gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari ft — - Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za selo leto po pošti4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. r lečaj XIII Ljubljani saboto augusta 1855 List Od češpljevega drevja njegov slabi stan, vzroki tega in kako jih odverniti (Dalje.) Že smo oinenili, kako se večidel izrejajo nove sledů od lepega veršića (krone). Kaj če biti iz tako zanemarjenih pankertov! Še huje se mu pa godi, kadar je tako drevo pre sajeno, će se to nemarno opravi in je izrastek vajen « AS 1/ A 1 m m %/ ^ %/ «m • ^ . ^ V bil 5 veći del svojega živeža od matere dobivati Ce češpljeve drevesa namrec po izrastkih iz ko- ze ljudém ni dosti mar za to 9 da hruskam renin. Tako ravnajo večidel pó kmetih. Tako izre jevanje je pa zoper natoro drevja, in tudi za rast češpelj ni dobro. Ako se češpljevo drevo tako izreja kakor natora njegova terja, ne nareja nobenih izrastkov. Korenine češpelj poganjajo izrastke le takrat, će so bile z matiko, plugom ali kakor koli poškodovane in ranjene ali če drevo nima prave lege, in toliko več poganjajo izrastkov, kolikor večkrat so na rečeno vižo škodo terpele in kolikor več se mu je že tacih izrastkev za presajenje vzelo. bel kom in je, njam skopali dosti prost ? J a to zato roke jame, jim je pri čespljah še manj mar ker se tako drevjiče lahko in dober kup dobiva in toliko manj se ljudém vredno zdí 9 ? 9 da ga pridno oskerbovali. Ravno tako malo skerbé gospodarj 1 1 t V ^ • m M m mm V mm bolj da bi ok va li mljo v jami, kamor presajajo češplj d za in potem k t mljo, jim se na misel ne pride > k o pa to vižo da bi mlado drevo cversto rastlo, zla pa ni mogoče, sti če je že hiravec po materi svoj (Kon sledL) ali svoj Izrastek ostane pri maternem drevesu delj časa, in taćas in dokler se ne presadi, dobiva to pa slabi mater leta V t V zivez večidel od matere samo. Mladi izrastek jemlje sicer le malo redivne muzge iz maternega drevesa, al kolikor večji in mo cneji prihaja., toliko več je potřebuje. Res je sicer, dorašajo in kakor berž se Nasadba in reja hrastovega drevja. (Konec.) * 5. Sekanje hrastov. Hraste je treba sekati, kakor hitro le malo še da postransko drevesice kmalo požene svoje lastne ko renine, al ono stoji s temi svojimi koreninami na ko reninah in zraven korenin maternega drevesa, in mu je tako le v škodo. Razun tega pa raste tudi tista gre skorj idij znamnja ? da z njimi koncu, postavimo, če začnejo bolehati, če njih pokne, ce se rak, vred itd. na njih kaže korenina 5 po kteri je mladič z mater jo zvezan, in te daj mu doteka toliko več muzge od maternega drevja kolikor več mu je že dotekalo prec takrat, matere izrašati začel. takih okolišinah naj se ne gleda na njih starost, ne na njih jakost. Takošen hrast je star, će ima tudiše 50let; drugi zamore pa v 160. letu še ne prestar ko 9 biti To izvira od podnebj 5 od emlj je iz kako vlastník gospodari s hrastovjem svojim in od tega v Ce prijatel, pažljivo pogledaš po kakošnem vertu kjer je veliko ćešpljevih dreves, boš zapazil cei gojzd Da posekane stare debla ne kteri svetovali gnjijejo hitro, so ne nivu &vi/tuvaii, naj u i ac JJ ko je posekáno bilo, in to se pokrilo s perstjo drevo do 9 koj tacega izrasenega ćespljevega drevja. hajas gosto germovje tacih izrastkov, kteri rastejo kakor se jim poljubi, — gospodarju ni mar za to: ali so v škodo ali v korist. Ali je po takem čuda, da naše češplje čedalje bolj hirajo inslabijo? — saj imajo Dostikrat na- Skazalo se je to tudi zares prav hasnj pavce na debelo ravno toliko odertnikov okoli sebe ki je, nin. 6. Lupljenje hrastove skorje. Vsi hrastovi deli imajo v sebi neko stroj neko zagatno in stežočo stvar, kteri se pravi t to javi iv luimu uutiiumuY vnuii ijcuc^ rv i juu muzgo, kolikor se terpi izrastkov iz korenin! jmi ízpivajo živalsko nitko ed ■ O Oli f Ul } n iVâ 1 ov JJ I u » 1 i u — Posebna lastnost tega tanina je, da se rad z 5 sebi ima, neraztopljiv postane da tako limec, kterega una v vec tanina je pa je moc Poglejmo zdaj te koreninske izrastke same: ali v hrastovi skorj i in posebno v skorj i mladih vi« • í 1 • j • v + 1 1 C\ i • v 1 • • + • « « * 1 i da iz njih izrastejo moćne in zdrave drevesa? stič zatorej imajo tud skorj mlađeg drevj ali bojo iz korenin korenjaki? Res je, da ćešplja prav za bolj pripravno, da ž njo kože strojij rada poganja korenike, — al izrastki vendar ne de- še več tanina imajo pa v sebi šiške (Gallapfel) lajo dosti moćnih korenin, ker se zanašajo na muzgo ktere dobivamo navadno od izhodni h dežel, posebno materno, s ktero so po koreninah v zvezi. Tikoma iz Perzije. Te so vendar nam predrage; zatorej ra maternega debla in na koreninah in zraven korenin bijo naši strojarji še zmiraj hrastovo mlado ali staro tega stojeć, vendar ne more izrastek obilih in moćnih skorj korenin pognati. Razun tega overa njegovo rast tudi nad njim stojeća krona maternega drevesa; od ene straní ga zatiruje, da ne more dosti visoko rasti Lu pij naj pa ljudjé hraste, ko je drevj v pol m k ? to je 5 mesc m enakolična, čversta in světla biti Dobra skorja mora Ako od druge pa mu ne dohaja živez iz zraka, kolikor ga sekali koj, ko so bili olupljeni, poganjajo štori sieer drevo dobiva hraste po WJ« li I« £ii wnu , nviinui gu otnaii rv vjj , nu uni wiupi J^UI , J ,1 otuii lAtiut ne stojí pod krilom druzega. še tisto leto; će pa delj časa ostajajo debla v zemlj Posebno slabo pa* se godi takim postrancom, če okoli so že gnjile, ko jih posekaj drevesa raste gosta trava. Postranske veje se jim C skorj obrezujejo zdaj prezgodaj, zdaj prepozno. Jih kolu v t li a ^auiju * kakor tudi olupljenega lesa je x a/i lična po deželi in okolici. Včasih in po nekterih kra privezati, nihče ne misli, naj vise na desno ali na levo jih se za skorjo hrastovo več dnarja dobi ali kamor koli. Kadar se presajajo, še ni nobenega hrastovino, od ktere je ona bila olupljena. 5 kakor za 246 Tudi oglje hrastovo je po mnogih skusnjah 5 ra bolj Ijudoato mesto vse severne Europe bilo. Tergovina zun bukovega oglja, nar bolje izmed vsega druzega. vabi semkaj zmes ljudi od vsih strani sveta. Semkaj so Tedaj je po vsem tem vega drevja povedali, kar smo od koristnosti hrasto vozili Gerki in drugi narodi svoje blago. Prebi tejra to si umni kmetovavci dobro zapomnijo: gotovo in vredno, kar naj mesta niso tergovali samo z bližujim An^ležkim in F cozkirn, ampak Kjer koli je zemlja ugodnahrastoreji, vali toliko bogastva naj se redi hrastje ali za nizko hosto, ali na vi- bra in zlata napra sok gojzd: kajti dobiček. ceió s Carigradom, ter so tako přikup da iz so si se navadno hisno orodje iz sre-^ uu «.«»v , «... UWF«H..jM.i. Luka (pristanišče), ki se je v hrastovja izvira najveći sredi mesta nahajala, tako je prostorna bila, da je v nji J. S. z lahkoma po 300 bark ostajalo. To luko, ki se zdaj j Ozir po domačii mensk J imenuje sta z morjem dva terdna Rudnik v Iinapovši pod sv. Katarino. zidova, čez ktera se je razpenjal most v podobi velikih vrat in zelezna rešetka > j spušćana od morske stran' ga je. za Ker je gosp. Wer h (Konec.) perala. Na sredi mesta je sterinel stolp, v kterem je bila kmalo pote v Hrastnik na oroznica, z vsakoverstnim orožjem obilno oskerblje za Štajarsko sel, da je vodstvo prevzel v tišti jami, kjer pre družba sama po Liirzerovem svetu in svo obrambo luke od morskih zbojnikov. Vrata volinske so mog kopljejo, je jih rudokopih kopala naprej, dokler je na 336.° leta 1851 tako srečna bila zadeti na svinčeno rudo in sicer takole: Zvečer pred sv. Barbaro je kopal le se en kuap v prednem delu glavnega predeha na 336.°, kar se posveti svitla svin- bile vse z pozlaćenim bronom pokrite, toraj je mesto v blesku sonca odsevalo, ko da bi bilo vse iz zlata. Na južnih vratih je ležal lev iz brona, silne velikosti, kakor ču- vaj mesta. V njega sredi pak je stal lep t y « v • •• A . rad g™, čena ruda; on pove to berz ogledu gosp Kornposu, ki ne postavljen na zvisan grle, okoli kterega so se verstile druge stavbě, ponosite in drage, posebno hramovi bogov, z u ku-»n'uni sli- mudoma vzame še 3 knape v jamo seboj, da grejo gledat kako in kaj. In ker so res našli, česar so iskali, je ve-selega serca rudokopom delapust oklical in pa na mestu sreče postavil sv. križ. Potem se verne s tremi rudokopi al komaj so bili odtod kakih 20 sežnjev, zasliši strašen kami in kipovi okinčani, srebra in zlata bliskaj V • se. to je so stopile vse sevc tergovino zahvaliti y V to dobo spada tudi ustanovljenje glasovite Hanse , družtva za varstvo severne tergovine. V to družtvu mesta; njemu se ima Nemško za svojo ropot vderla se je zemlja na onem mestu, kterega so komaj zapustili. Gosp. Kompos zavpije: „ rete, voda pride, da ne utonete !" In vsi odidejo nevarnosti , ker černa voda se je res kmalo vlila po jami kakor je visoka bila, in derla je skor skozi 2 uri iz vdertije tako silno, da je vse seboj plavila kamnje, rudo itd. Drugi dan popoldne, ko je jenjala podzemeljska povodinj, gré gosp Kompos z nekterimi knapi v jamo Toliko bogastvo in blagostanje Volinjavov zbudí pa pri bežite kar mo- sosednih narodih sovražtvo in plenoželjnost. Posebno ve liko so terpeli Slaveni od Normanov to je vera, kamor spadajo Dauci, Švedi in Norve 5 cr ljudi od se-Po dolgem bojevanji in mnogokratnem brezvspešnem napadovanj za kar je inedpotoma našla: dile, z£eJ° Danci 1177 pod kraljem Valdemarom to mesto in ga na dan sv. Barbare in kaj zagledajo? do tal poderej Vprašál bodeš, prijatel kdaj tako sloveča Vene ta? > je d d a n a š n j ne Kjer je tadaj slavno mesto Čez 2000 centov rude s kamnjem zmešane je ležalo pred 0V°j° ponosito glavo proti oblakom vzdigovalo, stoji danas njimi in skor 3 čevlje debela rudna žila je bila odperta. Pervo je bilo, da so kupe rude in kamnja iz jame spravili, so se jim pokazali dolgo dolgo mali terg s 3200 prebi kjer so nekdaj velike z začeli, kjer potem pa kopati iskani zakladi svinca, ki se kažejo ne le 90° po ravnem. temuč tudi 13° na globoko. 141etne stanovitnosti je treba bilo, da je v podzemelj- ski tamoti zasijalo sonce veselega upanja, in poterdilo dragocenim jantarom in drugim blagom naložene barke ja-drale, dandanašnji se siromašni ribči v tesnih čolnićih za vsakdanji kruh trudijo; in tišti gr . V i je nekdaj grad v srebru in zlatu lesketal, je zdaj s kopinami zaraščen. Vse je minulo S v » kdor išče se je tudi tukaj že toliko bogate svinčene najde^ rude Našlo se je dosihmal 100 funtih rude okoli 70 Čertice iz življenja rajnega ruskega cara Nikolaj a '{ ■ ' O; # i I. v . < ' v Sploh se pripoveduje o pokojném caru Nikolaji mnogo goslov božji, lani začela poslopja za pčhanje, zmivanje in značajnih čertic, kakor se je tudi nekdaj pripovedovalo o topljenje rude kakor tudi pohištva za vodja in rudokope austrijanskem cesarji Jožefu II. in cesarji francozkem Na-zidati. Letos je bilo vse to končano in sicer tako čedno in poleonu. do 73 funtov svinca), da je družba, zanasaje se na bla lepo y da je veselje viditi celo to napravo. Ker pa blago slov le od zgoraj pride, je družba prosila gosp sorskega Med drugim se od rajnega Nikolaja pripoveduje , da se je posebno rad nepoznán pridruževal med različne fajmoštra, da po cerkvenem obhajilu v nedeljo 15. julija so verste ljudstva. Enkrat, sprehajaje se po eni glavnih slovesno blagoslovili novo rudarijo. Priča te slovesnosti je ulic Petrograda, vidi iz neke gostivnice stopiti mlađega ofi- , je veselo domačo pesmico bila većina deleznikov, mnogo druzih povabljenih gospodov cirja ki, ravno od kosila pridsi In gospej in z zvedenim gosp. vodjem Zemlinskim vsi krožil in s posebnim slajom svojo smodko puhal. Car, kte rudokopi in sploh vse moztvo in zenstvo, ki si kruh sluzi v remu je veseli obraz in obnašanje mladenca dobro dopadlo, ti rudarii in kterih skupaj je blizo 160. Po duhovni slovesnosti ga pozdravi po vojaško in mu priljudno reče: ..Gotovo ša je gostila družba povabljene goste s prijetnim kosilom, pri kterem je vse prav židane volje bilo. Marsiktera napitnica je donéla med kosilom. Vsem deležnikom sicer gré hvala da se niso oplašili pred ni dolgo, kar ste v Petrogradu, gospodine > večletnem „daj! daj !" ste jo „Po tem, odgovori častnik „Uganili pa po čem sodite to?" ker smodko puhate in še ne veste, da je to po naj večja ulicah mestnih prepovedano a r> Kaj ni dovoljeno? Serčno pa gré gospodoma Kosu in Malnarju, ktera sta poga- se vam zahvalujem, da ste mi povedali". To izrekši, hoče njala voz, da ni obstál, vsakemu takému početju nasproti in premagala mnogo over, ki se mládenec smodko proč vreči. yy Ni treba tega stavijo, dokler ni na svet car reco u lem, kar blagodarna mati stvarnica skriva v nedrii svojem. če jez z vami grem, ze smete brez skerbi pusiti Car ga prijazno spremlja po ulicah Petrograda in po Ozir po svetu sebno ljubeznjivo se ž njim razgovarja Oficirju se sicer Vineta, severne Benetke. (Konec.) nekako čudno pozdeva, da Ijudje z nenavadnim spoštovanjem njegovega sprernljevavca pozdravljajo, al da bi to car bil bi ne bil nikdar mislil. Cez dolgo prideta memo neke knji- 9 Od etare dogodivščine tega mesta malo vémo. Al to garnice in tù ponevedoma vidi v izložbi podobo carovo. vémo, da je v 9. stoletji najmočneje, najbogatejše in naj Zdaj še enkrat dobro pogleda sprernljevavca svojega in vès 24? osupnjen reče: „če se ne motim, me je sreča došla 5 da bako se je te visoke računske misli prejel, mi je odgovo s memgovoriti z milostljivim carom svojim?" z njim a odgovori priljudno Nikolaj v Da!ravno ri! : 5) En Bog je, in na svetu ni nobenega pa bodite zastran vse je tega brez skerbi in dobre volje; le to vam svetujem ete v prihodnje, da kar tobak zadene, bolj skerbni, ker to se oddelka, ampak eno ta" (V è un dio, e nel mondo pure non esiste veruna parte, ma tutto č unita). Ta lepa, visoka in razumljiva resnica, mi je pravil g. Ferro, me je peljala v mojih ne primeri vsaki dan, da bi imeli cara poleg sebe vas varoval pred policijo^ II ki bi mislih naprej, da sem se lotil preiskave in jo doveršil (?). Račun je poslal v Pariz akademii, in pravi, da do konca letošnjega poletja mu bo dan odgovor, in mu bo povedano, Bilo je v pozoo noć nekega zimskega večera, ko gré straže v Petrogradu, in že- car Nikolaj memo neke glavne Iječ viditi, kaj se v strážnici godi, stopi tihoma k oknu, začel pisati „Sonette o Bogu", so po štacuni gospodarile ali je znajdba poterjena ali ne. Kadar govori, ga clovek radovedno posluša, pa ubogi revež je; bil je poprej precej přemožen tergovec v Terstu; kar je pa računiti začel in Oficir, ki je tù ravno službo imel, je slonel za mizo in miši brez mačke, da je mogel štacuno zapreti. Žena nje dremal, vendar pak je bil popolnoma službeno opravljen in gova je, se mi oborožen. Car veli vojaku, ki je ravno na straži stal, naj zdi, Ljabljančanka. n. ga noter spusti. Pridsi v straznico vidi na mizi ležati li steč papirja , kterega je bil oficir, preden je zadremal, ta koleopisal: „Moji stroški in moji dohodki. Stroški: stano vanje in hrana 2000 rubljev ; obleka in druge potrebe 2500 rubljev, dolgovi 3000 rubljev, moji materi 500 rubljev; skupaj 8000 rubljev. Dohodki: letno plačilo in drugi stranski dohodki 4000 rubljev. Ostane tedaj dolga 4000 rubljev. Kdo ga bo plaçai?" Tako se je glasil konec ra- Oficir je bil menda o premišljevaoji tega zadremal , ker še vedno je deržal pero v roki. — Car se mu cuna. Tudi slovenščine so se pribliza, in ker spozna v njem enega nar hrabrejsih cast-nikov svoje garde, vzame lahno pero iz njegove roke in pod omenjeno vprašanje zapiše: „Car Nikolaj".—Potem tiho odide. Lahko si vsak misli, kako se oficir začudi, ko se pre-budi in bere odgovor na svoje vprašanje in pa podpis carov. Zjutraj zarano mu prinese adjutant 4000 rubljev in listeč od cara, v kterem mu veleva: naj tudi v prihodnje služi verno svojemu caru, in skerbi tudi zanaprej za svojo ljubo mater! Po „Neven-u" J. Levicnik. Iz Marburga 31. julija. Danes smo sklenili na latinskih šolah šolsko leto. Šolarjev je bilo na gimnazii 183 ; po maternem jeziku: 75 Slovencov, 74 Nemcov in34 utra-kvistov, to je, takošnih, kterih očetje in matere doma go-vorijo nemški in slovenski. Sicer so ti utrakvisti tudi Slovenci, vendar se štejejo iz neznanih uzrokov med utrakvisté. Vendar naj nikdor ne misli, da so zatega voljo krivo-verci ali pa iznevereniki. Mladenci so se pridno učili; v enem odredu sta med 42 šolarji samo dva drugi razred dobila, 12 pa pervi z odliko. pridno učili učenci šesterih raziedov, v sednem so se učili jezik ilirski in v osmém staroslovenski. Sklenili smo šolsko leto prav svetečno. Svetečnost se je začela z glasnim korom, in dijaki so pokazali, da so verli pevci. Po pesmi je stopil dijak Franc Juttner, Marboržan, na katedro in je izverstno po nemški deklamira! lepo pesem Anastazija G runa „Kaiser Max auf der Martinswand*. Potem so trije Slovenci deklamirali in sicer abiturient J. Šuman po latinski Horacijevo odo „Odi vulgus profanom et ar- ceo". ~ ~~ ' WÉM J, Fra s pa po nemški Silerjevo velicastno pesem die Glocke". Kar pa je slovensko serce naj bolje razveselilo , je bila slovenska deklamacija sedmošolca A. v Novičar iz austrnanskih krajev t Stajnka, kteri si je za predmet izbral „Ibi kove z e r j a v e <4 Iz Pole v Istrii K Akoravno se ni tukaj nič po od preslavnega našega Kose sk ega tako izverstno poslove-njene. Te prikazni še do letos nismo doživeli; zato hvala sebnega zgodilo, vam vendar pišem, da s tem oznanim, goep. ravnatelju gimnazija in vsim učiteljem, da so tudi V ' W V w » * a -a * A m M m m « « a V m V Ali ste da še živim. Čudno oznanilo, kaj ne? milo! dan današnji je že taka, da pervo vprašanje je li zdravi, se ni vam in vašim še nić žalega přiměřilo? Do sihmal nam je še prizanesla nemila kolera ; 8 oseb je sice zda j obolelo, pa je vendar le ena (žena) umerla eliši nić već od bolezni; Bog daj, da bi se ne slišalo ni bodi Bogu sramozljivi slovenski modrici odperli pot v sveto vezo vis jih véd, v kteri ste dozdaj le Atena in Minerva se šopirile. Govornik se je dobro obnašal, in vidili smo nekega starega duhovnoga gospoda veselja se jokati, kteri so slučajuo v mesto prišli in pri tej svečanosti nazočni bili. „Tega pač pa nisem mislil doživeti" so djali 55 častila, kjer da ravno v tej hisi sem jaz pred koli in nikjer. Tolažimo se tukaj s tem, da je ta kraj se bode kadaj slovenska beseda merzlici podveržen, da tedaj kolere ne bo sem, ker pra- 40 leti klečati mogel iz samega tega uzroka, da sem s • a vij o , UU U»cu A M V LlUl/QOlillI UUlt/iCll V V* U Clil ni UJÍ bftuibj lil- ~ ---- r - w o"' * -------- j koli ni. Po ulicah pa kurijo ogenj z brin je vi m lesom vsak nalogo řešil dijak Fras, kteri je Silerjevo pesem „die Glocke" da dveh ravnočasnih bolezen v enem kraji skoraj ni součenci po slovenski govoril". Prav izverstno je tudi svojo Kar se letine tiče. vam večer, in s tem zrak cistij povém, da žita ni toliko, kakor se ga je vpervič kazalo deklamira!. Kdor i jo zna, ve, da ni lahka. Razun tega je še en Slovenec, abiturient Lilek dobil dragoceno sre ker hitra gorkota in suša po poznem mrazu ni pripustila, dá berno svetinjo utemeljeno od nekdanjega profesora na gim bi bilo žito dobro plenjalo; turšica pa še precej lepo kaže nazii marburžkem dr. Wartinger-ja za takega dijaka, kteri zernja bo vendar le malo in tudi drobno bo; oljka ne bo si je nar bolje prilastil znanost gerškega jezika. Pricijocí pa so bili pri tej svečanosti gosp. okrajni predsednik V. dala nic ali pa prav malo pridelka, in grojzdja se je tudi krajih pleanjinp přijela. Nekteri so poskušali grojzdje izperva je to v ve* V varovati bolezni s polivanjem lim vode Ričel, g. okrajni dekan in dosti druzih uglednih gospodov in gospej. Po dokončani svečanosti pa so učenci vsi na- f MVI Wftv c* ju tu CJ - -r 'J- ----------- —---------- r" v prav dobro storilo, pa le za malo časa, ker plesnjina se je dušeni zapeli „cesarsko pesem". Slovenska mladež je na spet prikazala na ravno tistih tertab. Druzega sadja je bilo dozdaj še precej veliko, pa le m ker se vsak bojí kolere kd ë vzi va, depolna, in blagor učiteljem, kteri jo lepo ohranjujejo za Boga, cesarja in domovino! Kako slovenščina napreduje v Tukaj bodo ravnali veliko redovno ladij P bolj važna barka narejena v Poli) 9 v doljni realni šoli ia tukajšnem vojaskem odgojiscu, bodem Tam drugokrat pisal. Terstu se menda ravnate že dve, in v Benetkah tudi dve vidite tedaj mogočno > da naše 9 lz lp ave 1. aug d Novičar v 59. listu „Novic^ mornarstvo bo od dné do dné bolj ee hudo moti, ker terdi, da Ipava je popolnoma zdrava* Kar sem vam že večkrat oznaniti hotel, vam Skonča se je kolera res ene tedne le v Ajdovšini in SturjL povem zdaj, da tukaj imamo gostivnico, imenovano rivoglatnem kro (alla quadratura del 5) k šti kjer se je bila prec po Křesu začela, obotavljala, in je cmar Benedetto F zlal lo), ker ker- prizanašala nam drugim Ipavcom; 16. dan pr. m. se je pa iz Dinjana pravi, da je razvo- nagloma prikazala na Lemoni poleg Terga in v Podragi, eliki račun in iznajdel v krogu stiri vogle. Poslušati in se je razšla od tod v krátkém po celi dolini, tako da jih mnogo za ga je vazno v marsikterih zadevah. Ko sem ga vprašal, je menda zdaj tukaj ni soseske, v kteri 248 to bolezen ne ležalo in bi jih vec ali manj že tudi pomerlo ne bilo. Ni se ognila tudi visočejih prav zračnih krajev 9 Noviéar iz raznih Cesar so svojega brata Karola Lu de vi ka izvolili kakor je Col, PI an i na, Erzei itd. y nar huje pa se je, za deželnega poglavarja naTiroljskem, dozdanji tamošnji kakor se sliši, v Po dragi vgnjezdila. Ustjo 9 Planino poglavar grof Bisingen pride v ravno ti službi v Be- Erzel in Slap je 20. pr. m. tudi toča hudo zadela, ki se netke. — Ob novem letu bo nova penzijna postava je od talijanske strani, pravijo, da od Vidma ali cio od za ces. vojake veljavo zadobila; po ti postavi prejmejo Milana gor přivlekla, in po svojem potu do naših krajev generali po dosluženih 50 letih celo izslužoo plačo (penzijo), oficirji noter do polkovnika pa po izsluženih 40 letib, mnogo mnogo škode storila. Iz Postojne I. augusta. Od 1. julija imamo pri nas strašen hrup zagnal, le 29 umerlo, tedaj na dan eden. Sicer je pri kolero; vendar jih je do danes, čeravno se je prec nas res vse narobe; namesto da bi se ljudstvo tolazilo v ne-potrebnem strahu, ni druzega glasu kot le glas od kolere in mertvaškega zvona » in namesto da bi zdravniku, ki ima z bolyimi in zdravími prestrašenci čez glavo opraviti, se olajšal o tacih okoljšinah težavni stan, se mu še le grené ure trudapolnega življenja. Kamor pride, sto vraž, sto misel, sto zdravili Vsaka baba se vtikuje v ozdravljanje, vsak hvali drugo robo, eden to tinkturo, drugi to, in vsaka je bolja! Hvala Bogu, da nam ni poslal prehude bolezni, ker málokteří dan jih zbolí čez 3 ali 4, — al koliko ima zdravnik s temi opraviti, preden jim dopové pamet in pre maga modrijane in aiojstre-skaze, vraže in dobićkarijo, ki stoterno glavo moli iz tistih tinktur in špecifikarij, ki so plahim Ijudém nasvetovane bile kot — gotovo zdravilo!! Res škoda v tacih okoljšinah za vse dobre svete in opo- 9 škoda za vsakega zdravnika saj ima vsak že svojo minovanja skerbne vlade, ki se posije kolero ozdravljat tinkturo v žepu, na ktero se bolj zanaša kot na zdrav- . Iu kar je pri vsem še naj bolj zopernega nikovo pomoč * je pa to, da o koleri hoče vsaka baba zdravnik biti. pomagaj! , Bog Mosus. vsaka vojska se steje ski velja za 10 let. za v Ze leto; vsako ranjenje v voj-je oklicano, da se bo kmat veliko vojaških konj prodalo, ki jih zdaj ne potrebujejo več v armadi. — Gotovo je, kar smo unidan povedali, da se bojo obligacije zemljišne odveze konec aprila prihodnjega leta izsrečkovati začele(verlosen). — Ukaz c. k. ministerstva naoka od 22. p. m. veleva, da se pla-čilo, ki ga dobiva kaka učiteljska udova, ne smé raz- partovati na posamne hiše tište obćine ali soseske, v kteri je učitelj služi!, ampak da se ji ima odrajtovati iz sose-skine d nar ni ce, in le če ta ni zadostna, naj se kor zmanjkuje, razdelí na sosesčane. koli- C. k. kresija v Berni na Marskem je ukazala vsim soseskam svojega okrožja, da to jesen ali spomladi prihodnjega leta morajo ob vsi h velikih cesarski h in pa kantonskih (okrajnih) ce-stah zdravega drevja zasaditi; če ne, bojo kazno- lz Banata se piše, da je pšenični pridelk sre-sem ter tje tudi slab; v zernji je letošnja pšen;ca vane. 9 den slabeja od lanske, ktero tudi dražje plačujejo; stara pšenica se derží po 5 il. do 5 il. 45 kr., nova 4 in pol do 5 £1., ječmen po 1 36 do 43 kr., oves po 1 48 kr. 5 ko- ruza naj lepsa po 2 fl. 36 do 43 kr., proso po 2 in pol do 3 fl., ogeršica po 7 in pol austrij. vagán. Iz Krima je oznanil knez Goršakov, „da 27. dan unega mesca je zaćel sovraznik strasno bombe metati skoz 3 ure in pol lz Kamnika. 25. in 2G. dan t. !. so bile tukaj šol- na terdnjavo Nr. 4, ravno tako krepko smo jih pa tudi £ke izpraševanja v pričo visokoćastitega gosp. dekana, ča- mi metali na sovražnika. štite duhovšine iz mesta in tudi bližnje okolice in nekterih nazaj in ostane višji poveljnik. 0mer-paša gré v Krim Mesca junija je šio za ar vradnikov. Pervi dan in druzega dopoldne so učenci francozko armado v Krim: 9151 kónj, 947 mul, 30 tukajšne c. k. glavne šole pokazali, da častiti gg. franci- bivolov, 7374 volov, 6800 koštrunov, 4904 centovsuhara škani so jim verli učitelji bili in jim obdelovali ne le spo- fZwieback), 6531 c. moke, 2232 c. slanine, 515 c. kave, min, ampak tudi njih razum. Zaćetek in konec slednjega 1000 c. cukra, 579 c. rajža, 23 421 bokalov raznegavina, izpraševanja je bila kaka pesmica, ktero so učenci kaj so- 400 kišt žganja, 13.807 bokalov ruma, 52.705 centov glasno in milo peli. Drugi dan popoldne je bilo izpraše- ječmena, 26.612 c. sená, 1000 slamnic, 25.000 odej itd. tanje dekličev. Mnogoverstni lepi izdelki pridnih rok so Koliko stroškov prizadene pač ta vojska! Francoti in bili na mizi razpoložeoi. Med učenkami so se posebne de- Angleži imajo v zahod nj em morji 101 vojnih bark s General Lud ers je dobil povelje, naj svoj klice druzega reda prav dobro oboesle. Keršanski nauk 2506 topovi, jimjetekel kot med, odgovori iz slovenske iu nemške pisme- glavni stan přestaví iz Kiseneva v Odes o. Spet se nosti in pravopisja so bili kaj gladki, odgovori iz računstva govori, da so Rusi Kar s přijeli; pa prav gotovega se iz z mnogoimnimi številkami brez spodtikleja in tako gotovi, azijatiške vojske nič ne zvé. — C. k. glavna pomorska ob- da jih bilo zares veselje poslušati. To lepo vednost imajo lastnijâ je zvedila, da za tisto kusro okoli Val one (v tur- - ski Albánii) je nekaj ljudi pomerlo pa tudi živine poce- učenke zahvaliti nevtrudljivemu gosp. Lilku Dolencu, mest nemu kaplanu, kteri je prostovoljno in brez plačila skozi palo; ako je to res (kar se bo kmalo zvedilo), ondašnja bo-celo leto razun keršanskega nauka tudi druge nauke Učenkám lezen ni „černá turška kuga", ampak le vrančni prisad 2. razreda razlasral. Naj blagemu gospodu „Novice" ozna (čerm); ta pa ni za druge dezele tako nevařen Od dveh - o — -- r- — ---* -------------- -------y------ Hijo očitno hvalo in zahvalo! — 30. julija so se prav slo- druzih nesreč pa imamo povedati, ki naj bote svarilo: ena vesno delile dařila naj pridnišim učencom in učenkám, kte- se je přiměřila v Londonu, kjer je kuharca v neki go- rim vsim kakor tudi pričijočim gospodom in gospém bo ta sposki hiši po nevednosti vzela smerdljivca (gel Schierling) namesto péteršilja za kuho in zavdala tako druga nesreća pa praznični dan še dolgo v blagem spomiuu ostal. Fr. Mladič. lz Ljubij Po družtvinih postavah mora vsak kakor je našim bravcem znano, ca » pred sed nik kmetijske družbe od cesarja poterjen biti. V letošnjem zboru je bil štiti gosp. Fid. Ter pi ne po preteku sesterih let vnovič za predsednika krajnske kmetijske družbe izvoljen in pre svitli cesar so po sklepu 10. julija to volitev poterdili. 11 oseb tište družine in sama sebe; se je přiměřila v Topolu na Českem po strupenih go- . 2 otroka in 9 ki jih je mati sama nabrala, in moza V Heiligenstadt-u blizo kakor pravijo Hudo rano bi odkrili, ako bi povedati hotli: kdo je naj vec kriv res presilne sainolastne mazarije s tinkturami in dru- i zdravili. Kadar bo konec te nadloge, ki svet sedaj stiska, in bo čas přišel mirnega pretresovanja, bomo tudi o tem bah sebe zavdala tudi iz nevednosti. Danaja kozlja neka ženska že več dni majhne kebre; pila je pred nekimi tedni ponoči iz hišnega vodnjaka vodo in kmalo se ji je začelo vzdigovati; dozdaj je nek že izmetala 43 kebrov, le preiskava zvedenih mož učila. ali so res ke b r i 9 bo še Tri franeozke misijo- m od kterega smo narje je divji narod Batašov v Oceánii, unidan v „Novícah" govorili, nedavnej umořil in jih o slo dk besedo govorili. Vred ve*nem obědu s ne del! Odg vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik