St. 185 Ftfi&ina plačana v gotovini (taft cimati m !a rata) Uha]*, izvzemši poadeljek, vsak dan zjutraj AsiŠkega it 20, L nadstropje. Dopisi »i pianu se ne sprejemajo, rokopisi se ne v Anten Oerbec. — Lastni* tiskarna Ed znaša za mesec L 7.—, 1 mesece L 19-50, Za inozemstvo mesečno 4 Ure vet — Tek jtv»t-r ulica r»' a* rstu, v nedeljo 5« avgusta 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLV|I! v «.. - issL Naro&Joa L — in celo leto L Ml-% atv* in aprive Št 11-57* Posamezne številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se računaj^ * Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanice In vaMla po L 1.—, oglas! denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 3. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo iskljuCno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiŠkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in,uprav« 11-57. Zanimiva knjiga In znamenit pisec Pred seboj na mizi imamo zanimivo knjigo, ki pa postaja tem znamenite j ša po osebi avktorja. Naslov knjige je «11 Trentžno. Veduto da uo socialista. Note o notizie». (PuibblicaT zionedella časa; editrice italiana. Quaderno ottavo: 28 Feibbraio 1921. — Firenze) To knjigo je spisal Benito Mussolini! Že predgovor je kaj zanimiv za nas Jugo-slovene Julfjske Krajine. Pisec označuje tukaj razlog, ki ga je sklonil, da je spisal to knjigo. Pisec je hotel namreč seznaniti "italijansko javnost s Trentinom in zlasti s političnimi in narodnostnimi razmerami v tej, tedaj še (1911) avstrijski pokrajini. Piše namreč: «Premnogi Italijani v kraljestvu — ne izvzemši tiste, ki vršijo poklic iredentizma, ki ie precej komoden in morda tudi dobička-nosen) — poznajo le kaj površno resnični položaj tega ozemlja, ki bi ga hoteli odrešiti. Mnogi Italijani, tudi naobraženci, ko govorijo o Trencinu, dokazujejo veliko politično, jezikovno in zemljepisno nevednost. Ne znajo n. pr. razlikovati Trentina od Tirolskega. Mislijo, da se v Trentinu govori nemški. Je pa tudi takih, ki nedolžno vprašujejo, ali je Trentin ob morju, kakor Trst?! in narodnosti prebivalstva v njem šolska in vsa izvenšolska vzgoja — s časopisjem, kjigami, brošurami, zemljevidi in javnimi govori — proračun j eno in sistematično napačno učili- in jim pri vzgajali povsem krive domneve. Te dan p socijalist Mussolini je torej — četudi ne izrecno — s svoijo ugotovitvijo o nevednosti svojih! s oplemenjakov glede dežel onkraj državne meje pokazal tudi na rano, na karteri krvavi danes vse naše življenje, na vir vsemu našemu zlu, v kolikor je naš položaj v rokah tistih, ki niso prav nič poznali naših krajev in razmer v njih. Seveda; se je zlo Še postciterilo; po zli volji in namenih, ki imajo svojega zaščitnika in očeta v sedanjem ministrskem predsedniku —• Benitu Mussolini ju'.! Posebno dc4go pcgiavjre v svoji knjigi je posveti! fienito Mussolini obrambni borbi trentinskih Italijanov proti pansmčevalnim namenom avstrijske vladavine. S tem poglavjem se bomo še posebej bavili. Za- danes se omejujemo le na nekaj« ugotovitev. Mussolini je bil uverjen, da se avstrijski ponemčevalnt poizkusi mtorajo izjaloviti ter da Trentin ohrani svoje jezikovno itali-janstvo. Ne« soglaša s pesimisti, ki se bojijo, Temu se m čuditi. Hitro se pozablja, kar so da ^ s Trentinom jstatako kakor v Trstu, senaucdi, v solizem.l,episja, odrasceni ltah- kjer se vrši ReutajljivC in neprestano slo-jani pa malo potuje,o Novinarji pa, ki sejvansko ^iramel Dočim pritiskajo na K n vrt 4 n I t 4 n a I n i ft T ^v \r T1 fYl - - ^ * . ^ * bavi jo s Trentinom, delajo to, ko so se tam hipno mudili kakih 24 ali 48 ur, kar je nezadostno, da bi spoznali deželo in seznanili žnjo oddaljeno javnost.» Ta sodba nekdanjega socijalista in današnjega ministrskega predsednika o nevednosti njegovih soplemenjakov glede zemljepisnih, krajevnih, jezikovnih in narodnostnih razmer v Trentinu, je pomembna tudi za nas, kajti prav s tako in enako nevednostjo so se odlikovali tudi glede slovanskega in hrvatskega dela naše sedanje Julijske Krajine. In to tudi še tedaj, ko so1 bile te pokrajine priključene k italijanski državi, torej osem let potem, ko je Benito Mussolini •izdal svojo knjigo. Ali — z dvojno razliko. Dočim so menili, da se v Trentinu govori nemški in da leži to ozemlje ob morju, so pa bili še ob zasedbi uverjeni, da je ta naša zemlja tja do Logatca narodnostno italijanska in da prebivalstvo govori italijanski! Da je bilo temu res tako, so pričale razne izjave odličnih funkcijonarjev. Naj navedemo le dva primera. Neki višji častnik v Logatcu je menil ogorčeno: «Kaj je napravila avstrijska vladavina iz tega ubogega prebivalstva: niti najstarejši ljudje ne znajo Več italijanski!» Neki polkovnik v vipavski dolini pa je vzkliknil začudeno: «Jaz poznam vendar vsa. narečja) Italije, tega pa ne morem razumeti!* Oni v Logatcu je menil torej, da je bil temu prebivalstvu še pred nekoliko desetletji italijanski jezik materini jezik. Oni drugi pa, da ljudstvo v vipavski dolini govori neko italijansko narečje, ki pa je tako čudno, da ga on ne more razumeti! Druga razlika pa bi bila v tem, da so se — kakor trdi Mussolini — glede Trentina nekaj naučili v šoli, a so hitro pozabili, dočim stoji obče znano dejstvo, da sta jih glede narodnostnega značaja naših krajev Trst Slovani in Nemci in se mora to mesto boriti proti dvema nevarnima: sovražnikoma, ogrožajo Trentin samo Nemci. Trst je po morju odcepljen {cd Italije), Trentin t pa se opira na italijansko ozemlje in meji ž njim na vseh straneh, izvzemši sever, Trst je obkoljen od Slovanov. Ob zidovih Trsta umira italijanščina in začenja neposredno slo'vacščina! Trentin brani in ščiti naj severu na trideset in več kilometrov enojezičen pas, a potem razsežen. dvojezičen pas, ki razprostira svoje skrajne razrasti do Brennerja. Dalje piše Benito Mus solini: Trst, veliko mesto — edino pristanišče avstre^ogrske monarhije — je vzbudil pohlep sosednjih barbarskih ljudstev, ki hočejo —• prisvojivši si Trst — priti do blagostanja in bogastvi. Jezikovni boj v Trstu je toiej postal gospodarski in političen boji Mali Trentin ne more vzbujati takega političnega in gospodarskega pohlepa tev-tonskih trum, ki mučijo in razde vajo Trst. Tako je učil in svaril Italijane nekdanji socijalist Benito Mussolini. Poleg marsi-kake nepravilnosti, netočnosti in krivičnega podtikanja je povedal pogumno italijanski javnosti marsikatero resnica. Pot-sebno to, da ob zidovju Trsta se nehnje italijanski in začenja slovanski svet! Današnja politika ministrskega predsednika Benita Mussclintja napram ozemlju cd Trsta pa do vzhodne državne meje in' napram njega slovanskemu prebivalstvu pa je u-smerjena tako, kakor da ni socijalist Benito Mussolini nikdar pisal tiste svoje knjige. V mala letih taka ... evolucija! Težak bi bit računi, če bi socijalist Benito Mussolini mogel poklicati na odtfoivor ministrskega predsednika Benita MufS&c&mja. Kalifa Bufioni in Serrati izključena iz maksL mali stične stranke MILAN, 4. Vodstvo maksimalistično-so-*,ijalistične stranke je imelo včeraj dve dolgi seji, kjer se je razpravljalo o negiranjih vprašanjih stranke, posebno pa' o disciplini. Današnji «Avanti» objavlja v daljšem poročilu, da sta bila Buffoni in Serrati izključena iz stranke radi nediscipline. Zvišanje verskega fonda RIM, 4. Za tekoče finančno leto je bil fond za duhovniške plače zvišan na 38 mi-ljonov lir. Jugoslavija Prisega novih ministrov —- Pašić potuje t inozemstvo - ' i BELGRAD, 3. Včeraj zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. Najprej so novi ministri dr. Janjič, dr. Kojič in Simanovič položili prisego v roke ministrskega predsednika Nikole Pašića. Ko se bo vrnil v Belgrad kralj, bodo tudi njemu prisegli. Nato je Pašič sporočil ministrom, da bo potoval v inozemstvo in da ga bo nadomeščal železniški minister dr. Velizar Jankcvič, ker odpotuje minister Marko Trifkovič rta Bled, da predloži kralju* v podpis nekatere zakone. Z Bleda bo tudi Trifkovič odpotoval v inozemstvo. — Zunanji minister dr. Ninčič je podal poročilo o poteku konference v Sinaji. Ker bo dr. Ninčič podal daljši ekspoze časnikarjem, se o tem ni izdalo nobeno poročilo. Minister dr. Ninčič o položaju BELGRAD, 4. Po konferenci v Sinaji je jprejel minister dr. Ninčič časnikarske poročevalce, katerim je obširno orisal vnanje-in notranjepolitični položaj v jugoslov. državi. Iz obsežnega poročila posnemamo le najvažnejše odstavke. Minister Ninčič je rekel: Pretresali smo vsa politična vprašanja. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo popolnoma složni v vseh političnih vprašanjih. Dokazov svoje složno«ti je dala mala ententa že več, tako zlasti pri reševanju habsburškega vprašanja in pri reševanja* raznih ob mejnih sporov z Madžarsko, kjer je Romunija vedno lahko računala na našo ootnoč. V kritičnih dneh, ki jih je doživela nedavno Bolgarija, smo složne nastopali od začetka do konca, čeprav nimajo Čehi nobenih direktnih interesov na Balkanu. Cankov je sicer izjavil, da hoče s sosednimi državami živeti v prijateljstvu, toda go-tevi znaki kažejo, da razmerje med nami in Bolgarijo ne bo najboljše. Macedonski komite je zelo aktiven, in njegova aktivnost utegne Bolgarijo spraviti v zelo neprijeten položaj. Pri Bolgariji človek ne ve, ali vla> da dobrega razmerja s sosedi noče vzpostaviti, ali pa ne more. Macedonske organizacije so za bolgarsko vlado zelo nevarne. Glede mednarodnega posojila Ogrski smo soglasno sklenili, da posojilo omogočamo, da pa zahtevamo kontrolo nad njegovo uporabo. Kontrola je potrebna, ker Ogrska ni Avstrija. Avstrija je svoje mirovne obveznosti držala, o Ogrski pa tega- ne moremo trditi. Kar se tiče narodnih manjšin v državi SHS, stoji vlada na stališču, naj uživajo narodne manjšine vse pravice polnopravnih državljanov. Pripadniki narodnih manjšin naj bodo dobri državljani kakor to zahtevajo tudi v Belgradu od Srbov, ki so prišli pod Rumunijo. O Radiću je Ninčič izjavil, da pripisujejo v inozemstvu temu politiku preveliko važnost. Belgrajska vlada je poskusila od Radića zvedeli, kaj pravzaprav hoče, toda zastonj. ^Radiću ledbi pred očmi državna oblika bivše Avstro-Ogrske, oblika, ki je bila že začetkom 20. stoletja obsojena na smrt. Zdi se, da si mnogi ljudje, ki so prišli k nam iz drugih držav, sploh ne morejo predstavljati drugačne državne oblike kot sh»ro avstrijsko.* Oni vidijo v njej svoj ideal, čeprav jim je polom Avstrije prinesel demokratično svobodo. Šele nova generacija, ki Avstrije ni poznala, se bo prilagodila novim razmeram. Možno je najti drugačno obliko organizacije, da se izpremeniti tudi ustava, toda politični ideali in načrti se morajo prilagoditi našim lastnim zahtevam. Radič ne prihaja v Belgrad in to je -malone usluga, ki nam jo dela: mi lahko delamo. Največja težava je v tem, da velik del jugoslovanskega prebivalstva ni politično šolan. Ti krogi niso demokratični in njihova politična zavest je nerazvita', čeprav so imeli ti ljudje boljše šole« kakor so jih neti prebivalci Stare Srbite. ie v Srbiji vendar briga in razumevanje za politiko večja. Volilni uspehi Radičevi so lahko razumljivi, to.pa vsled volilnega sistema, ki protežira večinske stranke. Dalje ie Radič agitiral med kmeti s tem, da jim je obljuboval, da v novih razmerah ne bodo plačevali več davka in da jim ne bo treba k vojakom. Ta vaba je vlekla. Prebivalstvo bo pa> le moralo uvideti, da je treba v vsaki državi plačevati davke in da je armada potreb na Konferenca katofiških škofov ZAGREB, 4. Takoj po evharističnem kongresu v Zagrebu, ki se bo vršil od 18. do 20. avgusta, se bo vršila konferenca vseh katoliških škofov Jugoslavije, ki jo je sklical zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Zla tomašništvo knesoškofa Jegliča LJUBLJANA, 4. Zlato sveto mašo je obhajal včeraj v svojem rojstnem kraju v Begunjah na Gorenjskem g. knezoškos dr. A. B. Jeglič. Ker se je jubilej maš niš tv a in škofovanja že v Ljubljani in v vsej škofiji slovesno praznoval, se je slavnostni spomin na prvo sveto mašo v Begunjah po želji visokega jubilanta praznoval le v ožjem krogu. Železniški štrajk BELGRAD, 4. Železniško ministrstvo je izdalo sledečo objavo: «Na vseh progah južne železnice je povsod vzpostavljen red. Na državnih železnicah v Sloveniji in Hrvatski je vse osobje na svojem mestu. Na južni železnici od Siska do Zagreba vzdržuje promet osobje državne železnice. Na progi Ljubljana-Rakek vzdržuje premet osobje južne železnice, ki je milita.rizirano. Strokovno osobje je vse ostalo na svojih mestih. Naredba vojnega ministrstva je imela popoln efekt. Medtem so odšli posebni vlaki z vojaškim osebjem, ki je pozivalo štrajkufoče železničarje, naj nastopijo shižbo». ' • u. Železniški shod t Zajebu prepovedan ZAGREB, 4. Shod javnih nameščencev in železničarjev, ki je bil sklican za včeraj ob 6. uri zvečer v dvorani «Kola», je policija prepovedala. Predsednik «Saveza železničar a» Bogdan Krekić je bil aretiran. Ofb 6. uri se je pred poslopjem «Kola» zbralo o-koli 200 ljudi, ki so se pa na poziv policije mirno razšlL Zaroka v fugoslovenskf kraljevski hiši LONDON, 4. Reuterjeva agencija prinaša vest iz pooblaščenega vira, da se bo princ Pavel v kratkem poročil z Olgo, pr-vorojenko princa Nikole Grškega. Rusija Rusija proti Društvu narodov MOSKVA, 4. Sovjetska vlada je odklonila vabilo Društva narodov za udeležbo na zasedanju prometne komisije zveze. To zadržanje utemeljuje ruska vlada z dejstvom, da se Društvo narodov in Rusija dosedaj še rasta- medsebojno pripoznali in da se Rusija s svojim sodelovanjem v mednarodni železničarski zvezi smatra že v zadostnih stikih z mednarodnimi prometnimi organi. Poljska Poljska aa poti gospodarske obnove — Trgchfrska bilanca VARŠAVA, 4. Finančni minister Linde je - priliki predložitve začasnega proračuna za tretje četrtletje imel v zbornici govor, kjer je med drugim izjavil, da je Poljska začela obnavljati svoje gospodarstvo preko krize, ki je bila težja, kakor v katerisi-boii drugi državi. Obljubil je, da se bo vlada potrudila urediti položaj poljske valute z "ustanovitvijo posebnih emisijskih bank in da se bo skušalo vzpostaviti finance s povišanjem davkov. Uradna statistika o trgovini izkazuje, da je Poljska v prvih petih mesecih t. 1. izvozila za 512 mliljonov zlatih frankov blaga. V istem času je iznašal uvoz 478 miljonov. Podrobnosti o vlogi Poljske v Sinaji — Zakaj ni Poljska vstopila v malo enteato? VARŠAVA, 4. Naknadno se doznava, da ni bilo vprašanje Javorine edina ovira >roti vstopu Poljske v malo entento. To se je jasno pokazalo pri razpravljanjih v Sinaji, kjer se je debatiralo le o drugih pred-ogih Poljske, med katerimi je najvažnejši oni, da bi se mala ententa postavila v splošni evropski politiki odločno na stran Francije proti Angliji. Radi tega predloga je bil Pilz poslan v Sinajo in v tem je tudi obstojala njegova misija. Prandia listine o pogajanjih za rešitev odSkodma-otgavijeae — Francija in 1|Š3* vztrajata na svojem staRču PARIZ, 4. Vsakdo je pač pričakoval, da »odo izjave angleškega ministrskega predsednika Baldw«a in zunanjega ministra lorda Curzona izzvale precejšnje ogorčenje v francoski javnosti. Francoski tssk je posebno hudi na Lorda Curnsa, ki je v svojem govoru o odškodninskem vprašanju zelo jasno povedal, da Anglija prav nič ne misli na kako črtanje medzavez-niskih dolgov; tisk šteje Angliji to v zlo, ko bi se vendar morala zadovoljiti z 22 odstotnim deležem vojnih odškodnin. Glede angleškega osnutka za odgovor na nemško spomenico pravi «Times,» da stavi tako zmerne zahteve, da bi se na podlagi istega prav lahko prišlo do končne • rešitve odškodninskega vprašanja. Sploh pa, dostavlja Ust, bo zelo težko najti kako drugo primerno podlago. Vsebina francoskega odgovora na zadnjo angleško spomenico, ki je bil objavljen včeraj, je približno ta-le; 1) Francija se sploh ne more pogajati z Nemčijo, dokler leta ne nehai s pasivnim odporom; 2) Francija bo postopno izpraznila Porurrje v istem razmerju kakor bo Nemčija plačevala; 3) Francija ne sprejme angleškegai predloga za sestavo razsodišča izvedencev, ki naj bi določilo plačilno zmožnest Nemčije, saj imamo vendar* tu reparacijsko komisijo. Sicer pa francoska vlada ne ve, kaj razume Angli/a ped izrazom »izvedenci*. V točki 4 spomenica ponovno povdarja, da se Francija ne bo zadovoljila s kakimi jamstvi, da bi po izročitvi istih zapustila Po-rurje, ampak Francija* bo izpraznila zasedene kraje le postopno sorazmerna s plačevanjem vojne odškodnine. Dalje nanaša spomenica, je bil dvakrat guverner Mas-sachusetsa. Žalovanje na angleškem dvoru radi Hardingove smrti LONDON, 4. Kralj je izrazil gospe Hardingovi sožalje in odredil osemdnevno žalovanje na angleškem dvoru radi smrti predsednika Zedinjenih držav. Mednarodno sodišče žaluje za Hardingom HAAG, 4. Ob -otvoritvi včerajšnje seje visokega mednarodnega sodišča se je predsednik Lover spominjal Hardingove smrti ter prekinil sejo za 5 minut v znak žalovanja. Maj za liso narodov «Jstarska Riječ» piše: Mnogi in mnogi naši ljudje v tej blaženi deželi ne morejo dobiti potnega lista za inozemstvo, ker so — Slovani! Enostavno dejstvo, da je človek slovanske krvi in da se kaže Slovana, je zapreka, da ne more potovati v inozemstvo. Še več: biti Sloven pomeni biti protidržaven, nevaren. Kvalifikacije se glasijo po priliki tako-le: «Noto individuo di sentimenti jugo-slavi», ali, «nemico deli a pa tria» itd. Mi smo italijanski državljani in ne moremo apelirati inozemstvo, da bi se zanimalo za nas. Naše vprašanje, naš položaj je tu čisto notranja stvar naše države. Toda, po našem skromnem mnenju, bi se Društvo narodov, ali kako njegovo oddeljenje moralo vendar zanimati za nas. Tako postopanje ne more roditi dobrega sadu. Italijani v Dalmaciji, ki so postali jugoslovenski državljani — kakih 2000 jih je — dobivajo vsi redno potne liste. Ako bi sosednja država z njimi slično postopala, bi planil po konci ves italijanski tisk in bi govoril o barbarih, o tlačenju italijanskega elementa, dvignilo bi se inozemstvo (v najetih člankih) in stvar bi postala evropski škandal. Mi bi bili zadovoljni, ako H uživali samo petdeset odstotkov tistih pravic in svoboščin, ki so jih uživali Italijani pod Avstrijo. In vendar se trdi vedno, da so bili tako strašno preganjani! Zadovoljili bi se tudi z 20 odstotki tistih pravic in svoboščin, ki jih danes uživajo Italijani v Jugoslaviji, v tej tako barbarski deželi! Će se je v Jugoslaviji kakemu Italijanu kaj dogodilo, dobivamo — mi batine. Želeli bi, da bi se dosledno temu tudi za nas izvajale tiste pravice, ki jih oni uživajo tanii Tako bi vsaj tekom časa nastali prisrčni od-noša j i med Italijani in Slovani. Neka vrst »reciprocitete*. Materijalna reciprociteta« pa ne samo v pogledu — batini ■EDINOST« Razbol italijanskega socijalizma Hiranje socialistične stranke se je pričelo s prvim požigom «Avantija» v Milanu leta H920. Takrat so bili fašisti tako neznatni in njhovo gibanje še-le v prvem spočetju, od katerega ne bi bil nihče pričakoval to, kar je pozneje prišlo. Usodno napako so napravili /tedaj socialisti, dia nisoi takoj tedaj kaznovali eksemplarično prvo večje nasilje vstajaj očih nasprotnikov. Ta požig je bil prvo znamenje in prvi poskus. Ze ta dogoddk je pokazal, da so socialistični voditelji besedni gromovniki, toda da niso za dejanja. Spoznanje te resnice je podžgalo ofenzivne težnje nasprotnikov velemogoČne socialistične stranke m boj se je pričel razvijati, To je bilo 1. 1920. in danes kaže Italija popolnoma drugačno lice po zaslugi onih, ki so pred dobrimi tremi leti začeli naska-kovati ogromno in navidezno nezavzetno socialistično trndjavo. Pod udarci fašizma se je socialistična stranka izčrpavala v brezplodnih debatah na sejah, konferencah in občnih zborih o teoretičnih vprašanjih in končnih ciljih socializma. Le malo se je razpravljalo o taktiki, ki jo morajo socialisti zavzeti napram novi nevarnosti, ki je istočasno grozila vsem stru jam socializma. In če se je govorilo o taktiki, tedaj je vsekdar zmagala «miroljub-nost» treznih socialističnih voditeljev, miroljubnost, ki so jo nasprotniki in levičarji krstili z oportunizmom in strahopetnostjo. Že tedaj ni manjkalo v stranki skrajnih oportunistov in reformistov, ki so bili za sodelovanje in celo za vstop v vlado, toda bili so tako neodločni in bali so se odpora boljševikov, da niso tega odkrita priznavali, ampak z za vratnimi in varljivimi kretnjami krmarili vso ogromno barko na desno. Toda ti nespretni krmarji so barko razbili; zakaj niso bili dorastli velikemu neurju fašizma in cepljenju duhov v stranki. Kakor sneg v pomladnem solncu se je topila moč stranke in se mrvila pred strmečim svetom. Nastalo je več strank in strančic, ki so imele še manj odpornosti vsaka zase, nego enotna stranka poprej. Čiščenjeje nadaljevalo na vsakem kongresu tako dolgo, da je ostala stranka na «čistem». Zgodovina parlamenta nam ne more pokazati nobenega takega zgleda, ki nam ga je nujala mnogoštevilna socialistična parlamentarna skupina zadnjih dveh zbornic. Skoraj tretjina parlamenta je bila v rokah stranke, a to število ne-le, da ni prineslo nobene koristi stranki, ampak je bilo stranki v veliko škodo, ker je tako močna opozicija ovirala mirno delovanje parlamenta, kar je pomagalo ustvariti oni neznosni položaj notranje politike, ki je končno pri vedel do belega terorja in reakcije. Ko so prišli fašisti na vlado, je bila socialistična strank« že smrtno zaideta in ni mogla niti najmanje ovirati fašistovskega pohoda.To, kar je še ostalo od socialističnih organizacij, je bilo tako neznatno in brez-močno, da fašizem ni več upošteval pri svojih računih morebitnega odpora proletarskih strank. Fašisti sami so bili presenečeni nad svojo lahko zmago in ta lahka zmaga je spočetka ogrožala pridobitve fašizma. Pomanjkanje odpora je stranko pomehkužilo, začelo se je notranje trenje, ki je pstalo že nevarno za obstoj fašizma, in bogve, kako bi se vse končalo, če ne bi stal na čelu fašizma tako energičen in prebrisan mož, kot je Mussolini. Po nastopu na vlado so fašisti obrnili svoje delovanje bolj na sindikalno polje. Fašistovski delavski sindikati so imeli služiti kot protiutež proti socialistični delavski zvezi, a drugič naj bi ta armada pomnožila vrste fašistov in fašizem naj bi postal stranka širokih mas. Oboje so fašisti dosegli, toda, še ni&oi bil« zadovoljni s svojimi uspehi. Še obstoja socialistična delavska zveza, ki šteje sicer še samo kakih 200 tisoč člancv, pa je vendar precej ugledna zlasti v Milanu. V svojem zadnjem velikem govoru v zbornici je Mussolini vrgel vado voditeljem Splošne delavske zveze in namignil, da bi eventuelno sprejel njih sodelovanje. Njegove besede so našle silen odmev v vsej politični javnosti. Splošen vtis je bil, da želi Mussolini pritegniti k sebi tudi ono sindikalno zvezo, ki je bila do zadnjega pod vplivom socialistične stranke. Posebno z ozi-rom na novo ministrstvo za narodno gospodarstvo je bilo slišati, da bi vlada rada videla, če bi to mesto zavzel kakšen voditelj sindikalne zveze. Mussolinijeve besede in namigavanja raznih vladnih in drugih listov so vzbudila tudi pri onih, katerim so veljale te besede velik vtis. Nastala pa je tudi zmešnjava. Mnogi voditelji sindikalne zveze spadajo k socialistični stranki, med katerimi je omeniti D'Aragona. D'Aragona je bil izvoljen na listi socialistične stranke, vendar pa si je on takoj po ločitvi v Livornu prizadeval, dat se sindikati ločijo od socialistične stranka in postanejo zgolj strokovne organizacije, ki naj skrbe za potrebe delavstva ne oziraje se na socialistične smotre. Pozneje je to tudi deloma izvršil in socialistična stranka je izgubila s tem mnogo na svojem ugledu. In D'Aragona je bi tudi sedaj med prvimi, ki so pograbili Mussolinijevo vado. Ze njegov nastop v parlamentu je vzbudil nevoljo večine socialističnih parlamentarcev in med samimi reformisti je nastal spor glede tega vprašanja. Končno pa je prišlo do tega, da je ministrski predsednik sprejel zastopstvo sindikalne zveze ter imel 1 in pol urni razgovor z njimi. Zdi se pa, da je bil ta razgovor brezuspešen, to se pravi, brezuspešen za socialistične kolaboracioniste, pač pa zelo uspešen za Mussolini j a. Turati in Treves sta zavzela nasprotno stališče in nasprotujeta kolaboracionističnim težnjam D'Aragone, Buozzija in Baldesija. Tako je nastal med samimi desničarji načeln spor glede važnega sindikalnega vprašanja. DAragona m njegovi pristaši zatrjujejo [ zunaj, toda oportunizem je danes menda da so zahtevali gotove garancije, ki bi bile: edino politično načelo, zato je mogoče vse sindikalna svoboda, socialna zakonodaja, in pričakovati priznanje delavskih pogodb z delodajalci V fašistovskih vrstah se opažata dve^tru- V Trstu, dne 5. avgusta 192X Na tej podlagi, pravijo, da se morejo začeti pogajanja 2 vlado. Kakor rečeno pa ni edinosti v tem vprašanju, zato se bo 24. avgusta izrekel občni zbor Splošne delavske zveze. Nasprotniki D'Aragone in njegovih somišljenikov upravičeno zatrjujejo, da so v omenjeni zvezi zastopani v velikem številu maksimalisti in komunisti in dal ni mogoče nič odločevati, dokler se ne zaslišijo ti člani. Kolikor se da iz znanega ugotoviti, bi bil Mussolini predlagal ustanovitev enotne delavske zveze za vso državo. Ta zveza bi včlanila vse delavstvo Italije in ta mogočna organizacija bi potem predstavljala lastno stranko, ki bi sef kot taka mogla udeleževati političnega življenja. Torej sindikat naj bo stranka, ne pa da so sindikati v službi političnih strank. Ta načrt je velikopotezen in če bi se uresničil, bi pomenilo to velik napredek za orga-nizačno delo Italije. Če pomislimo, da so fašistovski sindikati danes najmočnejši, tedaj je tudi jasno, da bi nova sindikalna zveza nosila fašistovsko oblježje, z drugimi besedami: Mussolini bi si pridobil novo ogromno armado, ki bi bila še dosti močnejša sila nego pol milijona narodne milice. Sedaj bi šlo za to, kako naj se izvrši stopite" raznih sindikalnih zvez. Mussolini zahteva od voditeljev Splošne delavske zveze, da se odrečejo ne samo socialistični stranki, ampak socializmu sploh, to je pač samo ob sebi umevno'. In kakor vse kaže, se med voditelji omenjene zveze tudi taki, ki 5i bili pripravljeni na to žrtev. Skratka, vrši se za kulisami pravcata kravja kupčija. Umevno je, da razburja to vprašanje vse one, ki so ostali še zvesti socializmu. Tudi ne smemo pozabiti, da je reformistična stru- ji- Ena bi bila za sprejem nekdanje socialistične delavske zveze, pod gotovimi pogoji seveda. Te pogoje smo zgoraj nekoliko označili. Druga struja pa noče nič o tem slišati, ker je mnenja, da volk dlako izpre-meni, čudi pa ne. Farinacci pravi, da bi bila to «merce di contrabbando» (tihotapsko blago), ki bi utegnila zastrupiti zdravi organizem fašistovskih organizacj. Seveda so ta «mnenja®, prirejena bolj za javnost, v resnici pa se vrši vse fašistovsko delo po načrtu. Ne oziraje se na resnični namen Mussoli-nija in voditeljev fašizma, je eno gotovo, to namreč, da je ta najnovejša Mussolini-jeva poteza zanesla novo zmešnjavo v itak že tako razdvojene socialistične organizacije. Polemike med socialističnimi « prvaki* (komu pa pravzaprav še prvakujejo?) so se bohotno razpasle, črnilo teče v potokih, fašisti pa se vsak dan bolj rede. Utrjajo« z neverjetno naglico svoje postojanke in zadajajo smrtne udarce vsem svojim nasprotnikom. Dogodki zadnjih tednov nam odkrivajo, kakšna gniloba se je nabirala pod tolikimi bleščečimi firmami italijanskega političev-stva. Ta gniloba prihaja na dan in vrši se tako čiščenje, da odpadajo celi udi od raznih teles. Spričo tega se pač ne smemo čuditi, da je fašizem tako hitro in razmeroma lahko zavladal nad vsemi. In pri vsem tem ima Mussolini danes še to zaslugo, da se je «približal» delavstvu. Prijazna in vabljiva beseda v teh dnevih diktature pa mora pasti na rodovitna tla. Razočaranje množic je bilo tako veliko, da se ne smemo ničemur čuditi. Najnovejša Mussolinijeva poteza je zadela v hrbtenico napol strohnelega socialističnega organizma z zanimanjem čitati nerazsodno maso s predočanjem težko, ali sploh neizvedlijvih, toda, popularnih zahtev, 4er z vsakovrstnim laskanjem, nego pa pomiriti že razburjeno maso in to morda na račun lastne popularnosti. Za vršenje prve naloge »zadostuje' demagog s povprečno zgovornostjo, za drugo pa je potreben resničen državnik. Ta izvajanja utegne tudi marsikdo pri nas. K ODPRAVI ZAPUŠČINSKE PRISTOJBINE. Odlok glede odprave zapuščinske pristojbine še ni bil objavljen. Gotovo pa je, da je odprava v veljavi od 9. julija dalje, t. j. od dneva, ko je ministrski svet sklenil, da se zapuščinska pristojbina odpravi. Zapuščine vseh onih torej, ki so umrli po 9. juliju so proste pristojbine. Isto velja tudi glede daritvenih pogodb. Iz tega sledi, da so podvržene pristojbini vse zapuščine in daritve, ki so se izvršile pred 9. julijem. Za zapuščine in daritve, ki so se izvršile v novih pokrajinah od 1. do vštevši 8. julija ostanejo v veljavi odredbe, ki so veljale do 30. junija. Čuvajte se proti legarjem! Občinski zdravstveni urad razglaša: Kakor vsako leto, se žalibog tudi Jetos z vročino pojavljajo tudi slučaji legarja. Od 1. Junija do konca julija je bilo v Trstu 42 slučajev. To število ni veliko, če ga primerjamo & številkami prejšnjih let in to kaže na vsak način, da so se zdravstvene razmere med prebivalstvom zboljšale, Ker £agre za nevarno bolezen, kateri se je zelo j a pristopila k amsterdamski internacionali j in danes stojimo ob grobu starega italijan-in da bi na ta način bila zamera tudi najskega socializma. DNEVNE VESTI Gospodom pri „Goriški Straži" Ne zamerite, da Vam še-le danes odgovorim na VaS prijazen poziv od 30. julija, a bil sem odsoten iz Trsta! Res ste izrazili evojo skrb radi velikega nedostatka, da Je «Edinost», naš edini slovenski .dnevnik, v Italiji v lastništvu Jadranske banke, mesto da bi bil v. rokah naše politične organizacije. Na to vam odgovarjam: I. Vaš opomin je prišel prekasno! če bi se .naš dnevnik res nahajal uže v rokah fašistovskih bankirjev, ne bi bilo več mogoče ga jim iztrgati iz roik. Zakaj nas niste opozorili prej dobri, skrbni bratje? Ali niste pravočasno zapazili nevarnosti ali pa Vam ni bilo mar to narodno nesrečo zabraniti?, Zlo bi bilo eno in drugo! Saj je bila Tiskarna «Edinost» ustanovljena le zato, da se omogoči izhajanje* dnevnika «Edinost», ki je bil tedaj uže močno pasiven. In res Jadranska banka ni ne prejela ne zahtevala nobenih, dividend, niti 4% obresti, do katerih je imela pravico po pravilih. Ves dobiček, ki ga je imela tiskarna, je dosledno podpiral dnevnik. Glede dnevnika pa ni Jadranska banka stavila nikoli najmanje zahteve in se ni niti najmanje vmešavala v njegove zadeve. Pa če bi Jadranska banka hotela izrabiti svoje «solastninske pravice«? Zaman bi se bila trudila! Po pravilih bi imela na občnem zboru zadruge Tiskarne «Edinost» za vseh svojih 150 deležev le 5 (reci: pet) glasov. Pri listu pa, ki je bil vedno izrecno ozir. faktično glasilo* tržaškega političnega društva «Edinost», pa ne bi mogla na noben način priti do besede. Do lista deleži ne dajo čisto nobene pravice. Izključeno pa je tudi popolnoma. To znat g. dr. Besednjak še posebno dobro, ker je bil delj časa glavni urednik < Edinosti«, to zna vsa javnost, ki zasleduje pisanje «Edinosti», to zna vsak, ki pozna pravila naše zadruge «Tiskarne Edinost«. Jadranska banka, na katere ustanovitvi ima glavno zaslugo — ali, kakor bi rekli Vi, krivdo — naš dični dr. Gregorin, se je, kakor vse na-rodns ustanove, udeležila ustanovitve zadruge « Tiskarne Edinost« s tem, da je podpisala 150 deležev v skupnem znesku 15.000 kron. Ni pa storila tega, kakor si predstavljajo Vaši mali Morici, da plodonosno naloži svoje kapitale pri tem «industrijalnem » podjetju in da si zagotovi pri njem svoj upliv, da bi kateri posamezni deležnik' mogel niti od daleč uplivati na smer ali pisante našega lista. Lm v političnem društvu se js o tem odločevalo! Jadranska banka s svojimi petimi glasovi na občnem zboru zadruge « Tiskarne Edinost* proti stotinam drugih glasov ni imela na naš list niti najmanje oblasti. Zato je vsa Vaša skrb v tem pogledu- zavržena. 3. «Tiskarna Edinost* je naš dnevnik vzdr--zevala od svojega postanka sem; saj je bila to njena edina svrha! List je bil na razpolaganje našemu političnemu društvu in našim narodnim ustanovam. Nikoli ni bilo od nobene strani nobene pritožbe da bi odbor Tiskarne hotel nevšečno uplivati na smernice lista. Tiskarna je nosila le bremena in je bila srečna, da je mogla tudi v najhujših časih ohraniti svojemu narodu tako potrebno dnevno glasilo — dati v skrbni obliki in obsegu. Naenkrat pa se oglasita posl. Šček in dr. Besednjak in hočeta, da se lastništvo lista izroči privatnemu konsorciju, in Še kakšnemu! Iz šestih članov naj bi obstajal po tri in tri iz dveh struj, ki so si bile v laseh. Brez večine, brez vsake garancije, brez sredstev! Kako naj ta konsorcij deluje? Ali nisem prav rekel tema gospodoma: «Naj odloči o tem Narodni svet, ali, ako nočete do tedaj čakati, naše politične organizacije! Do odločitve zadovoljite se z uredniškim odborom! Ne zahtevajte pa, da vržemo na cesto naš edini dnevnik, ki ima sedaj tistega, ki ga more vzdržati in ga uže dolga leta vzdržuje!« Pribijem še enkrat: Ni res, da ni tržaška gospoda hotela izročiti lista naši politični organizaciji, nasprotno, goriška gospoda tega ni hotela, gg. Šček in Besednjak nista hotela ničesar slišati ne o Narodnem svetu ne o naših političnih društvih ter sta se trdovratno kapricirala na tisti absurdni konsorcij! 4. Ponavljam, prenovljena Banca Adriatica Trieste nima nobenih deležev «Tiskarne Edinost«. Vseh 150 deležev Jadranske banke se najaja, kakor se je uredništvo «Edinost* ad oculos prepričalo, na varnem, v zanesljivih narodnih rokah, skoraj tako kakor da bi jih imela sama gg. Šček in Besednjak. Zato je skrbela « Tržaška gospoda« o pravem času. Pa saj vem, da veste, da je tako. Saj ste glede one banke bolje informirani nego mi. Ljubi se Vam le malce ribariti v motnem. Pa naj Vam tekne po zaslugi! V Trstu, dne 4. julija 1923. Dr. Edvard Slavik. Govornik! in govorništvo o izogniti, je dolžnost vseh, da jo kolikor mogoče pobijajo. Vzroki, iz katerih prihaja bolezen, nam sami dajajo sredstva v roke, s katerimi se lahko branimo proti bolezni. Pri omenjenih 42 slučajih so se dognali sledeči vzroki za oboljenje: 9 slučajev: vzrok neprekuhano mleko; 9 slučajev: morske uši (pidocchi); 7 slučajev, zelenjava, ki jc bila škropljena z umazano vodo; 5: stoječa voda-deževnica iz vodnjaka; 1: spenjena smetana; 1: dotik z drugim bolnikom; 10 slučajev: neznan vzrok. Iz tega obrazca je razvidno, da je treba absolutno opustiti uživanje surovega mleka, surovih morskih uši in sploh školjk, ki se lovijo v luki, ter stoječe vode, kakor tudi, da je treba zmerno uživati surovo zelenjavo. Pri prekuhanju se ubijejo vse klice le-garja in drugih črevesnih bolezni. Priporoča se vsled tega toplo, da- se mleko vedno prekuha, da se školjke uživajo samo kuhane, da se uživa le v mali meri zelenjava in da se prej skrbno opere. Priporočljivo je tudi, da se muhe pobijajo in da se jim prepreči dostop do jedil, .ker so muhe nevarne prenašali^ nalezljivih bolezni, 1 ^IJAKIJ Na izrednem občnem zboru «Di-jaške matice» 21. julija je bila sprejeta sledeča resolucija glede podrobnega dela dija-štva, katero so odobrila tudi vsa akademska in srednješolska društva: 1) Vsak dijak naj sc obveže pridobiti društvu gotovo število članov. poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je zastmpljenki izpral želodec ter jo daj nato prepeljati v mestnoi bolnišnico. Stanje Pertotove ni nevarno. Vzrok njenega obupnega čina je pripisovati nesrečni ljubezni. Smrt finančnega stražnika, ki se je pred smočnjim ustrelil na pomolu Sani ta. Kakor smo poročali v včerajšnji »Edinosti,* se je predsinočnjim na pomolu Sani U, kjer je vršil službo, ustrelil s puško v prsi neki finančni stražnik. Prepeljali sa ga v smrtno-nevarnem stanju v mestno bolnišnico. Krogla mu je predrla leva pljuča? ter mu, šla iz telesa pod levo pazduho. Pozno ponoči so zdravniki skušali ranjencu rešiti življenje Z -0Pcr?cii°i k* pa žalibog ni nesrečnega mladeniča otela smrti. Pet dolgem in mučnem boju s smrtjo je včeraj zjutraj ob 4.30 izdihnil. Samomorilec je 19-letni Josip Jacopone; bil je dodeljen legiji finančnih stražnikov, ki ima svoj sedež v Campo Marzio pri Sv. Andreju. Ni znano, iz kakšnih vzrokov si je Jacopone vzel mlado življenje. Prof. dr. Weyr razpravlja v »Prager Pres-se» o «govorniški umetnosti®. Navadno se bavijo take razprave s predpogoji dobrega govora (torej z nekako estetiko govorniške umetnosti). Ne ozirajo pa se na duhovne predpogoje, ki še le ustvarjajo velikega govornika. Umetnost govorjenja prihaja v zadnjih časih zopet do veljave. To je posledica demokratične državne ustave, ko se politična moč in vpliv pridobivata pred vsem s sredstvi govorniške umetnosti. Govorniki so, ki nad-vladujejo ljudstvo v demokraciji. Morejo to umetnost porabljati ali pa tudi zlorabljati. Izvrsten govornik je tip političnega talenta. Mora poznati svoje poslušalce in mora znati, zliti se z njimi v eno. V resnici genijalen mož, pri katerem lastno spo-, znanje nadvladuje voljo in ki zato vidi v poslušalstvu bolj spoznanje nago pa možen instrument njegove volj«, kontrolira med svojim govorom sam sebe in ne more premostiti tega, kar ga ločuje od poslušalstva. Tak genijalen mož je le redkokedaj res velik govornik. Ker njegova razumnost neprestano kontrolira njega samega, se ne more on sam razvneti v nekako ♦navdušenje*,. ki navadno označuje pravega ljudskega govornika. To je tip parlamentaričnega govornika. Na parla-mentarični tribini profesijonalen in ljudski govornik ne doseza velikih uspehov. Državna oblika demokratične republi{ge je dozorela dve sovrsti parlamentaričnega in ljudskega govornika. Kot tip enega se more mežnim navesti znani zgled Menenija Agrippa, ki mu je namen govora, da razmerno nerazsodno množico, razburjeno radi kateregakoli vzroka, zopet pomki. Ta je med ljudskimi govorniki predstavnik državnika. Druga vrst pa zasleduje navadno nasprotni namen: da samo na sebi mirno množico z umetnostjo govora razburjal V to vrsto spadajo pravi demagogi, ki najprej sebe in potem poslušalstvo spravljajo v umetno razburjenje, ki ga pred začetkom govora sploh ni bilo. Krasne eksemplare te vrsti govornikov kažejo izvestni ljudski tribuni stare rimske republike« Z njihovo taktiko se ljudski shod spreminja v neko vrst gledališča ali cirkusa. Poslušalca, ki se često niti ne zaveda namena zborovanja, iztrže ta taktika iz prvotn* mirnosti in ga razdraži. Če je govor sijajen, se posreča njegova naloga na sličen način, kakor igralcu, ki poslušalca gane do solz, ali pa izzivlja salve smehu. Naivni poslušalec ne razliČuje vet med resničnostjo in izmišljotino. Eno usodnih vprašanj vsake demokratične državne ustave je, ali je med talentiranimi govorniki prebivalstva več govornikov tipa Menenija Agrippa, ali pa demagoških ljudskih Iribunov?! V poslednjem slučaju more priti celo ustava v nevarnost in prihaja slednjič do političnega prevrata, kakor uči zgodovina. Prof, dr. Weyr ugotavlja z obžalovanjem, dda tudi v češko-slovaški republiki prevla- duje drugi tip. Ena najvažnejših nalog pravega demokrata pa je, da deluje, kolikor le more, proti pogubnemu učinkovanju demagoških govornikov. Zanimal se bo za gotove naprave, ki so večinoma zgrešile svoj prvotni namen in služijo često le demagoškim interesom. Kot zgled navaja pisec sla vnos t 1. maja. V prejšnjih časih, ko je na Češkem slabo stalo z ljudsko svobodo, je imel ta praznik opravičen značaj protestne slavnosti. Opravičeno razburjenje delovnega ljudstva je bilo tu in ga ni bilo treba ie le umetno izzivati. Tedaj je imel moderni Agrippa mnogo dela za pomirjenje. Danes pa je Tgovor je o Češki) na prazniku 1. majnika tudi marsikaj smešnega. Na mnogih improviziranih ljudskih zborovanjih je le ljudski govornik razburljiv element, poslušalci pa so pripravljeni, da jih izvajanja govornika razdražijo. Žalosten znak je vsikdar, Se ljudski govor* niki ne vidijo glavne naloge v umetnosti po-mirjevanja, marveč umetnega razburjanja ljudske mase. Neraamerno lagtie ie. vznemiriti 2) Vsakemu dijaku se odkaže gotov okoliš, v katerem naj agitira in nabira člane in prispevke za «Dijaško matico*. 3) V svrho izpeljave te naloge, naj se obrne vsak dijak na D. M., katera mu dopošlje seznam ustanov, občin in posameznikov njegovega okoliša, na katere se je D. M. že obrnila. 4) Dijaki naj se obrnejo na D. M, za članske pristopnice, ter za položnice, potom katerih naj se vrše vplačila društvu. 5) Pri prireditvah narodnih društev v svojem okolišu naj dijak razmeram primerno agitira in skuša doseči materijelno korist za D. M. Ko dobi društvo članske pristopnice, izpolnjene od gospodov, kateri so pristopili k društvu kot redni ali ustanovni člani in po položnicah tozadevno članarino, dopošlje novim članom tako; društveno izkaznico in društvena pravila. Dijaki visokošolci! Bliža se visokošolski zbor, kateri se vrši koncem tega meseca. En mesec je še pred vami. Delajte, agitirajte za D M., da ne boste prišli na visokošolski zbor praznih rok. Položaj je silno resen in če se ne vzdramite sedaj takoj, bo vse zamujeno. — Dijaška Matica. Dijaška Matica, Visokošolci! Opozarjamo vse visokošolce, da se bo vršil visokošolski zbor, kateri ima izvoliti visokošolski odbor, koncem avgusta. Kakor znano, je omenjeni odbor oni organ v društvu, kateri deli posameznim vsokošolcem v društvu podpore. Upamo, da boste vsi uvideli važnost tega zbora ter se pravočasno včlanili. Glasovalno in volilno pravico na visokošolskem zboru bodo imeli visokošolci, kateri se vpišejo v društvo do 20. t. m. in kateri bodo v redu s članarino za leto 1922—23, Srednješolci! Poživljamo tudi vse srednješolce (rojene po 1906., naj se včlanijo v društvo. Za mlajše naj se vpišejo njihovi stariši oziroma pravni zastopniki. Prošnje za podpore oziroma posojila naj vložijo vsi ▼ društvu včlanjeni dijaki, kateri so podpore potrebni, do 20. t. m. Prošnja mora biti natančno obrazložena toliko glede premoženjskega stanja posameznika, kolikor glede njegovih potreb. Prošnji je treba priložiti u božat lis/. — Izvrsevalni odbor. Popravljamo. V tretjem odstavku druge kolone včerajšnjega uvodnika naj se čita politične aluzije (mesto iluzije). V zadnjem odstavku pa italijanski novinarji (in ne mornarji). DruStvene vesti Javna knjižnica šentjakobske »Čitalnice» posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne v navadnih prostorih (stara policija). Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in odškodnina za rabo knjtih 1 liro mesečno. Opozarjajo se vsi člani, da se strogo drže pravil. Sprejemajo se darovi knjig. Rodoljubi, ki imajo doma knjige, ki jih ne rabijo, so vljudno naprošeni, ds> jih blagohotno poklonijo knjižnici. M. P. D. - Trat. Jtrtri ob navadni uri sestanek s predavtnjem: O Roentgenovih žarkih. PraHov. gaatL ckuštvo t Razdrtem opozarja si. občinstvo na današnjo veliko vrtno veselico. — Odbor. Pevsko društvo «I£rija». Danes, 5. t. m. točno ob 11. bo v navadnih prostorih zelo važna odbor ova seja. Prisotnost obvezna! Pevako diuil,to «mrija». Jutri, v pondeljek skupna vaja v dvorani točno ob 20.30, Z oziram na bližajoči «• koncert točnosti — Oodb. Iz triaSkegd življenja Avtomobilska nesreča blizu Devina, — Tržaški trgovec ranjen. Včeraj okoli 16iH je drvel po tržiški cesti proti Tržiču velik zasebni avtomobil, v katerem se jo nahajal tržaški trgovec Josip Maiani, star 34 let, stanujoč v ulici Cologna št. 2. Poleg njega je sedela v avtomobilu še njegova družina, obstoječa iz njegove žene in dveh otrok. Vsi so bili namenjeni na letovišče. To veselo potovanje bi pa skoro imelo' tragičen izid. V bližini tržaškega občinskega vodo^ voda v Timavu se cepi cesla; en del drži naravnost proti Tržiču, a drugi proti Medji vasi. Ko je avtomobil vozil mimo tega' križišča, je v istem hipu pridrvel po drugi cesti drug, manjši avtomobil, ki je vozil z veliko naglico v smeri proti Trstu. Ta je dospel na križišče ravno v hipu, ko mu> je drugi avtomobil zaprl pot. Šoferja sta skušala izogniti se drug drugemu, krepivši na stran, a prepozno. Manjši avtomobil je z vso silo trčil v drugega, v katerem je sedel trgovec s svojo družino. Manjši avtomobil se je pri strašnem sunku ves polomil te: porinil drugega na kraj ceste. Vsi ljudje, ki so sedeli v poslednjem, so zleteli na ceste, a so se kmalu zopet dvignili; le Maiani je obležal nezavesten na tleh. Krvavel je i-a glavi. Ko sc se ponesrečeni potniki zaveati presenečenja in strahu, so" priskočili ranjencu na pomoč. Nekdo je hitel telefonićnim potom obvestiti o' dogodku rešimo po&ipjo, s katere je mala pozneje prih-ltel z .wto-nncbiloan na lice mesta zdravr.iK, a je ugotovil, da ni stanje trgovca Maianija nevarno, Tudi Maianijev sin je bil nekolika opraskan. Maianija so prepeljali v tržaško mestno bolnišnico. Z okna je padel. 7-letni Karel Boni t, stanujoč v ulici Ponzianino št. 621, se jc včeraj predpoldne doma splazil na okno, odkoder je vsled neprevidne kretnje padel z višine kakih 2 metrov na spodaj ležečo ulico. Oče dečka, ki je sicer v zadnjem hipu zapazil neprevidnost malega Karla, ni pa utegnil preprečiti nesreče. Tokel je na ul*co, pobral sinka ter ga nesel V mestno bolnišnico. Zdravnik, ki je preiskal malega ponesrečenca, ni mc£d ugotoviti nobene nevarne poškodbe na njegovem telesu. Dečko se je pri padcu samo močno prestrašil. Radi tega se je mogel \ očetovem spremstvu zopet podati domov. Smola svedrovcev: prevrtajo železno blagajno, ki je — prazna. Svcdrovci so bržkon vedeli, da hrani blagajna tvrdke za pomorsk. podjetja Ugo Spoggioli, ki ima svoje urade t ul. Šalita Promontorio št. 1, vsak petek ve like svote denarja, namenjenega za plače de-lavcev. V noči od petka na soboto so se spravili na to blagajno, misleč, da se bo njihovo ponočno delo bogato izplačalo. A doživeli so grenko razočaranje. Ko so po dolgem in napornem delu napravili na stranski steni blagajne široko odprtino, so zapazili, da je prazna. Šele po končani ismo. Praviš mi, naj ti pišem o sebi. Danes, 15. oktobra 1903. imam štiriindvtjset let. Kakšen dar mi je namenjen od Usode na moj rojstni dan? Ljubezen? bogastvo? heoroična smrt? Tvoj Stahl mi pravi z glasom, ko da bi dospel izpod zemlje, da mi je Usoda darovala ravnokar štiriindvajset let. Mogoče ima prav. Čutim jih v krvi kakor štiriindvajset viharjev. «Svet je vrtinec mladosti.® »Kaufmann mi je posodil danes zjutraj svojega rumenkastorujavega žrebca — najlepšega konja v cesarstvu — in jezdil sem skokoma po nesipih. Vse ežnske so me gledale. Videl sem v tilbnry lepo in predrzno Teodo* rovno, mrzlo in neotesano kakor meksikan-«ka pokrajina. Bila je bleščeča, v barvi ame-tista in solnčnice, z rudečimi kodri, bleščečimi se v solnčni luči: le princezinjam je do- voljeno, ponašati se s tako nesramno posi-Ijenoetjo barv. Kmalu potem sem videl Voroklickajo, belo in resno, kakor vestalko. Nosila je črne lase gladko počesane in razdeljene na čelu kakor Črne peruti, zaprte okolu ozkega, ovalnega obraza. Oči je pove šal a pod tihim obokom obrvi. Mislil sem nate. Spomnil sem se — toda tiste pobešene trepalnice so izključile spomine. Pri njej je sedela, sveža in^ stroga, mala Miriam Grey, zaprta v svojo mladost, kakor rožnato popje. Lepota vseh teh žen& se mi pretaka po krvi, kakor vino in solnce. V moji veri je življenje najboljša ustanova. In ti, kaj delaš? Zbogom — Tvoj prijatelj «Boževskij». Juršnji dan. «Sepan, Stepan, Stepan!» Zaljubljen sem! Strašno, božansko, tragično zaljubljeni Davi sem šel na vaje kakor v sanjah; ko sem govoril s polkovnikom, mi je bil glas mehak in votel, docela smešen, in vežbajoč sem slišal lastne ukaze v ponižnem in boža-jočem tonu, katerega se še sedaj sramujem. Sem obseden, omamljen. 'Kroži mi pred očmi eno bitje, dolgo, belo, tenko, rudečih ustnic, ki se ne smehljajo in obrvi, ki sličijo kipenju šampanjca. Predstavil mi jo je sinoči Stahl, tu v njegovi hiši «Pridi,» mi je rekel, in me potegnil za roko, «Je lepa in tužna stvarca, ki te hoče spoznati... nosi blago ime Marije...* -Oprosti mi — pravim jaz — otožne in kratke stvari mi ne ugajajo.* «— Pa ta ti bo ugajala — pravi Stahl.» «— Meni ne bo ugajala — pravim jaz.» Stahl se zasmeje, stresoč z upognjenimi ramami. — Pazi se .— je mrmral; in jaz, sledeč njegovim očem, se okrenem: ona, o kateri mi je ravnokar govoril, je bila korak za menoj, visoka, cvetoča, mirnega «n skrivnostnega obraza. . Je slišala! in medtem, ko sem se upognil, da se ji poklonim, pravi: «_ Važno pač ni to, da vam ugajam, pač pa, da vi meni ugajate.® _ «Gospa — pravim, in v moje začudenje začutim, kako se pretaka po mojih žilah grozna resničnost. — Vam ugajati bo odslej edini cilj mojega življenja.* Ona je strmela v me trenotek, potem je rekla počasi: «— Že ste jo dohiteli.* Obrnila se je in me ostavila. Presenetila me je ta kratka, drzna fraza in blesk njenega jasnega pogleda. Ni se smejala. Ves večer ni več govorila z menoj. Ko je odšla, me je pogledala še enkrat, ne da bi se posmejala in pozdravila. Privzdignila je za trenotek črne trepalnice in me opazovala. Potem je povesila oči. Bila je kakor luč, ki se vžge in se zopet ugasne. ^ In jaz sem strašno zaljubljeni božanstveno, obupno zaljubljen. «Ah Stepan, ljubezen, kakšna zamaknjenost, kakšna nesreča!... «Tvoi Boževskij*. ♦ • • Bil je doktor Stahl, «vražji Stahl,* ki je prejel od svojega bratranca ti dve pismi, in mi jih pokazal nekega praznega, dolgočasnega dne. Obstala sem, preplašena in vznemirjena. Kako? Tako dopadljiva in prijetoa sem bila očem tega ošabnega poljskega mladeniča: najlepšega ulanca cesarske straže? Ponavljala sem si njegove vznemirjene pridevnike: cvetoča in mladostna.* In zvečer, ko sem si v moji sobi razvozlala zlate lase, sem mislila: «Sličim li res kipenju šampanjca?* Ko sem izšla, se nisem nikdar zasmejala m niti takrat ne, ko bi se bila rada smejala, ker vedela sem, da mu je moja resnost sladka in skrivnostna. On mi je sledil dan in noč kakor senca — kakor senca? Ah ne! raje kakor fanfara svetlobe. Kamorkoli sem obrnila svoj pogled, sem srečala njegov žareči smehljaj; njegova vroča naklonjenost in udanost me je vedno obdajala kakor obsev plamenov in žarkov. Bila sm srečna in preplašena. Neki večer sem rekla Vasiliju pri obedu: «Vasilij... odpelji me od tu... Odpotujeva.* «ln zakaj?* .■««*»•• Čutila sem, kako sem prebledela. «liojim se*... sem šepetala, »bojim se... da Božev-skij...* •Torej?* Vasilij si vlije vodko v šampanjca «60jim se, da se Boivskij zaljubi v me!* Ko je bil obed končan, se je vzdignil i a odšel. Otožna sem odšla v sobo, kjer sta spala zlatolasa, serafska Tjoka in Tanja, Med dvema belima posteljama ob steni gori luč in razsvetljuje to popolno sliko: pri* prosta slika, v kateri kraljuje Jezusček e krono na glavi. Pokleknila sem med posteljama in plakala. Prišla je teta Sonja v svoji sivi, flanelasti obleki in me tolažila. .Zaupaj v Boga,, mi pravi, dvignivŠi proti stropu svoj dolgi obra2 device, «In pij malo kamiličnega čaja, ki vedno dobro vpliva.* In jaz, pripravljena ubogati, sem naredila tako. Mislila sem, 'da bo prišel dan, ko bom tudi jaz kakor teta Sonja, ko bom nosila sivo, flanelasto obleko; in v tugi se bom obračala do dobrega Boga in do kamilic. Želela sem, da bi bil kmalu tu oni čas počitka, v katerem bom tudi jaz kakor Sonja, poštena in deviška. XI. t( Ostali smo torej v Kievu in Boževskij nas je posečal vsak dan. , ., . Nosil mi je čudovitih rož: orhideje, ameti-i stove barve, drobne in tanke v obrisih, ko da bi vetele v vrtu sanj. Nosil tti je tudi knjige; nemške poezije, romantične in temne, francoske romane, vznemirljive in sugestivne, španske Etscheguaray-eve drame, heroične ia goreče. Potem vrsto angleških novel, ki so polnile mojo dušo z neko novo, prostodušno Iveselostjo. Kako daleč od nas so bile ono i rozorne duše anglosaksonske! Kako otroštev in prijetna ie radost njihove priproste naravil Ljubila sem to literaturo bolj ko vsako drugoj mogoče, ko sem čutila, da je različna od vsega, kar je v meni. Dalje IV. 'EDINOST* V Trstu, dne 5. avgusta 1923, V zadnJihurah... (Zrno k polemiki: Naie avttrijakantstvo.) Čnseren jesenski popoldan... čmeren, toda ne dolgočasen. Nekaj je vrelo, nekaj se je kuhalo in vsi smo pričakovalij Proti naši navadi smo se zbrkli pred tisto hišo v Rojanu, nad katero blesti sedaj tabla «P. N. F.» Milič, Skok, Rebec, Kos, Gun-scher, Vergniella, Turk l dr. Nekaj je bilo v zraku, kar smo pričakovali, po čemur smo hrepeneli, kakor po mani, nekaj, kar smo do tedaj slutili samo v sanjah: svoboda, svoboda, svoboda Prišel je «feldwebel» Lokar in naznanil, da je zavezniška flotilja pred Trstom. To nas je dvignilo, četudi ni bilo resnično. Pričakovali smo in bili nestrpni. Prišel je Negro s stisnjenimi zobmi n šel naravnost v gostilno v tisti hiši. Šli smo za njim s čudnim občutkom v prsih, zdelo se nam je, da se zadušimo, če se kmalu, kmalu ne zgodi to, kar pričakujemo. V gostilni je bilo par Čehov, vojakov, ki so molčali. So li slutili? Negro je izpil na dušek četrt vina in vrgel kozarec ob tla. Mi smo ga gledali. Naročil je drugi četrt in gledal temno. Tudi tega izpil na dušek in obdržal kozarec v rokah. Nad odprtino ki vodi v točilnico je visela slika despota Karla I... . V sobo je stopil policaj ... V nas je vrelo, v Negrotu je zavrelo. Dvignil je roko s kozarcem in zamahnil. V sliki kralja in cesarja Karla I. je zazijala luknja. Policaj, ki v tistem trenutku ni bil več policaj je izginil, da reši sebe... Pri mizi Čehov je završelo. Mlad simpatičen korporal je ubral polglasno: «Kde domov muj?!» Izpeli smo in šli zopet na prosto. Kdaj, kdaj? Prišel je kadetaspirant Hvala in Jaklič in Delak. Kdaj? Vsem je bilo to vprašanje v duši. Kdaj? Govorili smo samo o tem. Prepričanje, da mora priti, kar pričakujemo, je raslo z vsako besedo. Z nasprotne strani pa se nam je ironično režala črno-nimena tabla nad tobakarno Geržina: K. u. k. Tabakverschleiss. — Opazil sem, da Mili-ča posebno bode v oči tista tabla, ki se nam je ironično režala. Zopet glasnik. Fronta popušča. Z radostnim krikom je iztrgal Milič Delaku bajonet in zdirjal k tabli. S stisnjenimi zobmi, divjim pogledom je skušal sneti tablo. Ni šlo — to ga je razjarilo, da je začel mahati po tabli in to s tako silo, da je posejal tablo iz močne pločevine z neštevilnimi luknjicami. Da ni prezgodaj, Milič!» Izza ovinka mimo pošte je prišel policijski inšpektor. .. Stoj, Milič, ni še čas! Zastonj, inšpektor ga je že videl. «V imenu postave!» Milič se mu je zasmejal v obraz. Inšpektor, ves rudečod jeze, ga je pograbil za roko: «Z menoj!» — «Nasvidenje, fantje!» AH naj naskočimo? Ne! Počakajmo! Inšpektor je odšel z njim. Kaj bo z njim? Vcč2r je____Hurra! Kar smo pričakovali je prišlo. Prišel je tudi Milič, s puško na rami, vesel in ponosen ... Zvečer sem stal na straži. V gostilni petje in popivanje. Cesta tiha in mrtva. V dvorani razni obrazi, orožje, pogum ... Polnoči Zadnji gostje so odhajali... Že zapirajo. Edini zadnji gost se pricinca iz kleti. Opoteka se do vrh stopnjic, tam pade . . . Pristopim. Obrnem ga. Inšpektor!!! Zdirjam v dvorano. — «Milič!» — «Evo me!» — «Poj-di z menoj!» Peljem ga k inšpektorju. Milič se vsede zraven njega in sedi celi dve uri. Mrzel zrak je kmalu iztreznil inšpektorja in Milič ga je zbudil. Ko je bil popolnoma zbujen, je stal Milič pred njim. — «Dajte mi samokres, gospod inšpektor !» — «Kaj?» — «Samokres! V imenu naroda!* Inšpektor se je zavedel. Počasi je odpasal pas in izročil vse Miliču. — «Lahko bi vam dejal: Pojdite z menoj!, toda ne, ostanite!» Ironija usode. Pri-sijalo je solnce svobode in prišla je tema smrti, za one ki so vladali. To je živelo v naših srcih od detinstva naprej. Žgalo in peklo nas je pa od 28. julija 1914 .... To so bila naša čustva navzlic vsem prisegam, vsem ječam in «Internie-rungslager-jem» To je bilo in je danes naše cavstrijakantstvo«. RojanskL [bilo treba loviti se za podobnimi imeni in 'brskati po besedbem atkladu vseh slovanskih jezikov, toliko starih, ie izumrlih, kolikor živih; samo se moramo pri razlagi trdno držati kraja inse ne smemo spuščati v višine golega jezikoslovja, ki je in ostane vedno le pomožno sredstvo za razlaganje krajevnih imen, in ne smatrat« krajeslovje kot pomožno sredstvo jezikoslovja, Tu moram ponoviti to, kar sem povedal pri razlagi T omaja, namreč: da moramo iskati ključ prave razlage tam, kjer se mora nahajati in sicer: med ljudstvom repenske občine in bližnje okolice. Še-le ko to dogrenemo, nam bo mogoče uporabiti jezikoslovje ter s pomočjo tega dobljene podatke stvarno primerjati z lego in značajem kraja samega. Ime Coft izgovarja ljudstvo natančno: Cau s zategnjenim, zamolklim a, ki se čuje, po vplivu za njim stoječega n (v), skoraj kakor o. Da je bil prvotno čisti a, vidimo razločno, pri sklanjatvi: Cuala, Ctralu, Cau, pri Cualu, kjer pride samoglasnik a, v zvezi spredaj stoječim u, bolj jasno do veljave in se za a stoječi u (-v) vnovič prelevi v prvotni L Dalje opazimo,' da je začetni C zelo mehak, skoraj z —Zaiu, Zuala itd., ki se izgovarja nekako dz —- Dzau, Dzuala itd. in ki nam konecno pokaže prvotno cibliko: Zval. Ko smo ugotovili prvotno obliko zval, se lotimo jezikovnega1 raziskavanja in skušam_. dognati pojm, ki se skrira pod obliko Cau-Zuau-Zval, najprej iz živega jezika; po staroslovenščini in drugih slovanskih jezikih bi segnili še-le, ko bi bil poskus te ugotovitve iz žive govorice brezuspešen. Vpo-števaje dejstvo pa, da je sedanja repen taborska cerkev in župnišče sezidana na razvalini, na zvalu starega gradu, se lahko o primerne* glagola: zvaliti v pomenu premikanja od zgoraj dol - zvaliti se na kup, podreti se; samostalnika: zval = naplavina od hriba odtrgan, odvaljen, zvaljen kos sve_ ta; dalje glagola: valiti v zvezi s predlogom raz — raz-val-iti in samostalnika ratz-val-ina — pordtina, podrto poslopje, sploh vsaka podrta, sesuta stvar. Splošni izraz: razvalina nam rabi navadno za označbo podrtih gradov, gradišč ali starih tabora v. Zato smemo z gotovostjo, trditi, da je repensko ljudstvo prvotno označilo selo Col z imJe-nom: Zval, Na Zvalu, kakor imenuje sedaj ta kraj: Tabor, Na Tabru, ker je stalo tedaj na in ob razvalini, na zvalu, podobno staremu delu mesta Split v Dalmaciji, ki je sezidan v razvalini Dioklecijanove palače. Še-le v poznejši dobi, kc se je uporabila ta razvalina, zval, kot tabor v zatotišče v sili in nevarnosti in se je tam -sezidala cerkev in župnišče, se je umaknilo v selo: Na Zvalu, Zval v plitvo podanjo tik tabora samega in si obdržalo prvotno označbo: Zval = Zuau, ki se čuje skoraj kakor Zuou = Guou = Cooi = v pismeni obliki Col. Jože Ivanov. COL (Pripomba uredništva: Ker se splošno zatrjuje, da so bile razprave in polemike o krajevnih imenih, zanimive za najširši krog čitateljev, in ker so take razprave pripravne, da vzbudijo* zanimanje za narodno bogastvo, ki tiči v naših krajevnih imenih, pri-obču jemoi to mično, čeravno po našem mnenju nekoliko drzno razpravico). Tik za Repentabrom v plitvi podanji na višini, v smeri proti Repnem, tiči vasica, označena z imenom; CoA, ki je brezdvoanno sorodno z vipavskim Colom. Na ozemlju bivše Avstrije nista imeli ti dve označbi niti najmanje podobnega ali vidno sorodnega imena; stojita tedaj tu, kakor starodavne piramide clb reki Nil. To ime se mi zdi kakor nalašč tu sem postavljeno, da razni krajeslovci, ki se opirajo na zmotni nauk o preseljevanju narodov, lahko trdijo, da imamo v naših krajih nekoliko krajevnih imen keltiškega izvora. In kako bi tudi ne! Oglejmo si to uganko, ki je skrivnostno sestavljena samo iz treh črk: C-o-1. Obračaj ta Col kakor hočeš; išči mtu kot-ren, deblo in obrazila; primerjaj ga z imeni vsega sveta in vendar mu ne prideš do živega. Tu ti ne pomaga niti sistematika kra-jevnih.imen. Ne >astaja ti druzega, nego da enostavno izdaviš, da je keltiškega ali ilhv skega ali traškega i. t. d. izvora, čeravno živ krst ne ve, kakšen jezik so govorili ti domnevni Keiti, Iliri, Trald L t. d., ki so batje bivali po naših krajih prednO so Slovani — tam v 6. stoletju po Kr. — pricap-Jjali v srednjo Evropo; dosledno tudi v naše %raje, kakor nam to natvezuje bajka o preseljevanju narodov. Pa vkljub temu se da zagonetno ime Col Ribarska zadruga za tržaiko okolico Časi niso posebno ugodni za ustanavljanje novih zaslug, kajti še stare se dnevno razpu-ščajo. Razmere pa silijo do teh prepotrebnih ustanov. Naš okoličan je siljen misliti s katerimi sredstvi bo vzdrževal družino. Vinogradi donašajo le malokateremu toliko, da bi s tem živel. Kje naj torej reven kmet in delavec išče zaslužka? Pred vojno so mnogoteri delali v različnih krajih, posebno v prosti Iuki, ki je bila za naše ljudi — zlata luka! Danes je pa v pravem pomenu besede prosta in prosti so delavci, ker dela primanjkuje! Sil j ena od teh žalostnih razmer, se je naša mladina jela seliti v Ameriko. Kako naj si pa ostali pomagajo? Kje* naj iščejo zaslužka, da si pomagajo iz bede? Zaslužek je v — ribarstvu! Zal pa, da se naši okoličani premalo za to brigajo! Že pred vojno sem delal na to, da bi se naša mladina poprijela ribolova. Na par sestankih predlagal seto ustanovitev ribarske zadruge za tržaško okolico s sedežem na ribjem trgu v "Trstu, katerega so ravno takrat gradili. Bila mi je takrat tudi zagotovljena pomoć od pomorske vlade. Vsled takratnih razmer in vsled posredovanja nekaterih gospodov iz Trsta, je moja namera padla in ustanovljena je bila za Sv. Križ pri Trstu lastna zadruga. Po mojem mnenju ni niti najmanje odgovarjala tedanjim razmeram in radi tega sem tudi sodelovanje odklonil. Dandanes ,je očividno potrebna velika, ribiška organizacija, da bi s potom te zagotovil stare pravice nad našim morjem, da ga obvarujemo pred tujci. Imamo že v tekočem letu 8 nea-poljskih ribičev, v prihodnjem letu se bo število najbrže zvišalo na 80. Otresimo se tedaj pijavk, ki ubogega, našega ribiča vidno uničujejo! Poglejmo kaj se dogaja pri nakupovanju mrež: za kos mreže takozvane «ma-lajde», mora ribič dati 400 lir dobička prodajalcu. Kje je pa 5e carina in razni nepotrebni izdatki? Pri vsem, kar ribič kupi, plača najmanj J/a dražje, nego bi plačal, če bi zadruga direktno v tovarni naročala. Koliko tisočakov je na ta način izgubljenih? Naš ribič ne sme več sam prodajati na ribjem trgu, marveč potom posredovalca oddati ribe stalnim prodajalcem, oziroma prekupovalcem in največkrat na nesramen način. Od ribiča po 4 lire nakupljene ribe 6e potem prodajajo po 6—8 lir za kg. Na ta način je oškodovan ribič, kateri je prisiljen pod ceno predajati in meščan, kateri mora predrago kupovati. To je vnebo-vpijoča krivica! Vprašali bodete: Ali ni tu nobene postave? Določba pred vojno je bila sledeča: Posredovalec je dobival 5% provizijo, prodajalec pa največ 20%. Našim ribičem pa in njegovim ženam je bilo dovoljeqp prosto in neovirano prodajati na ribjem trgu. V letu 1919. je mislla prevzeti to prodajo tržaška soc. kooperativa, kar se ji pa ni posrečilo. Magistrat je sklenil pogodbo s par prejšnjimi posredovalci, kateri so pričeli s svojo staro metodo, t j. s 5% provizijo, katere polovico so pa morali dajati imenovanemu ob-lastvu. Od zadnje je bil določen ta prispevek za podpore in za povzdigo ribarenja in znašal v letu 1919. L 260.000. Ni znano pa, ako je od vsega tega denarja kateri okoličanski ribič dobil le vinar obljubljene podpore. Nihče ne ve povedati, kam je ta denar izginil, kakor tudi ne oni inkasiran v naslednjih letih, ki je dosegal ogromnejio vsoto kakor označeno za leto 1919. Sedaj se posredovalci ne držijo več te odredbe, kajti računajo si 1% trgu najbrže izgubili dano jim merilo 20%, ker jemljejo si večkiat 50 ali celo 100X dobiček. Marsikatera gospodinja vzdihne na ribjem trgu: «Rihe so za gospodo, za nas so — predrage,* Ako bi pa ribiči sami prodajali, bi gotovo tudi za preprosto ljudstvo ribe ne bile predrage. Ni čuda torej, da povzroča ta način prodajanja rastočo draginjo I Okoličani! Ne iščite tedaj Amerike, ko Vam naše bogato morje nudi dovolj zaslužka! Treba vam je le prave strokovne organizacije. Na delo torej, dokler je še čas in ne izgubljajmo niti trenutka, kajti predvidevati moremo, da bodo tu v naših luk ah v par letih zagospodarili tujci. Če bo do tega prišlo, tedaj bo vaš jok zaman! Čuti je torej treba, ker znan pregovor pravi: «Chi dorme, non piglia pešce,» Bodite zato previdni! Nova projektirana zadruga bi imela sledeče namene: 1) Združiti ribiče tržaške okolice v zadrugo gospodarskega pomena, v kateri bi bilo izključeno vsako strankarstvo. Kot član bi bil sprejet vsak ribič brez ozira na to, če poseduje ladjo in mreže ali samo z drugimi ribari. 2) Nakupovati svojim članom mreže in druge ribarske predmete po ministrski odredbi šL 420 B vsake carine prosto.' 3) Zagotoviti na ribjem trgu stalno mesto, kjer naj bi ribiči sami, ali od zadruge postavljeni prodajalci prosto prodajali. To ugodnost že sedaj uživa zadruga iz Oradeža in Rovinja in bila bi tudi pri nas dobrodošla ribičem in posameznim kupovalcem. . 4) Zabranjevati tujin ribičem nedopustni ribolov. Naj tujci ribarijo v svojih južnih vodah in tržaški zaliv naj prepuste nam — Tr-začanom, ker nam po vsej pravici pripada. 5) Ščititi pri vladi in občini pravice posameznih članov in posredovati za dosego koristnih in upravičenih prošenj. Ministrska odredba iz leta 1921., št. 312 določa 2,000.000 L za podpore ribičem. Ker nas dnevno obre-menjajo z novimi davki na ladje in dohoda-rino, naj tudi ta 2,000.000 vsaj deloma med nas razdelijo. 6) Preskrbeti podporo starim obnemoglim ribičem v slučaju telesne poškodbe in izgube materijala in jih proti temu zavarovati, ker Je ribič v vedni nevarnosti in ima vedno pred seboj izkopan grob. Vseh teh in še raznih drugih ugodnosti je lahko deležen član take zadruge, ker jih ta z združeno močjo lažje doseže, kakor posameznik. Dne 19. t. m. se bo v to svrho vršil ustanovni občni zbor. Čas in kraj bo pravočasno naznanjen. Do današnjega dne se je priglasilo ž 3 300 članov. Vsakdo dobi na željo, ustmeno ili pismeno,, vsa tozadevna pojasnila vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike, od 7. do 14. v mojem -uradu v Barkovljah. — Za pripravljalni odbor: Drag. Starec. KnHžeonost lit ametnost Jesenske književne novosti Tiskovne zadrege. Za jesenski termin izda Tiskovna zadruga 7 knjig in sicer: Veber: Znanost in ,vera. (Pota in cilji); dr. Čennelj: Materia in energija, (Pota in cilji), Hurban-Vajanski: Leteče sence. Prevod iz siovaščine. (Prevodna '"knjižica); Zbrani spisi Podlimbarskega, I. z v. («Slovenski pisatelji*); Novačan: Samosilnik, Zbirka novel; Linhard: Zupanova Micka in Veseli dan ali Matiček se ženi. («Oder»); Veliki Sienkiewiczev ilustriran roman Z ognjem in mečem, ki je izhajal v snopičih, je dotiskan in bo prišel v knjigarn« kot enotna knjiga. Za. božično .književno serijo, ki bo prav bogata, so tudi že vse knjige v tisku.__ Borzna o ©rotila. Valuta Trst, dne • • • . . m trgu. 4. avgusta . . 0.10 , . 0.0320 , . 67 25.-. . 24.40.-. . 11.25 -. . 0.001750 . . 23.06 . . 133.2*. . . 410.-.-, . 105.50 z lahkoto orav raiztdmačiti ne da bi nam oroviziio in ^©tako %o nrodaialci aa ribiem ogrske krone • . avstrijske krone • ... • • . češkoslovaške kr:ne • • ■ » . dinarji , « leji .»••«.«•..•.. marke • •«•••_.«.... dolarji • francoski franki švicarski franki ••••«•« angleški funti papirnati . » • • Tečaji: Cosulicli • Dalmatia Gerolimich ............... Liben Trlestlna Lloyd •••••••»•••••***'* Lussino ................. MutinoUch Oceania • • Premuda Tripcovich Atnpelea ,••»••••••»•***'' Cement Dalmatia Cement Spalato .............. 1923. 0.15 0.0330 67.75 . -24 KO 11.75 0.0025 23 15 T 33.75 414.— 105.75 . 305 . 270 . 1160 . .400 . 1415 . 645 . l&i . 110 . 615 . 2hl . 5( 0 . 3(3 • 2-23 BeMo komino društvo pri Sv. Jakobu v Trstu — vknjižena zadruga z omejenim poroštvom — vabi svoje zadružnike na redni občni zbor Id se bo vršil v nedeljo, dne I9w avgusta 1923, ob 10. url v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načekiiStva. 2. Poročlo nadzornBtva. 3. Odobritev letnih računov. 4. Volitev načeijiištra. 5. Volitev nadzorništve. 6. Slučajnosti. . Na obilno ude'ežbo v*»bi (446) — ODBOR. Naia zavarovalnica .,UNION" le nolvefti svetovno zavarovalnico Ustanovljen* 1828. • Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, I. — Zastopniki se se sprejemajo. — Zdravnik dr. Lombert Hermoljo v Idriji sprejema pri „Breznlianu" od 9 do 12 in od 14 do 16. 441 L ticero ttlaoii Postojna (vila Jurca) Zdravljenje potom elektrike Vsak dan od 9-12 In 16-19. & 9 ■ VWUH I 111H J! nudi dekletom od 15-20 let, prijazen dom in vsestransko izobrazbo. V zavodu so: Enoletna gospodinjska šola, enoletni trgovski tečaj, dvoletna obrt- fi na šola in enoletni izobraževa ni tečaj. I Prospekti, pri vodstvu na razpolago. S 438 ^ Stara znana zlatarna MIH. ZITRIN : Corso Vitt. Eri. III. 47 • i kupuje in zamenjuje zlato, srebro to irage • kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53) Octova kislina Laneno olje Jedka voda SuSiiec Povlaka in email Oljnate barve Barve v prahu Štuk CopICi Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob Mizarski Um Ultramarin Naftalina Žveplo ?iodra galica elezna galica Smirek Steklitl papir Špaga Ovojni papir Papirnate vrečice Metle in krtače Konoplje Proso Oves Kava Poper Cimet Piment Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticella" itd. itd. 1 ANTON GAMBEL — Trst Via Coroneo 1 a 312 Sfvalnl stroji ,Singer* s petletnim jamstvorr, po L 350.—, s centralno ladjico 500.—,za-klopnl stroji, najfinejše vrste L 700.—. Pošiljatve na deželo. (57) Delavnica Cervellni, Trsi, Via Vasari 17, JUSTA SUBAN Vrdela, Timignano štev. 1407 priporoča slavnemu Občinstvu v niestu in okolici svojo dobro založeno trgovino jestvin in fcolonijatnega blaga po konkurenčnih cenah. — Ima tudi veliko zalogo apna, cementa, peska, drv, oglja in petroleja. Postrežba točna. Pošilja se tudi na dom. Telefon 31-10. (281) V... Znana slovenska tvrdka Josip mani GOBICA - Stolni m itn. 9 (desno) - GORICA mehanik, puškar in trgovec se priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Origiaal Alundlos ncin. šk;h tovaren, katere jamčim za dobo 25 let. — Brezplačea pouk v umetnem vezenju, krpanju to šivanju — Imam 7 zalogi tudi najboljša dvokolesa znamke Columb a ameriških tovaren> za katere jamčim 2 leti. ter vse dele spadajoče v mehanično in puškarsko stroko. ===== Delavnicam poprav! jalni ca, Gorica, Stolni trg, štev. 5 — i Via Gap pa št- 6« telef. 34-48. Zaloga papiriOi lepenke in vreiie. Zastopstvo tvomic papirja GIACOMO BOSSO ¥ TUMNU Bogata izbera papirja in vrečic vseh vrstf zavitkov, lepenk, črnila ..ATBšOre" 422 - S Mu pla Ha Elijo Čuli u Mul Piazza Cavour 53. 9 naznanja tem prejela zastopstvo najboljših in svetov. potom slav. občins?vit. da je šivalnih stojev „PFAFIr". o « TS « S - t/i II IT «J 10 -o tf£ oŽ Ha & o re o. § nT «-1 O x_> — -a g O ~ »l/o g g J Sji Sji S Elija Čuk, sodni 2___ _ C; « ~ o1« c s v C N U U E — te o "a n n n > - . > u o ac m -O > V) O — % cxoQ izvedene-: Piazza Cavour štev. 9. i i i ~JL Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. Uogni vio Ualdirivo n — Uia 30 otto&re 11 Izvriuie vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestevanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje »T po 3Vlo netto Vloge na tekoče račune po 4,|2°|0 Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke ; LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split Miriika glavnica In rezerve: Dinarjev 38,000.000.— Tel. št 5-18. Uraduje od 9 do 12 V, in od 14 Va do 16. III lil