TRST, nedelja 9. oktobra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tati ob nedeljah to praznikih oh 5-, «b ponedeljkih ah 9. zjutraj. P>aamične štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobr.ka.rnah v Trstu in okolici, Gorici, Baranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ićini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvft. (10 stot.). OSLABI 8£ RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S «t. »m, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po •29 si. mm. Za ogia.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aada^jna vrsta £ 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-aaaoj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje ae izključno le upravi „Edinosti". u u u Plačljivo In uioZIjivo v Tntu. ■ = ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je wtoi l NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luaiilak na ncdaljako liluja „BD1NOSTI" atut: s« o«lo Isto Kron 5-30, » pol Ista Kron 2-60. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae ne aprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica . 7-i - ., , Giorgio Galatti štev. 18. Po5tno-hranllnl?nI račun Si. 841 652. TELEFON It. 11-57. Politično društvo , EDINOST' sklicuje javni shod DANES, dne oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludue t iM fl7orani Narod floia v Trsti z dnevnim redom : Ljudsko štetje. Z ozirom na neizmerno važnost tega čina, ki se ima izvršiti do konca tega leta, vabi odbor političnega društva „Edinost" na čim večo udeležbo. Odbor pol, društva „Edinost'- Goriški deželni zbor zaključen! Glasom brzojavke, ki jo priobčujemo na drugem mestu, je dež. zbor goriški vsled najvišega ukaza zaključen! Prihodnja seja se je imela vršiti jutri, v ponedeljek ob 10. uri predpoludne. — Na dnevnem redu je bilo 29 toček, mej temi najvažnejše: proračun deželnega zaloga za leto 1910; proračuni ustanov in zalogov, upravljanih od dežele za leto 1911; obračuni ustanov in zalogov, upravljanih od dežele za 1. 1909; saniranje deželnih financ ; ukrepi za olajšanje bede v okrajih, prizadetih po elementarnih nezgodah ; povečanje poslopja dež. zavoda za gluhoneme; povišanje prispevka za pogoj-zdovanje Krasa; in cela druga vrsta gospodarskih stvari. Z zaključenjem deželnega zbora odpade do bodočega zasedanja (ki menda ne bo tako hitro) sklepanje o vseh gori navedenih važnih stvareh. Gotovo se ne motimo, ako trdimo, da je to zaključenje v zvezi s škandaloznimi nasilstvi, izvršenimi v zadnji seji deželnega zbora po Pajer-Gregorčičevi večini nad slovensko manjšino, radi katerih se je ta posljednja — kakor smo doznali — pritožila v ojstri spomenici naravnost na centralno vlado. Ni izključeno, da bo temu prvemu vladnemu koraku sledil še drugi ter da se bo morala goriška dežela zopet izpostavljati viharjem in razburjenjem volilne borbe. Će pride do tega, si dovoljujemo do gosp. d.ra Gregorčiča, provzročitelja vsega tega, vprašanje: kako prihaja ta uboga dežela do tega, da le radi njegove brezmejne politične strasti mora trpeti tolike moralne in materijalne škode ? !! Gospod dr. Anton Gregorčič, ki ste tako strog sodnik nasproti drugim, odgovorite nam na to vprašanje!! Sedaj menda vendar ne boste imela obraza za trditev, da je slovenska manjšina kriva Škode; ki je zadela deželo po zaključenju deželnega zbora !! Možu, kakoršen je dr. Gregorin, ki je PODLISTEK. SIRENE. Povest iz igralskega življenja; spisal Leon Dragutinović, režiser slov. gledališča. Ivan je stal ob strani in vedel je, kaj pomenja to: „odpovemo predstavo !" — Prvič je občutil, da gre kolo njegove sreče navzdol. Medtem je napisal ravnatelj v svoji pisarni odpoved in jo poslal po slugi Ivanu na oder. Ivan je ostal pri vsem tem miren; samo nasmehnil se je s komaj vidno ironijo, vzel klobuk in odšel na ulico. Tam se je ozrl še enkrat nazaj, kakor bi hotel poslati poslednji pozdrav hiši svojih triumfov... Odšel je počasnih in utrujenih korakov v gozd in tam je sel ves potrt na klop. Zdelo se mu je, da je zgubljen... Kaj sedaj ?... Solze so mu prišle v oči in v tihem joku in globoki boli se je spomnil nje — Irme. po svoji politični kvaliteti tako čist in vzvišen, da mu tudi pravičen političen nasprotnik ne bo odrekal spoštovanja, takemu možu ste vi očitali kažnjive čine in ga proglašali nevrednim, da bi sedel v zbornici dežele goriške ! D.ra Gregorina sicer ni zadel ta Vaš nečuveni insult, ker stoji mož moralno previsoko, vendar pa ga kvitiramo z glasno izjavo pred vsem svetom: to, kar ste sedaj izzvali V/, to je kažnjivo pred visokim jorumom dežele goriške, sosebno še nje slovenskega prebivalstva ! Preprečiti ste hoteli vsako kritiko o gosdodarstvu dežele (za katero sta odgovorna Vi in Pa jer). Odpraviti ste hoteli vsako kontrolo, da-si je ta neizogibno potrebna ne le v interesu uprave, ampak tudi v interesu svoje odgovornosti zavedajoče se in vestne večine same / Da se izognete vsaki kritiki in kontroli od slovenske strani, ste hoteli slovensko manjšino jednostavno vreči iz zbornice načinom, kakor se menda še ni dogodilo v nobenem parlamentu ! Pozabili pa ste, da je še neka druga viša sila nad goriško strastjo in nasiljem. Niste hoteli ćuti glasu slovenske manjšine . . . zato pa Vam sedaj doni na ušesa glas z najvišjega mesta ! ! Preveč ste se zanašali na naklonjenost vlade nasproti Vam. Mera je postala polna in zato je prekipela ! Huda je pljuska, ki ste jo prejeli, gospod podglavar dežele goriške, dr. Anton Gregorčič ! Pošteno ste jo zaslužili! Anarhija v Ljubljani. V Ljubljani 7. X. V Ljubljani imamo že par mesecev v krogih narodno - napredne stranke pravo anarhijo. Ta anarhija je pravzaprav stalna, a v javnosti se je pokazala v vsej svoji strašni odurnosti še-le zadnje čase. Ko je začelo izhajati novo glasilo „mladinov", so naprednjaki upali, da je s tem storjeno nekako protitežje večkrat krivičnim napadom v „Slov. Narodu" na nekatere pristaše te lastne stranke; upali so, da se ta novi list razvije v oficijelno glasilo napredne stranke ter da se začne doba objektivnega, stvarnega, produktivnega delovanja v korist stvari. Velikanske so zasluge „Slovenskega Naroda" za probujo Slovencev sploh, a tudi škodoval je večkrat stvari vsled nepremišljenosti, strastnosti in večkrat naravnost malenkostne osebne gonje. Ta gonja je bila včasih nezaslišano kratkovidna; marsikoga je stranki odbila, a še več pristašev je sunila v brezbrižnost in med malkontente. Včasih so bili delavni in pošteni naprednjaki v „Slov. Narodu" baje napadani kakor nasprotniki in vsaka ničnost se je razblinjala v lastnih vrstah v javen Škandal. Nasprotniki opravljajo vse tajno med sabo in ne zanašajo ničesar v javnost, kar bi kazalo na desorganizacijo in nediscipliniranost. Upali smo torej v interesu napredne stranke, da z rojstvom „Jutra" te razmere prenehajo in da bo resna, poštena taktika politikov okoli tega lista vplivala ugodno na vse strani. Žal, da smo se v tej nadi v ,Jutrou kruto varali, zakaj zdaj smo še na slabšem in razkol v naših redkih vrstah je vsak dan večji. Osobnosti, sumničenja, iznašanja intimnih dogodkov in Škandalov so zdaj na dnevnem redu v obeh ljubljanskih dnevnikih. Vsak vleče v nasprotno stran, strelja se vse križem, in stvar sama trpi neizmerno Odšel je do njenega stanovanja. Na njegovo trkanje je prišla hiŠina. „Gospe ni doma!a je dejala. wNi je doma?" je šepnil Ivan osup-neno. „Odšla je takoj po obedu, a ni povedala, kam." Tiho, brez misli, je stopal Ivan doli po stopnicah; potem pa je hipoma obstal: od daleč je zapazil, kako prihaja gospa Irma v spremstvu pisatelja nove igre. Tiho se je stisnil Ivan v veži ob stran, da bi ga ne opazila Irma in pisatelj, kajti slutil je skoro z gotovostjo, da jej bo pisatelj pripovedoval ves dogodek. Glasovi so prihajali vedno bliže... Slednjič je Ivan mogel razločevati že posamične besede in naenkrat je začutil, kako mu je posilila kri v lice. „Ah, pustite tega norca, prosim Vas! Kaj si vendar domišljuje ?... Jaz sem poštena žena, a on... komedijant, si upa kaj takega !• Besedo komedijant je gospa Irma posebno povdarjala. „Oprostite, milostiva, če sem vas raz-žalil s svojo indiskretnostjo, toda rekel sem samo to, kar govori že vse mesto." „Hvaležna sem Vam, da ste me opo- pri tem osobnem klanju. Osebe so vse, stranka, ideja, nič več! Iz tega kaosa so izšle sedanje prežalostne razmere. Kriva jih je desnica in levica, krivi so jih „starini" in „mladini" enako. Gotovo je, da treba stranko demokratizirati, jej vliti mlade sveže krvi; potrebno je smotreno delo; manjka pa vztrajne aktivnosti, najživejše informiranosti in discipliniranosti od zgoraj navzdol ter od navzdol navzgor. Treba je reorganizacije v vodstvu in njenih sredstvih. Konec mora biti strahovlade posameznih žurnalistov, ki so si domišljali, da smejo vse brez odpora. Toda organizacije nam ne prinese anarhija in z ubijanjem se ne rodi. Lahko je marsikaj razbiti, a težko je ustvariti najmanjšo, res življenja zmožno stvar! Lahko je odlivati, a težko je pridolivati! Malo, sila malo je med Slovenci dela željnih in dela sposobnih ljudij, te pa je treba držati skupaj. Saj je resnica, da brez kritike ni napredka, toda ubijanje ni kriti-kovanje! V Ljubljani pa je danes v napredni stranki meščanska vojna; pardona se ne daja nikomur in ničemer. Niso nam več nevarni toliko Nemci in klerikalni rojaki, kolikor naprednjaki sami sebi. Sami ubijamo sebe. In sadovi? In bodočnost ? Danes je že ogromna večina napred-njakov prepričana, da so se zgodile v zadnjem Času neodpustne napake. Strast se je razkadila in iztreznili so se že najhujši fanatiki. Posledice teh napak so že danes jasne vsakomur, tudi najviharnejšemu eksaltadosu in najnaivnejšemu idealistu. Peščica onih, ki so ostali ves čas trezni, pa more danes le obžalovati, da pri nas vodilni faktorji toli — pozno začenjajo misliti! V posmeh smo danes vsemu kulturnemu svetu, za norce pa nas imajo naši najbližji nasprotniki. In vendar: klanju osob, blatenju po časopisih, razdiranju in ubijanju še ni konec. Nekaterih se je lotil nekak blazen, samomorilski delirij, ki žuga pokončati vse. Stojimo pa pred najhujšo bitko, ki zahteva najlepše sloge in edinosti. Zadnji čas je, da se boj v naših vrstah preneha, da se osobnosti izločijo docela in da se vsi zavzamemo za isto idejo. Oblatili ste se že dovolj; zdaj se zopet utnijte ! — One pa, ki le podirajo, je treba vpreči v pozitivno delo, da stvari tudi koristijo, da popravijo storjeno škodo, ali pa da dokažejo svojo delazmožnost. Ako so ti „kritiki" res le nesposobni kričači in destruktivni zabavljači, jih razkrinka najbolj poverjeno jim delo; če pa so res za delo vneti, inicijativni in požrtvovalno nesebični — blagor stvari! Napisal sem te vrste optima fide, kakor najzvestejši somišljenik in dolgoleten delavec za prospeh svobodne ideje in narodnega napredka v Slovencih. Nikogar ne žalim, vsakomur priznavam rad vse, kar je z dobrim namenom storil za našo stvar, a obenem rotim na desno in na levo : bodi konec napakam in napadanju ter začni se složno, trezno, premišljeno delo ! Naprednjak. „Njegova" pravičnost. „On", predsednik ministerskega sveta, zagrižen Nemec Bienerth, je v nevarnosti, da pade v kratkem času s stola, na kate- zorili, dokler je še čas!" je dejala gospa Irma. Galantno jej je poljubil roko in se poslovil od nje. Gospa Irma pa je odšla v svoje stanovanje. Ivan je okamenel... Vsa zatrjevanja ljubezni, vsi poljubi in večne obljube, vse to se je razblinilo na mah in vse... vse je odšlo... Bilo mu je, da mora znoreti... Obupa-val je nad samim seboj ! Zunaj je bila že noč — temna in mrka: črni oblaki sa se valili po nebu on pa je stal na ulici v bedi, brez prijateljev, brez ljubezni. „Kje so sedaj oni, ki so me ljubili, ki so mi tako navdušeno ploskali, je šepetal Ivan." Kam pa sedaj? „Kako je vse tiho okoli mene, povsod... tako tiho...u V glavi je čutil bolečine in tresel se je po vsem telesu. „Tako sem beden... tako... bolan, strt na duši in na telesu...!" Ljudje, ki so ga poznali, so se mu umikali; marsikateri njegov pozdrav je osta neodzdravljen. Čutil je, da je z njim pri kraju. Odšel rem je vodil usodo avstrijskih narodov. Vladal je, kakor se je večkrat izrazil sam: „pravično, za vse enako". Pravično je vladal tako, da smo vsi čutili njegovo „nepristranost" na lastnih hrbtih; pravično je vladal, ko nam je zadajal krvave rane. Res, navajeni smo bili že od nekdaj, da smo mirno sedeli pri —. ne, ne ! — pod veliko državno mizo in da smo potrpežljivo čakali, kedaj pade na nas suha, majhna mrvica iz rok onim našim sodržavljanom, ki bi morali imeti nič več In nič manje pravic in dolžnosti od nas. Čakali smo, da mine dež, ki je z vso silo pršel na nas in upali smo v lepšo, jasnejšo bodočnost. In prišel je „On" ter se postavil na glavni stol in zaklical vsem avstrijskim narodom : „Jaz sem pravičen !u Ali ta pravičnost se je kmalu izkazala kakor laž, zavita v sladke, gladke besede, ki niso imele druzega namena, nego slepiti v državi vse, kar ni nemškega, kar ni „Vollblut". Na naše skromne prošnje je „On" odgovarjal vedno kratko, a jedrnato : „Ne!" V eni in isti sapi pa je govoril zopet, da je pravičen in nepristranski! In temi s besedami je tudi na višje kroge, ki so ga pozvali na vlado, deloval in užival njihovo popolno zaupanje. Prepričan je bil, da zmore vse, kar bi mu nasprotovalo. Ne oziraje se na vse pojave nezadovoljnosti in ogorčenja med avstrijskimi nenemškimi narodi je nadaljeval svojo „velevažno misijo", za katero so ga merodajni faktorji povzdignili na krmilo. In Slovani so začeli ž „Njim" hud boj, boj za pravice, ki jih „On" ni hotel priznati. A, ko si ni znal pomagati drugače, je govoril previdno: Nehajmo delati, morda se v tem času kaj zjasni! Spletkaril je naprej, ali „zjasnilo" se vendar ni in zdaj je notranjepolitični firmament ravno tako teman, oblačen, kakor je bil poprej in v to temo je zlezel tudi sam — „On". Da bi se rešil zadrege, v katero ga je spravila njegova vsenemška taktika, se je pričel lizati in vse obljubljati našim severnim sobratom Poljakom, ki so ga že parkrat izvlekli iz zagate. S kakšnim uspehom skuša to pot — to pokaže bodočnost! Da se pa „Njegovi" somišljeniki bojijo za Nemca Bienertha, dokazuje dejstvo, da ga hočejo braniti pred padcem na vse načine. Te dni je imela radikalna nemška stranka shod na Dunaju. Predsednik posl. Wolf je rekel med drugim, da stranka ni postala „vladna", ali vendar da mora podpirati kabinet Bienerthov, da s tem prepreči morebitno sestavo drugega protinemškega kabineta! Kdor tega ne umeje, mora biti gluh in slep politiški — otrok ! Istrskim poslancem! (Iz Istre.) I. Motto razstavne himne: Strillino pure i rettili d* averno, L' Istria, abbagliando, incedera, e la [gloria Pella sna gente manterril in eterno. Dr. Nazaric Str adi. Dan plačila je prišel! Sodba naroda je tu ! Pet mesecev ste nas žalili, 5 mesecev nas prezirali, 5 mesecev niste hoteli znati za svoje sodeželane... In danes, po 5 mesecih, ste kakor v zasmeh sklicali zahrbtno deželni zbor. Namen vaš je prozorn. Zakaj se niste pogajali z našimi poslanci v svrho otvoritve deželnega je v gostilno. Tu je sedelo več njegovih bivših tovarišev. Pozdravil jih je, toda hladen in mrzel je bil njih odgovor. Naročil si je večerjo... in vina... Tovariši so se muzali in eden za drugim so ostavili gostilno. Ivan pa je pil; v vinu je hotel utopiti svoje bolečine. Toda ni šlo... preveč ga je bolelo srce in alkohol ni več deloval. Odšel je domov. Doma ga je še vedno čakala žena; tudi ona je že vedela, kaj se je zgodilo z Ivanom. Molčala je. On pa je prišel k njej. „Tako ne moremo več naprej," jej je dejal. Tukaj mi ne ugaja več. Spri sem se z ravnateljem. Nehvaležnež je pozabil hitro, kdo sem jaz in kako sem mu polnil hiše i občinstvo je samo zaradi mene prihajalo v gledališče. Toda, maščeval sem se; prelomil sem pogodbo in odpotujem. Pojdem v B., tam me potrebujejo; gotovo dobim takoj engagement. Za sedaj odpotujem sam ; pozneje prideš tudi ti za menoj. „Dobro, Ivan ! Kakor misliš, da bo dobro za naju oba, tako stori; čakala bom." „Kje je moj kovček?" „Tam na omari stoji." (Pride še.) zbora? Ker ste se bali sestavljati dnevni red vpričo naših poslancev! Tako delajo le tisti, ki nočejo, da tudi drugi žive na<, svetu. Vedeli ste prav dobro, da dan plačila mora priti! Vseeno ste nas prezirali in žalili brez pardona. Okrajno glavarstvo v Kopru vam je n. pr. prepovedalo tisto žaljivko svirati: „Lassa pur....* in vaša ušesa so bila gluha za vso prepoved sicer toli naklonjene vam vlade... 1 Sedaj vemo, čemu ste hoteli imeti svojo laško razstavo. V prvič ste hoteli pokazati pred vsem svetom, da Istra je laška, v drugič, da ste zbirali sile, v ojačenje svojih bojnih vrst — proti nam. Da je temu res tako, pričajo naša ušesa in naše oči, ker so to vse videla in slišala. Tam pred portalom istrske razstave žalili in vpili ste na vse grlo: „Abasso i ščiavi, Lasse pur..., Se vole le scuole slave ande a Lubiana" itd.! In to besnenje proti nam, in te žalitve so nas pekle do dna duše, ustnice smo grizli od jeze, mišice po životu so se nam tresle, pesti smo stiskali, žolč je vrel v nas, in naše dobro slovansko srce je plakalo, ko smo morali na lastna ušesa poslušati vse to. Ko smo pa mi svojo bol, Ita-lost in jezo potožili javno svojim bratom, svojemu narodu, isti hip ste zagnali huron-ski krik v svet: glejte jih — denuncijante, špijone in kanalije! Slovenskim čuvajem niste dovolili slovensko govoriti, slovanski denar pa ste vendar hoteli s terorizmom izsiliti iz ubo-zega ljudstva našega! Dokaz: koperska okolica! Kdo je temu kriv ? Tudi mi sami, ker prepotrpežljivo prenašamo žaljenja. Oni vedo prav dobro, da smo mi dobri, usmiljeni in pošteni; zato tudi zlorabljajo oni našo dobroto. Zato postanemo — ker smo tudi dolžni sami sebi — neizprosni in v politiki brez pardona! To je v prvi vrsti dolžnost vam, našim narodnim zastopnikom! Italijani se vam bodo sedaj hlinili, ko gre za denar! A čim bi dosegli svoj namen bodo slej ko prej delali na pogubo in propast Hrvatov in Slovencev v Istri. Zastonj se trudimo, da bi v miru skupno živeli, zastonj se bojujemo za svoje pravice, zastonj naše tožbe in prošnje, ker naši Italijani gledajo preč od nas in ne v naše oči. Zato smo po njihovi krivdi prisiljeni, da radi narodne in gospodarske koristi upiramo svoje oči v Zagreb in Ljubljano, ker le od tam smemo pričakati luči, svobode. Oči Italijanov so obrnene naravnost v Rim. Svobodno jim. Ali za nas Slovane iz Rima ni blagoslova...! Mi moremo sicer v interesu Slovanov in Italijanov obžalovati, da je temu tako ! Ali tako je in zato moramo s tem računati kakor realni politiki! Sploh so zastopani skoraj samo obmorski kraji, Kras nič. H. Obrtnijstvo. To je najbogatejši oddelek vse razstave. Tukaj pa je tudi jedini oddelek, ki razkazuje nekaj domačega. Ne mislite pa, da so v Istri razne obrtnije doma. Ne I — Tega nam razstava ne dokazuje; obratno, vsi drugi obrtniki stopajo v ozadje, le ročna dela naših pridnih žensk so zastopana v res častni kakovosti, pa še bolj v množini. Znano je, da v naših obmorskih krajih ženske ne običavajo hoditi z možem po opravkih izven hiše. Da, niti na sprehod niso vajene hoditi. Drže se le bolj doma. Ob domačem ognjišču, ali v hiši, imajo večno šolo. Tam se učijo jedna od druge zares lepih umetnosti, katerim se potem posvečujejo. Seveda se vadijo tudi Ciceronove umetnosti Zato so ženska ročna dela v obilici zastopana v dovršenih izvodih. Drugih rokodelstev pa skoraj ni opaziti. Pri vsem tem pa tistih priprostih vezenj, tkanj, prej, in dr., ki jih opravljajo naše pridne kmetice, večkrat tudi po poti grede, ni skoraj najti v razstavi. In vendar je to kmečko obrtnijstvo znano v svetu. No, je pač kmet večinoma Slovan ! Zato njegovega obrtnijskega močnega, pristnega, pa manje ukusnega izdelka ne treba v razstavo. Pa tudi ni razvidno iz razstave, kako se narod oblači. V tem pa tiči zopet posebnost naše dežele ! Slavnim In častltim prirediteljem »deželne razstave" v Kopru! (Dopis iz Kopra) III. Najprej pribijam, da katalog ni povsem eksakten. Večkrat nisem našel predmeta pod številko, ki je navedena v protokolu. Tako n. pr. glagolskih misalov cerkve v Vrbniku nisem mogel zaslediti. I. oddelek: Poljedelstvo. Ni revnejšega oddelka, nego je ta. Vsi stroji so od zunaj dežele ter se, kar je glavno, skoraj nijeden v Istri ne rabi. Mej-tem pa ni najti ne kraškega sira in ne priprav za njega, ne priprav za domače obdelava nje volne, ne kmetske volnene obleke ; da-si je Istra slovela na teh pridelkih, kijih kmetje pripravljajo. V kletarstvu in vinarstvu so zastopani nekateri laški veletržci in „cantine", ki delajo vse s pomočjo najnovejih strojev, ki pa kmetu ničesar ne koristijo, ker odkupujejo golo grozdje od kmet^ ne da bi se kmet kaj naučil pri tem, kako se dela pozneje z njegovim pridelkom. Niso pa zastopane naše izvrstno vrejene kletarske zadruge in kmetijska društva, ki vršijo nalogo narodnih kmetijskih poučevalcev. Tudi ne nahajamo tistega primitivnega orodja in posod, ki jih revnejši kmetje rabijo pri kmetijstvu, vinarstvu in oljarstvu. Tisto ravno, česar ni videti v razstavi, dalo bi sliko a domačem izvirnem kmetijstvu. PODLISTEK. Maurloe Henequin: Sladkosti rodbinskega življenja. K premieri v slovenskem gledališču dne 9. oktobra 1910. Maurice Henequin je eden najboljših francoskih komedijografov; spisal je več Iger, ki jih igrajo po vseh gledališčih sveta. Pravi francoski humor, rutina, in nadvse izborna tehnika, ohranila mu je v francoski komediji trajno ime. Zabavati občinstvo! — to bodi glavni namen burki in deloma tudi veseloigri! Zakaj niste postavili v razstavo jednega: toliko Vam zopernih nĆičev% jednega „Ša-vrina" in njegove žene, kakor se nosijo od Brežank pa do Medolink in Lošinjk ? Ali bi Vam pokvarile te „deželno" razstavo ? — Mislim, da bi jo le po dolžnosti spo-polnile. Videli bi radi zdravoličnega pastirja, s plaščem iz bičja, svirajočega na diplo, ali piščalko. Videli bi radi koščatega oglaija s tesnimi hlačami, s pletenimi, brezšivimi srajcami in suknjiči, kako prodaja kratko-široko hlačnemu Brežanu svoje blago. To bi bilo istrsko, ne pa tisti bogati „beneški trgovec" tam, ki ima obleko, ki jo je umetnica najbrž dvajset let delala v svoji suž-nosti: obleko, kakor je bila pred stoletji sploh navadna v salonih bogatašev po Evropi. III. Mornarstvo. Ta oddelek je najbolje urejen, ni pa povsem obširen. Tukaj bi človek pričakoval večjega obsega, ker je vsa laška obal odvisna od zaslužkov na moiju. Na sploh pa mi ugaja ta oddelek. IV. Šolstvo m vzgoja. Kakor da Slovani nimajo nikake šole v Istri, Vaš narod pa za vsakih dvajset oseb jedno, tako mrgoli tukaj vsakovrstnih izkazov. Obilica vsakovrstnih šel ! Srečna dežela ! Koliko se v praksi pozna na pripro-stem narodu, da imate takih in tako obilnih šol, v razstavi ni videti. Vsaj tukaj bi morali pobrati še tisto malo, kar imajo Slovani (če tudi iz zasebnih šol), samo, da bi tako očitno ne izgledalo : „Slovani morajo pohajati naše italijanske šole, ker svojih nimajo !" Razstavljena učila pa so večinoma z Dunaja in iz inozemstva, kakor sploh iz drugih dežel. Nekoliko relifnih obrazov Istre ^večinoma istega proizvoda) je prav izvrstno narejenih*. kar pomeni, da je bilo porabljenega mnogo truda in časa. — Pri takem delu je namreč treba vedno in vedno meriti in izrezavati posamezne visočinske plasti, da človeka utruja, predno je delo dovršeno. Zatorej : priznanje ! lit. redni občni zbor Narodne delavske organizacije. V navzočnosti lepega števila članstva se je sinoči vršil v gledališki dvorani „Narodnega doma" III. redni občni zbor NDO.. Občni zbor je otvorit društveni predsednik dr. Josip M a n d i č, sporočivši občnemu zboru pozdrav odbora. Opozoril je članstvo, naj pazno zasleduje točke dnevnega reda. Pozdravi zastop. vološčanskega pripravljalnega odbora NDO tov. Vahtarja in Juvana ter v kratkem nato omenja, da je NDO v preteklem letu preživela več tež-kih unanjih in notranjih kriz, kar je povod, da morda vspehi niso takšni, kakor jih je bilo pričakovati. Sploh je vse delavsko gibanje v Trstu nekako zastrupljeno, kar se je pokazalo zlasti v socijalno-demokratični organizaciji. Vendar pa je NDO premagala vse te krize in ipak že dosegla lepih uspehov. Nato je strokovni tajnik Ekar namesto odsojpega tajnika podal obširno poročilo o društvenem delovanju, na katero se vrnemo v prihodnji številki. Za danes ntj povzamemo le toliko, da je NDO štela okroglo 5000 članov. Podporni zaklad je imel 1286 članov, pravovarstvenih slučajev je bilo 446, shodov in sestankov 111. Časopisov je bilo v čitalnici na razpolago 33, knjig se je prečitalo 2975. Poročilo omenja nadalje poučne tečaje, predavanja in debatne večere ter predavatelje, lepe uspehe konsumne zadruge v Trstu in Ajdovščini ter društvene gostilne, obžaluje, da se še ni ustanovila delavska hranilnica in posojilnica ter izreka končno zahvalo predvsem listu „Edinost" za njegovo naklonjenost organizaciji, potem društvom, ki so sodelovala pri prireditvah NDO, v „Gospodarskem društvu" v Skednju in „Del. konsumnem društvu" pri sv. Jakobu ter „Austro-Američani", ker ni zahtevala nobene odškodnine za prepovedani izlet v Pulo, in končno vsem dobrotnikom NDO in pospeševateljem njenih namenov. Tajnikove poročilo se odobri. Blagajnik P o d r e k a poroča o društvenem denarnem stanju NDO, ki izkazuje 19.55632 K dohodkov in 19.37929 K izdatkov, torej K 177 03 prebitka. Prometa je bila 38935-61 K. Podporni zaklad izkazuje 4497.24 K dohodkov in 4463.64 K izdatkov, torej 33 60 K prebitka. V imenu nadzorništva poroča g. dr J Gregorin, da je nadzorništvo {pregledalo knjige in račune ter jih našlo v redu in predlaga absolutorij. — Sprejeto. Nato je podal strokovni tajnik Ekar poročilo o strokovnem delu v organizaciji. Obširno je poročal o delovanju in o posameznih skupinah in tudi v splošnera in poziva! delavstvo, naj v večji meri podpira glasilo NDO — „Narodnega Delavca". Ko je priporočal podporo „Kar. Delavcu" tudi tov. Kodela, se je poročilo strokovnega tajništva odobrilo. Pri naslednji točki — volitvi predsednika in odbora — predlaga g. Engelman, naj se- občni zbor preloži, da se sestane nov volilni odsek, ki naj sestavi novo kandidatne listo. Temu ugovarja predsednik, češ da je volilni odsek sklical več sestankov, kjer so imeli člani priliko izraziti svoje mnenje, nakar g. Engelman umakne svoj predlog. Tov; Babič predlaga, da se vrši volitev. G. Jedlowsky zahteva, da mora na vsak način kot izkušen organizator sprejeti mesto v odboru tovariš dr. Mandić in da bi se volil v odbor tudi dr. Jušt Pertot. Dr. Mandić izjavlja, da pod nobenim pogojem ne sprejme niti izvolitve v predsedstvo niti v odbor. Tov. Vahtar iz Voloskega priporoča slogo in da se ugodi dr. Mandisavim željam. Naj se izvoli odbor, ki bo mogel zastopati centralo tudi na zunaj, tudi v korist zunanjim skupinam in- podružnicam. Volitve so imeli sledeči izid i Glasovnic je bilo oddanih 187. — Za predsednika je bil izvoijenjpravnik Ivan Marija Čok in sicer 155 glasovi. V odbor pa: O db o rn i ki : Babič Anton, delavec v teh. zavodu s glasovi, Bonano Fran, uslužbenec v ladjedelnici pri sv. Marku s 179, Jaklič Ivan s 135, JecHowsky Josip, odvetniški kandidat, s 181, dr. Kisovec Vekoslav, pravnik s 180, Kodela Anton, mehanik s 181, Kranjc Franc, asistent c. k. javnih skladišč s 177, Natek Anton, delovodja v tovarni „Linoletim" s 176, Pregarec Rudolf s 129- Sajina Josip, delavec v „Uoydovem" arsenalu s 181, Sosič Andrej, odvetniški kandidat s 181, Škulin Alojz,, delavec v mestni plinarni s 180 glasovi. Namestniki: Ferluga Ferdinand, pismonoša, Kovač Franc, uradnik pri „Lloydovem" registru, Mahne Brez literarnih pretenzij je Henequin s j svojimi burkami dosegel velikanskih vspe-' hov. Pravi Francoz: eleganten v stilu, drzen v pikanteriji, ki pa nikdar ne prehaja v frivolnost. Do preciznosti izrablja tehnično vsako najmanjšo situvacijo, tako, da prihajajo dovtipi vedno na pravo mesto. Hene-quin-ove igre so povsodi, kjer-koli so jih igrali, dosezale vedno popoln vspeh. Tudi v Ljubljani je bilo vprizorjenih par njegovih komadov in sicer „Coralie <5č Comp.u, „Ana-tolov dvojnik", „Nely Rozier" ali „Njegova hišina", (ki so jo lanjsko sezono vprizorili tudi pri nas) in pa „Sladkosti rodbinskega življenjaveseloigra v treh dejanjih, ki jo bomo videli danes zvečer. Sladkosti rodbinskega življenja se začenjajo približno tako-le: Stari samec, lahkoživi baron de Terillac se je naveličal svojega lahkoživega življenja. Nekega dne ko se vrača ravno iz kluba,, dobi naenkrat putiko in v teh putičnih bolečinah se mu je rodila zdrava misel: spoznal je, da tako življenje, kakoršno je živel dosedaj, nima nobenega smisla; vstvariti si hoče mal topel kotiček, kjer bo užival sladko rodbinsko življenje. Tako-le je sklenil; a hipoma je zapazil, da je za ženitev že malo prestar; ali tudi to ga ne ovira dolgo, kajti spomni se na svojega nečaka, mladega zadolženega plemiča. Plačal je njegove dolgove, mu poiskal mlado dobro vzgojeno ženičico in jima lepo mehko postlal z vsem, — češ: „sedaj pa me bosta onadva lepo in z ljubeznijo negovala in tiho in v svetem miru bom užival sladkosti rodbinskega življenja — do smrti, dokler mi ne zatisneta očes k večnemu počitku"... Kako lepe in nedolžne sanje: „O blaženi mir rodbinskega življenja I Ti sladkost vseh sladkostiI Kar topil se bom v zadovoljstvu in slednjič ves blažen sladko zadremal v neskončno spanje"... To je bil njegov ideal; a žal, da pride vse ravno narobe. Mlada novoporočenca sta še na potovanju in imata priti v kratkem. Kar se odpro vrata in kovčeki in za- Josip, premikač v prosti luki, Slavec Vladi-slav, mehanik v Lloydovem arsenalu soglasno. Nadzorniki: Babič Josip, delavec v Lloydovem arsenalu, dr. Brnčić Fran, odvetnik, Ferluga Štefan, nadučitelj, dr. Gabršček Fran, odvetniški kandidat,4 dr. Gregorin Gustav odvetnik soglasno. Namestniki: Mahnrčič Ignac, volar v prosti luki, Rebec Ivan, težak c. kr. javnih skladišč soglasno. Pregledovalci račune v: Šorn Josip, zasebni uradnik, Turk Anton st., težak, Velušček Josip, zasebni uradnik soglasno. Razsodišče: Dr. Mandić Josip, odvet. kandidat, Mlado van Josip, težak, Može Peter, delovodja soglasno. Tovariša Pregarec in Jaklič sta izjavila, da ne sprejmeta volitev. Ker je tudi dr. Kisovec izjavil, da ne sprejme izvolitve, vstopijo namesto teh treh v odbor trije namestniki. S kratko zahvalo je nato dr. Mandić zaključil občni zbor, zatrjajoč, da bo NDO tudi nadalje vspešno delovala. Dnevne novice. Avstrijske srednje šole v številkah. Nemci imajo v Avstriji 222 srednjih šol, med temi 13 utrakvističnih zavodov. Čehi 100, od teh 1 utrakvističen zavod, Poljaki 75, Slovenci 7, od teh 6 slovensko-nemških, Italijani 12, od teh 1 utrakvi-stični zavod, Hrvati in Srbi 7 srednjih šol, Malorusi 9, od teh 2 nemŠko-maloruska, Romuni samo 3 utrakvistične zavode. Ena srednja šola v Avstriji odpade na 41.000 Nemcev, 58.000 Poljakov, 60.000 Čehov, 61.000 Italijanov, 77.000 Romunov, 102.000 Hrvatov in Srbov, 199.000 Slovencev in 375.000 Malorusov. — Res zanimiva statistika ! Bruseljski socijalisti proti nemškemu cesarju. Iz Bruselja: Glavni svet socialistične stranke Bruselja in okolice je sklenil, da priredi za časa bivanja nemškega cesarja v Bruselju protesten shod. Državno gospodarstvo Avstrije. Oe-ster. Volkztg. poroča, da letošnji proračun ne zaključi z deficitom, pač pa z malim prebitkom. Sklicanje državnega zbora. Kakor poročajo z Dunaja, namerava vlada sklicati državni zbor prve dni novembra. Dan še ni določen, vendar pa bo pred 10. novembrom. Predsedništvo ogrske delegacije. Iz Budimpešte: Ker grof Štefan Tisza ni hotel prevzeti predsedništva v ogrsko-hrvat-sko delegacijo, zavzame to mesto bivši minister Lang. Podpredsednik delegacije bo grof Avgust Zichy. Grof Štefan Tisza minister. Iz Budimpešte: V političnih krogih se širi vest, da postane grof Štefan Tisza minister za notranje stvari. Velika špansko posojilo. Iz Madrida poročajo, da predloži finančni minister parlamentu načrt glede 4 odstot. posojila v znesku 1 milijarde in pol pezet, ki se amortizirajo v 50 letih. S to svoto namerava vlada konvertirati več dolgov, z ostalo svoto pa dotirati vsa ministerstva, izlasti vojno ministerstvo, da nabavi topniški- materijal. Iz romunske narodnostne siranke na Ogrskem. Iz Kološvara javljajo: Izvrše-valni odbor romunske narodnostne stranke je imel te dni sejo, na kateri je dp. Maniu poročal o sedanjem političnem položaju. — Govornik se je tožil, da oblastnije tudi pod sedanjo Khuenovo vlado nemoteno^ nadaljujejo s preganjanji Romunov. Njihov politični položaj je prav tako težaven, kakor je bil prej. Na zvršetku seje je bil izvoljen odbor, ^.^jTffPnp^r^iO'^j'vr'Cifeiti''«^««' isi j USTREDNl BANKA ČESKYCH CDHDITC1 ry PODRUŽNICA v TK8TC Oru nI I LLLN :: piazza ml poiterssso 3. = Vloge na Snjižlce ^V/o Fitmum vloga 43/4°/o VADIJE a KAVCIJE - - - MENJALNICA- vitki se zavale v hišo z njimi seveda tudi mlada dvojica, navidezno vsa srečna, dasi-ravno se ne moreta videti na koncu očesa ; kajti na potovanju sta se sprla in si napovedala hud boj, boj v hiši barona Terillac, ki si želi miru... miru... miru in nič druzega. Mlada dvojica si skoči naenkrat v oči. Halo ! I! Krik, jok, stok, škripanje z zobmi! Vojna je tu, mir je pokopan! Ubogi baron, ki iščeš miru 1 Na to prirogovilijo še tašča, tast, stare baronove ljubice in vsi kričijo in robantijo, da se hiša podira. — In tako se pričnejo „sladkosti rodbinskega ž i v-Ijenjal«. Kako pa se še končajoj? Tega pa za zdaj ne smemo še povedati. Le zagotoviti moramo, da se bo občinstvo, ki obišče današnjo predstavo, zabavalo prav od srca. Leon Dragutinović. ki se bo bavil s poboljšanjem položaja Romunov. Ustanovitev velike turške banke. Iz Carigrada poročajo, da nameravajo domači kapitalisti ustanoviti z glavnico 550.000 turških funtov banko pod imenom „Banque turquie". Ta nova banka bo imela namen delati na to, da se Turčija osvobodi tujega gospodarskega varuštva. Časnikarska zbornica. Brnski Časnikarji so imeli zborovanje, na katerem so sklenili, naj se uvede akcija za ustanovitev časnikarske zbornice po vzorcu odvetniških zbornic. Dcmace ve&tL Pripravimo se za ljudsko štetje! — Se enkrat Vas poživljamo na današnji shod v „Narodnem domu". Se enkrat Vas opozarjamo, da borba naša za pravično ljudsko štetje nikakor ne izvira morda iz narodne vojevitosti, marveč pomenja borba za slovensko ekzistenco v Trstu tudi borbo za pravico domaćinstva, za pravico do življenja, do dela in zaslužka. V to resnico je označena vsa neizmerna važnost ljudskega Štetja za vsacega tržaškega Slovenca brez razlike stanu ali poklica. Zato vsi na shod kakor Slovenci in kakor ljudje, ki si kočejo izvojevati svoja človeška prava ! Ljudsko štetje. To štetje se v manje naprednih državah vrši bolj površno, v bolj naprednih pa kolikor možno natanjko. V naši državi je več narodnosti. Močneje skušajo izrabljati tudi čin ljudskega štetja, da bi oškodovale in prikrajšale šibkejše. Nemci in Lahi so mojstri na tem poslu. Nemci, ki so prikrojili v zakon za ljudsko štetje rubriko o občevalnem jeziku — kradejo stoin-stotisoče slovanskih duš ter tako prikazujejo državnim oblastvom in svetu, da je njih mnogo, da se oni pomnožujejo in da Slovani — izumirajo! Kakor Nemci, tako delajo tudi Lahi. Tudi tem je ta zakon dobro došel. Tisoče uslužbencev obojega spola vpisujejo za Lahe, dasi ti niti laški 'ne znajo! Popiso-valnih pol niti ne kažejo našim ljudem, da-si bi jih po zakonu morali izpolniti osebno vsi oni, ki so vešči pisavi. Leta 1890 je rekel (menda sedaj pokojni) borzni posredovalec Pick: Kuharico moram vpisati za Lahinjo, sobarico pa za Nemko. Ko mu je pisec teh vrstic rekel, da to ne sme biti, ker sta obe Slovenki, je imenovani odgovoril, da on noče imeti sitnosti, češ: prva govori z otroci laški, druga pa nemški! Na ta način sem seštel, da je bilo samo v dveh hišah vkradenih 17, reci: sedemnajst Slovenk! Meni samemu se je ponudil hišni upravitelj, da mi napiše dotično polo, češ, da je on bolj vešč temu poslu! Mož je mislil: poskusimo srečo! Umeje se, da se jaz nisem dal ujeti na sladko, a zvijačno ponudbo in tega se mora varovati sleherna družina. Lahom in Nemcem ne dajte, da vam popisujejo pole o ljudskem Štetju! Kjer niso mogli opraviti hišni gospodarji, upravitelji in njih podrepniki, je nastopil aparat magistra to vih „komisarjev". Toliko one, ki ne znajo pisati, kolikor tudi pismene ljudi so vabili na razne sekcije, kjer so jih skušali pregovoriti, naj podpišejo, ali podkrižajo nove popisovalne pole „in bianco", to je: čisto bele pole — ki so jih potem komisarji izpolnjevali kakor — so hoteli. Na ta način je ta civilizovani občinski aparat pokončal neštevilno pravilno izpolnjenih pol in napisal — druge! Tako postopanje je sicer po zakonu zabranjeno, ali kaj pomaga zakon, ko ga kršijo oni, ki bi ga morali braniti ?! Ako je že v zakonu predvidjeno tu navedeno postopanje raznih komisarjev, upam, da je tudi dovoljen vpogled v popisovalne pole potem, ko so bile te oddane državnim oblastvom. Priporočam našemu ljudstvu, naj se udeleži shoda o ljudskem štetju, ki bo danes dne 9. t. m. ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani „Narodnega doma". Tega shoda naj se udeleže tudi naše ženske in sploh : kedor le more! Osobito priporočam našim ženam, naj se energično oprimejo agitacije in naj poučujejo lastne eventuelno nezavedne može in sploh vse one, ki so manje zavedni. Odločne naj bodo, kakor so bile pred 10 leti one v hiši štev. 310 pri sv. M. M. zgornji, ki so pognale „komisarje" po stopnicah, ko so se prepričale, da jim hočejo falzificirati popisne pole! Da pa ne napravimo sami kake nepravilnosti in da se popolnoma poučimo o vseh predpisih o ljudskem štetju, da spoznamo svoje pravice in dolžnosti, pojdimo na shod, kjer nam govorniki razložijo vse podrobnosti o prevažnem ljudskem štetju. Dobro bi tudi bilo, ko bi politično društvo dalo natisniti izvleček zakona o ljudskem štetju, ter ga za nizko ceno prodajalo narodnim masam. Na vsak način se moramo najener-gičneje pripraviti na boj proti raznim sle-parstvom! Proti-„ komisar" Učenje slovanskih jezikov. Prve dni novembra se otverijo kurzi za slovanske jezike in sicer za slovenski, hrvatski, češki in ruski jeziki. Slovani Trsta in okolice imajo najlepšo priliko, da se priuče ali spopolne j v katerem koli teh jezikov; učne sile nam jamčijo vspeh, kajti učil bo pristen Slovenec, pravi Hrvat, češko rodom Čeh in rusko Rus. Nadejamo se lepega števila učencev. Saj zdaj v dolgih jesenskih in zimskih večerih se tako lahko lepo mirno sedi in uči. In mladina naša, ki je tako bistroumna in se tako lahko uči osobito jezikov, naj bi se ne oglasila, ko jej je prilika tako ugodna ? !! Komur je potrebna slovenščina, hrvaščina, čeŠčina, vpiši se v dotične kurze A kdor hoče občega slovanskega jezika, v katerem naj bi občeval z raznimi sinovi naše velike majke Slave, poprimi se ruskega ! Proč z nemščino, ki so se je Slo- I vani morali posluževati do zdaj, da so ob- [ čevali med seboj! Proč s to tujko, a na j njeno mesto stopi kakor občevalni ježih med : Slovani — ruščina ! Prav sedaj smo slišali, da so nekateri j naši ljudje tako dobro izhajali v Bolgariji j med neizrecno prijaznimi Bolgari s pozna- i njem ruskega jezika. Bolgar se jeumel se Slovencem potom ruščine in ne (kakor je to ; obično med Slovencem in Hrvatom ali Sr-j bom in Čehom) z nemščino. Malo dobre volje in marljivosti in v eni sezoni se nauči vsakdo lahko toliko ru-! ščine, da jo ume in da se daja umeti. Odbor ruskega kružka bi rad vse pripravil do novembra, ko bi se takoj pričel redni pouk, zato prosi vse one, ki se mislijo učiti, da se vpišejo čim prej. Vpiso-valne pole so na razpolago pri vratarici „Nar. doma* pri g. Bičkovi in pri čuvaju „Slov. Čitalnici". V kratkem bo občni zbor r. kružka, in tedaj bi odbor rad vedel gotovo število učencev, da ve, koliko oddelkov bo treba | in da bi na občnem zboru že javil ure in kraj pouka. Učnina bo 4 K mesečno. Razpis štipendija iz štipendijske ustanove „Ivan Marija Vatovec" za slovenske dijake tržaške gimnazije. Podpisani odbor podeljuje za šosko leto 1910/1911 iz gori imenovane ustanove in po določilih ustanovnega pisma dva štipendija v znesku po 200 K. Pravico do štipendija imajo pridni, nadarjeni in potrebni revni dijaki tržaške državne gimnazije, kateri so slovenske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj j na istem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu in, ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki rojeni v tržaški okolici. Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene z listinami, navedenimi j v sledečem odstavku ter poslane s pošto na podpisani odbor v roke društvenega tajnika g. Miroslava Pretnerja, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana št. 10 II. nadstropje. Prošnjam je priložiti: rojstni in krstni list, šolska spričevala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kakor reden dijak tega zavoda in da. obiskuje obligatni slovenski tečaj, in konečno * ubožni list*. Prošnje je vložiti nadalje do 6. novembra I. 1910. Na kasneje dospele prošnje se odbor ne sme ozirati. Odbor „Dijaškega podpornega društva v Trstu" Proti podraženju živil! — V nedeljo dne 9. oktobra 1910 vsi na Veliki protestni shod ki se vrši točno ob 4. uri popol. pri sv. Jakobu, na prostoru g. Ivana Preloga ob Istrski cesti. Poroča dr. Mandić, v imenu slovenskega ženstva pa g.a Grom. Slovenke, Slovenci iz mesta in okolice ! Ne opustite priti na ta shod, ki mu je namen, pridružiti naš glas k onemu ostalega prebivalstva v Avstriji, zahtevati takojšnjih odredeb proti velikim in malim izkoriščevalcem ljudstva! V slučaju slabega vremena (dežja) se protestni shod vrši v gledališčni dvorani „Narodnega doma" v Trstu. Odbor NDO. Popravek. — V predzadnji odstavek; včerajšnjega članka pod naslovom „Najnovejša nasilstva Gregorčič-Pajerjeve strahovlade" se je vrinila mala ali važna tiskovna pogreška. Stati bi moralo, da vsaka vlada, ki spoštuje zakone, bi razgnala tak shod. V včerajšnji članek pa je pred besedico „spoštuje" tiskarski škrat postavil besedico „ne4*, kar seveda zvrača smisel dotičnega stavka. (Dalje na X. strani).__ SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Catepina stev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah. SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. Arturo Modricky Prodajalnloa manufakt ornega b aga In drebnb pradnetov, Trst, uiioa Belvedere 32 Novi dohodi za pomladno Bezono, Perkal, zefir saJn, beli in barvnati batist, Perilo na meter dvojne širokosti kakor tudi za ijuhe 156[1(X). Izbera moških in ženskih Brajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Moder o I, noa-nl robot, maje, trliž. — Moški in otroški s'omniki, rokovice, nogovice in čipke, iz Dežniki iz bombaževine in svile. - Zavese blaga in čipk ter velika izbera drobnih predmetov. CENE JAKO ZMERNE. Dr. Fr&n Korsano || Specijalist za sffllitUne In kožne bolezni PB ima svoj ambulatorij || v Trst« v alte! Ssn itev, 9 (sad Jadranske ban i«) fxt!na is. ni, h. a % li j« k 5. it m mu, vam [)8i& VELIKA ZALOGA apnonega karbida v kosih, sodčekl od 100 kg . . .K 31-— „ 50 kg ... K 32.20 zrnati V/« mlm od «00 kg . . .K 33.— „ „ 50 kg ... K 34.20 Slsts teie, embalaža zastonj proti takojšnjemu plačilu ali povzetju, — „FRANKO ZALOGA TRST" PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro Stev. 9 Najboljšega češkega izvora CENE : GOSJEGA : : PERESA : : ZA POSTELJE. 1 kg rujavih dobrih sčeuarub 2 kg K 8-40, boljSih K 8-80, belih 4 K, belih s puhom K V10, 1 kg belih najtinejSih so-.aa-nih K 6-40 in K 8,1 klg samega K, bele fine 10 K. najfineji puh a pra 12 Pri naroćitvi S kg franko. Izgotovljeno postelje rude-čega, modrtga, belega ali rumenega goatonitnega Naukioga, 1 odeja 180 cm dolga in 120 cm Široka t 2 pod v zglavje m a po 80 cm dolgima in 60 Širokima, napolnjenima z novim, sivim zelo trpežoim, mehkim posteljitfm perjtm Kron 16. Poloperniee 20 K; pernice X4 K ; posamezne race 10 K, 12, 14 K in 16 K ; blazine 3 K. 3 K 50 in 4 K; pernico 800 cm dolge, 140 em Široke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 ia 21 K ; blazine SO cm dolge, 70 cm Široke 4 K 50, S K 20, 5 K 70 ; spodnje pernice b trdnega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm Široke, 12 K 80, J4 K 80. PoSilJa Be po povsetju od 12 tron dalje franko. — Premena dovoljena, za nepripravno denar nazaj. Natančni ceniki gratia in fra:.ko. iS. BENISCH t DescMz St. 765 Snm^Ta CticHy, puha rujav 6 K in Slovenc □ Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchla 33, IL nad. - Telefon 1708. □ | hočete se obleči ■ po ceni ? Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami „&LLA CITTA' Dl TRIESTE" trst ulica Giosne CarSocci št- 40 (prej teste) kjer dobita velik Izbor Oblek In ankenj za moftke, dečke ln otroke za nastopajočo sezono po sledečih cenah: Obleke Iz polu volne in Kamgarna za moške od K 15—52 Obleke „ „ „ „ dečke „ „ 10—30 Obleke „ „ za otroke .....„„ 4—16 Suknje, kožuhi z ovratnikom iz prave kožuhovine za defke, pelerine iz L jdna po cenab, da se nI bati nlkake konkurence. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - IzvrJoJe se delo tudi po marl. Velik izbor potrebnih predmetov za uelavee: hlače, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba solidna. ALLA CiTTA' DE TRIESTE Trst, ulica Siosae Carflnoci štev. 40 (prej Torrsate) xjtKxttx* Fratelli Rauber: Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) s=—= Zaloga ustrojenih kož. - Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščina z sedlarje. Na obroke! jakob Dubinsky Na obroke II. nad. i Trst, ul. deli' Olmo št. 1; IKT VELIKA IZBERA izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga ter moške in ženske suknje. Usodni posoli zo platim na obroke. Trst, ulica deli'Olmo št. 1, II. n. s Svoji k svojim! 1910-1911 Zima. Velikanski dohodi zadnjih novosti za moške in ženske obleke kakor tudi razne kožuhovine. Križmančič & Brešcak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu. ..... - . ... J/5/e infe raioke kakorhidi za boksa želodca. : Jbrajeia ssstanjiije oiračjo ar^iiafei^iufe I Knjižica. Otoka faranilevzastonj pnNESTLE j ' Dunaj I.Biber$rrasset1. * — PERILO — Ogromni izbor vaakovr. platna in fcotontne za namlz. Id post. opr&ro. N ® o u — * BAKOVRSTNO — žensko osebno perilo, kakor n. pr. srajce, spod, krila, sp. hlače itd. — VELIKA IZBERA — volne, žime, perja za pernice, sploh vse, kar spada za posteljno opravo. — >TOVI DOHODI — Blaga voln. za moške obleke, grajce ovratnike, zapestnice in :: kravate. VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezeain, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne bariune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATERO M PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni trakovi. j Svoji k svojim ! t, CROATIA ZAVAROVAL. DRUŽBA V ZAGREBU Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! Ustanovljena leta 1884 Centrala: I Glavna zastopstva Zagreb, Vogal Marovske in Preradovlčeve s Osjek, Reka, Sarajevo, Novisad in Spljet. ulice (v lastni hiši) | Podružnica: v Trstu, Corso štev. I. □E in ii Ta zadruga stoji pod okriljem in nadzorstvom občine slob. in kralj, glav. mesta Zagreba ter prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : 1) Na žiwljenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2) Zavarovanje dote. 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in to varen.) 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih šip. 4) Proti vsako vrst. nezgodam in zakonskim dolžnostim jamstva. 5) Proti tatvini z ulomom. 6) Proti povodnim škodam. Zadružno imetje y vseh delili znašalo je leta 1909: K 2,116,216*86 Od tega jamčevni zakladi..............K 1,000,000*00 Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,117,856*03 Izplačane škode...................K 3,923,163*48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjčneje informacije daje POđrUŽIlICD „CltJfltlS" TKtf COFSO St. 1, I. II. = ■= =r ic pFskthefon edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45*— naprej. Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 2 50 „ Dvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 * Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. ploSČ. — Katalogi gratis in franko „PATHEFOH", Trst, Corso št. 26 j iiKiaE^sa "Jl Xa obroke Uelika zaloga izdelanih oblek Velika izbira zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov kratkih ter dolgih kožuhov vseh kakovosti. - Specijaliteta v vez nji- Adolf Kostorls, ul. S. Glouann! 16,1. n. zraven „BUFFET AUTOMATICO". ca__ »3 tsi cr S 2Ž £ sj POZCR! Skladišče ni v prltll-j 6Jo, ampak v prvem nadstropju. POZOR I Skladišče nI v pritličju, ampak v prvem nadstropju. -i: Stara grška žganjarna v Trstu, Via Cav&na 5. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briaki tropino-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. SlaSčice in Oklic. Patent, divan-postelja Machnich [ Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki zključuje, da bi se ugnezdil mrčes. Čisti se lažje kakor postelja. Prospekti zastonj. E\r&nfuvel. na mesečne obroke. Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. C. MACHNICH, trst, ■"• ^m"1 10 3BDB3raSB ■HBBBaBK^ zapečenci. Grška mastici iz Andrej Antonopula. žija. — 8e priporoča Kupim prazne sode od olja in Caserma 11 (železarna). petroleja. Via 16X2 Slovenska žganjarna A. Zitko Trst, ulica Acquedotto 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo žganjarno, v kateri se prodaja pijača prve vrste in po zmerni ceni. Vse vrate likerjev, ruma, slivovca, konjaka. Domači brinjevec in tropinovec. POSEBffOST: razni zdravilni likerji. 1093 Mala soba Josip Tavčar prazna se odda v al. Belveder? 29, III. n, vrata 5. 1563 Trst, ulica Garpison št. 16. Pekarna in slaščičarna s podružnico v ulici Molin grande št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom. 677 Franjo Makovec I^M občinstvu svojo pekarno in Blad&čičarno, v kateri se dobi večkrat ca dan svež kruh in sladščlce. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dom. 869 Ivan Štrancer parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 923 •••• •••• Slovenke kupujte kolinsko ciKorjo X Edina slovenska kisla voda slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter povspešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana jc bila na mednarodni razstavi ▼ Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri 08KRBNIŠTVU Toletovr-ške slatine, pošta Ouštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim I Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov. gostilna naj ima le edino sloven. kislo vodo. Moro žganjarna Trst, uiica fabio Severo 17 _ vogal ulice Molingranda ■ Renomirana, in znana gostilna „Pri Fanl" v hiši štev. 394 v Idriji se vsled rodbinskih razmer odda z delikateso vred takoj v zakup. Zakupnik prevzame z obrtoma in sem spadajočim inventarjem tudi celo pred letom prezidano hišo — izvzemši treh_______ prostorov — v najem. Vsi prostori v | jfle^Sg *SSKKanmStUOg^Žl 1. in 11. nadstropju so na novo in naj-' " modernejše meblovani in se deloma v-porabljajo za prenočišča tujcev, deloma oddajo gospodom v najem. Zakupniku j Toči se dalmatinsko žganje, šlivovica, rum brinjovec, konjak in vsakov. zdravilni likerji. Za obilen obisk sa toplo priporoča Franjo Batagel. torej ni treba nikakoršne oprave, marveč le kavcijo v visočini enoletne zakupnine ter za obrt potrebni kapital. Natanjčnejše v pisarni podpisanega notarja v Idriji. ALOJZIJ PEGAN. Prodajalnica manufakturn. blaga Enrico de Franceschl Trst, ulica delle Poste št 10 vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bsabaževliie, trliža, fušta-nja, volnesega blaga, Izdelanega neškega In žeaakega perila In drobnih predmetev W po najzmernejših cenah. NOVO POGREBNO PODJETJE ! S£2S 2 bogato opremo za vsako- Corso 49 (Plaz2ft Gs lisni). Tel. 140 vrstni pogreb, in prodaj al- nico mrtvaSkib predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Vallka zalega voščenih sveč Prodaja »a debelo in drobno. u flT ilfTUmr* Širite EDINOST Tvrdka vatanovljena 1877. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulica MIoolo BEaohiavalli it. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. Naslov sa bnsojsvke: „Universum"—Trst I Telefona: urad: it 14-00. — Skladišče; 5t. 61. Prodajajo po zmarnih cenah : SS1^* M «■ vodo na transalsljo la na rsko. Cevi veat* «*ta za naosllava vode, plina In pare. Pipe, guarniclje In tehnični predmeti vsake vn^^^frl In kotil na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad J ' J zo izdelovanje In oskfflUenje vsakovrstna strojev za obrt ---OralU zastonj,--- kakouost, ceno m težo le treba paziti pri kujB^snju Ifl primerjav; mila. Mobrn« ng svefu ne česrže ~ mila v useh čobrih lastnosti, u ćistotf, izdatnosti, milebi in niafci ceni. BOICO & Comp., Trst — Via Farneto štev. 42 — TvIan« «imm • Parmežan, Emen-Mioga Sira« thaller Iz Švice, salam, špeh, mast, kokumarl, peveronf, razne Jestvlne v konservl, sardine v sodih Itd. Itd. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano gostilno „Pri Detelji" (Al Trifoglio) ali o Belvedere it. 7 kje toči naj z vi stneja Crna In bela dalmat. vina, istrski refešk, bela vipavska in vedno aveže piva. — Postreže tudi ob vsaki ari z mrzlimi in gorkim] jedili. postrežba točna. Gene zmerne. - Za obilen obisk se priporoča udani Anton Vidakovič. Pisma s potovanja i. Geneva, dne 3. 10. Bil sem namenjen, da odpotujem iz Trsta že ▼ soboto, 1. t. m. zvečer. Ker sem pa — po svoji stari navadi — zamudil br-zovlak, ki ima direktno zvezo preko Červi-njana, mi ni kazalo drugo, nego da sem počakal do nedelje zjutraj. Pa še nekaj druzega mi ni kazalo — namreč, da bi šel — spat, kar bi bilo sicer najbolje po vseh pravilih pameti. Imel sem zbirati med posteljo in pametjo in „Orgeljcami", ki so bile oni večer izredno polnoštevilno zbrane. In tu ni ravno težko uganiti, da sem se odločil za — „Orgeljce*. Mesto spanja se je torej vršilo „žajfanje" v smislu § 3. „Orgeljc-. Mesto ob pošteni uri sem legel v postelj ob 2. popolunoči, a ob 5. sem moral že zopet biti po koncu. Vendar mi ni žal izgubljene noči. CM D. je bila oni večer gotovo popolnoma zadovoljna z „Orgelj-cami*. Zato sem pa dobil zjutraj na postaji ■edeljsko „Edinost", ter videl, da je tiskarski škrat v uvodnem članku napravil iz hekatomb, katakombe. Prepričan sem, da je radi tega škratovega greha bila minulo nedeljo izrečena v Trstu marsikaka ironična opazka na račun stavcev in korektorjev „Edinosti" in jaz sem bil le vesel, ker sem tako daleč proč, da mi vsaj par tednov ne bo treba poslušati ironičnih opazk in ravno-takih smehljajev tržaških poklicanih in nepoklicanih — pikolovcev. Ko pa je že začetek mojega potovanja aačel z ovirami, ni čudo, da tudi potem ni šlo vse gladko. In res je imel dunajski brzovlak v nedeljo zjutraj toliko zamude, da je naš vlak zamudil v Mestri direktno zvezo z Milanom. Moral sem čakati v Mestri dve uri in, mesto ob treh popoludne, smo dospeli v Milan šele ob pol osmih zvečer. Čas čakanja v Mestri sem porabil v to, da sem se vozil s tramvajem v mesto m si je ogledal. Ker je bila nedelja, je bilo na glavnem trgu živahno življenje in vrvenje, kakor na kakem semnju. Razni kričači so pulili ljudstvu denar iz rok. Čudil sem se, da oblastnije dopuščajo kaj takega. V Italiji vlada pač popolna svoboda, ki gre tako daleč, da ljudska nevednost ni v ničemer zavarovana pred raznimi potujočimi šarlatani, ki ne žive od druzega, nego od sleparije. Ko sem zopet sel v vlak, je neki moj sopotnik pripovedoval svojemu sosedu, kako grozno zatirani so Italijani v Avstriji! On sam da je rojen Tržačan. Bil je dvajset let vojaški begunec. Ko je bila proglašena amnestija, je on še posebej vložil prošnjo, da bi se smel vrniti v Avstrijo, ker avstrijskim oblastnijam — kljubu amnestiji — ni zaupal toliko, da bi se vrnil v Avstrijo, ginjo, vendar so — po mnenju mojega in- j formatorja — gospodarske razmere v Italiji bolj ugodne, nego v Avstriji. Jaz pa se nikakor nisem prepričal o tem. Mož mi je potem začel hvaliti Italijo kakor najlepšo deželo na svetu. In v tem oziru je imel prav. Beneško-lombardska planota od Mestre do Milana je le en sam velikanski vrt. Pravi zemski raj. Tega mnenja sem bil, ko sem se vozil tod prvikrat, in tega mnenja sem ostal tudi še danes. Zato sem se pa tudi v polni meri pridružil himnam na lepoto Italije, ki jo je moj sopotnik — Tržačan-irredentist — opisoval v tako vznešenih besedah. In ko je mož par postaj pred Verono izstopil, sva se ločila kakor najbolja prijatelja. Niko Ni nič. Portfkl okraj In delo no prosvetnem polju o Knšteliru. (Dopis iz Istre). Poreški okraj je eden izmed najlepših okrajev naše ožje domovine Istre, Bogata polja, krasni vinogradi ter bogati gozdovi se razprostirajo vse do morja. Pred mnogimi leti se je pričel oster naroden boj v tem okraju. Kmetje so se dvignili in vsak se še spominja onega znamenitega dne, ko so hoteli navaliti na Poreč I Da imajo Hrvatje večino, se je pokazalo na prošlih volitvah za državni zbor. Začeli so torej zahtevati svoje pravice, ki bi jim morale biti v smislu prirodnih in državnih zakonov ne samo formalno dovoljene, ampak tudi dejanski podane. Najglavnejša zahteva so šole s hrvatskim učnim jezikom. Ali Italijani, naši narodni sovražniki, nam jih nočejo dati, ker vedo dobro, da šola razširja prosveto, a prosveta vodi do narodne zavesti in gospodarske emancipacije. Naši narodni borilci, pa naša prekoristna „Družba" skrbe za ta okraj. Še le 15 let je, odkar je začela se zidanjem šol, a sledi njenega blagotvornega delovanja je videti povsod, — največ pa v Ka-šteliru, ki se nahaja v majhni oddaljenosti od italijanske trdnjave: Poreča. V tej vasi se nahaja mnogo dijakov: akademikov, gimnazijalcev in učiteljiščnikov, ki delajo z vsemi mladimi močmi, da svoj narod duševno dvigajo. V KaŠteliru je bila večina stanev-nikcv „Italijanov", ali tudi ti „Italijani" so pozneje pričeli odpirati oči. Druge vasi se v tem okraju tudi budijo in probujeni Hrvatje so ponosni, da so zopet v naročju svoje matere Hrvatske in upamo, da bo okraj poreški v kratkem naš in da bomo vsaj v okolici svoji na svojem ! Akad. fer. društvo „Istra", spoznavši tamkajšnje razmere, ni pozabilo tega okraja, ampak je tudi tam začelo se svojo kulturno in prosvetno misijo. Ali na žalost je v Istri tudi takih elementov, ki jim ni na srcu širjenje prosvete, ampak strankarstvo, __# ^ ..radi katerega bi hoteli začeti medsebojni dokler nima izrecnega pismenega zagoto-iboj. Namesto boja zoper naše sovražnike, •i _ j _______1______—_T /v 1_: ------ ^ ♦M-nifir'A KI mHi vila, da se ga ne bo preganjalo. To zagotovilo je tudi dobil. Ko se je pa res povrnil v Avstrijo, so ga aretirali, vtaknili v ječo, držali tri mesece v preiskovalnem zaporu: obsodili da so ga potem radi begunstva v ki nam odrekajo vsako pravico, bi radi imeli ti „Slovenčevi" eksponenti tak boj, kakoršen je na Kranjskem. Da je to resnično, naj nam bo v dokaz ta žalostni primer. Akad. fer. društvo „Istra" je poizvedo- dvomesečno ječo in v odsluženje treh let valo, da-li bi bilo primerno v Kašteliru vojaščine. Konečno mu je bila kazen zni- i osnovati ljudsko knjižnico in če bi ta po-žana na teden dni zapora. Da naše oblast- voljno vršila svojo kulturno nalogo? Ker je nije marsikdaj napravljajo kako neverjetnost, to vemo, a v tem slučaju bržkone ne bo vse ravno tako, kakor je pripovedoval ta tržaški begunec; da je mož marveč bržkone nekaj zamolčal, na to kaže tudi način, kakor dobilo afirmativen odgovor z več strani, odločilo je, da na koncu meseca avgusta t. 1. ustanovi knjižnico, kakor je bilo tudi objavljeno v časopisih. No, akad. „krščanskemu" društvu „Dobrila" in njim, ki stoje je pripovedoval o slučaju Ferluge. Ta, —!za njim, ni bilo to po volji in začeli so Ferluga namreč — da je bil zato, ker je o borbo proti „Istri" kakor „brezverskemu" priliki volitve tržaškega župana razvil itali- društvu. Oni okrog „Dobrile" so ponudili jansko zastavo, 6 mesecev v preiskovalnem! okolo zadnjega julija svojo knjižnico „Hrv. zaporu. Porotniki, ki so ljudje in so sodilij Čitalnici" v Kašteliru, ki jej je Ivan Depolo, po vesti in ne po ukazu vlade — pa da so j učitelj, rojen Kaštelirec, predsednikom. In mladeniča oprostili. O bombah, o tajni j on se je dal zavesti na tanki led. „Citaona" družbi itd., ta mož ni vedel ničesar. Tu je bila pripravljena, da vsprejme obe knjiž-imamo malo primero, o načinu, po katerem i niči, od „Istre" in od „Dobrile", ali je jaje javnost v Italiji informirana o položaju vila „Istri" samo to, da dobi knjige še od avstrijskih Italijanov 1J Ta moj sopotnik je še pripovedoval, da ima v Trstu mater in sestro, da pa ne gre v Trst, ker bi ga gotovo takoj vtaknili v luknjo. enega|druŠtva, katerega pa namenoma m imenovala. Nič čudnega ne bi bilo, ako bi tako neumno taktiko imela „Čitaona", ki bi jo vodil kak priprosti kmet, ali čudimo se g. učitelju Depolu, ki je bil osebno priču- ■ t ___ I_______ _ 1____*x:_: .. D..K in društva »Istre*) pokažemo narodu v pravi' luči" je rekel neki akademik v Zagrebu, ali — pokazali so sami sebe v pravi luči. Sedaj se snuje v Kašteliru godbeno društvo 10 členov. To je premalo za Ka-štelir, ki ima do 1600 stan. Mala italijanska vas Labinci pa si je osnovala godbo 30 členov, a ima le. kakih 600 stan. Tamb. društvo „Zora" je propalo I Kje je vzrok vsemu temu ? Vzrok je v neslogi in tajnemu spletkarenju! Gospoda, delajte raje složno, ako hočete kaj doseči, drugače bo zlo. Se ono nam pada, kar smo že dosegli. Gremo od slabega na slabše! Hrvatskemu narodu v Kašteliru pa polagamo na srce, da dobro pretrese vse stvari in naj poišče zdravila, dokler je Še čas... Non quis, sed quid! Da je ta mož mene — kakor žurnali-'joč na konstituc. skupščini „Istre" v Puli in , ,----------videl kakšni se elementi zbirajo v enem in drugem društvu. — Neiskrenost, ki je igrala v Kašteliru veliko vlogo, je bila na dlani. Tamkajšnjim dijakom, ki so znani po svojem blagotvornem narodnem delovanju sta — močno zainteresiral, je samoobsebi umevno. Porabil sem zato prvo primerno priliko, da sem se spustil z njim v razgovor. Rekel mi je, da je Tržačan „puro sangue", „Triestino italiano". Na mojo pripombo, da sem tudi jaz Tržačan, ali .Triestino slavo", me je mož precej debelo1 ni bilo nič javljeno o otvorenju knjižnice pogledal. In prišlo je seveda takoj na raz- „Dobrile". To je bilo zavratno, nelojalno. fovor razmerje med Italijani in Jugoslovani, i Knjižnico „Dobrile" so otvorili dne 7. av-lovenci v Trstu da so prepotentni, a vlada gusta. V jutro je prišla četica srednješolskih da jih podpira.... Stara pesem, ki se jo je sivih sokolov, da „prosvetle" naš — mu-naučil bržkone na pamet iz „Indipendenta" hamedanski istrski narod. Ali povrniti so ali „Piccola" ! Rekel sem mu, da mi ume-;se morali — brez vspeha. Že ta nevspeh vemo Italijane popolnoma. Oni se ne mo- je moral to gospodo, ki jim je baje narod rejo ločiti od podedovanih tradicij. Na vsak (?!) toliko na srcu, poučiti, da so Kaštelirci moj argument je bil njegov odgovor:' proti njim. „Trieste e citt& italiana" ! — „A okolica?" j Prišel je 18. september. Odbor podruž- — „Okolica je slovenska." — „Kako pa'niče v Kašteliru je sklical glavno skupščino tolmačite potem dejstvo, da je uradni jezik 4 ure prej, nego se je imela obdržavati, a magistrata tudi s to slovensko okolico — moral bi to naznaniti 8 dni prej. Sedaj — italijanski?" — „Ker je bilo vedno tako!" po skupščini so odprli katoliki — kakor — „Dobro, vidite, mi Slovenci pa nočemo,! da so drugi mohamedani I! — knjižnico da bi ostalo vedno tako !" 1 »Dobrile" ob vidni nezadovoljnosti navzo- Prepričala sva se menda oba, da bi čega ljudstva. To so dejstva, ki nam govo-bilo vsako daljno prerekanje brezplodno, rijo, kam vodi postopanje, ki ni samo Zato sva začela razgovor o drugih stvareh, nekorektno, temveč tudi nepravično. »Tu se Govorila sva o gospodarskih razmerah v dela brezobzirno" je rekel neki bogoslovec. Italiji. Sicer je opažati tudi v Italiji dra- In resnično je! Tako delajo I „Mi vas (člene A. Tosoratti Via Malcanton št. 4 in Piazza Gianbattista Vico št. 2 Zaradi pretekle sezije prodajajo se po znižanih cenah sledeči predmeti: Perkal rel In barvan, od 40 vin. naprej. Panama, bel in v barvah, od 64 vin. naprej. Zefir angleški za srsjce po 64 vin. naprej. Zefir angleški za pospode po 44 vin. naprej. Vse v najboljših barvah. Dobi se tudi perilo in platno na izbero n PRVA PRIMORSKA TOVARNA :: DROŽ (KVASA) ki se je v tako kratkem čaBu ta*co dobro razširila s svojo točno in hitro postrežbo in s svojim najfinejšim blagom, pri katerim Be ni bati nobene konkurence, poSilja po vseh delih sveta. Trgovci in peki 1 Zahtevajte cenik, eventualno tudi vzorec, kateri se Vam pošlje brezplačno, J. J. SUBAN, TBST-VRDELA | fg- Spritzer wein m imenuje beto Štajersko vino, ki Je edino pripraroa plja«a a mineralnimi rodami in Bifonom. Prodajam tudi t buteljkah pristno vino Opollo i* Visa, Belo sladko ix Visa, Istrsko in teran Priporočam t»di svoj iabor desertnih in sdratllnih vin, res likerje, Jganje ln sirupe. Zaloga „Asti spumanti' po Kron 3 4. Sladki refoik po K S. Izborno tganje po K 8-40 butaljta - E. Jurcev, Acguedotto 9 Bor odpotuje iloga zadnjih novosti kovčekov, torb, torbic, i naj se preskrbi z vsem potrebnim v tm- novi trgovini D. ARNSTE1N „AlFAlpinista" TRST Via S. Sebastiano štev. 7. : BLUV1 CE3KY = športnih potrebščin itd. \XXX*C> xxxxxx * * xxixxxxxxxxxxxxxxacai MF Lastna de^alntoa. Angelini & Bernnrdon TRST, ulica San TTCcold 13 --■■■■■■■■- Uvoz In izvoz ^^ orožja •« streliva >Ta željo se poSljejo ceniki zastonj in poštnine prosto,_ iSXXXXXXXXXXXXX:«^IIXXX*XX*XXXXXXXX^I vau& za bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v ^ vseh slučajihf kadar se je treba po bolezni ojaČiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi' spričevali. Izborni okus. I^b 88F*8 T.zbornl okus Lekarna Serravallo - Trst 1 a. sbogar & ban avtoriz. delavnica mehanična in elektrot.čna Via Gaetano Donizetti štev. 5 - Trst Prevzema dela, uvedbe in poprave. Zdravniški aparati; stroji na par, motorji na plin in ben-cin, eesalke. priprave za kuhasje, motrcikli in bicikli, kakor tudi vsakovrstno delo mehanično elektična luč, motorji, žeijali, dvigalniki, hišni zvonci, telefoni, strelovodi, potrebščine za sve-tiljke kakor tudi vsakovrstno električno delo. Informacije zastonj. Cene jako nizke« Delniška glavnica: K 60,000.000.— Reservni in varnost-::: ni zaklad: K 16,000.000.— t Praei. Ustanovljena L 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Igla vi Krakovu Lvovu Moravski Ostra vi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Tabora Dunaja, Herreng. 12 Filijalta Zfonostenske banke (Obrtna banka) o Trstu 3« (Obrtno banko za Češko In Moravsko) Bančni prostori: VIA S. N1COLO štev. 30. dF% v Trstu TELEFON štev. 21-57. Menjalnica: VIA NUOVA Štev. 29 ** r. Izvršuje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na JI p| VLOŽNI KNJIŽICI P° |0 na tekočem računu po dogovoru. Kubo jje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daie PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. (Svpeptična aretičiea Stalda MARCO F. MARTINOLICH, Mali Lošinj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavijanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražilno, kakor drugi slični izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrastetiiji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. Marco F. Martinolich Zastopnik za Trst in Avstro-Ogrsko : Oia Boschelto 2 Simon« JUcoti Dia Boschetto 2 Vsi Slovenci v slovensko trgovino V. Dobauschek Trst J ulica Giosue Carducci II Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem, kakor tudi slavnemu občinstvu, da ima popolno zalogo najnov. jesensk. in zimskega blaga Bogata tzbira oblek za moške in dečke zimskih sukenj (Palto, Ulster, Raglau) površnikov, zimskih jopičev, jopičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine itd. Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogovice, ovratniki, zapestnice, kravate, čepice, dežniki itd. VELIKA IZBIRA pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture, modre, rujave in rumene za kovače, strojevodje in mehanike. Zgotovljajo se moške obleke po meri v lastni krojačnici. Postrežba točna in solidna in cene jako nizke. Priporoča se za blagohotno naklonjenost udani V. DOBAUSCHEK. : isnnzlo Potocnla: na fogain nlice Rilorgo in Becclerie. .. Izbera oblek .. za moške in otroke. Specilall'eta oblek Iz platna l.-t lana. Jopiči Alpagas črni in modri po modernih krojih. Najnovejše — — sukno za moške obleke.-- izdelovanje oblek po meri. Priporoča se slavnemu slov. občinstvu gostilna ,.AIIa Stella" Trst, trg Carlo Ooldoni štev. 7, ki ima na razpolago Spatensko in marino pivo kakor tudi onroznana vina istrsko, dalmatinsko in furlansko. Vedno dobro priprav IJena domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne. ------ j ■■ Antomo Spanghero - I wm~ DEKORATIVNI SLIKAR S Naslednik tvrdke DELALNICA: DOMENICO DELISE. Via Madennina 7 Telefon 160 Trst Telefon 160. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzane vsakovrstna stavbena dela in dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: imitaoije lesa In marmorja, Izložne table. Mirodilnlca flnton (Jrsich Sarriera vecchaa št. 14 ZALOGA barv, čopičev, povlak in mazil z« pddev izrezov za slikarje (stampov)t zamaškov in dišav. Peter Zettinig; trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega 2ardarmerijskega poveljstva TRST - ulica Giosue Carducci št. 40 Nizke cene. Delo solidno in trajno II Prevzemajo ae dela po meri fina in tudi priprosta. II Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje. IVAN KRŽE Trst - Piazza S. Giovannl št. 1 Tsktflftsi kuhinjskih in kletarskih potrebščin fcdlvljd 0d |ega jn pletenin, Škafov, brent, : čebrov in kad, BodČekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- PfJnnmoa svojo trgo-čih predmetov. — ■ lipUIUl/a yino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje empila, kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krogije, zemljeoo in stekleno posodo za vino. m FILIP IVANISEVIĆ zaloga dalmatinskega vina laskal pridelek ▼ Jeeenieak pri OmiAn v mlftal ValAlrlva «t. 17 (Taiafaa !*•*) r h*?*1 predaji na Mala ia veliko. — ItdaHi ariaara&a slav. aMiatlrm eroja roetilne tAIl*A4rle iltea Vrneva It. 11 ia „Al fraUlll AalaatL, mlise lateeeka IL S. v kalnih %o& sroia iiu 1 Pekarni in slaščičarni » BIAGIO MADON, TRST ■L 6hega št. 7 in vi Caserna št. 12 ata preskrbljeni a »ve im kruhom 4-kra ca dan, kakor tudi s slaščicami in sladkimi prepečen ci prve vrste. POSTREŽ BA NA DOM MIKUS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladčičarne na trga 8. Franeeseo 7 tudi PRODAJATjNICO SLANINE v katerej ee dobijo razni salami, 8lr, mast, praške in graške gnjati ter gorke dunajske in kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. W Točne ure prodaja ms Cmilio pler ! m ^Ol ia a^ja*arqjia j * dajalaiea mm r TRSTU vit Ptnttrf •«•, agei Nuova \ i VELIKA IZBERA j vorižic, zlatih In srebr« i nlh ur, kakor tudf stenskih ur vttk» vrsto < vnuini im niuiiii! US&. MM Jrjoo.- obrtna zadnisa u Jr^tu vi« S. Franeeseo d' Assisi 2, I. n. kjer Jo bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Poštne-hranllalčaf račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni član, in jih obrestuje n Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300 — Sprejama hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 ed vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži so po K 20 in po K 2 Nftdaljns pojasnila m dajejo t a rada med uradnimi mami, delavnikih od 9. do IS. do p. in od S. do 5. pop. ki so r bo TR&OYSKO-OBRTNA ZADRUGA iejistmaia zadruga x leomejenlm laiasiroci. V dobroznsni žganjarni FERDINAND PEČENKO v ulici Miramar štv. 1 dobijo se vedno pristne pijace I. vrste, kakor u. pis žganje, slivovec in brinjevec kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade. Salutin" SL&rfc Poskusite FIGOVO KAVO finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo mm Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena io ia obrtni razstavi v Trstu odlikovana , tovarna sodov avrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi 7a vino špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraSki« itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da aa ne ! bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam canifce. Česky hostinec v Terstu Bila Meridionale Češka gostilna v Trstu i Največjo zaloga odej, pregrinjal In preprog Pletena zagrlnjala od 2 K 80 naprej, lz tkanina od|2 K 40 naprej, postelj al pregrinjali z preprogo od 10 K naprej, Vltrages par od 1 K 80 naprej, postelj na preproga doVra kakovost po K 2-80; preproge za po tleh ozke od 60 vinarjev naprej; popolne garniture zagri-njal z enakimi preg-injali v vseh modernih barvah o i K 39 naprej. Tkanine za na pohištvo od 2 K naprej m. Creton s cvetlicami po 80 vinarjev m in več m. Volnene odejo po K 7 in več. Odeje pretite iz satina lastni izdelek po K 11. Tarlli za ilmnloe po K J.10 m in več. Volna za žimnice belkasta 2 K 40 kilogram, bela d alga po 2 K 70 kilogram ia več. Zime od 2 K naprej kilogram, Trava po 20—24 vinarjev kilogram. Perilo na meter za opravo nevest samo iz boljših tvrdk. Gotove rjuhe 150X-&0 po 3 K. obrobljene. Gotove rjuhe 150X250 iz čistega platna, Zaloga bombaževine in platna GIUSTO STRANSIAK via riuova št. 23, vogal S. Spiridione št. 6 Fran Abram Trst. ulica S Franeeseo 44. Rogaška kisel Jemplev Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. — ZASTOPNIK — * Usacko Križ - Pula WiESENREITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20. Prodajalnica usnja : £rstv ni. Jffoitno a Oenfp 7. ti'.oTa izbera telečjih barvanih kož, izborneg; kozjega usnja m francoske teletine kak.s tudi tu- in inozemske krznina ••o cenah, cia se ni bati konkurence Gotov, da me si. občinstvo počasti, bilježio; cdani AG0STIN0 di LIBERTi Maccari& Pross Trst, Via Malcanton štev. 9 za moške v velikem izboru po zelo ugodnih cenah. Na zahteva se dopećljejo okorel fratis hi frank«. Vhod po glavnih vratih Podpisani priporoča slavnemn občinstvu »toJo dobrozuano gostilno Tržaška posojilnica in hranilnica Fiazza della Caserma št. 2. — Telefoii 952. Ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in požaru, v kateri so 3HRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm vinoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor Btranke, ki same osebno shranijo Bvoje stvari, kojih ni treba prijaviti. SEES" Oddaja hranilne pusice ^Jf katere priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najvspešneji način navajajo Stediti svojo deco. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. 19 Al DUE RASPI" ulica de!I' sstituto št 2 kjer toči najbolje vipavsko in Črnu L-trako vino. Ivritna domač i kuhinja. Po^treAba točna. - Cene zmerne. Z a obilen obisk Vrftrir ge priporoča udani fM6H Al Ul Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) prevzel zastopništvo ve- } UkE SVIC RSKE URARNE ter zHmore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure —____ po iouamiš. cenah. Potrebščino za urarje se prodajo po najzmernfcjših cenah. HOTE! IALKM 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopeljl CENE ZMERNE. I. KOGL. HOTEL BALKAN ČEŠKI KESTAURAtfT ^m Al Telegrafo (via-a-vls glavne pošte) Via Squero Nuovo št. 17 Zoflilo 60 vinarjev, večerja 60—60 vinarjev. - Vsak dan sveže morske ribe zelo ceno. Pojasnila v vseh jeakih. Marčno pivo. Ne vBprejemlje se napitnin. Prava italijanska in nemška kuhinja. Čeh F. VONDRUŠKA, restavrater. !)KPEPUlJJUčrTFLUM -litim;,IU|,:|:,m; riliiriliituliiliilHinluliiiiMEini.in iiiiii-iini.in iii|i:t!i»n|H|.;|i!i»li;»imiin«iliilNliilNl.ilii»:ili'lH«i«i!|lili.|it|i«irtarca G. JESCH — TRST — ul. Mass. d' Azeg'lo 3 TELEFON 17-96 Podruž. v Izoli (Piazza del porto). Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je z današ-^ njim dnem otvoril v ulici delle Acque štev. 18, popolnoma na novo urejeno restavracijo „Pri zlatem jelenu" kjer se bodo točile sledeče pijače: pristni kraški teran Iz lastnih pridelkov ter vino: istrsko, furlansko, briško, vipavsko risling itd. po jako nizkih cenah. KUHINJA BO VEDNO PRESKRBLJENA Z NAJBOLJŠIMI GOR-KIMI ter MRZLIMI JEDILI.---Postrežba točna. Priporoča se AlltOIl Stai"C lastnik. I jfiatere, očetje in Deklice, ki si same služite !? Najbolja prilika, kar si jih da misliti sploh, da se pripravi doto v gotovini do višine 2000 Kr9n, nudi ^Miidcherhort\ Prvi občni humanitarni zavod za dote deklicam, ki so zmožne za ženitev, DUNAJ I., Singerstrasse 18, II. Presidij: predsednik VINKO grof TURM - VALSASSiNA, c. kr. komornik, ud gospodske zbornice. — Podpreds.: RUDOLF grof pl. MELS - C0LL0RE00, prior v sv. Martinu di Castrozza itd. — Vodstvo društva: ALFRED WINZER, vodja. Pojasnila daje: ERNEST ALIANC1C, Trst, V!a Moiln pkcolo 11. Zastopnik Alberto Tedeschi-, corso 2. PoMv4 r Vitkih AoMLh | Slovenci in Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglaSajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker fako bode znale dotitne tvrdite, da prinašajo oglasi, ki jih uvrSCajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrStale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : ferijalno listu „Edinost" :: Slavija uzaj. zauarou banka u Prasi Rezer. fondi K 48,812.797-—. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu ^ V. CEGHAR. ul. Caserma 1Z,1. ZOBNI AMBULATORIJ Ometno zobovje llttl Lltt konces. zobotehmk ulica Jfaova št. 13 L nadstropje od 9. do 12. in 2 do 5. Priznano nizke, stalne cene. Kupujte obleke samo v trgovini BOHINEC & COMP. Via delle Som 2 Trst Via S. £azzaro 17 (Vogal za cerkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj In kožuhov ZA GOSPODE in DE6KE. — NAJNOVEJŠE In NAJMODERNEJŠE v Jopicah, mantllah, Oblekah Itd. ZA DAME In DEKLICE. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Solidno In točno postrežbo. li Odhajanje in prihajanje Tlakov od 1. oktobra naprej. Oa«i a p r i h • d, ori roma odhod so narnanjeol p« aredujom eTTOpeJskei« dam. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marži o) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Unec—Praga—Draidane — Bero lin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 9.06 0 Herpelje—Pola. 9.12 M Le do Bnj (in medpostaje). 1.0» 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 345 M Koper—Bnje—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.10 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 820 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. $75 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec —Linec 1 Praga—Dunaj—Monakovo — Draidane — Berolin. 10.34 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-~ nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.4« 0 Gorica (in medpostaje). 5.3E 0 do Portoroae in medpostaj. Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona- kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.20 B Iz Gorice (Ajdovščine). 8.32 0 Iz Boj (in medpostaj). 8.52 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du- naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10.15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.15 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. ~2~i0 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice: — (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 3.35 0 Iz Pule,. Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj. 6.46 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. TJŠ2 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7^8 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-- naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. 1023 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 11.10 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.48 0 Iz Gorice in medpo&taj. iTio 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. 1030 0 Iz Portoroae in medpostaj. Mlekarska • zadruga ===== t Senožečah = odda z novim letom mleko v zakup. Aless. Giordani Specijalist sa zdravje nje karjib oče*, diplomiran r&aocelnlk Ambulat- Corso 23, j. Ozdravi takoj navadna jn zastarana kurja očesa ter jib izdere na najnavadnejši na Čin ::: brez vsake bolečine, Garantira ozdravljenje __ _ meso rastočih nohtov. Reže nohte vaace debelosti. Na zahtevo prida tudi na doa GOSZILNA H. D. 0. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. Prodajo se po zmernih Po na h z!ati 10 srebrni predmeti navi IsCVIđll In rabjsni, kup jeni na javni dražbi. — Projema 88 tudi v zameno srebrnu^.n Trst, Via Barr. vecchia 8, I. nad., levo. FRIDERIK SCHWARZ Trst, Via Valdirivo št 3, Trst Zastopnik : znanih ; mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■■■■ PM parni mlin Bćkćscsaba Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, C riško, Istro in Dalmacijo. i mlinov i rrst, Go- I acijo. A —dLI OPAZKE: Podčrtane Številke značijo popolodna 0 (oBebni vlak) B (brzovlak) M (meš ani vlak) Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazzi della Stazione) 5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormona) preko Nabrefcine. 6.26 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dnnaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan 8.2* 9.00 12.16 prez< Rim. O preko Kormina t Videm in dalje in O preko Tržiča ▼ Červinjaa. O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto O v Komin im Videm. 12.40 0 preko Čorriigana ▼ Benetke—Milan. I.4K O ▼ Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4 11 o v Kormin (»e zvezo v AjdovBSno) Tidem Milan itd. • •• O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.S5 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. •.M B preko Červinjana ▼ Benetke, Milan, Kim preko Kormina v Videm. B.M B t Kormin in Italijo. а.M B t Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpefito 5 li O ▼ Kormin (se zvezo v Červinjan). 11.M O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Kormila in mej postaj. 3.55 O de Nabrežine in mej postaj. Prihod v Trst. б.15 O z Dunaja, BudimpeSte. 6.80 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona 7.48 O iz Kormina in červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bndimpefite in Reke. H0.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. II.50 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2M O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.M O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.90 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 8.8» O z Dunaja, BudimpeSte, Reke, Zagreba. 7 07 O iz Italije preko Červinjana ia Nabrežine 7.4« O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 8.S5 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.M B z Dunaja in BudimpeSte. ll.O« • * Vidma preko Kormima in Bivia in , h. Italije preko Červinjana. OB N EDELJAH IN PRAZNIKIH: 10.35 O iz Nabrežine in mej postaj. 11.SO O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O osebni vlak; B — brzovlak. Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo odprli svojo lastno gostilno v Trstu, ulica San Marco štev. 12. Toči se istrsko vino prve vrste, kakor tudi Senožeško pivo ter Vermouth in Maršala. Mrzla jedila vedno na razpolago. Poatrežoa točna ia ceae zmerne. Priporočajo se za obilen obisk BRATJE LUBIČ. 4 Tiskarna z vso opravo, kakor tudi koncesijo ;: tudi za knjigoveznico :: se iz proste roke pod ugodnimi pogoji proda ali tudi v najem da. Ponudbe sprejemata gg. H. IIMEK v Brežicah in H. STflNCER v Krškem. Le resnim kompetentom so vse informacije na razpolago. Jabolka raznovrstna, fina, namizna in za most ina na prodaj IVAN KOVAČIČ KOZJAKE pošta Divača KOZ J ANE Razpošilja v vsaki množini. - Cene zmerne. T - ' * " * T \ TO . TU '(j< Varstvena znamka: „SIDRO". 9 li Liniment Cnpsici Co. nadomestek sa IIDRCP« INEIPILL« je ie staro skuSono domač« zdravilo, ki so že maogo let uporablja uspeino drgnenje proti trganja, reornatima ln amrellal. kvarila Zar*di manjvrednih pesae-11 V. manj aaj se pozi pri aakapu in jemlje le originalni stekleeioe v oavoj ik z varstveno znamko „SIBEO44 ia kao s :: Rfohter. Cona po 80 via., I 140 ii E3. Dobi se v mnogih lekarnak. Olav. valoga Joiof T&rik, lekaraah ▼ Budimpotti. K ZLATIM LEVI v Prof t Dr. KlcUarli lakoma EHzabethstraaae N«. > 0»ugL Brod 4k Ot -. TEST ___ Ulica Rosstei 26, vogal ulioe della Zenta opozarja slavno občinstvo, da je ca novo uredil SVOJE VELIKE SOBANE z modernim pihištvom vsakega štiia ki jo je nakupil pod takimi pogoji, da je zamore nudili svojim cenj. odjemalcem po oojalžjlh oenah. Katalogi na zahtevo zastonj. Sirite EDINOST SLOVANSKA KNJIBJMtNA M TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in »vetih slik, sliko za obhajilo ter rožnih vencev razne aodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-3C govežka aaročila. J07IP G0R6HJ6C Trst, al. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: :: ::: G O REV JE C - TRS®. TELEFOV 31-li. ::« Poštna naročila obavljaju se isti dan. Vajbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških potu: nr trebščin. Velika zaloga muzikalij. molitvenikov in časopisov i*V kratkem se odpre nova trgovuiaj STRUKEL & SEU - TRST S VU. lu Amtaato Mvv. It ■ Drabu arije I fra t« ia MtrtMčhn za |MtavaaK - VEUK 1ZS0R parila »vrata Ikav, ■ ^NAINI2IE CENE, zapaatnl«, ovratala, ara)a M. NAJNIŽJE CEN^£ P Ivan Miheučić & Co. M □I I m MEHANIČNA DELALNICA Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA INDU. STR1JALNA DELA V KOVINAH IN KOLARSKA BAKRENA DELA VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO. PRORAČUNI IN NAČRTL □1= rftift, TELEFON ŠTEV. 22-53» m m „Obrtn. društvo" v Bsrkovljah (NARODNI DOM) razpisuje službo gostilničarja Prošnje Je vložiti do 23. oktobra 1910 ns odbor gori omenjenega društva. VABILO na ustan. občni zbor „Zdrož. čevljarjev v Črstn in okolici" reg. zad. z omejenim Jamitvom ki se vrši v nedeljo, 9. vinotoka ob 2. url pop. v prostorih „Delavskega podpornega in bralnega društva", ulica Stadion 19, I. Dnevni red : 1) Poročilo pripravljalnega odbora. 2) Čitanje in odobrenje pravil. 3) Vpisovanje udov. 4) Volitev odbora. 5) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Pripra v J jalni o dbor. MANUEAK TURNA TRGOVINA # Ignac PerSmutter, Trst 2 Via Gatteri št, 7, I. Velik izbor izgotovljenih moških oblek, mannfaktar. in belega bla^a, preprog-, ^ zagrriirjal, garnitur, blagu za MO/KE in ^ ŽENSKE : OBLEKE $ Proti plačilu takoj in na obroke. ^ dete si v teh dneh radi razgretja in hitrega ohla-jenja utegne nakopati azgretia _ ^ ^____o ti lahko lahak katar. Ne zamudite v takem slučaju dati otroku ukusno od zdravnikov toplo priporočeno THIMOMEL SCIL/E ki pomiri kaSelj in zabrani oboljenje. Izdelovutelj in glavna zalega : B. FRAGNER-jeva Lekarna : c. kr. dvorni zalagatelj PRAGA 111., No. 203 Prosimo povprašajte svojega zdravaika. Steklenica 2 20 K. Po pošli franko. Ako se pošlje naprej 2 00. 3 steklenice K 7, ako se pošlje naprej, 10 stekl. S 20, ako se pošlje napr. Pazite aa laie preparata ia izde!ovate»]a, kakar tudt ZftUMKO VARSTVA. Zolofteu lekarnah. Sitnost in eneriljo mol in vztrajnost ima zdravi človek, svojstva, ki ao bolnemu nepoznani pojmi in van4ar Bi jih tudi t* lahko pridaki; ia jih U prav Mb. Mnagi bolattri n« rada, da imamo v galvanski trajai ale-kriciteti sredstvo, s kojim si splošno slabost • živoev, rsumatizem, glavobol, ne-n panje, brez-srčnost, nev-raljijo, nerednost v prebavi, pomanjkanja kni ia oetabalostl vsaka vrst« uspslao zdravi. Pepisali smo svojo zdravilska metodo v brošuri, ki jo dopošljemo vsakomur gratis in franko. Še nikdar se ni dajalo občinstvu v Avstriji tako poučne in dragocene knjige popolnoma zastonj. ELEKTRO - TERAP. ORDINACIJA — DUNAJ I. — Schwangasse 1, Mezz., oddel. 83 Coupon za brezplačno knjigo. Slavna 9. X. 1910 €lektro- terapevt, ordinacija Dunaj L, 8chwanga*ta I, nazz^ odd. U Proti m, pošljite rol knjigo: ,,Elne Ab-haadluno Obar modama Elekiro-Tharapia" brezplačno in poatnlne prosto. Iae__ Madov I i Za slovenski pouk na državni ljudski Soli v Trstu. Državni posl. dr. Rybaf je poslal včeraj v stvari pouka slovenščine na tukajšnji državni ljudski šoli naučnemu ministru sledečo brzojavko: Ekscelenca naučni minister, Dunaj. No-vozistemizirano mesto podučiteija za slovenski jezik na državni ljudski šoli v Trstu ni Še do danes zasedeno. Zatorej ni nika-kega pouka. Prosim, da se mesto takoj zasede. Dr. Rybaf. Imenovanja v poštni službi. Računska revidenta Hektor Huber in Narcis Michelich sta bila imenovana računskima svetnikoma ad personam. Na adreso gledališkega vodstva. — Minoli teden se je nekdo čisto upravičeno oglasil zaradi sestave repertoarja našega gledališča. Čisto prav je imel, ko je prosil, da bi se igralo v letošnji sezoni tudi proizvode iz naše slovanske literature. Danes se pa obračam z drugo prošnjo na vodstvo slov. giedališča. Naše gledališče ima mnogo oboževa-teljev ne samo v mestu, ampak tudi v okolici. Videl sem že večkrat mnogo, mnogo o oličanov, ki so prišli na naše predstave in reveži so morali ob 11. uri, po dovršeni predstavi, brcati domov „per pedes aposto-lorum", ker tramvaja več ni bilo. Parkrat so prišli, a potem so izostali, ker vsakdo ve, da taki nedobrovoljni izprehodi niso nič kaj prijetni potem, ko se je stoje poslušalo igro približno kake tri ure. ~ V takih razmerah pa se ohlaja gotovo vsaka ljubezen do gledališča. Predlagal bi si. vodstvu, da bi skušalo prirediti vsaj parkrat v tem mesecu predstavo že ob sedmih in tako ustreči želji mnogim okoličanom, ki bi se želeli tudi izobraziti. Vsako drugo nedeljo naj bi predstave začele že ob 7. uri in tako bi bilo ustreženo vsaj deloma enim in drugim. Opozarjam, da prirejajo gledališča v nemških mestih predstave že ob sedmih in še celo ob pol sedmih. — Poizkusimo ! Star obiskovalec in ljubitelj gledališča. Društvo „Ljudski oder" naznanja, da bo v petek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v „Delavskem domu", ulica Boschetto štv. 5, II. nadstr., Ivan Cankar predaval o predmetu: „Umetnost in ljudstvo". To predavanje je v letošnji sezoni prvo, pa je zaradi tega in zaradi važnosti predmeta pričakovati obile udeležbe od strani vseh prijateljev ljudske izobrazbe. „Sokol" v Barkovljah začne s svojo telovadbo jutri 10. t. m. Vadilo se bo v različnih oddelkih, da se more vsak udeleževati telovadbe. Opozarjamo o tej priliki barkovljanske stariŠe, da pošiljajo svojo deco k telovadbi, da se tam navadi deca na red, da se o svobodnih popoldnevih v sredo in soboto ne bo potikala po cestah, ampak da se pod vodstvom telovadnega učitelja vežba in uri, kar ji koristi na zdravju in duši. Sokolstvo se lepo razvija po naši tržaški okolici in ne bik) bi v čast nam Barkovljanom, ako bi tudi mi ne imeli pravega zanimanja za sokolske ideje, tako vzvišene in potrebne za naš boj proti našim nasprotnikom! V telovadnici si vadimo po dnevnem trudu svoje telo v družbi svojih rojakov ter si v družbi bistrimo duh, s katerim edino moremo premagati svoje neprijatelje. Danes v nedeljo ob 10. uri je sestanek Sokolov, da se dogovore glede telovadnih ur. Naraščaj bo telovadil v sredah in sobotah popoludne; vpisovanje se vrši do srede v prodajalnici g. Gorenjca, potem pa vedno pred telovadbo. Barkovljani, na noge ! Na zdar! Barkovljanski Sokol. Stari bankovci po 100 goldinarjev, ki so prišli iz prometa 6. oktobra 1902, in ki nosijo dajprn 1. maja 1880, se lahko Še do začetka tega meseca zamenjajo pri glavnih denarnih zavodih in podružnicah avstro-ogrske banke. Toaletno milo v prid družbi sv. C. in M. razprodajajo poleg že imenovanih Še sledeči: Kons. Zad. NDO ul. Bosco, Miramar in v Skednju, Ivan Gustinčič, Anton Machne, Anton Kobal, Vek. Stepančič pri sv. Jakobu, Ivan Ukmar Dotovlje, Anton Ravbar in Anton Makovec Komen. — Prve sveče v prid družbi so že prišle; za sedaj se jih dobiva pri Vek. Plesničarju ulica Giulia Št. 29, Kons. Zad. NDO, Gospodarska zadruga v Kopru. Loterijske številke, izžrebane dne 8. oktobra: Trst 12 44 4 32 38 Line 28 12 29 59 40 Koledar in vreme. — Danes: 21. nedelja po Binkoštih — Jutri: Frančišek Borgia sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -H 20. Cels.0 — Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Sprememljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Nase gledališče. O burki „Sladkosti rodbinskega življenja", ki jo bomo videli to nedeljo na našem odru, lahko trdimo, da je to fino delo, elegantne vsebine in krasne salonske opreme. Mnogo je burk, ki bi jih ne mogli tako imenovati, ker imajo največkrat zelo prisiljena in nelogična ter zverižena dejanja, a „Sladkosti rodbinskega življenjau se odlikujejo po lepih in dovršenih nastopih, po zanimivih in zabavnih dialogih, ki morajo vzbujati obilo smeha. Dobra burka tudi ne sme biti predolga. No, „Sladkosti rodbinskega življenjau trajajo v pravem življenju le malo časa, in v nedeljo jih bo ob 10. uri v našem gledališču tudi že konec. Vsak se prav lahko še posluži tramvaja. * * * Dramatičnemu društvu v Trstu so se zavezali plačati v svrho pokritja rednih potrebščin za sezono 1910—1911 sledeči gg.: Ante Bogdanović veletržec in Josip Skorkowsky podravnatelj „Jadranska banke po 50 K; dr. K. 25 K. jGoriimeno-f novano društvo izreka najprisrčnejšo za-j hvalo. _ Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. — Rigoletto — Lahkokrila staroitalijanska muza, v službi; ene najdramatič. oper, Rigoletto, je spajala sinoči gledališki zrak z hladnimi ve-terčki, ki so se sicer večkrat razvijali v mogočne orkane, a vendar le v toliko, kolikor jim dopušča značaj te igrajoče se glasbe. O delu samem spregovoriti, bi bilo pač nepotrebno; enotnemu dejanju manjka kakor pri vseh starih operah enotnost glasbe, morda dela le motiv usode izjemo. No predelana pa je tako, da doseže vedno svoj nameravani efekt. K izrednemu večeru so mnogo pripomogli dobri pevci, zlasti pevec Hans Saglia, Bonini, ki je kot Rigoletto žel zaslužene aplavze. Tenor je bil na mestu, krasnemu basu manjkajo izdatne nizke lege, sopran ima mehak obsežen glas, spremljan včasih z otroško barvo. Lep in močan je bil alt. Aplavza je bilo, kakor navadi, desetkrat preveč; morda jfe to znak, da tržaško občinstvo izgubljava na kriteriju. Kulminacija večera je bil kvartet v zadnjem dejanju. Hiša razprodana. — Danes ob 3. pop. Manon, zvečer drugič Rigoletto. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Sokolska telovadba za starejše brate se namerava uvesti pri „Sokolu" v Trstu, ako se oglasi zadostno Število telovadcev. Kdor se želi redno udeleževati te telovadbe naj se priglasi tekom tega tedna pri vratarici „Nar. doma". SLOVENSKI ČEVLJARJI, pridite vsi točno ob 2 uri pop. v Tržaško podporno in bralno društvo, uL Stadion 19, k ustanovnemu občnemu zboru, čevljarske zadruge. Opozarjamo, da se vrši občni zbor ob 2. in ne ob 3. uri, ker sicer nimamo prostora na razpolago. Torej točno ob 2. uri. Nar. del. organizacija. sklicuje danes, dne 9. oktobra L I. ob 4. uri popoludne gUMOVl podstavniki za pete so vendar najboljši! - J)ob6 se povsod. Brosch & Laurenele Manufakturna trgovina Vin Nuouo štev. 40 (vogal Uia S. Gfouonnl) Via Nuova štev. 40. 9 Za nastopajočo sezono so prišle velike množine volnenega blaga, fuštanja, piket - flansle, !aw— tennis od 40 vin. naprej. Volnene in prešite odeje, velika zaloga volnenih rut razne kakovosti in velikosti. Popolna izbera pletenic iz volne in bombeževine z* ženske in moške ter otroke. SPECIJALITETA perila in zaloga trliža od 1 K naprej. pri sv. Jakoba na planem. _Odbor N. D. O. Vesti iz Goriška Danes v goriški „Central" k „Legi-jonarjem". Opozarjamo Še enkrat na vpri-zoritev te narodne igre s petjem in z godbo, ki bo danes ob 4 uri in pol popoludne v največji goriški dvorani „Central"- Generalna vaja v četrtek je pokazala, da se nam bo nudil danes lep večer. Goriški Slovenci niso še videli na goriških odrih Govekar-jevih „Legijonarjev", zato je zanimanje za to uprizoritev tem veče. ftžzI nr Dobroznana trgovina Ber teli i Sbuelz Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je prevzela na svoj račun veliko prodajaln, manufakt. blaga EX GIUSEPPE CARIS. Ob tej priliki sti te dve bližnji prodajalnici preakrh'jenl z blagom v velikanokl množini. Posebni oddelki in zaloge perila, platna, trliža. blaga za pohifttvo, sukneno ln Čipkaste zavese, vse posteljne potrebfičine ter preproge za sobo ln hodnike Velikanska izbera blaga za ženske, Cefir, Panama, Perkal in vse drobnarije, po zelo nizkih cenah in brez vsake konkurence. Velika naročila vsakovrstnega blaga za nastopno sezono. Za mnogobrojen obisk se priporoča tvrdka BERTOL.I & SBUELZ. ^ M I I g fpj jl| Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST S. Lucia 5-18 # - §• £ ®1® * *s ANDREJ TUG - TRST j H Via S. Lucia 5-18 g gf > C o BOGATA IS LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ # 10 =< H o J DELO SOLIDNO ln tsakovrstnih siolle. CENE ZMERNE. # pi » es | Mi 3 CB 'i PODRUŽNICA Jupiter 1 Senzocljonalna novosti je moja sveča, ki sama zagori gori z enim okretom, gori 10 ur za 4 vin j", gori sigurno in lepo. gori brez pogibelji. > gori kakor 2 sveči. gori brez da se dimi. v gori brez da diši. štedi &0 o/co. • je brez konkurencije. j*, stane iz lepe polirane me-; davine K 2*40, isti najfin.£ niklovan K 280, sveča brez svečnika K 2. ista iz rn-meno polirane medi K 3*80. Vse te sveče s ci-lirdrom stanejo 50 atotink več. Jfajbolji ia najsignrneji „Užigalec" je noj ■ IJVil Samo ,Lnx- odgovarja vsem fl*"'^ » zahtevam. Na en pritisek gori v najvećem vetru, je absolutno S'garen. „Užiga-lec" en kom. K 1, 3 kom. K 4-50, 6 kom. K 8 50 JosipMuut, Dunaj Vlll|1 Jtodreasg. 1|€. -»— Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevem in Spljern Delniška glavnica K 5,000 000. Rezervni zaklad K 450.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoijnimi pogoji deuize in we vnte denarja - Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. i ZA JESENSKO IN ZIMSKO DOBO : došlo v veliki množini raznovrstno oblačilno blago za i enake In moške obleke vnajn. vzorcih in mod. barvah Nič ne stane ako pišete še danes po noye vzoroo sukca. volne, for-fitajna, flanele m druzega raznovrstnega manufakt. b!aga, katere vzorce razpošilja tvrdka : >3 m Hedžet & Koritnik Gorica, vogal Corso Verdi in Via Scuole 7 Tovarniška zaloga platna domačega in finega, k*kor tudi moškega in ženskega Trikot perila iii sieer: Srajce, maje, so. hlače, otročje obleke itd. Popolna oprema (bala) V za novice "V Lastni izdelek : žimnic, šušt In kovtrov Vesti iz Krmina. Povodom 80-letnice ie cesar povzdignil Krmin v mesto. Dotično poročilo je prejelo občinsko starešinstvo že 18 avgusta, a do danes še ni znano nič natančnejega. Slovenska šola družbe sv. Cirila in Metoda se je letos vsa prenovila in dobila napis : Narodna Šola. Kakor čujemo, je letos še več otrok vpisanih nego lani. Ako bodo vsi Slovenci v Krminu vršili svojo dolžnost, bo šola prav lepo napredovala. In tako bo prav. Letošnja vinska letina bo v okolici m Krminu še dovolj dobra. Vinske trgovce opozarjamo že danes, da pridejo sem po vino pravočasno, ker o splošni slabi vinski letini je vinska kupčija tu že živahna. Za vsakovrstne informacije naj se blagovole obrniti na Ivana Kalcita, gostilničarja v hotelu Meridionale, pri kolvdvoru v Krminu, kateri bo rade volje vsakemu na uslugo. — Tem potom opozarjamo tudi drugo občinstvo ki potuje skozi Krmin, da se poslužuje gostilne tega vrlega Slovenca, kjer bo po-strežen vsakdo izvrstno m|solidno. blovenci, svoji k svojim ! . Smrtna nesreča. V Podgon prezida-vajo tamošnjo tovarno celuloze, kjer je zaposlenih mnogo delavcev. V petek popoludne je med delom ponesrečil delavec Anton Gorjan, samec, star 60 let. Z visočine mu je padel na glavo težak tram ter mu zmečkal lobanjo. Gorjan je ostal mrtev na mestu. Nekega zidarja so odvedli v zapor, ker baje ni dovolj pazil in bi bil lahko preprečil nesrečo. Vesti ii Istra. Iz Gažona. — Podpisano društvo zahvaljuje najsrčneje tem potom vsa bratska društva, ki so nam priskočila na pomoč na naši prvi narodni veselici se svojo prisotnostjo in so koristila ne le naši narodni stvari na Gažonu ampak vsej najbližji okolici, Koperščini sploh. Hvala vam visokošolcem, ki ste dika slovanskega razumništva, kažipot Novoslo-vanstva ; kakor sploh vsem Tržačanom, ki ste nam izgled bratske vzajemnosti. Hvala sploh vsem daljnim in bližjim, ter vsakemu posamičniku, ki ste nas s svojo prisotnostjo gmotno in bratsko podpirali. Da se je naša veselica res impozantno zvršila, kaže že dejstvo, da se je inkasiralo okoli 400 K samo z veselico, ker ples nam je bil prepovedan. Vstopnino so preplačali sledeči gg.: prof. M. Mandić, drž. poslanec 5 K ; Josip Valentič dež. poslanec K 1-60, D. Lušin, trgovec 10 K, za kar bodi njemu posebna zahvala za podarjene deske ; Karol Šiško-vič trgovec 5 K ; društvo „Svoboda" iz Sv. Antona 5 K ; društvo „Samo" iz Bertokov K 2-10. Josip Piciga, župan v Dekanih K 2 —, A. Tul, nadučitelj iz Šmarij K 1*40, Gabrijela Mikeluž, učiteljica iz Šmarij K 140, društvo „Straža" iz Trušk 60 v. R. Slavik Koper 60 vin., F. Bordon Koper 60 vin., Josip Kocijančič Trst 60 vin., Franc Keršo-vani, občinski tajnik Marezige 40 v., iz Trsta prejeli: N. N. 1 K, N. N. 1 K, N. N. 40 vin. Končna in največja hvala tebi „Edinost" za podporo. Bog in narod vam poplačaj ta ! _ DAROVI — Ravnatelj pomožnih uradov na tuk. fin. ravnatelj, gospod Oskar Schrey daruje 10 kron v prid zgradbe slovenske šole pri Sv. Jakobu. Srčna hvala! RevoluclloTPortotolD. KOLIN 7. Dopisnik „Koln. Zeitung" je brzojavil: Prvo delo vlade bo, da vzpostavi splošni red. Nato bodo razpisane nove volitve v zbornico, da ista odobri novo ustavo in da nato voli predsednika. Predsednikom bo baje izvoljen sedanji minister za unanje stvari dr. Bernardis Machado. V Oportu in vseh provincijalnih mestih so z velikim veseljem vsprejeli vest o proglašenju republike. PARIZ 8. Kakor poročajo iz Lizbone „Echo de Pariš", izide danes odlok, s katerim bodo izgnane vse kongregacije. Jezuitski ; samostan Quelhas v mestnem delu Estrella je baje včeraj bombardiralo topništvo. Iz samostana so baje streljali s puškami, vsled česar so bile ubite tri osebe. LIZBONA 8. (Ag. Havas). Vlada je ukazala več častnikom, naj pridejo v Lizbono. Do danes ni opažati nikakega gibanja v prilog prejšnji vladi. Vlada si prizadeva, da prepreči izgred ljudstva in armad# Ni še znano, kedaj se sestane nova zbornica. PARIZ 8. Zveze z Lizbono so zopet vztopostavljene. Provizorična vlada je ukrenila potrebno glede odpošiljanja brzojavk na diplomatične agente. Francoski odposlanec v Lizboni je potrdil, da je bil neki francoski državljan, imenom Fraque, ki je bil na vizitacijskem potovanju pri Lazaristih, v noči od 6. na 7. t. m. ubit skupno z dvema portugalskima duhovnikoma. Provizorična vlada je izrazila radi umora na Fraque-ju svoje obžalovanje in je zagotovila, da si želi pridobiti zaupanje inozemskih vlad, izlasti francoske republike. LORENZO MARQUEZ 8. Republika je bila tukaj proglašena z velikim navdušenjem. LIZBONA 8. jutri bo priobčen dekret, glasom katerega bodo morale kongregacije zapustiti deželo tekom 24 ur. — Markiz Pombal je bil danes zjutraj aretiran, ker je obdolžen, da je imel v svojem stanovanju skrite redovnike in orožje. GIBRALTAR 8. Kraljica mati in kraljica-vdova ter vojvoda Oportski so se danes izkrcali. Kralj Manuel je vsprejel guvernerja na jahti. BOMBAY 8. „Reuterjev biro44 poroča, da je bila v Goa proglašena republika. RIM 8. Portugalski diplomatični poslovodja je danes priobčil ministru za unanje stvari proglašenje republike in sestavo nove vlade. Minister mu je izjavil, da mu ne more v hipu ničesar odgovoriti. LONDON 8. — Iz Lizbone poročajo: Rojalistična stranka je prenehala obstojati. Rojalistični listi ne izhajajo več. LONDON 8. „Reuterjev biro" poroča iz Lizbone od 7. t. m.: V mestu vlada mir. Povsod vihrajo republikanske zastave. Število žrtev še ni ugotovljeno, vendar ne utegne presegati 300. Po vseh ulicah je videti sprevod meščanov in revolucijonar-cev, ki jih občinstvo navdušeno pozdravlja. Goriški deželni zbor zaključen. GORICA 8. Vsled Najvišega ukaza je deželni zbor poknežene grofovine goriške in gradiščanske z današnjim dnem zaključen. Predsedstvo ogrske zbornice pri cesarju. BUDIMPEŠTA 8. Predsednik poslanske zbornice Albert Perczel in oba podpredsednika Ludovik Navay in Fran Kabos se podajo jutri popoludne na Dunaj. — V ponedeljek jih vsprejme cesar v avdi-ienci. Khuen-Hedervary pri cesarju. BUDIMPEŠTA 7. Ogr. biro poroča z Dunaja: Ministerski predsednik Khuen-He-dervary je bil danes ob 1 uri popoludne vsprejet od cesarja v privatni avdijenci. Ministerski predsednik je podrobno poročal o političnem položaju, o pogajanjih z avstrijskimi ministri in o stvari delegacij. Avdi-jenca je trajala eno uro. Otvoritev avstrijskih delegacij. DUNAJ 8. Otvoritvena seja avstrijskih delegacij se bo vršita v sredo dne 12. oktobra, ob 5. uri popoludne. •j* Pesnikinja Konopnicka. LVOV 8. — Danes zjutraj je v nekem tukajšnjem zdravilišču umrla poljska pesnikinja Marija Konopnicka. Kolera. CARIGRAD 8. V zadnjih 24 urah sta tukaj obolele na koleri dve osebi. RIM 8. V zadnjih 24 urah je v Napolju obolelo na koleri deset oseb, štiri so umrle. V napoljski pokrajini je obolelo 5 oseb, umrle so tri. Poset carjev v Potsdamu. FRIEDBERG 8. Od verodostojne strani poroča „Wolff. biro", da namerava car Nikolaj v prvi polovici novembra posetiti cesarja Viljema v Potsdamu. Finski deželni zbor razpuščen. HELSINGSFORS 8. Deželni zbor je razpuščen. — Nove volitve so razpisane za 2. januarija novega stila; novi deželni zbor se pa sestane dne 1. febru-arija 1911. Turčija. CARIGRAD 8. Listi poročajo o trdovratnih bojih med četami in Druži. Ti poslednji so imeli velikih izgub in so bežali v smeri proti puščavi. Čete so zasedle strate-gične točke in požgale nekoliko vasi. POZOR! Bw. IVAH • vis a vis Broketa • Sv. IVAN. Podpisani si usoja naznaniti, da je popolnoma na novo in v novih prostorih otvoril svoje pekarno za kruh, sladčič in drugo pecivo. Trikrat sveži kruh na dan. Postrežba točna In na dom. SVOJI K SVOJIM l Vdani LEOPOLD MUfllČ. Vsem cenjenim čitateljem najtopleje priporočamo znano tkalnico za platno in druge . tkanine Bratov Krajcar v Dobruški na ĆeŠkem. Predno kaj naročite, zahtevajte bogato kolekcijo vzorcev imenovane tvrdke, kojo dobite zastonj in franko. Vsakdo naj se prepriča s tem, da poskusi. Pri izvenredni tvoritvi raznih kls-lin, ki jih provzročajo razna hraniva, nastanejo večkrat motenja želodca, ki provzročajo mnogo bolečin. Za odstranitev teh je najbolji Dr. Rosa Balsam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvor. dobavatelja v Pragi. Dobi se v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. Naše cenjene čitatelje opozarjamo na današnji oglas dobro poznane tvrdke Josip Dohnal, Dunaj. Ista tvrdka se bavi s prodajo pravih švicarskih ur in amerikanske zlatnine; to je jedina slovanska tvrdka v tej stroki na Dunaju, zato jo toplo priporočamo. Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. S. Anasta-sio 10 - Tel. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. Kuhati ne znajo, to smo konstatirali vselej, ko so se postavile na mizo „Pekatete" ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuhar, knjigo pri tvrdki Prva kranjska tov. testenin v 11. Bistrici. Dr. Richterja Linimentum Capsici (Sidro-Pain Expeller) je postalo res narodovo zdravilo, ki se ima vedno pripravljeno v mnogih družinah že mnogo let. Pri bolečinah v hrbtu, v ledjah, v glavi, trganju, reumatizmu itd., se je drgnenje s sidro-Li-nimentom vedno kot sredstvo, ki ugasne bolečine sponeslo, tudi pri epidemičnih boleznih kot koleri in griži je bilo drgnenje spodnjega telesa vedno koristno. To izborno domaČe zdravilo, ki se je tudi pri influenci porablja za drgnenje z dobrim uspehom, se prodaja po 80 vin., K 1.40 in 2 K. Dobiva se skoro v vseh lekarnah. — Pri nakupu naj se izrecno zahteva „Richteijev sidro Liniment" (Sidro Pain-Ex-peller) in pazi na znamko „sidro" na ime „Richter" in jemlje le originalne steklenice. Ill^nlninm da sem odprl gostilno v ulici ndžrUMIJdlll gan Marco 21. Točim vsakovrstna vina in budjeviško pivo. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Za cenjeni obisk Be priporoča V i k t o r K o 5 i č. 1667 MIqH upitali z dežele se želi seznaniti z mldU UbllClJ inteligentno goapodično v svr-ho ženitve. Ponudbe, Če je mogoče s Bliko na Inse-ratni oddelek Edincsti pod „Vztrajnost*. 16 64 Hi HALI 0GLBJ1EE MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede m računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku. V/ntnonlD in delavce za veliko zemljifiče, ki vrtnarju nogi lepe dohodke, v bližin? mesta, se i5Če. Naelov pove Edinost._1676 VCI#nrl#lii tudi 80ri> išče m]ad urad" OKUrKIJI nik mirno večjo sobo z razgledom na morje. Ponudbe pod 1674 na Inser. oddel. Edinosti. _1674 Milo stanovanja se oddajo v najem v Rojanu mala 16 Kron mesečno. Več ae izve ulica Geppa 16, žganjarna._1677 1 udska kavarna v sredini me-UODrOZnalla R"ta s čistim dohodkom 400 K mesečno, se takoj proda, polovico takoj in ostalo po dogovoru. Fernetich, Kavsrna „Olimpo" - Trst Via Tintore. 1675 KAPITALIST 1675 de 1 Šivalni ctrnii SiDger» kupljeni na javni OI Valili OirUJI dražbi. Cene prilične, 3 modemi ?a vsskovrstno delo. tudi za vežnjo Kron 100, 3 za domačo rabo Kron 62. Garancija treh let. 8,ta Caterina 9, zaloga na dvorišču. 1610 >■ im w nii_"ggggr-fflM — Vinski trgovci in krčmarji Pozor! Kadar kupujete vino, grozdje ali tropinsko žganje se priporočam, da se obrnite na-me. Obrnite se osebno ali pismeno. Imam pristna naravna vina, ki so bila na razstavi v Parizu odlikovana z zla* o krono, zlato medaljo in križcem ter Častno diplomo Na razpolago je več pohvalnih pisem v mojej pisarni. Vrhu tega dam onemu, ki bi bil v Btanu dokazati, da vina v mojej kleti niso n ravna in pris'.na. iooo kron. — Zaloga vina v Poreču, ulica Grande št, 320 Istra). — Se priporoča udani Martin Srebot. Restauracija FINDIN6 Trsti Via Cologna II I Vsako nedeljo in praznik v Trstu aH na de-— žali, se liče za razširiti delokrog dobro ftdofiega in o bat o-je če ga industrij alaega podjetja. Delo sigurno. Ponudbe „Kapitalist*1 pofttno ležeče, glavna pošta, Trst. — Proti potrdilu. 1680 Kininaliclia in sicilijauske testenine, riž iz nUapClJdKc Bolognje najfineje. o je. Sicilijanska prodajalna Farneto 3. 1618 V4rnnuini dobro izvežbana mladenka, i5če irgovmi Službe v kaki prodajalni z jest-vinami ah mešanim blagom. Učno spričevalo je na razpolago. Ponudbe raj Be pošiljajo pod R. Žica, poste restante, Sežana 1606 DJ»«i>nXn .a mesnica TOMAŽA ZAD-I riporoua Sc NIKA, Trst, trg sv. Ivana 6t. 6. Prodaja se goveje meso, telečje, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 |n0;N C4nlfn mizarski mojster, Trst, ulica J dol p OIUITa Belvedere 6t. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Vstop 40 stotink, po 8. uri 20 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. M. German cvetličar, Trst, Via Ponteros*«) 3 VSE VR8TE semen, čebulo, sadik, cvetlic kakor tadl gnoji]. "I Mlada babica % detel«, katera je ie eno leto praktlolrala IMe aluftbe pri kaki stari babiol v Trstu kot pomagalka. Pismene ponudbe s pogoji pod „KLADA BABICA" na Znseratnl odde-lek Edinosti._1417 Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški mizar, isvrSnje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v Stanovanjih, pisarnah itd. Gene zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. 755 Rn^nnHio &08**' gospodične! Kdor od Vas UUdpuUJC se želi seznaniti v svrho poročitve naj se obrne do tajne posredovalke poročencev. — Pisati je: pravi naslov, starost, stan, vrednost ali doto, zmožnost Jezikov, ako je mogoče tudi sliko. Naslov: A. M., Poste restante, Stadion. 1541 Qflll2t velika, lepa meblovana, se odda pri slo-OUUa venski družini v bližini južnega kolodvora. Via Paulisna St. 6, vrata 7._ 1959 Sokolska obleka (srednja velikost) potr polnoma nova, s e takoj proda. Naslov v Go enjčevi knjigami v Barko vlj ah. 2000 Nad vsakim dvomom je sigurno delovanje zdravniško priporočenega COUTRHEUMAN (Beaafni znak za menbolo aalloyalran exkrakt kaatanjev) izvleček pri trganju, ravmatizmu, nevralgiji — — in bolečinah radi zmrzline — — ki nepričakovano gotovo učinkuje na po širjenje in odpravo bolečin, na izplabnjenjt oteklin tn vpostavo gibčnosti, na odpravo neprijetnega občutka, ako se ž njim drgne, mazira alt obklada 1 oevka 1 krono Izdeluje se in glavna zaloga .. B. Fragnerjeva lekarna .. c. k. dvorni zalagatelj Praga III., No. 203. Praga III., Na. 203. Pri naprej posl. znesku K 1*50 z 1 cevkof Pri „ „ n 5*— b 5 cevk Pri „ „ , „ 9 — s 10 cevk | 2« Pa2lte aa Ime preparata In izdelovafelja. ZALOGE PO LEKARNAH. Zagrebški^ jCf=f oaooo00O0OQ00«t»0QO00CG ft O ttCVSnUSKO Zn4E0jP prfporočujemo pridafek kot priznao pridafek # 'žaJtavoJ Veliki kinematograf „BELOEDERE" 2SS TRST - ulica Belvedere štev. IO - TRST Nedelja 9., Pondeljek IO. in Torek 11. oktobra: 1) JETNIK ŠTEV. 796 (Dramatična novost 2) NEV0ŠLJIV0ST in NEČISTOST 3. in 4. glavni greh. Moral, slika fz Biblije 3) SE SMEJE, komična šala. V sredo VELIKI KONIČEN VEČER posveten materam In otrokom. / Zdravje, življ.silo in mot se pridobi z uporabo Francoskega žganja DIANA" oživi oslabljene mišice, omladi kožo, ... ohladi g3avof disinficira usta ... CENE: I mala steklenica Kron I srednja ■ stekl. Kron i so I velika • steklen. Kron 2 40 Zamašek vsake : steklenice A nosi vžgano to-le znamko. Prodaja se v vseh trgovinah na drobno. Kjer bi se na dobilo, naj se obrne na Dr.J.Čermak zobozdravnik ... XRST - ulic i della Gaaerma it 13, XXt u. Mlekarna Laak, piooolo 1. Podpisana naznanja slav. občinstvu, da je preuzela na svoje ime cobroznanu mlekarnu Laak Prodaje se Bvaki dan sveže mleko iz grspodarsue uprave LAAK. Razna maslaca, najboljši kruh iz Graca, zdravstveni kruh in vsakovrstne sladčice svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina I. vrste. Specialitet kiselo m leko, bolgarsko Jonknrt in Kefir. Priporoča se Joeefina Salomon. ! -i- Siulioletiiinii TRST, ulica Giosue Carducci štev 33 - s TELEFON Stev. 813 ;: j. rurgično orodje, ortopedlčnJ Aparati, M^derel, umetne roke ir. noyo, bergle, -lini pasi, elastični pasi in nogo vi ee, eleitroterapevtiene priprave, aparati za ■MMMBHSBBai inhalacijo. mmtmvmim BEL^SIŠĆE ootrebioin za klnrflona zdrav- ' ljenja. »ot*ob«6in« is ln nenradlnefk Hočete II imeti dobro in točno uro? Naročite si mojo lula rem nnker ura z dva jakima oklepoma s pravim Svičarskim točno idočeni strojem s 6 kameni. Prava srebrna ura za gospode in gospe K 9"—. Posebno gravirana celiena ura s pozlačenim, posrebrnim ali šarenim kazalnikom K 7*50. Prava srebrnu ura- za gospode, dime ali dečke s 6 kamni s točno idoČim strojem K 8-50. Prekrasna 8 dni idoča celiena ura z preciznim strojem 5 K 18. Novoj Amerikanska zlata dvostruki panter verižica >s priveskom ščit sv. Gregoija s 3 letnim pismenim jamstvcm da ne menja barve K 2 50, Isti s 5 let. jan stvem K 5'50. Isti s 10 let. jamstvom K 8'30. Vse meje ure so prve ivi-carske tvornice pri meni točno repa-jrirane i regulirane pa dajem u »va-ke-m pogledu popolno jamstvene inoje ^verižico so amerikansko zlato i jaz "ne obvezujem vsako verižico premeni ^svojo naravno barvo brezplačno pre-rmeniti ali vrniti denar. Zantevajts moje božično cenika zastonj i franko. Pošilja se sama proti povzetju. Josip Dohnal, Dunaj VII/1 Andreasgasse. UMETNI ZOBJE Plombiranj d aobov izdiranja zobov brez _ fl ■ ■ 1 -freitraBii«* u uu. luu^a. v-ououa uit* i. p i eiiiiii Lui stro- H ' j0m 5 let garaI?cije K Ista iz čistega siebra V UUSUUbbIv i K 18. Novost! Žepna?ura zajedno budilika K 17. V. Tuscher koncesij, zobni tehniS 1 5 Podpisani si usoja naznaniti slav. občinstvu, da j s prevzel na svoje ime Kopališče ,Oesterreicherk v ulici Lazzaretto vee. 52 uhod tudi iz zagate 8. Eufemia štev. 1 nadaljevanje ulice SS Martiri ter da bo skuSal pripraviti vse potrebne izboljšave da uatreže s av. občinstvu. Kopališče je odprto vaak dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —'90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim P. Lantschner. Udani Dlana - Franzbranntooeln Productlon Gesell-achaft m. b. H. :: Trgovino Jakob Bambič v trstu ulioa Giuiia štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga ^sakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JA.K0B BA1IBIU na Dunaju I., fiohenstaufengasse 1 h. Bogomil Fino Kril urar t Sežani ima svojo noro prodo-ur lolnlco TA i v v TRSTU, ulica Viacen. Belllnl 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic »o tov cenah. Hermangild Trocca Barricra veechin štev. 8 ima veliko zalogo ourtvaških predmetov VENCI Avtorizovana dunajska šola. h — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila RJiR flOVflK - TtlST ATJSTRO-AMERIČANA == brza zveza, z Ameriko. = ulioa Ban Lazzarolfi, m. jj J. KRASA & Go. I ............ a a Prva praSka reklamna in opravna tvornica v Pragi Bogato tovarniško skladišče reklamnih vrvic za vezanje paketov. — GLAVNO ZASTOPSTVO S SKLADIŠČEM I 0 ,0 to od porcelan« in biserov vezanik s medeno Žico, od umetnih cvetic s trat kovi in napisi. Slike ia prcdaatttifc ploStah za sptaaikt Najnižja kanknranftna oama. V-gT—llUi.*'*!«n .........r ■ 1f|r u jj H UGO iiETA, Trst tr£Scorcola4 H || Telefon «tv. 11-79. || Nova prodajalna zlatarja - nrarja ynessandro Čamaro, £rst Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih. Verižice, priveski, apestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure Itd. itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstn rezbarij e. Cene zmerne. Cene zmerne. TRST—NEW-YORK „ Laura" 22. oktobra 1910. Potne cene: m. razred K 200; n. razr. od K 300 naprej ; I. razr. od K 350 naprej. Trst— Buenos-Ayres „Sofia Hohenberg" 20. oktobra iz Trsta v Bueno9-Ayrea, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palmas, Santoa, Monte-— video in Rio de Janeiro. — Potne cene: m. razr. K 200; H. razr. od K 525 naprej; I. razr. od K 675 naprej. V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana in prenočišče v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in HI. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadiac in Lax Palmas obrniti se je na „Urad za potnike t Trata", ulica Molin piooolo it. 2, za tovor in blago pa pri O. TABABOCHIA & C.o, Trat, ulioa Ponterosso lt. 3, Z. nad. —B—Ma^B—BMaiKMlI'i i T'i Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. avv onaMn K. CVEHKEI Trst Oorso & Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina, ■■■■^■■■■■■b Narodna trgovina Filijalka v Opatiji Via della Catta di Risparmio ii 5 (lastno poslopje). FiHjalka v Opatiji S KUPUJE IN PRODAJA VREt>nOSTJ*E PAPIRJE OftiaGACIJH, ZASTAVNA PISMA. | roitfORITKTK. MLHICI. SREČP^E i. t. d. i. t. d.) ---VALtUTE m DEVIZE____ PREDUJlfl NA VMMMHIB PAJTBJE Df BLAGA _LEŽETE V JAVIM SKLAMŽCIH. ISKOMPT MENIC IN INI1S0. BORZNA NABOflLA o<» SAFE - DEPOSITS oo PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE, — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - — * n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SKt OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA/ STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---- /o Uradne ure: O.—12.. 2-80—5-30. — Brzoiavl: „JADRANSKA" — Trat — Telefon: 1403 in 1793