237. številka.
Ljubljana, v soboto 17. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
1'ihuja vsak dan mve^er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstriisko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gl<L 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meneč, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če. ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole" frankovati.    Rokopisi ae ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse* administrativne »tvari.
Zakonodavstvo sedanjega državnega zbora.
A. Osnove. II.
XV. (Iz 5. seje poslanske zbornice 7. oktobra) Minister pravosodja predlaga postavo, da je še nadalje začasno obustavljena tvornost porotnih sodišč za okoliše sodnjih dvorov na Dunaji, v Kor-neuburgu in v Dunajskem Novem mestu.
XVI. (Iz 5. Beje poslanske zbornice, 7. oktobra). Minister financ predlaga postavo, da bi še nadalje do konca 1888. leta imela moč postava z 11. junija 1881. o pristojbinskih olajšavah pri kon ve rtov a nji hipotečnih terjatev. (Cf. sub IX.) — Rečeni postavi preteče tvornost koncem 1885. leta Ozira se na konvertovanja hipotečnih terjatev v terjatve z nlžimi obrestmi, katera se gode pri hipo-tečno-kreditnih zavodih, pri hranilnicah itd. Da je postava dobrotna, kaže to, ker seje do konca 1884. leta konvertovalo 100,215.099 gld. Ker se ni še povsodi konvertovalo, zato predlaga vlada, podaljšanje, četudi državi odpade s tem nemalo dohodka.
XVII. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. okt.) Minister financ predlaga postavo, da bi še nadalje imela moč postava s 25. maja 1883 o pristojbinskih olajšavah pri kon ver to vanj i železno-cestnih prijoritetnih obligacij.
XVIII. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. okt.) Minister financ predlaga postavo da bi še nadalje do konca 1888. leta imela moč postava s 3 marca 1868 o oprostitvah kolekov in pristojbin pri okroževanji zemljišč. (Cf. sub XIII.) — Ta oprostitev se je že 1873. leta podaljšala do 1. 1885. Dala se je 1883. leta zaželjena postava o okroževanji zemljišč ter §§. 4 in 5 določujeta mnoga pristojbinska olajšila. Ima pa ta postava po §-u 45 v posameznih kronovinah Še le tedaj dobiti moč, če se v istem predmetu izda deželna postava. Dosibdob izdala se je le za Moravsko deželna postava o okroževanji kmetijskih zemljišč, tedaj rečena postava v ostalih deželah ni še tvorna postala. Ker se torej pristojbinska olajšila iz postave s 7. junija 1833 v prospeh okroževanja nemalo v nobeni deželi še ne morejo uporabljati, razlogi pa, zaradi katerih se je izdala postava s 3. marca 18G8, še vedno tudi v
teh deželah polnomočno živijo, zategadelj je prav, da se postava s 3. marca pripozna še za nadaljna tri leta.
XIX. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. okt.) Poslanec Keil in tovariši predlagajo postavo, da je država dolžna od državnega železnocest-nega obrata plačevati samostalne deželne in občinske davščine. — Te davščine naj bi se mej posamezne dežele in občine razdelile na podlagi postave z 8. maja 1869, kolikor se jih umerja od dobitkovine in dohodarine (§. 2); a kolikor se jih umerja od drugih davčnih stališev, tako: od zemlja-rine, od domovne najmarine ali porazredne doma-rine ter od drugih samostalnih občinskih davščin, naj se to stori v deželi in občini, kjer dotični davčni predmet leži na podstavi propisov, ki so sploh v moči za umeritev tega davka (§. 3).
XX. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. oktobra.) Poslanec Kindermann in tovariši predlagajo, naj se vladi naloži predložiti osnovo, da se izkupi železnica, katere gospodar je sedaj češko severno-želez-niško društvo.
XXI. (Iz 5. seje poslanske zbornice, 7. okt.) Poslanec dr. Exner in tovariši predlagajo, naj se vladi naloži, da predloži osnovo o gradnji železnice iz Nussdorfa v Penzing, da se tako zveze Fran-Josipova železnica s cesarice Elizabete železnico ter so popolni Dunajska železnica veznica.
XXII. (Iz 6. seje poslanske zbornice, 9. okt) Poslanec Tiirk in tovariši predlagajo, naj se vladi naloži, da še v tej zborni dobi predloži osnovo o borznem davku.
XXIII. (Iz 7. seje poslanske zbornice, 14. okt.) Minister financ predlaga postavo, ki dovoljuje pobirati davke in davščine ter plačati troške državni upravi v dobi od 1. januvarija do konca marca 1886.
XXIV. (Iz 7. seje poslanske zbornice, 14. okt.) Minister nauka predlaga postavo o opravljanji in plačevanji veronauka po javnih ljudskih in srednjih šolah ter učiteljskih izobra-ževališčih.
XXV. (Iz 7. seje poslanske zbornice, 14. okt.) Minister financ predlaga finančno postavo za 1886. leto.
Posojilnice in narodna banka.
Iz Spodnje Štajerske 16. oktobra.
[hv. dop.]
Slovenci si snujemo posojilne zadruge, h katerim pristopajo najboljši kmetje, hišni posestniki, odvetniki, beležniki in obrtniki in so vsled neomejene zaveze poroki in plačniki za vse zavezanosti posojilnice s celim svojim premoženjem nerazdelno mej seboj, tako da imajo v javnem življenji kreifif' in če potreba, da ga tudi porabijo.
Pa akoravno je zastava za vse zavezanosti posojilnice višja, nego petkratna, vendar nam ni mogoče, kadar treba, dobiti od nikoder gotovine ali k večjemu proti visokim obrestim od kakega do-bičkaželjnega zavoda v prav majhnej meri.
Sami nemarno dovolj gotovine, da bi mogli ustrezati vsem opravičenim potrebam, imamo sicer hranilnice, ki so vse v nemško-liberalnib rokah, v katere se izteka velik del našega denarja, katerega pa zopet nazaj ne dobimo. Na pr. imajo veće hranilnice v svojih pravilih določilo, da naj se posojilnicam, katere imajo neomejeno zavezo svojih zadružnikov, daje primeren kredit iz rezervnih fondov. Sicer imajo bogate rezervne fonde, tako, da bi lahko z njimi prenapoluile vse posojilnice, pa to določilo velja samo za nemško-liberalce, nikakor pa ne za nas Slovence. Poskusi se li dobiti kaj gotovine iz hranilnic, opiraje se na omenjeno določilo v pravilih (saj se ne zahteva nič posebnega, in plačuje kakor drugi dolžniki po 5°/„, ne oziraje se niti na to, da nekatere hranilnice sicer le po 4 '/a °/o jemljo), se ti gospodje ne morejo dosti pre-nagl ti, da prošnjiku obžalovaje dajo na znanje, da neso pripravljeni prošnji ustreči. In zakaj? — Tega gospodom zgoraj ni treba povedati.
Od koga bi se potem imelo zahtevati, da pripomore posestnikom in malim obrtnikom, ko ne bi gotovina posojilnic zadostovala? Gotovo se sme to po vsej pravici od narodne banke — od državo privilegovane avstro-ogerske banke — zahtevati in v to bi morala biti narodna banka postavno prisiljena.
Nemško-liberalni „Vorschussvereini'4 menda ne potrebujejo takega postavnega določila, kar sklepamo iz resolucije, katero je vsprejel zbor zveze nemških zadrug dne 6. septembra t. 1. na predlog
LISTEK
Potopisne arabeske.
XX.
Da se po dobrovoljni zabavi kaj prijetno počiva, to Vam rad potrdim, gospod urednik! Ali jaz pa Vam pravim: Kdor iz vesele druščine skoči tako rekoč kar noposredno Morfeju v naročje, odreče se veloslastnemu užitku! Ne samo, da si s prenaglim zaspanjem prestriže oživljajoči tok zabave, neznano mu ostane vse blaženstvo onih čarobnih refleksij in vibracij, katere se mu vsled užite radosti pojavljajo v razvedreni duši! Če mi ne verjamete, pa se prepričajte sami! Zvečer, ko ste se namreč ves dolgi dan do sitega naborili s tistimi časnikarskimi zmaji, ter na vrhunec hriba privalili svoj papirnati Sisitbv kamen, ne udajte se takoj brezužitnemu odmoru, temveč zatecite se v to ali ono katakombo, kjer Vaši bizantinci s tobačnim dimom okajajo svoje pagode in zagotovljam Vas, da se Vam brrle v motrenji tega modernega malikovalstva podaljšala vsa slast prebitega dneva
najmanje za celih štiriindvajset ur, ter vas prošinola z novo bojevitostjo . . .
Vidite! Na jednak način sem si tudi jaz po daljšal radost na Golubinskem somnji užite zabave. Znani „trije kosci" gori'na nebesnem travniku nagibali so se že navzdol proti obzorju, ko sva s prijateljem Joco ostavila omenjenega „vašarja" torišče. Ker je noč bila toli svetla, topla in mila, ni se nama račilo iti spat, temveč prijatelj je dal zapreci konje in razgovarjajo se o tem in onem, peljala sva se nekam brezsmoterno ven v piano polje. Dolgo še naju je dohajal petja šum, razlegajoč se ondu pod šatorji, ki je pa vedno bolj pojemal ter se naposled utopil v nočni tišini. Čarobna mesečina je oblijala vso širno ravan in blaženi mir je plaval nad bujnim žitom. Zdaj pa zdaj je potegnil laskajoč vonjiv vetrič preko šumečega bilja. Ondu le na mejnjivnih grivah po grmovji pa so prepevali slavci svoje taleče pesmi, zibajoče se po mehkem nočnem vzduhu! In nad tiho planoto, razprostrto v nepreglednem krogu, razpenjal se je brezkončni nebeški svod, temnovišnjev in prozoren ter obsojan z leske-I tajočimi biserji neštevilnih zvezdic, mej katerimi se
je raztezala kakor širok srebrn pojas, prekrasna rimska cesta, Jako veličasten, povzdigovalen je pogled na ponočno nebo tu doli na jugu s prostrane ravnine, kjer je obzorje nizko, neobmejeno in podnebje mnogo vedrejše nego v naših meglenih dolinah . . .
Kako poldrugo uro sva se menda vozila po samotnem polji, ne da bi se bila brigala, kam naju zavedejo konji. Vam bi se taka ponočna vožnja po tujem neznanem kraji nemara ne zdela baš varna. Dober revolver, bodalce, vsaj kak „bokser" ali ka-li bi bil priporočati za vse slučaje. No, kolikor se mene dostaje, priznati moram, da sem v tem oziru brezbrižen kakor stari Metuzalem: Ko ga je Itog namreč na konci šestega stoletja njegovega življenja vprašal, zakaj da si ni vzgradil hiše, odgovoril je starec lakonsko: „Preživel sem teh šest kvater brez hiše, bodem prebil še ostale tri brez nje l" Premeril sem i jaz v preteklih štirih letih kaki poltretji seženj zemlje, hodil po različnih, večkrat prav samotnih krajih brez vsakega vodnika in orožja pa na čast vsem dotičnim krajanom moram povedati, da se me živ krst nikjer ni dotaknil!   Da bi
„Creditverein-a" na Neubau-u na Dunaj i. Iz te resolucije se vidi, da tein zadrugam narodna banka itak prav rada pottreia. No, to jim prav radi ve-rujemol
Saj je tudi neki nemško-liberalni „Vorschuss-verein" na Štajerskem dobil od narodne l)anke nekoliko denarja, katerega je dajal občanom svojega okraja po 0 °/0, kmetom pa prav rad po 9%.
Umij ivo je toraj, da bi Neubauski „Credit-vereiir na Dunaji ne bil nunieiunii, ko bi bila narodna banka prisiljena eskomptovati posojilnične menjiee, ker se temu menda menice ne vračajo nazaj.
V mestih so udje „Creditverein >v' trgovci in veleobrtniki, ki je vsak za sebe pri uradni banki privatno akredito an; pri nas na deželi se pa zje-dinijo v zadrugo kmetje, majhni obrtniki in trgovci, ki vsi vkupaj reprezentujejo večjo nego potrebno garancijo, pa vendar menice takih posojilnic narodna banka ne vsprejema, akoravno imajo te menice na sebi vse za bankini promet potrebne lastnosti, ker imajo v svoji celoti vse vrste ljudij, ki imajo pravico zahtevati kr dita.
Ako podpiše menico kak posestnik, se mu meniva vrne nazaj rekoč, da imajo posestniki hipotekami kredit, ako jo pa podpiše kak obrtnik, ne najde nemško-liberalni „Cen-urkomite:i dosti varnosti. Pri t."iii se pa prav nič ne ozira na poroštvo posojilnice, akoravno je tisti s celini svojim premoŽenjem in s celim premoženjem vseh svojih zadružnikov, ki navadno reprezentuje več kakor petkratno pokritje vseli zavezanostij posojilnic, porok in plačnik za menjično svoto.
Ni toraj nobenega pametnega uzroka najti, zakaj se ne bi menice posojilnic vsprejeiuale, ker so tiste boi j varne kakor marsikatere druge ki jih nacionalna banka eskomptuje.
Ali zn biti ni' smemo zahtevati jednakih pravic z drugimi narodi, saj plačujemo kakor drugi vse državne stroSke; ali ne pride na nas spodnje-Stajerske Slovence, ki štejemo 400.000 duš noben krajcar od tistih iou milijonov goldinarjev, ki jih narodna banka da e mej 86 milijonov prebivalcev (v tem pa ni uštetih 86 milijonov goldinarjev danih na hipoteke?)
Kdo nam jemlje naš del V Mi bi bili zadovoljni z nekim delom tega, kar nam gre po vsej pravici. Saj na zaht ivamo nič posebnega za sebe, ako terjamo svoje pravice; namreč, da bi tudi mi dobivali kakor drugi narodi, ceneji denar. To nam mora biti postavno zagotovljeno in sicer na tak način, da nam ni treba prej preleviti se v nemško-liue-ralce. niti prepirati se s „Con.surkoinite-jem", ima li menica vse javne in vse skrite lastnosti za bankini promet, ki so vidne samo s posebnimi očali. Naj se nam da to, kar smemo po pravici zahtevati in država ima dolžnost, da nam pripomore, da svoje pravice dejanski dosežemo.
Kakor stvari na spodnjem Štajerskem stoje, je to le na ta način mogoče, da se menice naših posojilnic eskomptujejo, mi moremo le po posredovanji posojilnic dobiti od narodne banke denar.
Poglejmo si bolj natančno naše posojilnice, njihov razvitek in njihovo delovanje.
(Itijuuo priti
Uterjanje trgovskiti terjatev v Srbiji.
(.Uaije.i
Dopisi i. d. naj se neposredno nJemu pošiljajo, ne po c. kr. porodništvu. Vendar pa omenjeni odvetnik po tukaj kakor v družili deželah veljavnih postavah ni dolžan, da bi vzprejemal zastopništva brez zajmov. Prošnji za opravljanje pravnih zadev naj se torej pridevajo zajmi najmanje v sledečih svotah :
a) ako se zahteva le ustmeni ali pismeni opomin v Belemgradu bivajočega dolžnika (brez sodnega posredovanja) in sporočilo o vspehu,
o terjatvah do gld 100,—   .   .   .   gld. 3.—
n t) i     n     oOO. ...       „ 4
„      „      čez „   50O.—   .   .   .    „ 5.—
b) ako se naroča skrajšani (sekvestracijski) postopek na podlagi menjice ali kake druge polno-dokazivne listine,
o terjatvah ito gld, 100,—   .   .   .   gld. 6.—
n        n n    n    000«        ...      „     w.
čez y  500.—  .  .  .    „ 10.-in potrebno svoto za sodne pristojbino (glej spodaj);
c) ako se naroča upeijava rednega postopka,
o terjatvah do gld. 100.—i   .   .   .   gld. 10.— 500.-.....20,—
n H
čez „   500.     ...    „  80.—
in potrebno svoto za sodne pristojbine (glej spodaj).
Biljegovina in pristojbine, Vse menjice, dolžna pisma i d., dasi tudi so bile že v Avstro-Ogerski kolekovane, morajo se kolekovati po srbski za vsacih 100 diuarov (blizu gld. 40. ) 10 para (blizu 4 kr.) Za vsaki uradni prevod v srbščino, za vsako uradno poverjen je od strani; priloženih prevodov in za vsako mej sodnim ravnanjem storjeno popravo strankinega prevoda je plačati pristojbine za prvih 100 besed 10 dinarov blizu gld. 4—) in za vsacih daljnih lOO besed 5 dinarov (blizu gld. 2.—).
V trgovskih pravnih zadevali avstro-ogerskih državljanov se navadno po največ rabijo tele; pristojbine:
A. V sekvestracijskera postopku je plačati za postopek in odpravek odloka od vsacih 100 dinarov (blizu gld. 40.   ) terjatve po 85 para (blizu 15. kr.)
li V rednem postopku pri sodiščih I. stopnje je plačati v vsakej pravdi za vse spise z razsodbo I. stopnje vred :
a) stalno pristojbino po vrednosti pravdinega predmeta in sicer:
1. do 400 dinarov (blizu gld. 100.—) 10 dinarov (blizu gld. 4.—),
2. od 400 do 1000 din. (blizu £ldi IGO do 400) 20 din. (blizu gld. 8.—),
3. čez 1000 dinarov (blizu gld. 400.—) 30 dinarov (blizu gld. 12.—).
b) odstotno pristojbino, in to 3°/0 vrednosti pravdinega predmeta, v katero vrednost se G°/0 obresti z odloga za celo leto uštevajo.
C. Za pritožbe in ukore na 11. in 111. stopnjo plačati je brez ozira na vrednost pravdinega predmeta staino pristojbino 10 diuarov (blizu gld. 4,—J, (Dalje prib.)
Politični razgled.
jutranjo (letale.
V L j ubijani 17. oktobra.
A »siti deželni odbor določil je budget za ljudske šole za bodoče leto na 3,300.000 gld. za pouk veroznaustva se je določilo 166.000 gld. Za posojila za šolske zgradbe se je postavilo v proračun 140 000 gld. Za češki muzej dovolilo se je 10.000, za subvencije za mestne realke pa 20.000 gld.
Mej N4Mlmogi*ii*khiii Komuni širi se neki oklic, v katerem se narod pozivlje k ustaji, da bi se potem pridružil k Romuniji, Bilo je že zaradi tega več hišnih preiska\ in pri nekem pravoslavnem župniku našli so neki spravljen dinamit. Da ne pride do kakih izgredov, je ogerska vlada pomnožila žandarmer jo na Sedmograškem, v nekatere kraje so pa tudi vojake odposlali. Ne da se tajiti, da je mnogo krivo nezadovoljnosti mej sedmogra-škiini Kumuni prisilno madjarovanje.
Vuaiaje doave.
ISolgarl se nadejajo, da bode Rusija se zanje pOtegmla, ko bi Srbi napali njih ozemlje. — Ko je bolgarska vlada zvedela za proklamacijo, ki sta jo izdala Peko Pavlović in Pašič, izdala je takoj ukaz, da se ta dva zapreta. Bolgarska vlada nikakor neče dopuščati, da bi kdo rušil mejo srbsko in tako dajal Srbom povod, da vojno začno. Vse delovanje Bolgarov sedaj gre na to, da osnujejo, kolikor hitro se da, popolnem jediiotno administracijo za Severno in Južno Bolgarijo. V štirinajstih dneh se bosta v administrativnem oziru obe deželi popolnem zlili v jedno celoto in tedaj se bode od-pravilo mesto vzhodu je; umelijskega komisarja.
Srbija odposlala je zopet več vojnih oddelkov na mejo Pred nekaterimi dnevi je bila sr>ka vlada poslala novo okrožnico na vlasti.  V tej noti omenja, da je že pred več tedni zvedela, da «0 se osnovale čete Črnogorcev in srbskih izseljencev tih bolgarskem ozemlji   Srbska vlada zatrjuje, da ima dokaze, od kod prihaja orožje, s katerim so te čt;te oboroženo.   Bolgarska je večkrat zalijevala, da je internovalr vodju.srbskih emigrantov kje v sredi dežele, a vselej se je pokazalo, da to ni bilo res. V Bolgariji organizbvane čete srbskih emigrantov so res napale srbsko ozemlje in jedno tako četo so obkolili srbski vojaki.   Proklamacija Peko Pavloviča in Pa&ida je tudi podpisana na srbskej zemlji. — Ekse-kutivni odbor mejnaroilne razsodne in mirovne družbe obrnil se je do srbskega poslanika v Londonu, Mi-jatovića, da bi se ohranil mir na balkanskem polotoku Poslanik odgovoril je mej drugim: Heroltnski dogovor razdelil je Srbijo v tri dele: jeden del je naredil za samostojno državo,  kraljestvo srbsko, drugi del, Bosna in Hercegovina, se je izročil Avstriji v upravo, tretji del ostal je pod turškim gospodstvom, to je Stara Srbija in jeden del Makedonije.   Kazen tega se je veliko krajev, koder bivajo Srbi. pridružilo Bolgarskej. Ko so Srbi v b' -ljestvi) okusili nezavisnost in civilizacijo, je naravno, da žele, da bi njih bratje pod turško vlado tudi uživali dobrote svobode.  Ko so se združili Bolgari in se je tako razrušilo ravnotežje na Balkanu, je naravno, da smatrajo Srbi za svojo dolžnost, da zopet ustanove ravnotežje s tem, da pridružijo k Srbiji vsaj jeden del onih Srbov, ki bivajo zunaj kraljestva. Ako se to zgodi mirnim potom, nam je še ljubše in udali se bomo vsem pogojem, kateri se strinjajo s tem našim smotrom.  Ako se pa to ne da doseči mirnim potom, potem pa mislim, da je naša dolžnost za naše brate v nevarnost postaviti mir, našo nezavisnost in obstanek kraljestva, da si pomirimo vest. — Srbija neki ni zadovoljna s tem, da bi se obranil status quo ante na ta način, d i ostanejo vse pravice sultanove v Vzhodnji Ruraeliji nedotaknene in da bi se knez bolgarski
pa se tresel kakor kak pruski grof pred Bolgari, Češ, da ga bodo vsak trenutek oplenili do srajce (vide „N. Fr. Presse" feljton: „Beim Fiirsten von Bulgarien"), potem bi pa bil raje ostal doma v za-pečku! . . .
V tem se je bil mesec pomaknil precej nizko doli proti večernemu obzoru, po njivah so se oglašale prepelice in na iztoku se je začelo svitati — kar naju preseneti v obližji petelinsko petje v mnogovrstnih varijacijah. Zdaj še le me je prijatelj Joca opozoril, da sva se približala trgovišču — Indjiji.
Ondu me je zavedel v jutrnem somraku v neko gostilno. Ko mi je zaspana sobarica odprla vrata, poslovil se je vrli spremljevalec Jocater se odpeljal jutrni zori naproti nazaj v Golubince.
Solnee je stalo visoko nad slemenom sosednje hiše, ko sem se zopet prebudil. In kako sem se zavzel, ko so okrog mene po hiši grijali odurni glasovi .švabskega" narečja. Dotično gostilno, katero je prej imel domačin Srbin, prevzel je baš prejšnji dnu nek priseljen Švab.
Gospod urednik! Vi me poznate in ste se prepričali, da ni moja navada zabavljati na tuje kraje in ljudi ter njih šege in Običaje, kakor to delajo
na primer nemški potopisci; ali tukaj si ne morem kaj, da bi Vam malko ne potožil!
V Erdeviku sem Vam bil opisal odurnost švabških deklet in kdor jih je videl z nepristranskim očesom, bode mi pritegnil. Ali odkrito Vara povem, da mi je stokrat odurniši mimo njihovega nelepega obraza njihovo — ne bodi grdo rečeno — neko lajajoče govorjenje: kar ušesa Vam trga ta ODgrizena švabščina! Istotako neslana in neprebavna je njihova kuha! V tem obziru so Vam srbske ku-harice pač vse hvale vredne ter bi mogle biti v vzgled marsikateri Slovenki.
Indjija je imovito trgovišče s 6000 prebivalci, Srbi in priseljenimi Švabi. Prvi so pravoslavni, poslednji pa katoliki; zbog česar sta ondu tudi dve cerkvi: pravoslavna in katoliška. Pri tej priliki mi je opomniti, da ime „Švaba" tukaj ni zaničevalno razžaljivo; ž jim se nazivljejo nemški naseljenci, menda Saksi in Švabi. Nasprotno pa nemški nase^ Ijenci Srbe imenujajo „Race" (Raitzen). V verskem oziru pravijo pravoslavni katolikom „šokac" (šaka = die Hand), in sicer zaradi tega, ker se ti križajo s celo roko, pravoslavni pa samo s tremi prsti: s palcem, kazalcem in srednjim prstem in to od
leve da desno, dočim katolikom rabi tako imenovani latinski križ od desne na levo. Istotako, mimogrede rečeno, pop pri Srbih ni zaničljivo, vender se rabi le v domačem, ljudskem narečji in v nekakem fa-milijainemu pomenu.
Goraj navedeni Švabi se priseljujejo sem preko Dunava, iz Bačke in Torontalskega komitata, ter izmej Saksov na Sedmograškem in od drugod iz širnega Magvarorszaga. Lokavi Madjari, katerim je politiško vodilo za nemadjarske svoje sodržavljane: Divide et itnpera, pospešujejo naseljevanje Švabov in Madjarov po Slavoniji in Sremu, sploh mej ogrskimi Slovani, ter jim v to zvrho naklanjajo znatne denarne podpore, v nakup zemljišč in v vzgrajenje bivališč. Vender, ti naseljenci, zlasti Švabi ne vspe-vajo nič kaj posebno. S početka, dokler imajo še kak novčič od prejete podpore, sedejo se prav na široko ter se razvijajo in napredujejo ugodno; toda polagamo propadejo zopet ter so naposled primorani preseliti se drugam. Skratka: ne aklimatizujejo se ter se ne privadijo niti zemlji niti podnebju in po njem pogojenem oblačilu in živežu!
No, pa saj ga poznate — konservativnega Nemca!  Deutsche Art uud Sitte! to mu je gaslo,
imenoval vzhodnjerumelijskim guvernerjem. Taka preniemlm Berolinske pogodbe bi koristila Bolgarom, a škodovala Srbom, tako mislijo v Belemgradu. Ko bi vlasti kaj tacega sklenile, bi baje Srbija začela takoj vojno Srbi hočejo popolni status quo ante, ali pa povekšanje srbskega kraljestva. Ako so vlasti ne sporazumejo tako, potem srbska vlada kljubu vsem pogovarjanjem ne bode mirovala
Etu.siju želi baje, da se ohrani popolni status <pio ante na Halkanu. S tem mislijo Rusi preprečiti, da se Grška preveč no razširi na sever v škodo Slovanov. V Peterburgu sicer neso proti zje-dinenju Bolgarov a ne dopuste da bi se to doseglo z ustajo in proti volji Evrope. »Journal de St. Petersbourg" pravi, ako nasveti veleposlanikov ne spametujejo vlad v Sredci in Plovdivu, sešli se bodo veleposlaniki h konferenci in posvetovali se, s kakimi sinlstvi bi se dale stvari poravnati na istej podlagi, ki je bila začetek sedanjemu koraku. To se pravi z drnzimi besedami, kako bi se zopet dali popolnem razjediniti Bolgarska in Vzhodnja Rumelija in v poslednjej ustanoviti posebno turško geni ralno guvernerstvo,
Ta mesec Uršk« še ne začne vojne. Hoče še nekaj časa počakati. Sploh pa Grki ne kažejo več one bojevitostij kakor so jo sprva. Najbrž so mislili, da bodo na njih upitje velevlasti takoj dovolile kako povfč;inje njih države. Ko pa vidijo, da se brez boja ne da nič doseči, so se pa precej pomirili.
Turpiju se z veliko energijo pripravlja za boj. V treh tednih upajo Turki, da bodo imeli že 300 bataljonov vojakov na razpolaganje. V Drino-polje pride vsak dan kakih 400—500 vojakov na novo V Kirk-Klisi so hitro delajo utrdbe io je tam že zbranih 10.000 vojakov z 21) topovi. Admirali-teta je zaukazala oborožiti 5 velikih oklopnie ki bodo krožile po Ivjejskem morji.
Ahgleško ininisterstvo je neki sklenilo v spo-raziunljenji z indijsko vlado takoj poslati ultimatum l»imi;..iiBNkviaB8i kralju. Ko bi se kralj Thebas ne hotel udati angleškim zahtevam, bodo Angleži takoj začeli vojno in skušali bodo pokoriti Birmo in jo pridružiti svojim posestvom v Aziji.
>;diacc si var«.
— (V pravosodni odsek) državnega zbora voljen je izmej slovenskih poslancev gospod Jakob Hren, v kazensko zakonski odsek pa dr. J. Tonkli.
— (Vabilo k LXX. od borovi skupščini) „Matice Slovenske" v soboto 24. oktobra 1880. I-ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. — Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXIX. odborovi seji. 2 Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo tajuikovo. 4. Razgovor o knjigah za prihodnje leto. 5. Posameznosti.
— (Imenovan je.) Kakor čitamo v „Slovenci" imenovana sta g. Ivan Vesel, župnik pri sv. Duhu na Dolenjskem, dekanom v Trnovem pri II. Bistrici g. M. Frelih, župnik v V. Laščah, dekanom v Trebnjem.
— (Naš rojak g. dr. Fran Kocuvan), občinski zdravnik v Samoboru, imenovan je kr. pod-županijskim zdravnikom s sedežem v Križi.
— (1 0 01 c t n i c o) svojega obstanka praznujejo jutri jako slovesno St. Jakobska, Frančiškanska in Trnovska fara v Ljubljani. Sv. Jakoba cerkev bila je sezidana leta 1494 in so jo imeli v posesti najprvo redovniki Avgustinci. Leta lf)'J7. so prevzeli to cerkev od Avguštincev očetje jezoviti, kateri so imeli v redutnem poslopji svojo gimnazijo. Ko je red jezuvitov za cesarja Josipa prenehal, bila je ustanovljena pri sv. Jakoba cerkvi
kamor koli ga zanese noga. Hrast mu jo simbol germanske grčavosti, brez „božične smreke" Vam ne prebije niti v Saharski puščavi in jezik se mu obrača po prvotnem materinem navodu — od zibeli do groba.
In tako se navzlic mnogoštevilni švabski invaziji v lndjiji srbski živelj krepi in širi ter ugodno napreduje v gmotnem in duševnem ter narodnem oziru. Podjetni, s kupčijskim duhom prošinjeni Srbi ustanovili so si ondu samostojno štedionico, katera izvrstno deluje v osvobojenje vseh okoličanov. Načelnik tej hranilnici je Pero Petrovič, jako inteligenten, marljiv in podjeten mlad mož, ki si je vzgradil ondu nasproti cerkve kaj okusno osnovano in ugodno urejeno hišo — najlepše poslopje vsega trga.
Indjija je železniška postaja, kjer se raztekati dve panogi: jedna prišedša iz Budimpešte na iztok v Beligrad, druga pa na jug v Mitrovico, ter ima zbog tega pred seboj lepo kupčijsko bodočnost!
V lndjiji.
Prosto sla v Kreta no v.
1. 1774. kapelanija, ki se je 1. 1785. zvišala v župnijo, ki se vzdržuje iz verskega zaklada. Frančiškanska cerkev, stoječa na istem mestu ko sedanju in posvećena sv. Martinu, bila je sezidana pred letom 1820, od Turkov požarna in podrta leta 1494. Leta 102.") bila je zopet sezidana in Materi Božji posvečena. 1631. leta je pogorela, na kar jo je ponovil Conrail vitez de Ruessenstein in 1. 1700 28 marca po škofu Ilerbersteinu posvečena. Frančiškansko cerkev imeli so prej v posesti redovniki Av^uŠtinci, a ko je red za cesarja Josipa prenehati moral, izročila se je cerkev očetom Frančiškanom leta 17s5 in ob jednom ustanovila župnija, katera se zaklada iz verskega zaklada T r n o v-ska cerkev prejšnja stala je že 1. 1730, beneficij pa se jo ustanovil leta 1708, župnija pa leta 1785, pod patronatom Ljubljanskega mesti. Stara cerkev Trnovska podrla se je I. 1*54 in po skrbi sedanjega g. župnika K a run-a sezidala nova cerkev v bizantinskem slogu, katero je posvetil ranjki knezoškof Anton Alois \Volf 7. junija 1*57. leta.
- (Trgovska in obrtnijska zbornica v Gorici) izvolila je pretekli četrtek odvetnika dr. K. Venutti-ja deželnim poslancem.
— („Kmetski prijatelj"), ki je v^s čas svojega kratkega in nepotrebnega življenja umiral, je sedaj prav mirno poginil. Pomilovanja vspreje-mata gg dr. Glantschnigg in Rakusch v Celji.
— („Dolenjskih Novic") 20. številka ima naslednjo vsebino- Vinoreja na Dolenjskem in nevarnost po trtnl uši. Spisal Anton Ogulin, načelnikov namestnik pri kmetijski podružnici v Novem mestu. O kletarstvu. - Kaj je novega? — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Domače stvari. — Dolenjske Novice izhajajo 2 krat na mesec in stoji; za vse leto 1 gldf.
— (K p c t de 86116 t n i c i h r v a t s k e g a preporoda.) Jutri v 18. dan t. m, bodo izkopani ostanki Babukiča, dr. Demetra, dr. Gaja, Fr. Kil-relca, Lv.inskega, Sejami, Stanko Vraza in Vuka-Bovića na osrednjem pokopališči v Zagrebu na mrtvaških odrih ležali, v ponedeljek popoludne pa se bodo položili v rakev v paviljonu, ki ga je mesto Zagreb v ta namen posvetilo.
. — (Spis za proslavo petdesetletnice preporoda hrvatske književnosti,) ki je Uustruvan izišel predvčerajnini v Zagrebu, presenetil je, kakor se poroča, ugodno slehernega Hrvata. Cena mu je 1 gld.
(Preme m ba v posesti,) Gosp. Adolf
Ilauptinanii, tukajšnji tovarnar oljnatih barv itd., kupil je za 0000 gld. od gospe Veitove dve hišici št 10 in 12 v Slonovih ulicah, v kateiih bode po novem letu nastanil poddnižno prodajalnico svojih izdelkov, kar bode marsikateremu kupcu osobito onim z dežele, bolj pri roki.
— (Cesarjevič Rudolf,) ki je sedaj v Gbrgeni Szt. Imre na lovu. ustrelil je v 14. dan t. m. dva medveda.
— (Dober lov) imela je včeraj naša mestna policija. Zasačila je namreč zvečer ob 11. uri prašičjega klavca, ko je na Poljanah v neki gostilni ravno kravo pobijal. Policiji bilo je že dlje časa znano, da imenovani klavec kontrobaut" kolje, ali premetenega tička ni bilo mogoče o pravem času zasačiti, no, včeraj se je pa le ujel
— (Novi skladbi.) Dr. Benjamin Ipavec zložil in priobčil je dve skladbi m glasovir, namreč: „Muzikalne liste" in valček „Spbminčice". „Muzikalni listi" obsegajo 5 kratkih prav karakterističnih iger, v katerih ? glasovi slika gospod skladatelj čute, primerne dotičnim naslovom. „Spo-minčice" so ljubki valček, ki bode v naših narodnih krogih vzbujal mlade in stare k veselju. Oni, kateri svirajo na glasoviru, naj ne zamude ti skladbi kupiti. Cena je vsakej GO kr., naročila naj se pošiljajo naravnost gospodu dru. Benjaminu Ipavcu v Gradei.
— (Književno naznanilo.) Pouk o Crteži h (planih.) S podobami razlaga Josip Bez laj, meščanski učitelj na Krškem. Cena 20 kr., po pošti 22 kr. Založil pisatelj. Tako se imenuje najnovejša knjižica, ki obsega 23 strani in 28 podob v prilogi. Njena vsebina je tako le razdeljena: 1. Uvod, 2. situacijski crteži, 3. stavbarski črteži, 4. nekoliko naukov o senci, 5. nekaj o barvah, 6. obširna terminologija za tehnično risanje in dodatek iz stavbarstva. Knjižico toplo priporočamo v prvej vrsti dijakom srednjih šol, potem županom, občinskim svetovalcem, tesarjem, zidarjem in drugim, ki jednakega pouka potrebujejo, ali se zanj zani-
majo. Strokovnjaki, ki so rokopis pregledavali, so o njem izrekli ugodno sodbo.
— (Razpisano) je mesto prvega zdravnika v tabačni tovarni v Ljubljani. Plača 800 gold. Prošnje do konca t. m.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Gorica 17. oktobra. Narodni kandidat društva „Sloga" dr. Anton Gregorčič voljen jednoglasno s 115 glasovi.
Dunaj 17. oktobra. Oglasilo k generalni debati od levice 31, od desnice 33 govornikov, mej temi Klun, Hren, Šuklje, Voš-njak, Obreza. Od levice prvi govornik Carneri. Od desnice ftieger.
Kamnik 17. oktobra. V kazenski pravdi župana dr. Samca proti Izabeli pl. Frank rojeni grofinji Bvlandt Reith zavoljo razžaljenja časti obsojena zadnja na 25 gld. globe, even-tuvalno 5 dnij zapora.
Beligrad 10. oktobra. Srbija protesto-vala je proti sklepom veleposlanikov v Carigradu in začela akcijo proti Bolgarom. Vojna uprava je zaukazala vojaškej pekariji, naj hitro napeče suhorja in ga razdeli v treh dneh mej vojake. Danes se je delalo vso noč v državni tiskarni. K delu so se dopustile le zaupne osobe in vse delo bilo je tajno, Misli se, da so tiskali manifest in objavo vojne. Včeraj ob 5. uri je po nekem ravnokar došlein poročilu jeden del pri Niši sjedinjenih srbskih čet prekoračil mejo. Grof Khevenhuller odpotoval je v Niš.
Niš 17. oktobra. Poročilo nekaterih listov, da se je že začela akcija, je popolnem izmišljeno.
Inom os t 10. oktobra Po povodnji velike škode v okrajih Uoveredo, Tione, Riva, Cles in Ca-valese. Veliko hiš voda odnesla, ceste, mostovi in druge zgradbe razdejane. Po zadnjih poročilih voda upada in nevarnost gine.
Celovec 16, oktobra. Iz vseh krajev na gorenjem Koroškem naznanjajo se velike škode po povodnji. Voda je mej Lienzom in Franzensfeste železniški nasip na več krajih pretrgala, promet že včeraj ustavljen.
Meteorolaično poročilo.
1	Cas opazovanja	Stanje barom-1' v ram.	iVm-pontturft	vNSbo	Mo-ar.b* V mm.
<--M 0 tO	7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer	742 oj mm. 742 04 mm. 742 42nim.	IP2-C 140'(J	brezv. 1 dež. al. svz. <l. jaai brezv. d. jas. 1	7 2 iam. dežja.
Sreduja temperatura 14'0", za 2'5° nad normaloio.
Vremensko poročilo 16. oktobra, Najvišji /nični tlak je <>li Baltijskem morji io jugozapadni Rusiji (777 nun.) Precej visoko pa stoji Barometer ob Sredosoftiskem morji. Nizek ju pa zračni tipk ob kanalu Lu Alanclie, V Avstro*Ogerskej stoji barometer mej 768 mm. na severo« zapada do 77;] min. na jugovzhodu V Srednjoj Evropi je največ vedro in subo vreme in vlečejo vzhudnjl in južni vetrovi. Na zapadnem francoskem morskem obrežji in na jugu planin m iClio dežuje iu vleče močen jug. Na severni strani planin tudi vleče jako gorok južen veter. V Isehlii je bil vihar, ki je vlekel z vzhoda iu jugovzhoda. K ikor »e pordfia palo je v Lupanu 88, St. Gothardu U8, Itivi 10, Gorici 28 mm. dežja. Temperatura se je skoraj povsod povzdignila in stoji nadnormnlno. Ob 7. uri se poroča: v Mullagbiuoreu iN, (Jliristiansundu 8 4, Ktokliobnii 47, IV terburgo 7-2, Moskvi 7'4, Memlu 7-7, Berolinu 19, Parim »5 4, jMonakovem 1.T5, Toiilonu 10, Trstu 171, Odesi 10 7,
Pragi L8'6, Lovovu 11*6, Bregenol 12*9, behlu 20, na Du-naji 12'G, v |Budapeiti 18'8. v Sibiriji Kili, vPancsovl 186 (včerajšnji niiks'miun 80), Serajovem 11, f„esini 221, Poli
10*8, Rivi 14'S>, in Obergipflu S'B* Pričakovati je jasno, suho in gorko vreme z južnimi vetrovi.
ID-cinajslsa "borza
dne 17. oktobra t. 1.
kvimo tolegrafiono poročilo.)
Piipirna rentH..........80 gld.
Srebrna renta..........81 „
Zhita renta...........108
r>°/w marčna renta......... 93
Akcije narodne banke....... 8f>6
Kreditne akcijo......... 27
London ,  .   •         ....... 125
Srebro............. ~
Napol •  . ... .9
(J kr cekini          ........ 5
Nemfiko marke ...... 61
4u/„ državne srečke iz 1. 18M   250 gld 12<>
Državne srečke iz 1 18(54        100 gld 188
4°/0 Hvstr zlata renta, davka prosta 108
Ogrska »lata renta 4°/0...... VIJ
„   papirna renta 5u/0...... 89
B9/,, štajerske zemljiSč odvez oblig 104
Dunava reg erečke !>»/„           100 gld 115
Zemlj. obe avstr 4'/t°/0 zlati zaBt listi 125
1'iioi- oblig Elizabetiue zapad železnice 115
Pnor: oblig Ferdinandovo sov. železnico !0fi
Kreditne srečke           .   .   .   100 gld 174
Rudolfov« srečke.....10  n 17
Akcijo anglo-a'str banke,       120   „ 95
Trainmway-društ. volj. 170 gld a, v..  . lsi
9.) 45 40 10
40
tO
»a
70 50 50 85 20 15
50 40 70
7B 60
(Za «lrao^ Kako dobrodejno je v zakurjenih sobah imeti veličasten duh po smreki in kako zdravo je imeti v stanov uiji oMvljajnci kislrc gozda, to je pa saino mogoče s porabo pristnega Bittnerjevega konifernepa sprita. Kje se dobi, pove današnji inzerat. (537)
VII., Lerchenfel- DU II   RI IM A 11 V" ' lu'"1'1'1" derstrasse 63  t\n UUIlMJI  derstrasse 63
se dobi pri domačinu gospodu (588—2)
MARTINU PLEVNIKU
rujna kapljica iz slovenskih goric in izvrstne kranjske klobase.
Št. 15.903. (605-1)
Razglas.
Od mestnega odbora ljubljanskega ustanovljeni štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradci se za dobo 2 Vi leta od druzega semestra letošnjega šolskega leta počenši v podeljenje razpisuje.
Pravico do tega štipendija imajo učenci, ki so dovršili z dobrim vspehom tukajšnjo obrtno pripravnico, tudi če so samo slovenskega jezika zmožni.
Prednost pa imajo oni učenci, ki so v Ljubljano pristojni.
Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnico in pa šolska spričevala, ulože naj se ali pri vodstvu tukajšnje obrtne pripravnice ali pa pri mestnem magistratu do 30. novembra 1885.
v
dne 13. oktobra 1885.
Naznanilo preselitve.
Naznanjam, da sem se s 1. oktobrom 1885 preselil z izdelovanjem met. 1)
v g. Mauserjevo hišo, v Gradišči št. 9.
S spoStovanjem
(592-3) j". Flellk.
i v ■
1
sir
86 dobi pri (559—4)
PETEK EASSVIH-u.
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
V I.j u Ulju h i. na Kongresnem trgu ši. 7,
polegf gledališča, priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov lz ki ob u čin o, kap, specijalitet klobukov za dedke,
slamnikov vsake vrste. (495—9j
CHAPEAUX-CLAQUES
domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconu. Naikulttiitnejšii postrežba tte zagotavlja.
Največja zaloga
JTPMfl
JAN. JAX
Ljubljana,
HOTEL EVROPA.
Na iii< M'< ur obroke po
I  (lo 5 (013—7)
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
Dr. Fran Zupane
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
:
ordinira vs;tk dan ♦
t dopoludne od 9. do 10., popoludne t i od 2. do 3. J
t specijelno za bolezni na očeh j
% Veliki trg Štev. 20, I. nadstropje (v prejšnji £ ♦ Fortnnovi hiši). (578-5) ♦
(348—26)
ićcoli-eva esenca za želodec,
, . katero pripravlja '
,G PICCOLI,lekar v Ljubljani.
I )zdravlja kakor j8 razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v lelodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najbolji! pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovntelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 nove
med v satovji
kilo po 80 kr. 1 kilo in već vkupe razpošilja se tndi po pošti proti predpošiljatvi zn ska ali proti povzt-tni. — Lesene škatlje, v kojih se razpošilja, se ne saračuniji«.
OROSLAV DOLENEC,
<ftl<Mlali«ke nlloe.
(547—5^
itj 1> o IJ w e>  Magol BJ^ll
Teli k a zaloga      (59«—2) I
klobukov
za gospode od '£ aold. 20 kr. više, za ćLećlce od 1 gold. ISO kr. više.
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d.
J. sokl1č,
v Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja naročila se hitro in v ceno izvrčd. "N"<i J t> o IJ n «■> t> 1 a"goT"B|
I
Za dame!
ouk o krojnem risanji
z navodilom o urezovanji oblek po popolnem no vej, jako lahko umljivej metodi. Ta metoda je jako točna in gotova in za popolno i z učenje se jamči Nagrada je jako zmerna in se plača, ko se že vidi vspeh učenja. Tudi se prodajajo krojni uzorci v vseh velikostih.
Ig\ Barsis, (606-1)
sodelavec modnih listov in sudoUijoči član modne akademije. l>onm |e dopoludne od 10. do 12. ure.
Gledališke ulice hiš. štev. 10, I. nadstropje.
r
j.
i
i
-jeva
i zaloga čevljarskega blaga, i
I /i.I..vsi.c irilee at. u. I
J priporočit r:ialil,-iiiii občinstvu ovoju lastnoročne iz- *
■tlelke ievljarsltoga bii^n za i£on|.o«l«', komi... io ■
otroki' v najlopSili i ■ 11.■ 11- i 11 in po ii:tjnižjili cenah. I
Daljo opozarja imenovana firma na bvojo l>og»to
(G03—1)
m zaiogo (uua—i) i
*     čevljev za dečke in deklice, t
H ki se izjemoma po Jako /ni/imej r-iii razprodajejo. ■
MIHAEL KONCAR,
žennki krojač*,
stanuje sedaj (597—2)
t Črevljarskih ulicah It 3, pritlično.
Prevzetje gostihiice.
Podpisani naznanja častitemu občinstvu, da je z dena-snjiin dnem prevzel
hotela Evropa.
Najboljše pivo in vino, dobro pripravljena gorka in mrzla jedila.
Zagotovljajoč skrlmo postrežbo, prosi prijazno za mnogobrojni obisk
Oajetan Doix,
(G07-1) gostilničar.
Premem ba kupdjskega prostora.
Usojam si naznanjati mojim čestitim kupovalcem in bI. občinstvu, da sem se presolil s1. oktobrom
ii Kolizeja v
v Spodnjo Šiško,
v klet hiše nekdanje gostilne „pri Guziji", sedaj lastnina gospoda Jenka, na desni strani Celovške ceste.
S spoštovanjem (573—t>)
J. C. JUVANČIČ,
posestnik vinogradov na Bizeljskem in vinski trgoveo v Ljub'jani.
»
i
I I
\
iee za ž
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. lliickiiig. medicinski sovetnik dr. (ohn, dr. Miiniiing in mnoge druge zdravniške avtoriteto so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tijnoi sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedleviei, glavobolju, trehulmbulju, zaslizenjn, želodčnej kislini, vziligovunju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlutej žili, znpretjn. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospoi'u lekarji Svobodi, pri Zlatem orlu, n« PreNlruoveui trjjii. (716 — 82)
ije ie z
Naj gotov ej še. najhitrejše in najcenejše sredstvo za čiščenje iu zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET & C. v Parizu, Lyonu, Marseillu.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
\. iia ki ji a \\ t Ejublfanl,
pisarna v Tavčar-jevi palači.     (587—4)
j r>-1      r-? -.-r-ytv
* Umetno (489—16) «
♦ ♦
4
i ♦
zobe in zobovja t
ustavlja po najnovejšem am e ri k a u sk eni načinu J brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovauju in •> vse zobne operaeije ♦
j zobozdravnik A. Paichel, \
* P°k'g llradeckega mostu, I. nadstropje. e
♦ ♦
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim £ častitim kupovalcem in naročevaleem izmej mestjan- v stva iu velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, d;i imam za
11
v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in so priporočam tedaj velečustitcmu p. n. občinstvu za nurejanje oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelue in kolikor mogoče cene postrežbe. (509—7)
Z vclespostovnnjeiu
F. CASSEKMAMJI,
v Ljubljani, Gledališko ulice it. 6, v Pau-schin-ovej hiši
l gostilnica ..pri kroni" ffl
♦
v Gradišči št. 7.
X
l
Usojam si naznanjati slav. občinstvu, da sem t\ prevzel staroZnano gostilnico 14
„PRI KRON I".J
v O radišni jst. 7,
katero prostori so se vsi okusno prenovili, Točil bodem slav. gostom zmirom izvrstna pristna Bi-zeljska in Dolenjska vina, liter po 32, 30, lu m 48 kr., pilznauo Izvrstno Koslerjevo carsko pivo. Imel bodem zmirom okusna mrzla in gorka jedila. - - Zimski salon s keglji-yy iČem je popolnem prenovljen in je za zabavo 1*1 slav. gostom na razpolaganje. — Zagotovljaje naj- i* |#| boljšo postrežbo, Be priporočani mnogobrojnJ i* 1*5 obisk b spoštovanjem 1^
g(602) A.. J. 3DOBI^II>T,
ifther'1
MFEBEN-SPRTE
no smel bi manjkati v nobenej bolni-*kej iu otroćjej sohi: on je desin-|, fekcijsko sredstvo veličastnega pristnega SC'tfdUMflKlv, !|; duha po gozdu in prinaša v sobo ozoni-K    zovan kislec in je posebno priporočati pri V!^^=*otročjih boleznih, za v sobah otročnic in iSmmn '' 1   Pri epidemijah. — Ker ima Uittnerjcv co-
1% vTsT ' ' nift;1'ni 8Prit v Bubi k()t zdruviln0 znan0 V%Nak^j balEamiono-smolnate In eterično-oljnato ^ffRl^i.-M-' snovi, priporoča so pri plučnih in vratnih ....rS-, i! boleznih, kakor tudi pri boleznih živčno SSR Ulsteme. BlUner-jev oonlferni sprit so
f,,,. .. , dobiva samo pri
JBBBaBB Jul. Bittner-ji, lekarji v lleirlimaii, Sp. Av.
in v spodaj navedenef zalogi.
Cena steklenici 80 kr., 6 Bteklenic velja 4 gld. Patontovani razpršilni aparat 1 gld. 80 kr. (535—1) Zaloga za Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-Jl, lekarji.
Pi*icfnn COmn z var8tveno znamko! Pa-II lolcll oalllu tentovani razpršilni aparat ima ulito lirmo: ..Btttner, Reichenau, N.-Oe.'
lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žel <$ z ni kar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
 H
6102