naj se udeležimo vašega kongresa, žal nam je, da ne moremo poslati svoje predstavnice. ANTIFAŠISTIČNI ODBOR SOVJETSKIH ŽENA PROCES PROTI TOLPI UDBOVSKIH KRIMINALCEV V L. R. MADŽARSKI V Budimpešti so hoteli ustanovili vohunski center Udbe 15. novembra t. 1. se je začel pred okrožnim sodiščem v Budimpešti proces proti tolpi udbovskih agentov, ki so bili poslani na ozemlje L. R. Madžarske, da izvršijo proti miroljubnemu madžarskemu narodu najpodlejše zločine, od tigrata! j anj a jugoslovanskih političnih emigrantov, zastrupljanja oseb, razstreljevanja mosto-v -pa do umorov političnih voditeljev. Procesa, ki se je zaključil 17. novembra, so se -udeležili številni delovni ljudje in predstavniki ljudske armade ter zastopniki domačega in inozemskega tiska. Navzoči so bili med drugimi dopisniki moskovske «Pravde», sovjetske poročevalske agencije «Tass», «Sovjetskega informacijskega urada-», dopisnik poljske brzojavne agencije «-Pap», dopisnik «A.FP», «Associated Press», «United Press», «France So-ir», švicarske agencije «ATP», italijanske agencije «VEDO1 * * * S» ter ■do-pis-nik angleške revije «Diplomati« t». Na zatožni klcipi so sedeli udbovski zločinci: Balint La- si o, Kenyeres Sandor, dr. Balint Gyorgy, P-upo-s Janoš, Pupo s Ištva-n in R affai Bela. Obtožbo je zastopal dr. Al api Džula. Obtožence je branilo šest odvetnikov. Predsednik sodišča je prebral obtožnico, v kateri je uvodoma ugotovljeno, da je teroristično tolpo špijonov organizirala gestapovska Udba v glavnem iz vrst potepuhov, vlomilcev in morilcev. To teroristično tolpo so oficirji U-d-be c.premtiLi -z ameriškimi gumijastimi čolni, močnimi strupi naglega učinka, -sredstvi za omamljanje, brzostrelkami, pi- Vodja teroristične bande, udbovski major Balint Laslo s ciničnim ravnodušjem razkazuje na sodišču, kako je imel v peti čevlja skrit strup, ki bi zadoščal za umor 400 ljudi. štolami, ročnimi bombami, po. sebnimi noži za ubijanje, ameriškimi okovi-lisicami in drugim materialom ter jih tako opremljene poslali na ozemlje L. R. Madžarske. Zločinski tolpi so udbovski oficirji preskrbeli tudi ponarejene osebne izkaznice ter jim dali točna nav- -dilai za teroristična dejanja, ugrabitev ljudi, špijonažo, izvajanje nasilja nad mirnim prebivalstvom ter jim obenem naročili, naj preskrbijo primerne prostore za ubijanje ljudi. Vsi. obtoženci so v teku procesa popolnoma in brez -oklevanja priznali svoje zločine. Iz njihovih podrobnih izpovedi so prišle na dan še druge okoli- ščine in dogodki, ki še enkrat potrjujejo pred vso javnostjo, da Udba- v resnici ni nič drugega kot specializiran center špijonaže, pokoljev in najo-studi nejših provokacij proti deže. lam ljudske demokracije. Nekateri obtoženci so odkrito povedali, da je bil njihov ilegalni -prehod preko madžarsko-! ugoslovanske meje vsa-kikrat zaščiten po močni, in dobro oboroženi -skupini udbovskih agentov, ki so imeli nalogo, da -krijejo te pre-hode tudi z umori madžarskih obmejnih straž. In udbovski oficirji so jim tudi povsem cinično priznali, da so na ta način umorili že več madžarskih obmejnih straž. To je torej pra- PREISKAVA O RIBIŠKEM NASELJU V ŠTIVANU Priseljene družine so žrtve titovske narodnostne mržnje Zapustiti so morali domove v coni B in Jugoslaviji - Italijanska vlada jih je poslala v te kraje z določenim političnim ciljem - CLN se je najbolj potegoval pri VU Kot je znano, je prišlo na dnevni red ene izmed zadnjih občinskih sej v Nabrežini tudi vprašanje ribiškega naselja v Stivami, ki so ga tukajšnje oblasti otvorile nekaj dni prej, ne da bi povabile na svečanost predstavnike nabrežinske občine. Ub razpravi o tem vprašanju so naši svetovalci predlagali, naj bi posebna komisija izvršila med p re. bivalci naselja preiskavo, da ugotovi njihove razmere in težnje, od kod prihajajo, vzroke naselitve itd. Ker je občinski svet ovrgel predlog, sta naša sveto- valca tov. Albin Škrk in Ado Slavec izvršila to preiskavo sama, kot predstavnika naše liste. Predno preidemo na preiskavo kot tako, naj še omenimo, da so začele oblasti graditi navedeno naselje pred dvema letoma. Nahaja se v bližini. Stivana in sicer ob izlivu Timave. Naselje ima 10 hiš, vsaka s 4 stanovanji. S treh strani zapirajo prebivalcem vsak razgled gole skalnate stene hriba in le na sprednji strani imajo pogled na morje, tako da ima vsak prišlec vtis, da se nahaja v kakem taborišču. Avgusta meseca letos se je vselilo v nova stanovanja 40 družin, ki so razen štirih, družine ribičev. v to naselje so jih poslale italijanske oblasti, ker so bile prej razpršene po raznit begunskih taboriščih širom Italije. le samò dejstvo, da so jih italijanske oblasti poslale iz tamkajšnjih taborišč v Stivan, nam nazorno prikazuje, da naselje m bilo zgrajeno morda iz čuta člo- vekoljubja ali skrbi za usodo nesrečnih beguncev, marveč s povsem političnim ciljem, ki ga je narekoval šovinizem demokri-stjanskih krogov. Dejstvo je, da se je za gradnjo naselja, ki so mu dali italijanski šovinisti ime «Villaggio S. Marco», posebno potegoval pri VU tržaški CLN in tudi dosegel s,voj namen. VU je dala na razpolago potrebno vsoto, ne da bi točneje in podrobno preučila možnosti dela in zaslužka za bodoče naseljence. Z a italijanske šoviniste in oblasti je bilo verjetno poglavitno, da dajo z naselitvijo 40 italijanskih družin pretežno slovenski občini povsem drugačno etnično obličje. Iz razgovora, ki sta ga imela naša svetovalca z nekaterimi družinami so prišle na dan zelo zanimive stvari, ki postavljajo ves problem v pravo luč ter prikazujejo, kdo je v resnici glavni krivec, če ima nabrežinska občina danes 40 novih družin beguncev. 40 italijanskih družin ribičev, ki se jih naselili v Stivanu, se je moralo pod silo nevzdržnih življenjskih razmer izseliti iz rodnih krajev v coni B in hrvatski Istri, ki spada pod Jugoslavijo. Navedene družine prihajajo namreč večinoma iz Rovinja, nekaj iz Kopra, Izole, Novigrada in Poreča. V rodnem kraju so jim delale tltofašistične oblasti vse mogoče ovire m šikane. Preganjali so jih, zaplenili pogostoma ribe, prisilili, da so jih morali prodajati po takih cenah, ki niso krile niti stroškov za vdrževanje k ega, tudi najmanjšega prekrška. Jasno je, da je hotel titovski šovinizem prisiliti italijanske ribiče na izselitev, da bi tako nadomestil prazna mesta s svojimi zaupnimi elementi, kar se jim je tudi posrečilo. Cim so nesrečneži zaprosili za dovoljenje, so titovske oblasti z veliko naglico ugodile prošnjam le, da so se s tem iznebile nekaj nezaželenega italijanskega življa. Doma so pustili vse premoženje razen premičnin in med temi ribiških čolnov, ki jim sedaj služijo za skromno preživljanje. Iz rojstnega kraja so romali v razna taborišča v Italijo, od koder so jih italijanske oblasti naselile v Stivan s pristankom in odobritvijo VU. Vse to se je izvršilo, ne da bi se kdo izmed merodajnih sploh posvetoval ali obvestil občinsko u-pravo, ki bi morala tudi imeti svojo besedo pri vsej zadevi. Ni dvoma, da bi italijanska vlada lahko postavila tem beguncem slično naselje v katerem koli italijanskem obrežnem mestu, kjer bi bili tudi, kar se tiče ribolova, mnogo na boljšem. Ni dvoma, da je njihovo življenje trdo, toda kljub temu bi se vrnili v svoje rojstne kraje edino le pod pogojem, da pride do ustanovitve STO, kot ga predvideva mirovna pogodba, ker i-majo s titovskim režimom preveč bridke izkušnje. Dejstvo je, da so prizadete družine pokazale po osvoboditvi svojo dobro voljo za sodelovanje z ljudskimi oblastmi onstran meje, toda zločinska čolnov, zapirali so jih zaradi vsa- politika, ki jo vodi beograjska fašistična klika, bodisi na socialnem, kakor tudi na nacionalnem polju, jih je docela razočarala. Ce ima danes nabrežinska občina 40 priseljenih italijanskih družin, je to v glavnem krivda titofašistične klike, ki si je na vse načine prizadevala, da se jih čimprej iznebi. Italijanski šovinistični krogi pa so to priliko, servirano po šovinistih onstran meje, spretno izrabili za sVoje raznarodovalne cilje in pri tem so našli pri okupacijskih oblasteh vso podporo. Tako je postalo 40 priseljenih družin žrtev titovske šovinistične mržnje, po drugi strani pa so postale podzavestno in pod silo razmer del manevrskih množic, ki se jih poslužujejo italijanski šovinisti. V njihovo mrežo pa jih je pahnila prav titofašistična tolpa, Ki je danes tako nesramna, da se še zgraža nad priselitvijo begunskih družin. R. B. Yankeji vrnite se domov! Mržnja jugoslovanskega ljudstva do wall-st.ree.tskiih roparjev, ki so zasužnjili njihovo domovino in poteptali njeno neodvisnost, stalno raste. Sveta mržnja jugoslovanskega ljudstva do protiljudske, izdajalske politike titovske klike, ki je spremenila deželo v kolonijo in voj-no bazo ameriških agresorjev, prav tako raste. Po jugoslovanskih mestih in vaseh se vse glasneje razlegajo vzkliki domoljubov: «Yankeji vrnite se domov!». «Dol z.izdajalci domovine - titovci!». vo bistvo neštetih obmejnih incidentov, za katere je madžarska vlada protestirala in so jih titovci skušali vedno- zanikati. V svoji nesramnosti so šli celo tako- daleč, da so na ves glas trobili v svet o «madžarskih obmejnih provokacijah.» O-btoženci sami so dovolj jasno povedali, od kod so- v resnici prihajale te -provokacije. Na razpravi- pa je 'bila obenem docela odkrita prava vloga, ki jo imajo titovska poslaništva v ljudskih demokracijah. Obtoženci -so namreč povedali, da je 'bilo jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti do podrobnega na tekočem o vsem njihovem zločinskem delovanju. In ne samo to. Vsa-k svoj prehod preko meje -so javili poslaništvu, ki je nato obvestilo po radiu centralo Udbe v Beo-gradu. Zaslišane so bile tudi razne priče, med temi sobarica jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti ter jugoslovanski politični emigrant Boris Vrs.tovšek, po poklicu novinar iz Ljubljane in sedaj emigrant na Madžarskem. Slednjega so imeli udbovski zločinci že v svojih krempljih. Skušal je zbežati, pri- begu pa se je ranil in so ga vnovič ujeli. Nov zločin pa so jim preprečili organi madžarske varnostne službe, ki so pravočasno zajeli titovsko tolpo zločincev. V svojem -govoru je javni tožilec poudaril, da podatki razprave ne razkrinkujejo samo obtožencev, marveč tudi njihove najožje sodelavce, to je titofa-šistično gestapovsko Udbo kot teroristično- organizacijo beograjske fašistične tolpe. Neizpodbitna dejstva postavljajo na sramotni oder skupno s temi razbojniki in morilci tudi njihove navdiho-valce iz Beograda in Washington. Razgalil je vlogo titovskega poslaništva in prikazal v pravi luči obmejne zločine. Teroristična orodja, ki so jih iztrgali iz rok zločincev- zvesti sinovi madžarskega ljudstva, so dali raznim funkcionarjem titovske fašistične države imperialistični gospodarji ZDA. To je torej «pomoč», ki jo do-biva Tito od svojih gospodarjev in katero na takšen način izkorišča proti miroljubnim narodom. Javni tožilec je omenil tudi noto, ki jo je poslala madžarska vlada v zvezi z zakonom ZDA, ki določa 190 milijonov dolarjev za finansiranje podtalne in teroristične dejavnosti v S-Z in ljudskih demokracijah. Razkrinkani zločini najboljše dokazujejo, kako se izvaja ta ameriški gangsterski zakon v praksi- Sedaj je vsakomur jasno, koga in. v kakšne s vrhe finansirajo ameriški zločinci s svojimi dolarju V zaključku govora je javni tožilec pc-udaril: «obsodba sodišča naj bo takšna, da bo vsak podli terorist mislil vsako minuto, da ga na koncu njegove nepoštene poti čaka neizbežna pravična kazen. Ta obsodba naj bo nauk tudi za beograjske in washingtonske gospodarje obtožencev. Naj zvedo iz te obsodbe, da so miroljubni narodi močni in da bo njihova pest razbila vse, ki dvigajo svojo roko nad njihovim ustvarjalnim delom in mirnim življenjem.» Po obrambnih go-vorih odvetnikov so se obtoženci sklicevali na svoje popoln-o priznanje ini prosili- sodišče za milo kazen. V prihodnji številki bomo objavili podrobnejši potek vsega procesa z izpovedmi poedi-n-ih obtožencev, ki so nadvse zanimive, ker prinašajo nova odkritja o zločinskem delovanju Ud-be na Madžarskem ter ropanju v zasebnih stanovanjih v Jugoslaviji. Objavili bomo tudi podrobno pričanje tov. Borisa Vrstovška o poskušanj ugrabitvi. —- oja žena je rev-a, a-li ji ne morem pomagati, jaz [ nimam časa. Podnevi sem priklenjen v pisarni, zvečer me pa natezajo po o-dborih. Saj bo društev kmalu, več nego ljudi. Kamor sto-piš —; društvo-! Rad bi kihnil: ne! Popr.ej se moraš vpisati v društvo za 'kihanje. Ce se ne vpišeš, gorje ti! Hitro 'te naženo z izdaj-ico in še pes te več ne povoha, če ima- le količkaj naroden nos. Jaz nimam časa! Žena je reva, vem, da je re-va. Saj nič ne reče: ča-st ji in slava-! Ali na očeh ji poznam, da se dolgočasi, jaz pa ji n-e morem delati druščine, ko- nimam nič časa in se mi dostikrat tako mudi, da se umiva-m, večerjam in preoblačim vse bk-ratU’ in sem zadnjič v hitrici zamenjali za ta o-pra-v-ilai pripravljene predmete, kar je bilo iv- veliko kvar želo-dcu in obleki. Jaz nimam časa. Saj se mi smili žena, pa ji ne morem pomagati. Na-j -se pač sama ozre po k,aki druščini, da ji ne bo čas predlog,. Kaj pa druge! Poznal sam staro ženico, ta se je izborno imela s svojo stensko uro. Ura je bila od visoke -starosti- že malo otročja, drugače pa- zlata duša in sta se pomenkovali in smejali in se zabavali gotovo bolje, nego se jaz v odborovih sejah, ko se kregamo in nihče n-e ve zakaj, niti tajnik ne, ki -piše zapisnik. «Ali- hočeš sten-sko- uro?» sem vprašal že-no. Zena, ča-st ji in slava, je odgovorila: «Kakor hočeš. Da bo le-tebi prav, pa bom zadovoljna.» Prijazno- m-e je pogledala ini milo, z vlažnimi očmi. Do-bra je in smili ‘se mi. Ženska- po-trdb-uje druščine, posebno pa razgovora, drugače ji jezik usahne, kakor roža brez dežja. Pa. mi je še pri-šl-a v m-i-sel hišna gospodinja, ta ima za družbo kanarčka. Kadar prihajam plačat stanarino, pa vidim, kako žiiva-hno se iž njim pogovarja. Prav zanimivo. Cio-vek- bi mislil, da.se s kanarčkom lahko govori karkoli, a-li reč ni ta-ka. Niti ni, da bi se dalo z vsakim kanarčkom enako se meniti. Kaj še! 'Naše gospodinje kanarček n-a pr. je premo,gar, ker -natan-ko tako dro-bi, kakor v hišn-i veži premogar na piščalko. In okoli tega njegovega poklica se -suče pomenek gospodinje s kanarčkom. Kanarček: «Rrrriiii». Gospodinja: «Ali ga- že zopet ponujaš? Kakega pa imaš, kaj? Trboveljskega ali karmeljskega? Pa da boš dal pošteno, vago, ti rečem, v plombirani vreči, sicer koj pošljem po policaja. In da ne bo tako kamenit kakor FRAN MILČINSKI Diafana cUu&Unct zadnjič! K a-j pa dobiš zanj? Trpo-tec ali pereščeks solate? Kaj, sladkorja bi rad? Tako? Moj Bog, kar o-deri- me — kako bomo shajali pri tej draginji. Moj mož pravi, da mu bo zelo hudo, če bo moral strankam vzišati najemnino, pa -skoraj ne bo drugače...» Zadnje besede sev-eda ni-so namenjene «premogarju», nego meni. «Zena», sem torej rekel, «a-li hočeš kanarčka?» Žena, čast ji in slava, je odgovorila: «Kakor hočeš! Da bo le tetri prav, pa bom zadovoljna». Nežna, je i-ni skromna in pra-v od- srca -bi ji' rad ustregel, če bi vedel kako, d-a bi ji n-e tallo tako pusto- poleg mene, ko sam nimam nič časa. Zdi' se mi, da ji ni nič kaj do ure ali do 'kanarčka. K a, j, ko b-i ji omislil gramofon-! Kadar si poželi človeškega glas-u, sproži gramofon in si izbere, kar hoče z bogatega sporeda. Cim bolj premišljujem-: gramofon utegne biti še najboljši nadomestek za živo družbo in vrhu tega ne pri-nese blata v sobo- ni škornjih i,n ni ga -treba pitati s smo-dk-ami in konjakom. Iabc-mo! -Gramofon j-i kupim, naj .ima moja revica 'kaj veselja na tem svetu. Poiskal sem jo, da ji razložim ta svoj namen. Ali bo gledala, gotovo bo zadovoljna. Sedela je v zadnji sobici za šivalnim strojem: pridna je, nikdar ni brez dela. Povesila je roki s šivanjem v naročje, rdeča je postala i-n čutil sem, da ji je -sunkoma zastala sapa. Kaj pa to pomeni! Ali se je prestrašila? Ali kaj skriva pred mano? Ta bi bila lepa! In čemu me gleda tako proseče in stiska šivanje v naročju? Kaj je bilo? Srajčko je imela v d-el-u, mičkan-o srajčiko, komaj večjo kakor je moja ped. Šestindvajset let je stara moja žena, pa -se uibo-žica neumna igra s srajčkam-i! Storilo- se mi je milo, saj jo- ima-m rad, in šinilo mi je skozi možgane: Kaj ji bo mrtvi gramofon! Rajši ji kupiš prijaznega, živega otročiča — manjka se jih! — pa se bo lahko z njim igrala in pečala, kakor j-o- bo volja, in bo vsaj vedela, za koga ima srajčke. Rekel sem- ji to in naj zaradi stroškov nič ne skrbi: od srca rad jih žrtvujem; bom pa plačeval na obroke, če ne bo šlo drugače, da ji le ustrežem. In oklenila se me je okrog vratu, me poljubila in pričela ihteti in zdaj sem spoznal, da sem prav zadel, kajti če so ženske prav srečne, se gotovo hremij-o. Naj se nikar n-e joka, sem ji dejal, korajžna naj bo in dobre volje in o priliki naj se malo okoli ozre in si izbere po sivojem srcu in okusu, kakor ve in zna; saj ve, da jaz nimam časa. Ti preklicani odbori! Sn-oči se mi je tako mudilo, da sem v hitrici pozabil kravato; natakar me je ves večer zijal, kakor pisano zver. Izročil sem torej vso zadevo ženi, saj je preudarna. Skrivaj pa sem vendar tudi stopil- v prodajalno in -nakupil, kar je najbolj treba majhnemu otroku, da- se čuti domačega pri hiši; vojaško kapico, puško na zamašek in bridko leseno sabljico. Prodaljalka je bila videti -izkušena ženska; rekla je, da je vajena takih stvari in mi je obesla še mal top, lesenega konjička za ježo- in zraven diva biča, belega in črnega, potem kolo, skije, mal priročen konverzacijski leksikon — priložnostni nakup, je dejala — in pa lonček pristne ogrske pomade za brke. No, in potem je prišel otročiček! v hišo. Cisto majhen je bil, tako majhen, da se skoro ne da povedati. Zena je rekla, da je prav tako: takšen se lažje privadi hiši. To je res! — Jaz potem na dan s svojimi- darili — še ženo so veselila, kar smeja-la se je v svoji postelji in ko se je nasmejala, mi je povedala, d-a je otročiček — deklica. E j, ej! Nerodno je, da se nisva zastran tega z ženo poprej natančno domenila. Toda 'kaj, ko nimam nič časa! Sicer pa se mi zdi, da mali konverzacijski leksikon, priložnostni nakup, tudi deklica lahko uporablja; druge stvari pa podarim kakem-u društvu za srečolov, vem, da se jih ne bo -branilo. Poglavitna -stvar je, da ima žena druščino in pomenek — tega -pa zdaj ne pogreša, hvala Bogu! Nič ji ni več dol-g čas. Neverjetno, kolik-o si im aita (povedati ona in otročaj! Zadnjič odbor zoper po-draženje hermelinjih repkov ni bil sklepčen in sem prej prišel domov. Vrata so bila odprta in slišal sem ju, kako se pogovarjata. Mamica — tako zdaj pravim ženi, ker vidim, da se ji dobro zdi' —; mami-ca je cmokala -in ajal-a i-n vmes govorila. «-Ti moja tiča, ti moja golobica, pridna si, strašansko si -pridkana — kako lepo sklepaš ročici! Pravijo, da boš nuna, ali boš res nuni-ca? — Ali boš rajši subreta? Kaj? Teta pravi, da boš subreta, ker imaš tako močen glas in se znaš tako smešno pačiti. Kdo pa tako kremži svoj obrazek, tl grd-a -punca- ti! In nedostojno se tudi vedeš. Kdo se je že zopet razodel? -Sram te bodi! Že vidim, gotovo boš subreta. —Ali pa boš študent, pravi atek. Študent beš, ker toliko piješ, nikdar ti ni dosti, i-n nočni mir kališ tudi, kakor ga študentje, in razpraskana si tudi po vsem obrazku kakor študentje, ker si s svojimi ostrimi nohtki vedno orješ po ličkih; ali ti jih bom postrigla no-hteke, ali ti jih naj odgrizem, kakor pravi stric. Le smej se, -ti moj čudež sladki ini mi po-vedkaj, kaj boš. Ali boš nunica, kaj, pobožna n-unica? Ali boš subretka, navihana s-ubretka, kaj? Ali .pa boš študent, ki vso noč pije in kriči? — Ne bom, reci, ne bom, nu-nica, kaj ne, pa tudi subretka ne bom niti ne študent, kaj ne, da ne: čisto nekaj drugega bom, reci, nekaj -drugega -bom in boljšega bom. Mamica bom, reci, pridna, skrbna mamica bom, reci, lepšega ni na svetu. Moja, moja, moja! Moja, moja, moja!» In dete je brbljalo «Eze, eze — go-gl, gogl, go-gl — tata, tata - br br br — gik!» Nič ne prikrivam, da čisto do dobra nisem razumel tega brbljanja; saj. še tiskanih stvari vseh ne razumem, dokler jih ne razloži poklican kritik; kaj bi: vsak človek ne more biti literat, in ko nimam nič časa! Ali ta vtisk sem imel, da «gik!» pomenja vrhunec zemeljske zadovoljnosti. mm.. RES LEPA «SOUDELEŽBA» — Svojčas so se tržaški titovci zelo navduševali za soudeležbo delavcev pri razdelitvi dohodkov v miljski ladjedelnici Fel-zsegy. Proti Enotnim sindikatom, ki so iznesli svoje stališče, so seveda titovci grmeli in bliskali, kar se da. Da so se tržaški titovci za tako «soudeležbo» navduševali je tudi razumljivo, saj je bil to recept njihovega gesla «tovarne delavcem», ki ga izvajajo v Jugoslaviji. Sedaj so v ladjedelnici Felszegy odpustili 26 delavcev, vedno seveda po receptu «soudeležbe». Radovedni smo, kaj bodo rekli titovci glede teh odpustov. Verjetno' nič, ker je tudi to po receptu, ki se izvaja na široki podlagi v Jugoslaviji. Tudi v Jugoslaviji so namreč delavci «soudeleženi» pri upravljanju tovarn, njihova soudeležba pa postane kar 100 odstotna ko gre za... odpuste. Ko je treba deliti dobičke so najbolj soudeleženi razni ravnatelji in šefi, pri odpustih pa pade seveda vsa soudeležba na delavce. NEKAJ MORAJO POKAZATI — Ljubljanski Grazioli verjetno ne more biti preveč zadovoljen z delovanjem tržaške titovske podružnice. Zaradi tega je tudi prišlo v vodilnih krogih do «cambio della guardia» in novi hierarhi, ki jih je Kraj-gher povišal, si na vse načirte prizadevajo, kako bi mu najboljše ustregli. Pokazati je treba, naj bo že kakor koli, da v Trstu titovce ni Se vrag vzel in da milijont, ki prihajajo iz blagajne, na kateri čepi mož brhke Jovanke, niso popolnoma vrženi v morje. Pa so si titovci zamislili, da treba zopet zmigati svoje tolste trebuščke in tako je prišlo do konference titovske «zveze», ki ji pravijo, da je kmečka. Konferenca se je zaključila, kot se pač pri titov-cih spodobi, z običajno kilometrsko resolucijo, v katero so vtaknili nič manj kol 23 točk samih visokodonečih zahtev. Ce bi se uresničil le del tega, kar so titovci «zahtevali», bi bili kmetje nedvomno zelo sreč- -ni in veseli. Titovci pa prav dobro vedo, kako se bo končala ta njihova «borba resolucij». Je pač tako. Nekaj je treba le pokazati, bodisi kmetom kakor tudi nadrejenim. In v resolucijah so tržaški titovci pravi specialisti. Titovsko «zanimanje» za naše kmete in njihove potrebe je v resnici «ganljivo», le nekaj «fali» in sicer, da pozabljajo, v kakšnih pogojih živijo kmetje v coni B in Jugoslaviji. KAJ PA MLEKO IZ JUGOSLAVIJE — V resoluciji pravijo, da je treba pod vzeti za nekatere proizvode kot vino in mleko zaščitne ukrepe pri uvozu. Očividno so sestavljalci resolucije v ul. Ruggero Manna popolnoma pozabili, da bi taki zaščitni ukrepi precej priščipnili predvsem njihov dnevni uvoz mleka, ki ga «lifrajo» iz Jugoslavije v velikih količinah. S KOM IŠČEJO STIKE — Na «konferenci» so se kmetje nedvomno spogledali med seboj, ko jim je titovski «kmetovalec» Kosmina poročal o iskanju stikov z organizacijo *Associazione produttori diretti». Ce bi kaj takega napravila naša Zveza malih posestnikov, bi titovci takoj zagnali vik in krik, da se družimo z italijanskimi iredentističnimi organizacijami. Kakor zgleda, pa za titovce to ne velja. In še nekaj. Ce se m motimo, je menda predsednik te «kmetijske» organizacije nek precej premožen veleposestnik. Titovci mislijo torej braniti malega kmeta potom enotnih akcij z... veleposestniki. Sicer pa ni pri vsej stvari prav nič izrednega. Svoji k svojim! «Lombardo Veneto » pod policijsko preiskavo V torek zjutraj so vsi tržaški listi objavili kratko poročilo civilne policije, ki je vzbudilo: v široki javnosti pravo senzacijo. Policija je namreč uvedla preiskavo v gradbenem podjetju «Lombardo Veneta» ter pridržala 6 članov navedene družbe, nekaj dni pozneje pa še enega. Razumljivo je, da je ta vest vzbudila velik preplah pri številnih družinah, ki so izročile tej družbi večje vsote za nova stanovanja. Gre za več sto primerov ljudi, k; so zaupali tej družbi vse svoje prihranke in si celo izposodili denar, da bi tako prišli do stanovanja. V sredo je izdala policija drugo poročilo, ki je potrdilo prve govorice o veliki slepariji. Iz sicer 'Skopega poročila je razvidno, da gre za širokopotezno sleparijo. Poročilo tudi omenja, da je «Lombardo Veneta» inkasirala od privatnikov preko 66 milijonov lir. Baje je podjetje obljubljalo eno in is.to stanovanje večjemu številu -oseb, ki so bile na ta način osleparjene. -Podjetniki so se namreč sklicevali na posojila iz znanega načrta Aldisio. Vsa zadeva, ki je tudi zaradi pomanjkanja obveznih trgovskih knjig precej zamotana, je še vedno v preiskavi. Upati je, da bodo prevarane družine lahko vsaj delno rešile svoje prihranke, ker je družba zgradila 3 stanovanjske hiše, ki jih pa straži policija. Pri tej -sle parski aferi so, oškodovane tudi razne tvrdke, ki so dobavljale navedeni družbi material. Policija je dala v javnost le eno ime pridržanih in sicer glavnega ravnatelja Sgroja. Za zadevo se je zanimalo tudi U-druženje za pravico do stanovanja, ki ibo povzelo potrebne korake za zaščito prizadetih družin. fs////////ss/////////////s/////s////s//////////////s//////////f/// DELO ŽOLČ SE JE RAZLIL Alessijevemu glasilu Urednikom «Giornale di Trieste» se je v četrtek razlil žolč. V sveti jezi so javili svojim bralcem, da je nabrežinsko-devin-ska občinska uprava postavila pred Sesljanom dvojezično tablo, ki opozarja vse potujoče po glavni cesti Trst-Tržič, da se nahajajo v «Sesljanu-Sistiani». Beseda «Sesljan» jim ne gre ne gor ne dol po želodcu, čeprav so vajeni požreti marsikaj. V svoji šovinistični vnemi se razpisujejo o tej «provokaciji proti italijan-stvu Trsta», proti tej «politični špekulaciji jn premišljeni želji žaliti narodno čustvo Tržačanov», proti temu «nepostavnemu, samovoljnemu in provokatorskemu dejanju» in ugotavljajo, da je tabla z besedo «Sesljan» sad «tipične šovinistične patologije» (tat kriči: Primite tatu!) in «balkanski» domislek. V istem slogu «Giornale» obvešča, da so oblasti ukazale na-brežinsko-devinski občinski upravi, naj odstrani inkriminirano tablo. Dejstvo je, da slog, v katerem je bil v «Giornale» napisan napad na tablo z dvojezičnim napisom v Sesljanu, smrdi 100 kilometrov daleč po fašistični miselnosti, ki si je 7 let po vojni kakšen nadebuden pisunček še ni izbil iz glave. Zakaj naj bi dvojezična tabla predstavljala provokacijo in žalitev Italijanov. Koga žalimo Slovenci s tem, da imenujemo svoje vasi v svojem rodnem, materinem jeziku? Kaj 6i rekel pisun, ki je objavil svoj «zahodno-kulturni» in morda celo «apostolsko-katoliški» izbruh v (b 20. uri v svojem Prosvetnem domu Gregorčičevo proslavo s kratkim nagovorom, recitacijami in petjem.. Sodeluje tudi pevski zbor iz Skednja-. Pridite vsi na prosla-vo primorskega pesnika «Goriškega slavčka». — Vstop prost. Na Kolonkovcu v soboto, 22. t. m. je bila na Kolonkovcu v gostilni «ex Soci» prisrčna Gregorčičeva proslava. Domačini, ki so napolnili dvorano, so z zanimanjem sledili lepemu sporedu. O pesniku je govoril tov. Košuta, recitirali so domači pionirji Škabar Lidija, Suora Lilijana, Pavletič Berta in Soave Sergij in več recitacij je podala tov. Jugova. Domači godbeniki, ki jih vodi Alfonz Cač so ob začetku in na koncu sporeda lepo zaigrali nekaj skladb. Nastopil je tudi pevski zbor Rota pod vodstvom pevovodje Vec-chieta, ki je kakor vedno nav- dušil poslušalce. Ob tej priliki je bila razstava in prodaja slovenskih knjig. Želimo si več takih večerov. Prireditev pri Tomažiču Danes zvečer, v soboto, 29 t. m. ob 20. bo pri Tomažiču v ul. Leo kulturna prireditev s pestrim sporedo-m. Sodeloval bo tudi orkester z Opčin. — Vabljeni vsi-! Prireditev za praznik žena, ki jo je priredila mladina prejšnjo soboto, 22. t. m. pri «Tomažiču» v počastitev kongresa žena je privabila polno dvorano občinstva in je prav lepo uspela. Vrstili so se šaljivi nastopi, baletne točke, recitacije v slovenščini in italijanščini in posebno je ugajalo petje izbranih pevcev iz pevske šole prof. Botteghelli. — Pra-v tako so- bile v nedeljo 23. t. m. -prireditve v počastitev kongresa žena na Opčinah in Podlonjerju. lahko d el a ilo pri omenjenem podjetju 30 vajencev. V Tovarni strojev je na približno 1823 delavcev le' okrog 50 vajencev, medtem ko jih je bil-o pred vojno preko 200- V la- djedelnici Sv. Rdkia je poiieg 736 -delavcev zaposlenih le 7 vajencev, pred vojno pa jih je bilo od 110 do 160. V ILiVI -ni zaposlenega .niti enega vajenca. O t-em vprašanju se bo na široko razpravljalo na zborovanju delovne in učeče se mladine, ki bo- v Trstu 14. decembra. Mladina te dni izbira svoje delegate, ki bodo ponesli svoj -glas na to zborovanje, gla-s- tovarn in dela-vinic, mesita, in dežele, kmeto-v in -študentov. OBČINSKA SEJA V MILJAH Izvolili so občinske komisije Pretežni del občinske seje, ki je bila v sredo zvečer v Miljah, je bil posvečen volitvam raznih občinskih komisij. Pri tem je omembe vredno, da -so v vseh komisijah zastopane tudi stranke o-po-zicije, kar je najboljši dokaz p-ravi-l-nega pojmovanja demokracije s strani komunistične občinske večine. V začetku seje je svetovalec Visinti-n ( D C ) predložil interpelacijo' glede -izterjevanja davščin s strani ‘k-onzorcijalne izterjevalni-ce ter -pripomnil, da bi «Cassa di Risparmio Triestina» v-ršila ta posel pod ugodnejšimi pogoji. 2-upan je dal na to v-prašanje izčrpna poja-s. nila. S v et o vail ec Robba (PSiVG) je predložil nato- občinskemu svetu protestno resolucijo zaradi volitev v coni B. O tej -resoluciji bodo razpravljali na prihodnji seji. Tokrat se je oglasil tudi titovec Vatta, ki je iznesel problem slovenskega o-tro-škega vrtca v Zavljah. Zdramil pa se j-e dokaj -pozno, ker se je za zadevo- že zanimal to-v. Pacco, ki je -vprašal pri VU potrebne fonde za vzdrževanje. V 'kolikor bi se zadeva ne rešila, se bo razpravljalo, ko bo prišel na vrsto- proračun. Svetovalci so -prešli nato na volitve raznih občinskih komisij. Da titofašisti že dalj časa na odkrit in nesramen način delajo za to, da prilagodijo metode njihovega izdajalskega delovanja situaciji, ki nastaja z izvajanjem barantanja, pri čemer nosijo največjo odgovornost, smo se tržaški Slovenci prepričali ob raznih prilikah. Tako smo predvidevali, da se bo tudi «občni zbor» njihovih «prosvetarjev» vršil v tem duhu in da so ga ravno zato tudi sklicali. Zato so postavili na dnevni red tudi spremembo pravil, ki je niso izvedli, ker zgleda, da v samih njihovih vrstah ni vse v redu. Poleg tega titovci na tem zboru niso v nobenem izmed, dolgih referatov omenili cone B, kar pomeni, da so morali po'višjih izkazih na to pozabiti, ker ne smejo govoriti o Svobodnem tržaškem ozemlju. Ze sama ta dejstva bi zadostovala vsakemu poštenemu Slovencu, da pravilno oceni proti-ljudsko in protislovensko vlogo titovskih kulturnikov, kateri medtem ko si polnijo usta z besedičenjem o kulturi, šolstvu, slovenskem jeziku, itd., pokorno sprejemajo in izvajajo v zvezi z našim Ozemljem politiko tujcev, to Likvidirati želijo prosvetno delovanje je politiko tlačenja in raznaro- brete, lahko nadomestijo del kul- dovanja slovenskega naroda. I-stotako v novem odboru njihove SHPZ ni niti enega predstavnika Slovencev ali Hrvatov cone B. Drugo dejstvo, ki ga moramo poudariti je, da je jedro vseh poročil odkrito priznanje onemoglosti in propasti titofašistične politike na slovenskem kulturnem polju. Zaman je iskati razlike med enim ali drugim «govorom» titovskih plačancev, če izvzamemo intervencijo «predstavnika» iz Sv. Križa, ki je ostro kritiziral iitovsko politiko na tem polju in si zato tudi zaslužil «oster» odgovor gosp. Raceta. Kakšni pa so zaključki teh odpadkov potem, ko priznavajo, da jih vsi potrošeni milijoni niso rešili popolnega poraza na tem polju? V glavnem poročilu «O nalogah in novih poteh Ljudske prosvete» pravijo, da moderna sredstva, kot so radio, filmi in lam- turnega delovanja Slovencev. V ostalem pa nakazujejo za pevske zbore «leteče pevske vaje, ki naj bi bile nekaj krat v sezoni» in za dramske skupine pa «lažja dela... s katerimi bi se lahko delujoči predstavili nemaskirani in v gostilniški sobi». Take torej naj bi bile smernice za kulturni razvoj Slovencev in na tako nizko stopnjo, naj bi padla preteklost, sedanjost in bodočnost kulturnega življenja slovenskega naroda. Za nas in našo kulturo je sreča, da Slovenci ne sledimo in ne bomo sledili tem ljudem, ki hočejo pokopati to, kar so velikani naše kulture zgradili v preteklosti, in to kar si je narod z velikimi žrtvami in trpljenjem priboril. Oni govorijo, da naj društva razvijajo delovanje na enem samem polju in naj se ne izgubljajo v organizacijska vprašanja «ustanavljanja društev, odborov, itd.», češ da organizacijske oblike pridejo potem same. Hočejo torej uničiti vsako organizirano kulturno delovanje, kar pomeni, da naj bi na mesto ljudstva govorila v imenu kultu, re Slovencev peščica četnikov, starih in novih fašistov ter nacionalistov. Titovci bi hoteli pokopati slovensko kulturo in slovenski narod sploh. To pa jim ne bo uspelo! Nikdar niso bila prosvetna društva tako aktivna kot danes. Neutrudljiva aktivnost desetin društev, pevskih zborov, dramskih in godbenih skupin itd. so najboljši dokaz, da stopajo Slovenci po drugačni poti kot titovci. In na ta najnovejši atentat na slovensko kulturo bodo Slovenci odgovorili z vsestransko utrditvijo Slovensko hrvatske prosvetne zveze, oziroma prosvetnih društev, v katere naj se včlanijo vsi pošteni Slovenci in tako prispevajo k razvoju svoje narodne napredne kulture in k obrambi nacionalnih pravic. Za teden ---dni — (mlaj. Sobota, 29. - Saturnia Nedelja, 30. - Andrej DECEMBER Ponedeljek, 1. - Eligij Torek, 2. - Pavlina Sreda, 3. - Frančišek Četrtek, 4. - Barbara Petek, 5. - Saba ZGODOVINSKI DNEVI: 29. 1948 je umrl- primorski -pes« Igo Gruden. 3. 1800 se je rodil v Vr-bi . Gorenjskem veliki pesnik f Prešeren. 3. 1943 konferenca v Teheran«! OBf RADIO TRST II. SOBOTA: 13. Šramel k vin' - 19.15 Koncert sopranistke Ot Ondine - 22. Liszt: Koncert klavir št. 2. NEDELJA: 9. Kmetijska odda - 11.30 Oddaja za najmlajše - 12-Od melodije do melodije - * Glasba po željah - 15. Ko-ncr komornega zbora Skrjanček -Iz filmskega sveta - 21.30 IzW na lirika - 22. Puccini: LA B1 HEM-E, 1 in 2 dejanje. PONEDELJEK: 19. Mamica P1 poveduje - 21. Književnost in metnost - 22. Puccini: LA HEME, 3 in 4 dejanje. TOREK: 13. Glasba po željah 19. Kraji in ljudje - 19.30 Angl ščina -po radiu - 20. Sloveni motivi - 21. Dramatizirana P vest - 22. Čajkovski: Sim-fon' SREDA: 18.15 Koncert barite' sta Marjana Kosa - 19. Sola vzgoja - 21.30 Vokalni kvartet-ČETRTEK: 19. Slovenščina Slovence - 20. Operetni moti»1., 21. Radijski oder - Tolstoj: Avli KARENINA PETEK: 13. Glasba po želja« 18.15 Koncert mezzosoprani -Justine Kralj-Vu-ga - 19.30 Ang : ščina po radiu - 20. Miklavže» nje - 21. Tržaški -kulturni rl gledi \ VIH Jutri B agičr titot to : tzlo-gl S to Organizacijska konferenca Kf (Nadaljevanje z 2. strani) ril, da se italijanski prole* tičati ie, dc rnjer Etičn-»slov Ho bc ;v,no Ladi, žalijo ani 2 rial bori proti istim sovra' kom, -kot tržaški proletariat tej borbi nam nudi velikan:1 »aštv pomoč tako na političnem 11 110 d n-a sindikalnem po-lju. Bratstvom povezava z italijanskim prione B tariatom krepi pozicije n aè t sj (( delo-vn-ih mnolži-c i-n je poi za enotnost naših delavc6 Istočasno pa je treba olcrjipe , piti akcijo za uveljavitev A rovne pogodbe, ker v tem lli 15 r varno podporo, italijanske! -nal demokratičnega gibanja. ^e E To-v. Vidali je dejal, da l*1"Cem ko v borbi za civilno upr?' hje n VS na STO, za enotno ant® i se šistično fronto, za obranil ver demokratičnih svoboščin in-*1 I kaj rod-nostne pravice irj i zboli” fatičr nje življenjskih pogojev à°s «v,nih žemo velike rezultate, ako ! ' bo-rimo proti sektaštvu, ske-P* va cizrnu, nezaupanju. to po Organizacijska konferenca dokazala, kakšne velike kot ev n: ke naprej je napravila ha! l°re partija. Nikoli se ne sme -zim čiti organizacijsko od polih t0faš nega. in propagandnega de hoda ker bi to privedlo do birok1' 0]j ^ tizma. Boriti se je treba P1^ formalnemu odnosu do par1' ske linije. Odpraviti je tre a, odpor proti- rekrutaciji P°, ° sod, kjer -se pojavlja, za-kti' hjašk zir-ati vse tovariše, do-bro r8 j d el j e vati delo med tovariši' strila zaključku je tov. Vidali Sr\ j/ ‘ daril, da -smo postavili temc za veliko in močno partij0' Na organizacijski konfere11! r je bila sprejeta zaključna re?! ^rr»al lu-cija, ki ugotavlja, da je h fojo konferenca plodna, da je pc vorilo 56 .tovarišev iz baze. Ten j, c je diskusija bila kritična in5 'ovan mokritična. njih Naloge, ki jih vsebuje reS! itaki lucija so naslednje: 1. okreP'ji).^^ partijo s povečanjem šte»1 njenih članov; 2. izboljšati “ lovan-je partijskih organov.,]a a utrditvijo celičnih in sekcij5*1! e to komitejev, z izboljšanjem vSr°čin( bine celičnih in sekcijskih Stankov, kar se da doseč' 83 ar globjim preučevanjem pB^Jbsodt skih problemov in borb; 3. P* i6gov večati število vodij skupi"' To je mogoče, kot nam dokazujejo izkušnje zadnjih let, kljub izdajstvu koristolovcev, ki si samozvano lastijo ime slovenskih «intelektualcev», z enotno fronto vseh slovenskih delovnih ljudi in s pomočjo naprednih sil vseh tu živečih narodov. A. B. dvigniti ideološko vzgoj" 1 !oro\ boljšim poznavanjem statut" nj< t* v; programa partije in pr"*1» vsakdanje konkretizacije, "‘T* sk «Delo» in «Lavoratore», " ,pdo ------ «Lavoratore», , načine za kolektivni študij k>ieg vzpodbujati tovariše k in^', '»d-poi dualnem študiju; 5. okreP ^0gar povezavo z m-nožicami, ve" bolj diferencirati se od - j n žičnih organizacij, v kate e 1 morajo vsi komunisti akt*' J l°m j delovati; 6. posvetiti se na č< nji okrepitvi partijskih °^biti nizacij v vseh tovarnah i" da diti njihovo povezavo s 5 1 ga \i za no pomoč borbi za naf"^ *1*L pravice, ki je naloga vseh c . . nov partije. emlJ li dr. Hiti,» Odgovorni urednik Ugosl RUDOLF BLAŽIČ (Biag'1 lrl. Založništvo «DELA» ,, I Ul ai Tiska tip. RIVA, TorrebiarK8 p Dovoljenje AIS >. e Nejo. GEOMETRA za cenitve, «:/ne ditve zapuščinskih zadev, - - .a--no prodajne pogodbe, k°'jč 4 ob stacije vrednosti, zadeve it; l 'i po de izplačila odškodnin" tl ti)0 ^ zavezniške rek-v-izicije. Trs*' 4(1. S. Marco. 2-6, II. (notr. 1***' ' m n ZAHVALA - Ob nepričakovani in v‘ ni smrti naše nepozabne («J ELIZABETE FUB^i Celo. se iskreno zahvaljujemo' v pr 4 dobrotn-i-kom., ki so nam" t^. magali za časa- -njene bol a- . t-oč" ^kega ter vsem, ki so z n ami ” st-vovali in jo v velikem 'j a*o vilu spremili na njeni z"' eji, zač poti. Zahvaljujemo se v(,eHem darovalcem cvetja in ‘Svob-r ter domačemu združene '»eirip pevskemu zboru za žaios* Salež, 25. nov. 1952. .vi Žalujoči soprog, fj" te' knjf hčerei brata m zetj® ostali sorodniki ter ** lji ove pon odp 01"! ? 'Zjc "*0 «L KSebiv itev