Naročnina mesečno	^^ap^^	mm ^	^^	^ ^^^^^^^ ^Cek račun: Ljub-
^^^ W^^ ■ m	^ 10.549 za
^^^^^ ^^m ^^m ^^m ^^m m	a
loletno 96 Din. za ^^^^^^ ^^M	^^M	^^M	M	M^^^^M
i20Din	^^m ^^M	^^m J	m ^Bl	^^B
Uredniitvo je v ^^^^^	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/itl ^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^	jeva6, telefon 2992
2050^°— noč^a'^2996,^?994^n'2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	JSfl5iCr?„Si,SuirŠ.S
Ženevski načrti
Vladna kriza v Avstriji?
Vsenemci hočejo prisiliti vlado, da odstopi - Avstrija mora varčevati
in ne razsipavati
Grof Coudenhove-Kalergi je pred nekai dnevi mzposin 1 svetovnemu tisku ognjevit razglas, v katerem opozarja narode na plamen, ki Šviga na različnih krajih iz evropske stavbe, medtem ko odgovorne vlade mirno spe spanje pravičnega. Milijoni so lačni, brez zaslužka in obupavajo. Odgovorni državniki pa se premetavajo od konferenc nn komisije in podkomisije in naposled se ludi najbolj plemeniti nameni razlijejo po brezplodnih in brezkončnih anketah.
Ako se la kritika nanaša nn sedanja posvetovanja Zveze narodov v Ženevi, ne velja v polni meri, ker so dokazi tu, da se države v resnici prizadevajo najti praktičen izhod iz. brezupne zagate, kamor je Evropa zabredla. Zveza narodov je sprejela kar tri Sirokopotezne načrte za saniranje Evrope. Vsi so nekoliko politično pobarvani, vendar pa je treba s pohvalo priznati, da se danes prvič po napoleonskih vojnah pripoznava suverenlteta gospodarskih vprašanj nad političnimi in da se odkritosrčno naglasa potreba gospodarske skupnosti tudi tam. kjer bi politični interesi morebiti svetovali drugače. Ta veliki napredek se mora beležili.
0 nemško-avstrijskom carinskem načrtu, ki naj bi v nadaljnjem razvoju pritegnil še Madjarsko in Romunijo, smo na tem mestu že mnogokrat izrekli mnenje, ki ga odkritosrčno smatramo za naj- | boljše z. našega jugoslovanskega državnega in po-krajinsko-slovenskega stališča. Zvezi se nc z.oper-stavljamo in se ji tudi ne sinemo, dokler jo dovoljuje naravno božjo in tudi človeško pozitivno pravo. Toda vzeti se ii mora vsaka politična ostrina s primernimi učinkovitimi garancijami, ki bodo dr-iale tudi, ko na Dunaju in v Berlinu ne bosla več sedeli vladi s lako čistimi nameni, kot sta jih opetovano označila dr. Schober in dr. Curtius. Garancije so teritorijalnega in gospodarskega značaja: poprava mej. ki ho upoštevala narodne manjšine, in gospodarska organizacija slovanske vzhodne agrarne Evrope. Politična in kulturna zgodovina zadnjih stoletij je nakopičila toliko dragocenih izkušenj v tem pogledu, da je prav, če se enkrat iz njih učimo. Naše sodelovanje bo zatem postalo zelo enostavno, bo odkritosrčno brez zahrbtnih misli, ker bo temeljilo 1111 medsebojnem spoštovanju, ki vedno izvira iz enakovrednosti in iz enakopravnosti.
Italijanski načrt, ki predvideva gospodarsko »vezo med Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madjarsko, je samo demagogična korektura nemškega programa in služi oči vidno bolj političnim kot pa gospodarskim ciljem, ker podčrtava baš to, kar smatramo v dunajskem protokolu od 17. marca za odveč, namreč politično os. Kako se naj drugače razlaga program, ki hoče s klinom razklati Evropo od Baltiškega zaliva do Sredozemskega morja? Iz. našega stališča je nemoralen in ne more priti v diskusijo pri reševanju Evrope.
Tretji načrt prihaja iz Pariza. Ce govorimo o njegovih nedostatkih še prej, nego smo povedali njegovo vsebino, moramo reči, da je njegova hiba v tem, ker je nastal zaradi nemško-avstrijske ofenzive. Torej predstavlja neke vrste izsiljen nadomestek, sestavljen v zadnjem hipu pod pritiskom razmer, torej brez tiste svežosti in originalnosti, ki bi jo brez dvoma imel, če bi ga bilo rodilo nesebično hrepenenje pomagati bednim evropskim narodom. Francoski načrt predpostavlja štiri velike potrebe: 1. najti tržišča za odvečne žitne zaloge vzhodne Evrope, 2 .najti tržišča zn zapadne industrijske izdelke, 3. najti kredite za na denarju revne države, 4. odpomagati pred vsem Avstriji, da je gospodarske neprilike. ne poženejo v pogubne avanture.
Načrt je širokopotezen, obsega v bistvu vse težave evropske krize, začuda pa najdemo v njeni poizkus izločiti Avstrijo iz evropske gospodarske kkupnosti ter jo posaditi kol priviligirano dete na prsi matere Evrope. V podrobni izpeljavi predlogov francoskega načrta bi se pokazala sledeča slika: Vpeljale bi se preferenčne izredne carine, ki bi veljale paralelno tako za poljedelske pridelke vzhodnih agrarnih držav, kakor za industrijske izdelke privilegirane Avstrije. Evropske države naj bi pristale na eno in na drugo vsaj za dobo gospodarske krize, ne da bi smele zahtevati za svoje izvozno blago kakšne posebne ugodnosti od slrani držav, kojili žito ali industrijske izdelke bi kupovale. Z drugimi besedami rečeno, poziva francoski načrt evropske države, da naj iz golega usmiljenja pokupijo vzhodne žitne zaloge in avstrijske industrijske izdelke, da se naj pa prostovoljno odpovedo vsaki protiuslugi. Gospodarsko sodelovanje bi tako bilo enostransko in ne več pogodbeno obvezno za industrijo in poljedelstvo, kakor to predvideva sinajski načrt od lanskega leta. ki hoče ustvariti gospodarske skupine na načelu: kolikor ti meni, toliko jaz tebi!
Glede kreditov pravi francoski načrt, da so potrebni in da so tudi mogoči, toda kapital bi se začel pretakati šele s pomočjo kakšne mednarodne kreditne organizacije pod kontrolo Zveze narodov, ki naj bi sploh ustanovila poseben ločen odbor za posojila, ki bi pripravljal mednarodna posojilu in kontroliral ponujene garancije.
Dr. M a r i 11 k o v i č je v svojem ženevskem govoru pravilno poudaril, da se v glavnem strinja z idejami francoskega načrta, da pa ne soglaša z. nekaterimi podrobnostmi. Očivitlno je naš zunanji minister imel pred očmi resnico, da sedanji položaj zahteva odločitev in ne kompromisov, da evropska kriza ne dovoljuje razneženja Avstrije, ki je integralen del Evrope, in slednjič, da je težišče vsega sedanjega problema razmerje med Francijo in med Nemčijo. To vprašanje se bo moralo načeti pogumno in odkritosrčno od ene strani, kakor od druge. Prej in brez tega je vsak drug načrt neučinkovit, zato ker je nepopoln in ker mu manjka gospodarska in politična podlaga. Mi stno mnenja, da mora napraviti prvi korak Nemčija in da ga na žalost v Ženevi še ni napravila. Čas beži hitro.
Dunaj, 20. maja. d. Polilična napetost, ki je dosegla svoj višek v brzojavki, v kateri jc zvezni kancler dr. Enders pozval svojega zunanjega ministra dr. Schobra. naj se lakoj vrne na Dunaj, ker se naznanja vladna kriza, se do sedaj ni nič izboljšala. V parlamentarnih krogih s trdovrat-nostjo krožijo vesti, da so Vsencmci trdno odločeni glasovati proti vladnemu varrnostncnm načrtu. kar bi imelo ia posledico takojšen odstop sedanje vlade. Krščanski socialci .so se pred vsem trudili najti nadomestila za puntajoče se Vscilcmcc pri nemškem Landhundii in pri hcimvernrskih poslancih, kar bi zadostovalo, da se ohrani vladna večina tudi po odhodu vsenemštva. Toda v tem slučaju ni prav čisto nič gotovo, če bosta dr. Enders in dr. Schober še oslala na svojih mestih, ker bi krščanski socialci v novi vladi sedanjega zunanjega ministra ne mogli več trpeti.
Po dunajskih listih se zrcali velika nervoz-nost avstrijskega javnega mnenja, ki se naravno boji vladne krize baš v trenutku, ko mora Avstrija pred ženevskim Svetom Zveze narodov braniti svoje življenjske potrebe in skušati kljub vsem nasprotstvom prodreti z. načrtom carinske zveze z Nemčijo. :>Roiciispost« odvrača vso odgovornost na Vsenemce. ki nočejo uvideti potrebe, da mora Avstrija, revna in bedna Avstrija, svoj proračun uravnovesiti ediuole z znižanjem svojih izdatkov, nikakor pa nc s povečanjem svojih dohodkov. Po poročilih istega lista zahtevajo Vse-nemci upeljavo državnega monopola na bencin in na vžigalice, kakor tudi davek 1111 tso družine
brez otrok. Finančni minister dr. Juch je voljan sprejeti slednji stavek, toda na noben načia noče sprejeti predlog monopola. >Neue Freie Presne« pa poziva Vseiiemco, naj v očigled velikih dogodkov v Ženevi vendar ne povzročijo vladne krize, ki hi imela katastrofalne [ osledice za bodočnost Avstrije. Dr. Schober, da je sicer sprejel brzojav za povratek na Dunaj, ampak, da mu zelo važni državni posli ne dopuščajo zapustiti Ženevo, dokler pogajanja glede carinske zveze niso končana. Ako bi se predčasno končala, poleni bi se morala sklicali bogve, kdaj nova konferenca, do katere bi morala Avstrija nositi brez Opa zmage, vse breme svojega težkega položaja. V javnem mnenju se opaža splošno ogorčenje nad demagogijo Vsenem-cev iu ni ga čioreka. ki hi ae odobraval korake, ki jih je vlada podvzela. da prepove napovedane manifestacije dne 31. maja. katere hočejo uprizoriti Vsenemci obenem z nacionalisti po vsej državi.
Vaš dopisnik se je zglasil pri vplivnem uradniku finančnega ministrstva, ki mu je tolmačil razloge, iz katerih mora vlada na vsak način vz.lra-jati pri svojem varčnostnem programu. Poglavitni razlogi zato so: 1. gospodarska kriza še lahko traja nekaj let. zato hi bilo nespametno, če bi po nepotrebnem razsipavali z denarjem. 2. Zadnje leto opažamo sistematično nazadovanje davčnih dohodkov, ki še lnhko trnja leta in leta. Vse kaže, da bo v tem pogledu prihodnje leto še slabše. 3. Davek se v Avstriji 110 more več povišati, ker je dosežena že davno dovoljena črta. Vsako povišanje davkov tekom zadnjih let je jasno dokazalo, da
so davčni dohodki le zmanjšali iz enostavnega 1 razloga, ker ljudje nimajo denarja. 4. Edini izhod je torej xa vsako pametno gospodarsko politiko uvesti strog varcnostni režim v državno upravo, ki bo morala hočeš nočeš svoje izdatke znižati ia toliko, da bodo odgovarjali dosedanjim normalnim državnim dohodkom.
Ženeva, 20. maja. fr. V ženevskih krogih se mnogo komentira vest. da je kontrolna komisija pri Zvezi narodov, ki je imela nalog nadzirati avstrijske finance, našta škandalozne zglede nepotrebnega razsipavanja Z denarjem v avstrijski drž. upravi. Dobro poučeni politiki so mnenja, da bodo ta nedobrodošla odkritja prisilila avstrijsko vlado, da kljub opoziciji Vsenemcev izvede varčnostni program, ki ga je izdelal finančni minister Juch in ki je bil sprejet od ministrskega sveta brez vsakega dodatka. Prisotnost ilr. Schobra v Ženevi bo brezdvoma mnogo koristila, da se položaj razjasni in do se ugotovi, če je treba, da se pošlje nov komisar na Dunaj, ki bo nadzoroval uporabo pravkar dovoljenega posojila.
Dunaj, 20. maja. Ig. Notranjepolitična kriza je odgodena. Danes dopoldne je zvezni kancler dr. Ender sporočil v ministrskem svetu, da zunaiijega ministra (lr. Schobra ni mogoče pričakovati iz Ženeve pred soboto. Opozarjal je na to. da se Vele-nemri braniio. sprejeti davčni načrt finančnega ministra dr. .luclia. Med tem hočejo poskusiti Se druge načrte za obdavčenje, predvsem pa zahtevati od dežel in občin, da bodo varčevale.
Avsirijsko-madjarska pogodba
pomeni docela carinsko unijo med obema državama
Budimpešta. 20. maja. Nedavno sc jo po evropskem tisku razširila vest o neke vrste posebni gospodarski pogodbi med Madjarsko, Avstrijo in Italijo, ki naj bi slonela na nekakšnem kontingen-tiranju blaga za izvoz. V tukajšnjih gospodarskih krogih so zaenkrat znana glavna določila, na katerih bo slonela gospodarska pogodba med Madjarsko in Avstrijo. Pogajanja med tema vladama naglo napredujejo in danes so že znana glavna določila. Pogodba ho res svojevrstna in temelji 11« sistemu kreditnih olajšav, ki jih vladi dovolila izvoznikom, da lahko prenesejo visoke carine pogodbenikov. Tako se n. pr. inadjarska vlada obveže. da ho dovolila svojim izvoznikom poljedelskega hlaga kredite po nizki obrestni meri. da bodo lahko plačali visoke avstrijske carine ua uvoz poljedelskih pridelkov; prav tako ho dajala avstrijska vlada po nizki ceni posojila svojim izvoznikom industrijskega hlaga v Madjarsko. Državi bosta dovoljevali kredite po 2%, kar pomeni re-liko olajšavo, ako upoštevamo, iln jc navadna obrestna mera v teli državah ti do 1B?». Glede na to razliko bosta državi plačevali izvoznikom pravo premijo, ki ho predstavljala 0—11 odstotkov vrednosti hlaga. določenega za izvoz.
Vendar pa sla vladi določili meje leni ugodnostim, in sicer se bo la premija omejila lo ua določeno količino blaga, lo se pravi, državi bosta odmerili kontingent blaga, ki bo deležen le
kreditne olajšave. Kontingent ipadjarskega žita. ki naj sc izvozi v Avstrijo, je baje določen nu 2.0 milijona stolov, kar odgovarja ločno madjarskemu izvozu žita v Avstrijo v letu 1920. Kontingent avstrijskih industrijskih izdelkov, določen za izvoz, na Madjarsko. pa presega povprečni izvoz iz Avstrije v zadnjih letih, ker je Avstrija radi visokih madjarskih carin le malo svojega industrijskega blaga izvozila v Madjarsko; avstrijski kontingent še ni odmerjen, vendar se zdi, da bo znašal 150'« povprečnega iz,voza na Madjarsko v I. 1925—1930.
Državna proračunu ne bosta trpela, ker se bodo stroški z« kreditne olajšave krili z vplačanimi carinami, ki si jih bosta državi obdržali. Po preteku enega leta se ho izvršil medsebojen obračun (clearing) z namenom, da se doseže incil ohema državama polno izenačenje. Ako hi hi In ena država preveč obtežena, hi se v naslednjem letu izpre-menil kontingent njej v prid.
Ta sistem ima to prednost, da se z njim ne krši načelo največje ugodnosti; kat ji la ne ;>re za dovoljevanje preference, temveč le za izkoriščanje I trgovinsko - politično dovoljenih kreditnih olajšav, j ! Druga prednost obstoji v leni. da je razmeroma 1 1 lahko sklenili slične dogovore, ne da bi se žo obstoječi kršili. Kajti Avstrija bi 11. pr. prav lako z Jugoslavijo sklenila takšen sporazum glede žila kakor z Madjari.
Nova preganjanja v Frimorju?
Novi puljski prefekt napoveduje še ostrejsi kurz — Primorje
je „rimsko" po mentaliieli
Trst. 20. unija. ž. V 1'ulj je prispel nov prefekt Italo 1'osci. ki je prevzel dolžnost in takoj izdal cirknlarjc vsem uradom in fašističnim organizacijam. v katerih poziva vse državne urade in člane fašističnih organizacij ter narod, da delajo na razvijanju in utrjevan u fašistične Italije in propagirajo med narodom, ker jc vsa Julijska krajina rimska in henečanska po svojih tradicijah in mentaliieli. Fosci je postavljen za prefekta po
„Dol z mirovnimi pogodbami
Italija sodeluje v madjarshem koncertu
ii
K i 111. 20. maja. ž. V senatu je zaključena diskusija o proračunu zrakoplovnega ministra. Pri lej priliki je zrakoplovni minister Balbo podal stanje italijanskega zrnkoplovstva in rekel, da je Italija prekosila mnoge bolj bogato narode in da to, kar je Italija napravila za razvoj zrakoplov-stva, morajo drugi šele izvesli. Vojna je daleč, jc rekel Balbo, in želim, du ne pride do iste. Ali želja za mir ne more skriti nevarnost vojne. Zato mora biti italijansko zrakoplovstvo vedno pripravljeno na eventiielnosli. Fašistična vlada jc gledala na to, da svoje zrakoplovstvo povzdigne in spo-polni. Upam, da bo italijansko zrakoplovstvo izvršilo svojo dolžnost.
Rim. 20. maja. ž. Vsi fašistični lisli prinašajo vesti o protestnih zborovanjih proti trianonski in neuillski mirovni pogodbi, ki so se vršila v Budimpešti in Sofiji. Fašistični listi pišejo, da je znani italijanski publicist Cuchetti na protestnem fhorovanju v Budimpešti imel govor, v katerem je poiiilnrjal. da so mirovne pogodbe napravile v srednji Evropi tako imedo, da se potreba po rc-
-pstaiiku, ki ga je imel tajnik stranke Giurutti s pokrajinskim tajnikom Julijske krajine, .lasno ic. da ho Fosci razvil v Istri osehuo akcijo. kakr>nii -ta tržaški prefekt Porro in Avenaiiti razvila r Gorici.
Keka. '20. maju. ž. Po neki vesti iz Rima je prometni minister odobril novemti parobrodnemu društvu Carnaro . da uvede redno parniško linijo med Albanijo in Reko.
viziji teli pogodb saina po sebi izkazuje. Pri tej priliki je opozoril, da se izvrši revizija ua miren | način, a manifesti v Sofiji, ki so sc vršili oh pri- | liki 11 letnice podpisa mirovne pogodbe v Ncuillu, liki 11 letnice podpisu mirovne pogodbe v Neuillvu, j tem manifestom prisostvovali znnni predstavniki bolgarskih političnih strank in nekateri službeni faktorji, med njimi tudi metropolit Štefan. Protestni manifestaciji v Sofiji je prisostvoval tudi bivši madjarski minister Lukacs in jc po mišljenju »Giornalo dTlalia« najbolj dokazano ozko delo med Madjarsko in Bolgarsko v akciji za revizijo mirovnih pogodb.
Radio v Angliji
London. 20. maja. AA. Po četrtem letnem poročilu angleške brezžične družbe je bilo do 31. decembra leta 1030. izdanih 3.411.010 dovoljenj za sprejemne rudioaparate. V tej številki niso všteta brezplačna dovoljenja slepcem. Družba je prejela za dovoljenja 1.045.000 funtov šterlingov, pošta in liuančna uprava pa 635.000 funtov šterlingov.
Osebne vesti
Belgrad, 20 maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralia so postavljeni: za svetnika izseljeniikega komisarijata v Zagrebu v 5. položajni skupini Stepan Herman, svetnik ministritva za socialno politiko in narodno zdravje, po potrebi službe; za višjega svetnika ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v 4. skupini dr. Fe-dor Aranicki, šel izseljenskega komisarijata v Zagrebu.
Iz zdravniške službe
Belgrad, 20. maja. AA. S sklepom ministra za socialno politiko so postavljeni za sekundarnega zdravnika državne bolnišnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani dr. Stanislav 2 v o -k e 1 j , sekundarni zdravnik banovinske bolnišnico v Ljubljani v 1/9, za upravnega uradnika v državni bolnišnici za duševne bolezni na Studencu v 8. skupini Avgust V r i n k e 1 e , uradnik banovinska bolnišnice v Ljubljani.
Srečna srečka
Belgrad, 20. maja. I. Danes je bilo poslednji žrebjiljc državne loterije. Premijo 1,200.000 je do> bila srečka št. (18.450. Drugo premijo je dobila št 0.504.
Polovična vožnia na velesejem v Liubljani
Ljubljana. 20. maja. AA. Razen 50% popust
na državnih železnicah ob obisku 11. ljubljanskegi velesejma. ki bo trajal od 30. maja do 8. junija v Ljubljani, imajo obiskovalci tudi enak popust na parnikih .Jadranske in Dubrovačke plovidbe in družbe Boka«. Ti popusti na parnikih veljajo od 20. maja do 20. junija t. 1.
Razglas direkcije dri. železnic
Ljubljana. 20. maja. AA. Direkcija državnih železnic v Ljubljani javlja, da se zaradi nepredvidenih prometnih zaprek vložitev mostne konstrukcije in odstranitev mo-lnega provizorija preko Šmartinske ceste vrši dne 27. t. m. in ne 22. t. m. kakor je bilo priobčeno. Vsled tega bo prehod pod železniškim mostom zaprt za pešce in vozila dne 27. t. m. in ne 22. t. m. in sicer od 8 do 17.
Tobačni ekstrakt za poljske
škodljivce
Belgrad, 20. maja. AA. Mnogi poljedelci in kmetijske ustanove še niso vedele, kako bi dobile tobačni ekstrakt za ugonabljanje poljskih škodljivcev. Tobačni ekstrakt je monopolski predmet in sc dobi samo v tobačnih tovarnah v Ljubljani, Nišu in Sarajevu in v monopolskih skladiščih v Belgradu, Zagrebu, Novem Sadu, Skoplju in Dubrovniku. Dobi se v dveh vrstah zabojev in sicer v posodah po 5 kg in v sodih po 200 kg netto. Stane 6 Din kg v posodi, v sodu pa 5 Din kg. Prodaja se samo v celih posodah in celih sodih, in sicer samo kmetom in kmetijskim ustanovam franko monopolsko skladišče ali tobačna tovarna. Ker ;e tobačni ekslrakt monopolski predmet, sc pošilia samo tedaj, če je naročena količina plačana žc vnaprej.
Za posest iraškega petroleja
London. 20. maja. A A. Po dvomesečnih pogajanjih je bil 34. marca v Bagdadu podpisan sporazum med iraško vlado in iraško petrolejsko družbo. Ta dogovor je v ponedeljek formalno rali-ficiral iraški parlament. Sporazum jo rešil spor glede petrolejske napeljave. Iraška vlada je zahtevala. naj zgradijo napeljavo do Haife ob Sredozemskem morju. Francoska skupina v družbi se je temu uprla in predlagala, naj se konča napeljava v Tripolisu v libanonski republiki, ki je pod francoskim kolonijalnim mandatom. Po sedanjem sporazumu bo petrolejska napeljava izpeljana ml Kirkuka do Haife in do Tripolisa. Nupeljavn se bo odcepila pri mestu Haditha. Obe napeljavi morala biti zgrajeni do leta 1935.
mesečno bodete zavidanja vredni lastnik PHILIPSovega sprejemalca in zvočnika.
RAZPIS.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, kamnoseških, parketnih, pečarskih in steklarskih del, dobavo lesenih okenskih rolojev in polaganje linoleja
za objekt II. v Gajevi ulici.
Vsi potrebni podatki se dobe pri podpisanem uradu od 21. t. m. dalje med uradnimi urami za Din 20'—.
Zapečatene in kolekovane ponudbe z Din 100'— je vložiti do 28. t. m. do 12. ure opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8,/III.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
PENSIOH STiIRm"
PolJCe pri Lescah.
Mirno, brezpraSno letovišče. - Planinski zrak, velik park, zrarne, solnfne pršne in tople kopelj. Odlično za slabokrvne, nervozne i.t.d. Pemija od Oiu 60— dalje. Zahtevajte prospekte.
Najemnik
Božo Plahuta
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljaj in srbež izgineta, če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV.
Steklcničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20.
K U 1 XVI večjo množino okroglega smrekovega, borovega in meccsnovega
LESA
ORAŽEM, Moste pri Ljubljani
•iiiiiiiiiiititiittiiiviiitviitiiiiiiiitin i iiii ni itm tvvtvevti tvi •iiiitiiiiiittiiitiiiiiiiviiiiiiMittiiniieiiiBi|^iii_|ifiji
^04-
Pripravili boste sebi kakor tudi svojim dragim največje praznično veselje, ako jim poklonite Radio - sprejema-lec. Biti pa mora PHILIPS.
Češke tkanine dobite direktno iz ČSR
/ranko, i/.car i n jeno. - Pišite po vzorce (dopisnica Din t'50) VOLNENIH in drugih tkanin, ki jih dobite f ranko na vpogled. So izvrstne kakovosti iu po zmernih cenah. Hočete tudi znati pogoje prodaje
na obroke? Tkalnica M A REK, Bvstre na Metuji. ČSR.
Prva celotna izdaja I Ooktorja Franceta Prešerna
zbrano delo
Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v L]ubl]č nI.
čevlje
Moški polčevlji v črnem laku in modernih rujavih barvah, za lino družbo
Din 245"—
Pred nakupom vsakdo dobro premisli in primerja, pa naj bo ponudba še tako vabljiva
Naši mnogoštevilni odjemalci nosijo PEKO-čevlje, ker so se prepričali, da so le-ti boljši, lepši, trajnejši in s tem cenejši od drugih izdelkov
Prepričajte se tudi Vi in nosili boste vedno
Moški polčevlji, moderni, udobni in poceni
Črni M-boks Din 165"-
Rujavi M-boks Din 195"-
Otroški čevlji, praktični, higijensko neoporečni
od Din 45"- naprej
Ženski čevlji na zaponko v vseh modnih barvah I Krasni modeli, elegantna P6ta
od Din JIO^	naprej
Damski troter-čevlji, udobna oblika, v lepih kombinacijah
Din 225" —
Otroški visoki čevlji v vseh barvah in kombinacijah
od Din 65"- naPrei
Ženski pumps čevlji, najmodernejše barve, s pravo kuščarjevo kožo. Priljubljeni modeli
Din 220"-
Ženski pumps čevlji, v laku in barvah, zelo okusni	. _ _
Din 195" —
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Oeft.
Izdajatelj: l*an Itakovec.
Urednik: Frane Kremžar.