PLAŠILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVIIIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA
CELJE, PETEK, DNE 17. JUNIJA 1955
LETO VIII. — ŠT. 24 — CENA 10 DIN
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured-
ništvo: Celje, Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 —
Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek.
rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna
naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125
dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina
plačana v fcotovini — Rokopisov ne vračamo
Partizanskega mitinga na Dobrovijah se
iiomo ude ežili v čim večjem številu
Slavnost, ki bo 10. jiilija na Dobrov-
Ijah ni izrazito lokabii praznik, ki naj
bi zajel zgolj udeležbo delovnih ljudi
tamošnjega okoliša. Pomen Dobrovelj
med narodnoosvobodilno borbo ^je ve-
lik za ves razvoj partizanskega gibanja
celjskega okraja, pravtako vse Štajer-
ske in dela Gorenjske. Na Dobrovljah
so se gibale prve partizanske enote
Savinjske doline, črn:h revirjev in dru-
gih krajev. Dobrovi je so bile zatočišče
Celjske, Savinjske in Revirske čete. Od
tu so partizanske enote napadale nem-
ške postojanke in širile plamen narod-
noosvobodilne borbe med ljudstvo. Do-
brovlje so pravzaprav najstarejše osvo-
bojeno ozemlje na Štajerskem, saj tega
pogorja Nemci nikoli niso mogli imeti
za osvojenega.
Zaradi te pomembnosti bo predstoječe
slavje na Dobrovljah širšega obsega in
bo ena največjih prireditev partizan-
skega značaja v našem okraju. Da bo
ta prireditev res tako pomembna, pri-
pominjamo, da je za organizacijo tega
mitinga priskočil pripravljalnemu od-
boru na pomoč ves OO ZB Celje, prav-
tako tudi OO SZDL. Na tej proslavi se
bodo srečali vsi stari borci tega terena,
udeleženci pa bodo v svoji sredini
lahko pozdravili vrsto vidrdh politič-
nih osebnosti.
Zaradi teh okodnosti organizacija pro-
slave na Dobrovljah ni samo stvar
ožjega pripravljalnega odbora, marveč
je to naloga vseh političnih organizacij
v našem okraju. Vse organizacije bi že
zdaj morale voditi agitacijo za ude-
ležil na tem mitingu, na vsak način
pa odložiti vsako drugo proslavo, ki bi
sovpadla na ta datum.
Ožji pripravljalni odbor je te dni se-
stavil širši tehnični odbor, ki bo skrbel
za ves tehnični potek mitinga. Ta odbor
bo poskrbel za okrasitev vseh dohodnih
cest lin okoliša Dobrovelj. Poskrbel bo
za registracijo vozU. ki bodo pripeljala
udeležence iz vseh krajev našega ter
ostalih okrajev. V ta odbor so bili iz-
voljeni člani pripravljalnega odbora
Marolt, Kovačič in Kolar, za posamezne
kraje in občine pa tovariši: Kovač Ivan
za komuno Žalec, tov. Marcjan za Pre-
bold, tov. Pevec za Zabukovco, tov.
Soštar za Vransko, tov. Podvratnik za
šoštanjsko komuno, tov. Senica za
Gornjo Savinjsko dolino, tov. Cujnik za
Tabor.
Organizacije ZB v našem okraju naj
bi prevzele skrb za čim večjo udeležbo.
Organizacije ZB naj bi se povezale z
ostalimi množičnimi organdzacijami,
hkrati pa tudi s podjetji, ki naj bi za
to priliko priskočila na pvomoč s pre-
vozom udeležencev. Ce smo se za pro-
slavo na Ostrožnem pripravljali nekaj
mesecev, potem je sedanji čas do 10. ju-
lija izredno kratek in bo zahteval od
organizacij precej organizacijske spo-
sobnosti. Vsekakor pa je še vedno do-
volj časa, da bo na dobroveljstkem
partizanskem mitingu dovolj udeležen-
cev, če bodo organizacije svojo nalogo
dobro izvršile.
Celjani so v Zidanem mostu pozdravili
visoke burmanske goste in naše voditelje
v soboto zjutra,! se je burmansiki
predsednik U Nu s svojim spremstvom
in v spremstvu predsednika Tita ter
ostalih visokih predstavnikov naše
države pripeljal v Slovenijo. Vzdolž vse
proge so visoke ipotnike pozdravljali
delovni ljudje Slovenije. Vse postaje s»
bile bogato ozaljšane z našimi in bur-
manskimi zastavami, z zelenjem in sli-
kami.
V soboto zjutraj je iz Celja peljal v
Zidani most posebni vlak, ki so ga na-
polnili delovni ljudje Celja. Postaja v
Zidanem mostu je bila bogato okrašena.
Na peronu se je p4*ed dežjem skrivalo
nad 2000 ljudi. Ljudje, ki so prišli po-
zdravit visoke goste in naše voditelje,
so nestrpno pričakovali prihod vlaka.
Ko je pripeljala prva pomožna kom-
pozioija, se udeleženci sprejema niso
več zmenili za dež. Gasilci so komaj za-
drževali množico na tirih v vami od-
daljenosti.
Višek navdušenosti je napočil v tre-
nutku, ko je pred postajo pripeljal prvi
vlak. Ljudje so vzklikali predsedniku
U Nuju, maršalu Titu ter prijateljstvu
med Jugoslavijo in Burmo, Vlak se je
ustavil in med igranjem godbe je mno-
žica vzklikala in mahala z jugoslovan-
skimi in burmanskimi zastavicami. Iz
množice so se oddvojila dekleta, ki so
nosila šopke rož in iskala ob vagonih,
kje bodo zagledala drage goste.
Končno se je pri oknu pokazala gx>-
spa U Nu. Preteklo je nekaj drago-
cenih minut preden je s pomočjo spre-
vodnika odprla okno. S smehljajem in
mahajočo roko je pozdravljala naše
ljudi, z drugo roko pa je sprejemala
šopke in pozdrave celjskega okraja in
Celja iz rok celjskih deklet. K oknu je
pristopil tudi pred?*ednik OLO Celje
tov. Riko Jerman, ki je gospe U Nu iz-
ročil škatlo z lepo kristalno vazo s po-
svetilom. Vaza je izdelek steklarjev ▼
Rogaški Slatini.
Množica je medtem burno zahtevala,
naj se pri oknu pokažeta tudi U Nu in
maršal Tito. Na vsak način so ljudje
hoteli pozdraviti tudi ta dva. Vzklika-
nje se je že nekoliko poleglo in ljudje
so bili prepričani, da ju ne bodo de-
kli cali. Takrat pa se je v vagonu, neko-
liko nazaj, pojavil pri oknu maršal Tito
v svetlo sivi obleki in ganjen odzdrav-
Ijal množici, ki je sedaj kot val zdrvela
v tisto smer. Maršal Tito je ves čas
smeje kazal na vagone spredaj, češ, tam
je U Nu. Toda ljudje se niso premak-
nili. Stiskali so se okoli vagona v ka-
terem je bil tovariš Tito vse do takrai,
ko je vlak odpeljaL
Množica Celjanov se je v Celje vra-
čala zadovoljna. Zelo radi bi pozdra-
vili visokega gosta U Nuja, ki pa se
ni pokazal, toda bili so srečni, da so mu
pozdrave lahko izročili preko njegove
soproge m da so videli našega dragega
predsednika.
Predsednik Tito je na^
smejan odzdravijal mno-
žici in kazal na vagon
spredaj, češ, tamjeUNu
Soproga burmanskega
predsednika gospa U Nu
je ganjena sprejemali,
cvetje in pozdrave Celja
in celjsik&sa okraja.
lo let Organizacije
zdruzeniti narodov
Te dni proslavlja svet desetletnico ob-
stoja Organizacije združenih narodov.
Deset let je že časovno lep jubilej, toda
zadnji gogodki po svetu dajejo temu
prazniku še veliko svetlejše obeležje,
ki prihaja do izraza v medsebojnih od-
nosih med narodi, s popuščanjem na-
petosti in vedno večjimi izgledi za
ohranitev miru.
Na sedežu OZN v New Yorku bodof
22. junija velike svečanosti, katere se
bodo udeležile delegacije vseh včlanje-
nih držav. V zvezi s tem praznikom
je naš predstavnik v OZN in rojak dr.
JOŽE BRILEJ dal izjavo, ki potrjuje
veliko vlogo OZN v povojnih letih.
Omenil pa je tudi velike naloge, ki to
organizacijo še čakajo v bližnji prihod-
nosti. Del izjave je dr. Brilej posvetil
vlogi Jugoslavije v naporih OZN, ki s
svojim odkritosrčnim in vztrajnim bo-
jem za mir in mednarodno sodelovanje
dosega vedno večji politični ugled po
svetu in v OZN. S tem je Jugoslavija
uveljavila načelnost in neodvisnost ju-
goslovanske zunanje politike. Nadalje
je omenU, da sedaj, ko se izboljšuje
mednarodni položaj, nastopajo tudi
ugodnejši pogoji za delo OZN. Zavze-
mal se je za ureditev najbolj perečih
vprašanj ter med drugim dejal, da je
že skrajni čas, da pridejo v to organi-
zacijo vse tiste države, ki so zaenkrat
še izven nje, pa ustrezajo zahtevam
ustanovne listine OZN. S tem se bodo
nasprotja še bolj omilila, organizacija
združenih narodov pa se bo okrepila.
Jugoslavija je za tak ukrep še posebej
zainteresirana, saj je od vseh njenih
sosed edino Grčija članica OZN in bi
mnoga vprašanja, ki zadevajo naše od-
nose do teh držav, lahko urejevali rav-
no preko te velike mednarodne orga-
nizacije.
Dr. Jože Brilej
Odbor za kmetijstvo pri
LOMO Cetfe se zavzema za
zboliševanje kmetijstva
Na torkovi seji Sveta za gospodarstvo
je Odbor za pospeševanje kmetijstva
predložil članom gosp. sveta v pretres
in odobritev vrsto predlogov, ki se na-
našajo na pospešitev kmetijstva in ži-
vinoreje na območju celjske mestne
občine. Gospodarski svet je sprejel pred-
log o izdaji odločbe za ustanovitev in
črpanje sklada za EK>speševanje kmetij-
stva, ki je zajet v letošnjem družbenem
planu. Petčlanska komisija bo odobra-
vala črpanje in nadzorovala pravilno
izvajanje tega sklada. Odobren je tudi
sklep za izplačilo subvencij za kupljeno
rodovniško živino v višini 151.000 di-
narjev, ki se bo, odnosno se je dodelila
določenim kmetovalcem. Za splošen dvig
in izboljšanje živinoreje se bodo po
vaseh ustanavljali vzrejni centri z
dobro pasmo bele slovenske svinje, za
katere nabavo bodo iz proračuna za
kmetijstvo subvencionirali 300.000 din.
Te svinje bodo služile izkučno za ple-
ttienske potrebe, vsak prejemnik pa bo
moral vrniti dva komada prascev, ki
se bodo naprej pod istimi i>ogoji do-
deljevali.
Svet za gospodarstvo je nadalje odo-
bril tudi izplačilo v proračunu plani-
ranih subvencij za napravo gnojničnih
jam nekaterim kmetovalcem.
Odbor za kmetijstvo je predlagal Sve-
tu za gospodarstvo še oprostitev kmečke
dohodnine onim kmetovalcem, vrtnar-
jem in vrtičkarjem, ki jim je letos cin-
kamiški plin uničil mlade sadike. Pri-
zadeti so predvsem prebivalci v nepo-
sredni bližini Cinkarne in v Cretu. O
tem predlogu bo Ljudski odbor mestne
občine Celje še razpravljal.
Zaradi zaščite rastlin je Odbor za
kmetijstvo predlagal, da bi vsaka vas
na območju celjske občine imela vaške-
ga vodjo, ki bi nadzoroval preglede
krompiriišč. Skupno bi bilo teh vodij
25 in bi biLi honorarno plačanL Tudi
ta predlog je Svet za gospodarstvo
osvojil.
Ob občinskem prazniku so v Nazarjih
odkrili spomenik padlim žrtvam
v nedeljo je bil v Nazarjih občinski
praznik. Za ta dan se je prebivalstvo
nazarske občane odločilo zato, ker so
v tem času leta 1942 i>artizans'ke enote
na tem iX)dročju izvršile vrsto pomemb-
nih akcij na okupatorske oborožene
sUe.
Na proslavo občinskega praznika je
prišlo lepK) število Nazarjanov in oko-
ličanov. 2e nekaj dni poprej so znane
partizanske postojanke obiskale patrole
Zveze borcev nazarske občine, glavni
dogodek občinskega praznika pa je bil
združen z odkritjem spomenika padlim
borcem in žrtvam fašizma.
Proslava se je začela v nedeljo ob
9. uri dopoldne. Pred graščino, kjer je
Občinski odbor Nazarje, je bil prostor
slavnostno ozaljšan z zastavami in ze-
lenjem. Udeleženci so v svoji sredini
pozdravili predstavniike tamošnjega
ljudskega odbora lin množičnih organi-
zacij,, kot gostje pa so se proslave ude-
ležili tov. Jakob Zen, predsednik OO
SZDL, tov. Hribar, bivši predsednik
okrožnega odbora OF, tov. Anton
Aškerc, predsednik Sveta za kulturo
in prosveto OLO Celje ter mnogi drugi
gostje.
Proslavo je otvoril tov. Zupan Anton,
ki je v svojem govoru opisal medvojne
dogodke v nazarski občini in povojne
uspehe tega kraja. Nato je tov. Zen Ja-
kob, ki je svoj govor posvetil številnim
žrtvam v pretekli vojni, o velikemu
prispevku jugoslovanskih narodov za
uničenje fašizma, dalje je govoril o
povojnih naporih naših narodov, o ved-
no večjem ugledu Jugoslavije v svetu
ter o neprecenljivi vlogi, ki jo Jugo-
slavija ima v izboljševanju mednarod-
nih odnosov.
Tem govorom je sledil sprejem šta-
fete nazarskih športnikov, k: so iz vseh
krajev nazarske občine prinesli pozdra-
ve občinskemu prazniku dn se poklonili
spominu padlih žrtev.
Po sprejemu štafete je tovariš Križ-
nik Avgust z izbranimi besedami
oživel lik vseh i^dlih žrtev nazarske
občine, katerih imena so vklesana v
spomenik NOB. S tem je tov. Križnik
odkril spomenik padlim borcem in
žrtvam fašizma. Ves čas sta igrali godbi
na pihala »Jelka« diz Nazarij in »France
Prešem« iz Celja.
Ko je bil spomenik odkrit so pred en j
položili številne vence zastopniki obla-
sti, množičnih organizacij, društev in
ustanov nazarske občine in okoliških
krajev.
V nadaljevanju sporeda svečanosti je
godba »France Prešern« iz Celja igrala
Partizanske pesmi, pionir Dobrove pa
je recitiral i>esem, ix>svečeno žrtvam.
Po končani slovesnosti pred spome-
nikom so se udeleženci podali na pro-
stor pred prosvetnim domom, kjer je
godba iz Celja priredila koncert, vmes
pa so nastopili pevci domačega kraja.
Občinski odbor ZB je ob tej priliki
izdal posebno brošuro, ki vsebuje krat-
ko zgodovino razvoja partizanskega gi-
banja v njihovi občini, hkrati pa pri-
naša kratke življenjepise žrtev fašistič-
nega terorja in padlih borcev občine
Nazarje.
Ob koncu je treba povedati še nekaj
besed o spomeniku, ki bo vedno opo-
zarjal mimoidoče in domačine na ve-
like dni med okupacijo. Plastika v na-
ravni velikosti predstavlja »Talca«, ki
se z vsemi močmi upira smrti, ko stoji
zvezan pred puškami. To je delo aka-
demskega kiparja Cirila Cesarja mo-
zirskega rojaka, ki je s svojim »Tal-
cem« hotel poudariti vso dramatičnost
človeka v pretekli vojni. Do skrajno-
sti napete mišice njegove plastike, iz-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V SLOVENSKIH KONJICAH
SO IZVOLILI ZAČASNI KOMUNSKI
LJUDSKI ODBOR
Pretekli teden so se v Slovenskih Ko-
njicah zbrali ljudski odborniki vseh šti-
rih občin, ki bodo v bodoče sipadale pod
konjiško komuno. Na seji so obravna-
vali razUčne probleme in naloge, ki jih
bo treba izvesti še v času preden bo
komuna začela poslovati. IzvolUi so 11-
članski iniciativni ljudski odbor komu-
ne, v katerem so zastopniki vseh štirih
občin (Konjice, Loče, Zreče in Vitanje).
Za predsednika so izbrali tov. Mlinari-
ča, predsednika LOMO v Konjicah. Ini-
ciativni odbor bo moral rešiti še vrsto
vprašanj, oskrbeti bo moral prostore,
strokovni in administrativni aparat ter
urediti potrebne priprave za izvolitev
začasnega ljudskega odbora komune, ki
bo štel okoli 35 odbornikov. Seveda pa
bodo morale pri delu iniciativnega od-
bora pomagati tudi ostale organizacije,
predvsem ZK in SZDL.
L. V.
22. JULIJ — OBČINSKI PRAZNIK
V VOJNIKU
V Vojniku bodo letos prvič prazno-
vali občinski praznik, na katerega se
že temeljito pripravljajo. Kot najbolj
zgodovinski datum so si izbrali 22. julij.
Tega dne leta 1942 je bilo v Starem
piskru v Celju izstreljenih iz Vojnika
9 talcev, kmalu za tem pa še deset.
Družine ustreljenih je okupator nekaj
dni kasneje odvlekel v nemška tabo-
rtišča, od koder se je vrnilo le nekaj
mlajših.
Stev. 24 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 17. junija 1955
Pogled po svetu
Desetletja so pretekla, odkar je Ma-
saryk z izbranimi besedami pisal in
govoril o demokraciji in o vlogi malih
narodov pri uresničevanju miru med
narodi. Vprašanje demokracije je ve-
zal s socialnim in gospodarskim, če-
prav je socializem odklanjal. Demo-
kracija mu je bila vera v človeka, v
njegovo vrednost, stvar zaupanja, v
človeštvo in človečanstvo, pa tudi stvar
ljubezni, kajti zaupanja brez te si ne
moremo misliti. Vprašanje malih naro-
dov pa mu je bilo svetovno vprašanje,
mednarodne organizacije sredstvo za
osvoboditev vseh nesvobodnih malih
narodov. Masaryk je lepo pisal in go-
voril. Ko so napadalni nacionalizmi
pogazili pravice malih narodov pa tudi
velikih, se nam je zdelo, da je vse
ostalo pri besedah.
Danes svet preživlja spet opojne dne-
ve zaupanja v mirno reševanje svetov-
nih spornih vprašanj. Oba bloka sta
zapečatila svoje vojaške sporazume in
se, vsaj tako kaže, pripravljata ha
umik. Fronte hladne vojne čakajo, da
se znebe morečega vzdušja. Evropska
integracija sicer ne gre od rok, čeprav
se zahodne države dobro zavedajo, da
morajo iti predvsem po poti ekonomske
integracije z ustanavljanjem skupnih
tržišč. Vendar nobeden ne mara prev-
zeti glede tega nobenih obveznosti.
Brez diskusije, soglasno so na zahodu
sprejeli pretekli teden le en sam vo-
jaški ukrep, ko so za zaščito kolonial-
nega sistema v Alžiru poslali eno fran
cosko divizijo v bojni formaciji iz
Zahodne Nemčije v Alžir.
Vzhodno evropska integracija je ne-
kako bolj strumna, ratifikacijske listi-
ne so že položene pri poljski vladi.
Tudi v važnem političnem vprašanju,
v priznanju beograjških sporazumov
med SZ in FLRJ so se že skoraj vse
vzhodne satelitske države povoljno iz-
razile, tako Bolgarija, Poljska, Romu-
nija in Madžarska.
Res je, druga svetovna vojna, ki so
jo začeli Nemci za ustvaritev novega,
orjaškega kolonialnega imperija, je pri-
nesla nekaj novega: smisla za odvisnost,
za kolonialne odnose je vedno manj na
svetu, pa naj ga v praksi še tako pod-
pirajo Štirje veliki. Znamenje časa je
bandunška konferenca, utrjevanje svo-
bodnih azijskih držav, vedno bolj živo
osvobodilno gibanje v Afriki, v Sever-
ni, v Srednji, v Južni, v Kamerunu, v
Egiptu, Sudanu, Somaliji. Liberijski zu-
nanji minister Mamolu Dukuli je izra-
zil integral vseh teh stvari z besedo:
Afrika hoče svobodo! Tudi Afrika!
Ko so Nehruja vprašali, kaj misli
glede Goe, je rekel: Ce se je Anglija
na miren način odpovedala Indiji, se
bo tudi Portugalska Goi. Ce je Portu-
galska nato odgovorila z rožljanjem
orožja, je s tem samo izpričala, da res
ne loči več rožljnja z rožnim vencem
od rožljanja z orožjem. Tako je Sala-
zarjev klerofašizem uničil pamet tudi
Portugalcem, kajti pamet govori za mi-
ren način obravnavanja mednarodnih
vprašanj. Dokazov zato je precej, po-
treba in nujnost vsakomur razvidna.
Svet z zanimanjem pričakuje lepih
sadov od četverne konference, za kate-
ro so se zmenili, da ho 18. julija v
Ženevi. V Ameriki sicer pravijo, da
bi moralo biti nemško vprašanje po-
sledica, ne pa vzrok širšega sporazuma
med Vzhodom in Zahodom, vendar se
kljub neugodnim Knovolandovim in
Dullesovim izjavam kaže, da bo tekel
razgovoV o razorožitvi, to je o izpra-
znitvi oporišč — na zahodu in vzhodu
— o združitvi Nemčije v zvezi z evrop-
sko varnostjo in, kar je jako važno, o
trgovini med Vzhodom in Zahodom.
»Times« je celo pisal, da utegne priti
k zeleni mizi tudi Kitajska, diplomati
pa to možnost odklanjajo. Pred kon-
ferenco bo šel potrjevat zvestobo Zaho-
du v ZDA Adenauer, da bi ne padel v
drugo izkušnjavo v Moskvi, kamor so
ga povabili baje predvsem zaradi trgo-
vine. Nemška industrija pa je že mo-
čan konkurent zahodni, ki se ne more
sporazumeti za tržišča, kaj šele, da bi
jih odstopala Nemčiji, medtem ko Rusi
Nemcem lahko ponudijo ogromen, ne-
založen trg od Urala do Kitaja. Upaj-
mo, da se četverna konferenca ne bo
vrš:la v znamenju Gruentherjeve izja-
ve, da sloni atlantska strategija na
nemških bajonetih in uporabi atomske
bombe, če bi bile napadene atlantske
postojanke v Evropi, pač pa, da se
bo toga in jalova politika blokov res
radikalno spremenila. Zadnje Dullesove
in Eisenhoiverjeve izjave že govore za
to, čeprav iz njih zveni isto prepriča-
nje, ki ga je izrekel tud Mendes-France
nedavno v Strassbourgu, da je sedanje
stanje posledica močne roke in ratifi-
kacije pariških sporazumov. Vsekakor
sta se obe strani odločili za nove me-
tode, upajmo pa, da tudi za nove, bolj-
še cilje.
V tem znamenju je tudi Dag Ham-
marskjold pozval Egipt in Izrael, naj
ne storita ničesar, kar bi netilo vojni
požar pri Gazi. Tu je namreč po Na-
serjevi izjavi, da mu nobena sila na
svetu ne more vezati rok, zelo vroče,
kajti Izrael noče pristati na demil.ta-
riziran pas. OZN bo morda ojačila svo-
jo vlogo pri urejanju mednarodnih na-
petosti. Generalni tajnik je zaradi pro-
dora koeksistenčne politike napovedal
revizijo Ustanovne listine OZN.
Toliko bolj moramo v takem polo-
žaju, ob teh spremembah upoštevati
aktivno politiko Jugoslavije in njen ve-
liki delež pri pomirjevanju sveta, pri
urejanju mednarodnih odnosov. T. O.
^^Sladkorna mrzlica^' - brez vzroka
TISKOVNA KONFERENCA PRI CELJSKI TRGOVINSKO-GOSTIN-
SKI ZBORNICI — NORMALEN POTEK PRESKRBE JE ODVISEN
OD ZAVESTI POTROŠNIKOV — ZAGARANTIRANE KOLiCiNE SO
SICER OMEJENE, VENDAR KRITIČNIH ŽIVLJENJSKIH PREDMETOV
NE BO PRIMANJKOVALO — VZROKI TRENUTNEGA
POMANJKANJA
V	soboto je Trgovinsko-gostinska
zbornica za Celje sklicala tiskovno
konferenco, na kateri so člani in usluž-
benci zbornice razložili nekatera vpra-
šanja, predvsem tista, ki zadevajo pre-
skrbo prebivalstva z osnovnimi živil-
skimi predmeti in še vrsto druigih
problemov.
V	prvi vrsti je bilo govora o pre-
skrbi prebivalstva s sladkorjem, moko
in mastjo, katerih trenutno ni toliko
na zalogi, da bi lahko z njimi brez
motenj preskrbovali prebivalstvo.
Trenutno je vprašanje preskrbe s
sladkorjem najbolj aktualno. Zaloge
sladkorja so v državnem merilu toliko
izčrpane, da je bilo treba začeti z na-
črtnim razdeljevanjem obstoječih zalog.
Vzrok za trenutni primanjkljaj slad-
korja je v tem, da je lanskoletna pro-
izvodnja sladkorja bila slabša, hkrati
pa je bila povečana potrošnja. Lansko-
letni pridelek sladkorne i>ese je bil
sicer količinsko zadovoljiv,, ni pa bil
kvalitetno najboljši, tako da je pred-
videna količina sladkorja znatno padla.
Poleg tega je treba razumeti, da je
potrošnja sladkorja veliko večja kot
pred vojno ;in da z vedno večjim šte-
vilom mestnega ;in industrijskega pre-
bivalstva stalno narašča. Obstoječe to-
varne ne morejo več zadostiti potre-
bam. To so vzroki trenutnega pomanj-
kanja tega živilskega predmeta, zato so
razne govorice naših prikritih sovražni-
kov brez osnove in sovražne ter bi o
takih zlonamernih govoricah- morale
razpravljati politične organizacije na
terenu.
Kako je torej s preskrbo v Celju: Po
podatkih so celjske trgovine v tem
času prodale okoli 60 ton sladkorja me-
sečno. Ti podatki so za meseca junij
in julij. 60 ton je torej zadostovalo za
potrošnike mesta Celja in bližnje oko-
lice. Sedanja zaloga za oba meseca pa
znaša 80 ton sladkorja, torej 40 ton za
en mesec ali eno tretjino manj kot
običajno.
Mestni ljudski odbor iin Trgovinsko-
gostinska zbornica sta sklenila razde-
liti obstoječo zalogo sladkorja po ne-
kakem ključu. Ta sladkor je treba raz-
deliti preko trgovin potrošnikom, usta-
novam, gostinstvu ter drobnim obrt-
nim obratom, ki rabijo sladkor. Pfl-
pomniti je treba, da v tej prispeli ko-
ličini predelovalna prehranbena indu-
strija ni všteta, ker le-ta dobi potreb-
ne količine posebej.
Te dnii bodo špecerijske trgovine v
Celju razdeljevale belo moko po istem
principu kot meseca maja. Moke je
malo, kljub temu, da se je Zbornica
borila za večje količine, zato bodo pred-
pisi razdeljevanja tudi topot omejeni.
Sladkor je kontingentiiran v istih
količinah kot za mesec junij in ga ima-
mo v Celju že za prihodnji mesec. Za
julij je določena količina 33.000 kg slad-
korja za široko potrošnjo, zraven pa še
2195 kg za ustanove. Trgoviine ga bodo
razdeljevale po 1 kg za dojenčke in
60 dkg na odraslo osebo.
Po vsem tem je jasno, da vzroka za
potrošniško ali »sladkorno mrzlico« ni.
Treba je s sladkorjem le nekoliko bolj
štediti. Da pa bo Celje s tem živilskim
predmetom pravilno oskrbljeno, je
precej odvisno od uslužbencev v trgo-
vinah, predvsem pa od potrošnikov
samih. Kolektivni čut mora pri tem
vprašanju priti v ospredje. Vsako ko-
pičenje zalog gre na račun drugih so-
državljanov, zato je treba na take po-
jave paziti in jih ožigosati.
K temu vprašanju je še treba ome-
niti, da prihaja sladkor iz uvoza in
hkrati bo tudi naša sladkorna industri-
ja mogla izdelati za trg nove količine
sladkorja, tako da bo trenutno pomanj-
kanje sladkorja opazno le v tem krat-
kem letnem času.
O teh vprašanjih bi morale ob red-
nih sestankih govoriti tudi naše mno-
žične organizacije na terenu. Z oseb-
jem v trgovinah pa bo po tem vpraša-
nju tesneje sodelovala Trgovinsko-go-
stinska zbornica, zato lahko pričaku-
jemo, da bo ta trenutna zadrega brez
večjih motenj šla mimo nas, če bodo
položaj pravilno razumeli potrošniki in
če trgovsko osebje ne bo prišlo na-
vzkriž z moralno dolžnostjo do skup-
nosti.
Po novem tiru na celjskem ovinku
je ze stekel promet
Cim bosta odstranjena sitara železniška mos-tova, se bo začelo glavno delo na
regulaciji struge Savinje
Železniški delavci so ta teden dosegli
zelo lep delovni uspeh. Kljub raznim
težavam sio uspeli v začetku tega tedna
dokončno urediti zasiUni tir po novem
nasipu železniške proge na celjskem
ovinku. Nasip in oba začasna mostova
sta dobro prestala preizkušnjo, za kar
gre pohvala graditeljem obeh mostov,
kolektivu podjetja »Beton«.
Istočasno s temi deli so tekla tudi
vzporedna dela. Tako so že prestavili
telefonsko napeljavo pod gradom na že-
lezniško postajo. Na južnem odseku re-
gulacijskega področja so uredili kretnico
in začasno kretničarsko uto. S tem so
povezali progo preko novega nasipa z
južnim odcepom mednarodne proge. V
ponedeljek in torek so čez zasilna mo-
stova in nov nasip stekle prve kompo-
zicije. Na ta način bo v najkrajšem
čas.u opuščen ves promet čez oba stara
železniška mostova, ki ju bodo začeli
v kratkem rušiti, da bi lahko čimprej
zaključili regulacijo ovinka. Med tem
gradbeni kolektiv »Betona« marljivo
poglablja strugo Savinje in pripravlja
na oba bregova kamenje za regulacijo
struge od začetka na južnem koncu pa
do Kapucinskega mosiu. Vsa do sedaj
izvršena dela so pravzaprav spadala v
priprave za dokončno regulacijo, ki b®
sedaj brez ovire lahko napredovala.
Celju je potrebna komunalna banka
Na nedavni tiskovni konferenci Tr-
govinsko-gostinske zbornice so raz-
pravljali tudi o problemu kreditiranja
trgovskih in gostinskih podjetij. Ugo-
tovili so, da nastajajo v tej zvezi ve-
like težave, ki zavirajo normalno po-
slovanje gostinskih, predvsem pa trgov-
skih podjetij. Vzrok temu je dostikrat
neelastičnost in stroga doslednost po-
družnic Narodne banke v Celju. S tem
ni rečeno, da celjska Narodna banka
hote. zavira in otežuje delo trgovin.
Narobe. Podružnica Narodne banke se
samo strogo držii predpisov. Dostikrat
interne okrožnice odvzemajo še tiste
možnosti, ki so drugače s splošnimi
predpisi zagotovljene.
Tako se kreditne vsote, namenjene
celjskim trgovinam neprestano zmanj-
šujejo. Podjetja imajo na razpolago
vedno manj sredstev za nakup zalog.
Zato se dogaja, da morajo trgovska
podjetja zdaj dobavljati samo tisto bla-
go,, kli se hitro prodaja, da hitreje
obračajo obratna sredstva. Prav zara-
di tega prim^mjkuje celjskim trgovi-
nam nekaj vrst blaga, ki ga morajo za-
interesirani potrošniki kupovati v Ljub-
ljani ali celo v Zagrebu. Sedanji kre-
diti trgovinam znašajo za nekatera
podjetja komaj še 40 % potreb, zato so
zaloge v teh trgovinah skrajno majhne
in izibor asortimenta izredno pičel. Pod-
jetja si ne morejo privoščiti nakup
boljših tkanin, še manj i>a modnega bla-
ga, ki ne gre takoj v prodajo. Potro-
šniki so s tem stanjem nezadovoljni in
dajejo za vzgled druga mesta, ki so v
tem pogledu na boljšem.
To so nekateri razlogi, ki narekujejo
potrebo za ustanovitvijo komunalne
banke, ki naj bi s hitrejšim poslova-
njem podjetjem bila bolj v pomoč in
korist. Ustanovitelj komunalne banke,
naj bi bo. LOMO v Celju. Tako komu-
nalno banko imajo že v Kranju ter se
je njena koristnost že v marsičem po-
kazala.
Gosiinstvo in družbena prehrana v
industrijskem predelu Celja še vedno
ni zadovoljivo
Zadnje čase je gostinstvo v Celju
napredovalo. Podjetja so z vestne j šim
poslovanjem storila mnogo za uredi-
tev tega vprašanja. Finančno poslova-
nje gostinskih podjetij izkazuje dobro
gospodarjenje, so pa še pomanjkljivo-
sti, ki jim to prej ko slej treba odpo-
moči. Predvsem gre tu za pomanjkljiv
odnos gostincev do družbenega samo-
upravljanja. V celjskih gostinskih ix)d-
jetjih ta najnaprednejša oblika gospo-
darstva še ni našla polnega odraza.
Zato bo treba v bodoče posvečati veli-
ko več pozornosti vzgoji kadrov,, tako
v gospodarsko-političnem kakor tudi
strokovnem pogledu.
Tudi z ureditvijo gostinstva v Ga-
ber ju, celjskem lindtistrijskem predelu,
ne moremo biti zadovoljni. Gostilni
»Pri tovarni« in »Pri Svobodi« sta iz-
kazali izgubo. Prva 250.000 din, druga
pa 448.000 din.
Gostinska zbornica bo morala ob
podpori merodajnih organov in tam-
^kajšnjdh kolektivov dokončno urediti
to vprašanje. Gostilno »Pri tovarni« bo
predvidoma prevzela Tovarna emajli-
rane posode kot restavracijo zaprtega
tipa, kjer bodo poleg obrokov, ki jih
delijo med delovnim časom, kuhali
tudi hrano za abonente svoje tovarne.
Tudi gostilna »Pni Svobodi« bo morala
postati obrat družbene prehrane, toda
odprtega tipa, z namenom,, da bodo tu
iz dobička pri pijačah lahko subven-
cionirali prehrano abonentov — delav-
cev.
Lep prispevek k ureditvi družbene
prehrane daje delavska restavracija
»Betona« pri Skalni kleti, kjer se vsak
dan hrani okoli 600 delavcev.
IZ PETROVC
Pri nas je v zadnjem času bUo iz-
vršenih več tatvin koles. V ibližini Dre-
šinje vasi so te dni našli ogrodja raz-
drtih koles, s katerihi so tatovi pobrali
razne dele. Varnostni organi zasleduje-
jo tatove.
Odkritje spomenika
v Nazarjih
(Nadaljevanje s 1. strani)
raz upodobljenega talca zgovorno pri-
čata o tem kar je hotel umetnik pove-
dati: Delo ne zagovarja smrti, temveč
življenje, čeprav je bila smrt neispro-
sna. Njegov »Talec« ne stopa pred pu-
ške samozavestno, samodopadljiivo. Nje-
gov »Talec« kriči in obtožuje terbarske
metode fašizma, bori se za življenje
do zadnjega trenutka. Njegova plasti-
ka ni izmučen človek, ki se je vdal v
usodo in napravil križ nad seboj in
nad svojo borbo. In ravno zato, ker
Cesarjev »Talec« zagovarja življenje,
ker obtožuje, ker ni zlagano herojičen
in niti ne kapitulira, ravno, zato pre-
priča in deluje na gledalca z vso im-
presivnostjo in če je umetnik uspel to
pokazati z notranjo dinamiko in ovrgel
zunanje efekte, če je to notranjo na-
petost dosegel brez rekvizitov, potem
je delo še toliko boljše in prepričlji-
vejše.
Podstavek in okolje spomenika je
uredil arhitekt Jovanovič iz Celja. Ta
spomenik bo kraju tudi v okras, pred-
vsem pa v spomin na žrtve in opomin
poznejšim rodovom, kako je treba lju-
biti domovino, kako braniti svobodo.
Ali je celjski komuni Industrijska kovinarska
šola potrebna ali ne?
Pod gornjim naslovom je bil objav-
ljen v zadnji številki Celjskega tedni-
nika članek, iz katerega je vsakomur,
ki ima le malo vpogleda v strokovno
šolstvo in razvoj naše industrije, jasno,
da je izšel izpod peresa avtorja,, ki teh
problemov ne pozna ter je s tem ne-
hote ali pa mogoče namenoma hotel
škodovati razvoju strokovnega šolstva
ne samo v celjski komuni ampak tudi
izven nje.
Ob priliki otvoritve razstave indu-
strijskih šol Slovenije 6. t. m., ki je
imela namen prikazati napredek indu-
strijskih šol in jih propagirati, je bila
v Ljubljani tiskovna konferenca za-
stopnikov industrijskih in vajenskih
šol ob prisotnosti naših najvidnejših
političnih in gospodarskih predstavni-
kov. tej konferenci je član Izvršne-
ga sveta LRS tov. Franc Popit popol-
noma jasno nakazal smernice in razvoj
industrijskih šol. Tudi na zborovanju,
ki je bilo 11. t. m. na Trgovinski zbor-
nici LRS, je načelnik oddelka za stro-
kovno šolstvo Sveta za prosveto in kul-
turo LRS tov. Bertoncelj v svojem ob-
širnem referatu na podlagi že nekate-
rih dognanj dovolj osvetlil in poudaril
pomen strokovnih šol s praktičnim po-
ukom, ki brez dvoma prednjačijo v
pogledu usposabljanja strokovnega ka-
dra za našo industrijo.
Izgleda, da pisec omenjenega članka
pozna le vajenske šole, v industrijske
pa nima vpogleda. V Celju obstaja
samo Industrijska kovinarska šola To-
varne emajlirane posode, medtem ko je
bila Industrijska kovinarska šola v
Štorah pred leti ukinjena in se je
preusmerila v vajensko. O tem, če je
bila ta ukinitev umestna ali ne, ne
bom razpravljal. Podjetje Železarna
Štore je obdržalo le del industrijske
šode izključno za lastne potrebe. Zakaj
usposablja Železarna Štpre svoj kader
v industrijski, če ima tudi vajensko
šolo? Vsekakor radi tega, ker ji kader
iz industrijske šole bolj odgovarja.
Ukinitev Industrijske kovinarske šole
v Celju utemeljuje pisec s tem, da pro-
izvodnja v šolski delavnici ne more
kriti vseh vzdrževalnih stroškov. Tre-
nutno ne poznam — verjetno avtor
članka tudi ne — nobene šole, ki bi
se lahko sama vzdrževala brez subven-
cij. Tako je tudi z Industrijsko kovi-
narsko šolo Celje, katera ne prejema
nobene pomoči ter je mogoče ravno to
dejstvo hotel člankar izkoristiti za pred-
lagano ukinitev oziroma preusmeritev
šole. Nerazumljivo je, da merodajni
forumi ne najdfejo za šolo potrebne me-
sečne subvencije okoli din 350.000, kar
bi zadostovalo za nemoten potek vzgo-
je strokovnega kadra. Ako omenjeno
subvencijo razdelimo na 120 učencev,
ne stane učenec državo niti 3.000 din
mesečno, kar je v primerjavi z va-
jenci tudi vredno premisleka.
Navajanje, da je šola pri Tovarni
emajlirane posode nastala za vzgojo
lastnega kadra, ne drži. Šola je bila
ustanovljena že med vojno za celjsko
kotlino. Potreba po taki šoli pa sega
še dalje nazaj in le gospodarski zaosta-
losti je treba pripisati, da v nekdanji
Jugoslaviji takih šol še domala ni bilo.
medtem ko v svetu datirajo s starej-
šimi datumi. Nikjer v svetu pa ni pra-
vila, da bi moral učenec take šole
ostati izključno v podjetju, pri katerem
se je izšolal, kajti število kadra je
treba ugotavljati vsaj v republiškem,
inanj komunskem, še manj pa izključ-
no v merilu podjetja. Ugotovitev mora
temeljiti na starostnem sestavu usluž-
bencev in delavcev v republiški proiz-
vodnji, najmanj pa na osebnih ugiba-
njih in tendenčnih zagotovitvah posa-
meznikov. Sedež šole je tam, kjer so
zato F>ogoji- Po vsem videzu ne velja
to samo za IKŠ Celje.
Avtor dalje omenja, da je IKŠ Celje
v letih 1951/52 sprejemala učence iz
LR Bosne in Hercegovine, v šolskem
letu 1953/54 pa iz Makedonije. Clankar
se verjetno ni spomnil, da je naša re-
publika takrat množično spre'jemala iz
omenjenih in tudi iz ostalih republik
obojestranske partizanske sirote„ katere
so republiška vodstva industrijskih šol
dodeljevala vsem šolam Slovenije, kjer
so se usposabljale za razne poklice. V
kolikor se danes v IKŠ Celje izobražu-
jejo učenci iz Makedonije, je bil zanje
ustanovljen poseben emajlirski odsek
na zahtevo najvišjih organov oblasti v
državi s ciljem, da Tovarna emajlirane
posode pomaga bolj zaostali LR Make-
doniji do hitrejšega industrijskega raz-
voja. Z avtarkijo v strokovnem šolstvu
pisec najbrž ne bo imel uspeha, ker se
bodo pomorci, rudarji, metalurgi, kovi-
narji itd. vzgajali pač še v naprej tam,
kjer so za to pogoji, ne pa v okviru
meja bodočih komun. Ali Srednja teh-
niška šola v Ljubljani in razne druge
strokovne šole v republiki sprejemajo
učence samo iz svojih komun? Po
vsem videzu sodeč naj bi veljalo to
sajno za IKŠ Celje, čeprav se šola v
njej preko 80 % učencev ravno iz celj-
skega okraja.
Prav poseben je predlog o razdelitvi
osnovnih sredstev šole. ki pripadaP
(Nadaljevanje na 3. strani)
CELJSKI TEDNIK. 17. junija 1955
Stev. 24 — stran 3
Zakaj čosopisi ničesar ne pišejo o...«
s takimi opombami se obračajo na
novinarje ljudje ob raznih senzacio-
nalnih dogodkih, ki razgibljejo od
časa do časa naše ljudi. Naši bralci
nam dostikrat, toda neupravičeno
zamerijo, ker zaman iščejo v naših
listih člankov o raznih primerih
gospodarskega kriminala. Zadnji tak
dogodek je primer Cestne uprave, ki
v časopisih ni bil podrobno obdelan.
Da bi naši bralci ne prisojali ča-
sopisnim ljudem nesposobnosti, ali
pa da ne bi obračali dogodkov še
bolj v stranpot in govorili, češ, da
ob nekaterih slučajih (zaradi takih
in drugačnih storilcev) časopisi ne
»upajo« pisati, smo dolžni dati ne-
katera pojasnila.
Ko nekoga zaradi kriminala vtak-
njejo pod ključ, se to zelo hitro
razve. Vsi pa pričakujejo podrobnej-
ših poroč\l v tisku in ker teh le ni,
ugibajo sami in prenašajo neodgo-
vorne vesti, hkrati pa kritizirajo
časnikarje. Novinar je dolžan pisati
o vseh stvareh objektivno in mora
biti podprt z obilico dokazov. Ce
teh nima,* novinar ne more storiti
ničesar. Takih podatkov pa novinar
ne more dobiti, dokler teče preiska-
va na merodajnem mestu, vir »s
ceste« je pa nezanesljv in lahko
celo spelje bralca na napačno in-
formacijo.
Resnične podatke o višini in obli-
ki kazenskega dejanja lahko da le
preiskovalni organ, tožilstvo in so-
dišče. Toda dokler je stvar v pre-
iskavi, lahko vsako predčasno ob-
javljanje škoduje poteku preiskave.
Moramo vedeti, da storilci v zapo-
ru niso odrezani od sveta, da bere-
jo časopise, če ravno sedijo v za-
poru. Na osnovi takih izjav lahko
ugotovijo, kdo je poleg njega še
prijet, kaj lahko dotični izjavi in iz
vsega tega kaj lahko otežuje in za-
vlačuje postopek preiskave.
Lahko se tudi zgodi, da postane
novinar »žrtev« informatorja, ki v
veselju po senzaciji pove še več, kot
je v resnici res, potem pade ured-
ništvo v zadrego, ko mora krivca
deloma spet »prati«, če ga sploh
lahko opere sumničenj za dela, ki
jih ni storil.
Iz lastne iskušnje v našem ured-
ništvu imamo primere, ko so se na
naše novinarje obračali »radovedne-
ži«, češ, kaj veste o tem in drugem
primeru. Ko smo se pobliže zani-
mali, kdo je ta »radovednež«, smo
ugotovili^, da je to sosed zaprtega
storilca, ki je zaradi »komšijskih«
zvez hotel izviti iz novinarja kaj je
o njegovem sosedu že ugotovljenega.
Ta sosed bi potem lahko sporočil
zaporniku, kaj je že dognano, kaj
ni, kaj se splača tajiti in kaj pri-
znati.
Ob neki drugi priliki smo naleteli
na človeka, ki je neprestano nadle-
goval naše novinarje o poteku pre-
iskave zoper nekega gospodarskega
kriminalca. Novinar mu seveda ni
nič povedal, ker ni vedel veliko in
ker tudi ni hotel, na razpravi pa
se je nemalo začudil, ko je tega »ra-
dovedneža« videl med obtoženci, ki
so se zagovarjali iz svobode.
Potemtakem našim bralcem ne bo
težko razumeti, zakaj časopisi v ne-
katerih primerih ne pišejo veliko pred
razpravo na sodišču. Dobronamerni
bralci bodo tudi opustili preveliko
radovednost, ker bodo sedaj vedeli,
da je včasih »časopisni« molk ko-
risten pri ugotavljanju nadaljnjih
storilcev, kar je gotovo večja pred-
nost za skupnost kot pa zadostitev
prevelike radovednosti.
Upamo, da smo se razumeli in da
ne bo prevelike kritike na naš ra-
čun. Danes je naša zakonodaja čisto
na drugih osnovah kot je bila pred
vojno. Tedaj so časopisi pisali sproti
•in največkrat so bila navinarska
ugibanja neresnična, senzacionalna
ter škodljiva. Ce - je nekdo pri nas
storil kaznjivo dejanje, če je res
kriv, potem mu kazen ne bo ušla in
sporedno s tem tudi poštenim držav-
ljanom ne bo odtegnjeno zadošče-
nje, da bo storilec kaznovan kakor
to zasluži.
Mar ni tudi to gospodarsiii kriminal?
GLAS POTROŠNIKA
Za državljana, ki je v vsem odvisen
izključno od trgovske mreže, so pač
najbolj zanimive cene. Cene so tudi de-
janski regulator višine življenjske rav-
ni, če predpostavljamo, da so redni me-
sečni prejemki prilično stalni in enaki.
Zato ni prav nič čudno, da smo se
mestni potrošniki že zelo veselili, ko
smo čuli in prebirali napovedi in po-
ročila o obilni sadni letini, saj bi to
moralo prvenstveno privesti do tega,
da končno enkrat dobimo tudi sadje po
nizkih in najširšim krogom prebival-
stva dostopnih cenah. Da smo bili v
naših upih prevarani, vemo vsi, saj so
nas tržne cene znova poučile, da je
trgovina eno, potrošniki pa smo drugo.
Vzrokov in krivcev na splošno ne bi
želel iskati ali imenovati, saj je o tem
precej jasno povedano v »Ljudski pra-
vici« št. 138 in 139 Z dne 14. in 15. t. m.
pod naslovom »Kdo je kriv?«. Pač pa je
nujno potrebno, da si ogledamo nekaj
konkretnih prilik na celjskem trgu!
Staro dejstvo je, da smo z zniževa-
njem cen v Celju v vsakem primeru
med zadnjimi. To dejstvo postaja očito,
če upoštevamo, da so bile češnje n. pr.
10. t. m. v Zagrebu v prodajalnah za
sadje in zelenjavo (na Maksimirski ce-
sti) po 30 din za kg, medtem ko smo
tiste dni v Celju še plačevali češnje po
50 din za kg.
Medtem so češnje prišle v prodajo
po 40 din za kg. Ce pa zveš, po kakšniJi
cenah so bile odkupljene, pa se resno
zamisliš, kako je mogoče, da se v naši
trgovini blago tako podraži! Evo, nekaj
primerov: z Vipavskega v Zagreb je
vsekakor daljša pot kot v Celje, pa so
Češnje v Zagrebu cenejše, kot pri nas.
Na Vipavskem so prodajali odnosno od-
kupovali zrele češnje, mi pa imamo
pretežno v prodaji blede sadeže, da se
ti nujno porodi mnenje, da so na trg
prišle temeljito prebrane češnje in smo
torej deležni le drugo-' in celo tretje-
vrstnega sadja!
To so dejstva, ki jih ni mogoče tajiti.
Zato pa je tudi neupravičeno zagovar-
janje cen z visokimi stroški za emba-
lažo in sortiranje! Blago, ki se nam
nudi na celjskem trgu je nesortirano,
slabše kakovosti in bi menda bilo prav
takšno, če bi se prevažalo v razsutem
stanju, namesto v zabojčkih.
Takoj prva leta po osvoboditvi smo
nacionalizirali vse zasebne trgovine,
ker v naši družbeni ureditvi velja na-
čelo, da trgovina ne sme ustvarjati do-
bičkov, temiJeč je njena osnovna nalo-
ga, posredovati potrošnikom blago po
najkrajši in najcenejši poti! Ce pa to
načelo socialistične trgovine primerjamo
z dejanskim dogajanjem, lahko ugoto-
vimo prav nasprotno! K temu pa pri-
de še dejstvo, da fe za našo trgovsko
mrežo postalo »interesantno« le ono
trgovanje, ki je dobičkonosno.
Glede na razne objektivne vzroke, ki
so nam vsem znani, je ta čas še opra-
vičljivo, da pretežni del industrijskih
proizvodov plačujemo po sorazmerno
visokih cenah, pri katerih se končno,
pa čeprav tudi to ni prav! — niti mno-
go ne pozna, če trgovina pribije neko-
liko več ali pa manj marže. Zato pa je
toliko bolj kočljivo vprašanje malo-
prodajnih cen za živila, zlasti pa še za
naše kmetijske proizvode. Po zapored-
nih slabih letinah in vseh mogočih ele-
mentarnih nezgodah imamo letos konč-
no dober pridelek, a namesto da bi se
to odrazilo v nižjih cenah, se le-te še
kar naprej vrte v nekih vrtoglavih vi-
šinah!
Pri nas je postalo običajno, da se pred
odkupnimi sezonami pripravimo na
»organiziran nastop na tržišču«. V redu!
Naj bo organiziran nastop, toda orga-
niziran tako, da bo to v korist potrošni-
kov, ne pa enemu ali drugemu trgov-
skemu podjetju! Končno naj bo ta na-
stop tudi v korist pridelovalcu, ne pa
takšen, kot je bil letošnji pri češnjah
na Vipavskem. In rezultat? Na našem
trgu češnje po visokih cenah, zato pa
tudi manjša potrošnja, na Vipavskem
pa češenj niti ne obirajo več, ker jih
prodati ne morejo!
Morda bo kdo rekel, le čemu toliko
govorjenja o Češnjah, saj po toči zvo-
niti je prepozno. Namen tega prispevka
pa je, da se takšni pojavi v bodoče one-
mogočijo. V naših prilikah je odkup
češenj prvi, ki mu nato sledijo vsi dru-
gi do pozne jeseni. Poleg tega pa lahko
tudi še preprečimo takšno gospodarsko
škodo vsaj na našem ožjem področju,,
kjer Češnje šele dozorevajo.
Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo
o svetih potrošnikov. Ce upoštevamo
opisano stanje, je res že skrajni čas, da
se osnujejo takšni sveti. Upajmo vsaj,
da bodo svojo nalogo opravljali dobro,
sebi in nam vsem v korist. Dokler pa
bo vsa ta stvar izpeljana, bo preteklo
še nekaj časa. Kaj pa do takrat? Takšne-
ga stanja z administrativnimi ukrepi
ni mogoče temeljito reševati. Tudi in-
špekcijski pregledi lahko »gasijo požar«
le od primera do primera. Tu je treba
več, tu je potrebna poštenost in sociali-
stična zavest odgovornih in vodilnih
uslužbencev v trgovini! Mislim, da je
s tem, ko je družba poverila upravlja-
nje s sredstvi delovnim kolektivom,
prav tako poverila vodilne posle lju-
dem, za katere je mnenja, da so pre-
dani naši družbeni ureditvi in ki bodo
imeli tudi odgovoren odnos do potrošni-
kov! Ce je temu tako, naj to tudi do-
kažejo s svojim ravnanjem.
Razni dosedanji ukrepi in sklepi go-
vore o tem, naj se v okviru zbornic
sklepajo dogovori o najvišjih odkupnih
cenah za kmetijske pridelke, vendar le
za kritične. Ce govorimo o dobri letini,
je torej takšno dogovarjanje nepotreb-
no, tem bolj če uveljavljamo načelo pro-
ste trgovine. Torej tudi s tega stališča
vsa odgovornost pade le na odkupno
in maloprodajno trgovsko mrežo.
Ce torej globlje pogledamo vzroke in
poseldice takšnega stanja, mar ni tudi
to gospodarski kriminal?! Naše delovno
ljudstvo ustvarja iz dneva v dan, da bi
ustvarilo boljše žiivljenjske pogoje sebi
in našim potomcem, pa je morda to
plačilo za njihov trud!?
Skof Milan
Naši vajenci
Te dni opravljajo učenci na va-
jenskih šolah zaključne izpite.
Uspehi so prav zadovoljivi. Na
vajenski šoli I, kjer imajo izpite
že nekaj dni, so ugotovili nega--
tivno znanje le pri enem učencu.
Odkar pa je mladinska orga-
nizacija poglobila delo z vajenci,
so uspehi na vseh področjih vid-
ni. Celjski vajenci so se lani in
letos predstavili z dostojno aka-
demijo. Letos so nastopili tudi v
tovarni »Iskra« v Kranju, kjer so
želi vse priznanje. Ob koncu šol.
leta so priredili izlete, na katerih
so spoznali precejšen kos naše
domovine. Vajenci imajo svoj
pevski zbor in orkester, udejstvu-
jejo pa se še v raznih kulturnih
in športnih društvih. Na Vajenski
šoli I. je 174 učencev članov Pre-
šernove družbe.
Ko opažamo boljše šolske in iz-
venšolske uspehe naših vajencev,
je prav, da se jih spomnimo ob
Vajenskem dnevu, ki ga bodo
praznovali celjski vajenci 25. ju-
nija. Takrat bodo dobiU šolska
spričevala. V kinodvorani, kjer
bodo predvajali zanje poseben
film, bodo nagrajeni najboljši
učenci. Posebno nagrado v šport-
nih rekvizitih pa bosta prejeli
dve vajenski šoli, ki bosta poka-
zali najboljši letni učni uspeh. V
nedeljo, 26. junija, pa bodo pri-
redili vajenci skupni izlet na
Smohor, kjer bodo imeli svoje
mladinsko zborovanje.
Letos polagajo vajenci prvič
letne praktične izpite. Pri teh iz-
pitih bodo pokazali, česa so se
naučili v enem letu v delavnici.
Ti kontrolni izpiti bodo vsekakor
pripomogli k boljšemu strokovne-
mu znanju vajencev.
Našim vajencem želimo, da bi
svoje šolske in praktične izpite
dobro. opravili. Po dobro oprav-
ljenem delu pa vesel Vajenski
dan!
Tudi Partizanska cesta
ima svoje vozlišče
Delo na Partizanski cesti Braslovče—
Dobrovi je—Nazarje kljub pomanjkanju
izdatnejših denarnih sredstev dan za
dnem vidne je napreduje. V surovem
stanju so sedaj v vznožju dokaj strmih
in z gozdovi pokritih Dobrovelj dovrše-
ni kaki trije kilometri ceste. Cesto je
treba le še posuti z drobnim gramozom,
ugladiti in utrditi. Toda ne še. Da bo
cesta imela složen in enakomeren
vzix)n, je bilo treba na ovinku, kjer
zavije proti Braslovčam in kjer bo po-
daljšana proti Letušu, napraviti precej
velik nasip, ki ga pravkar izdelujejo
in utrjujejo. To vozlišče ali križišče,
kjer je nova cesta prerezala vozne poti
na posestvih Laznika, Rizmala in Ma-
rovta, je treba urediti za ugoden pre-
voz na* vse strani. Prav ureditev tega
nasipa delo na cesti najbolj zaustavlja.
Od tod je cesta proti Braslovčam sa-
mo načeta. Urejena bo nekoliko ix>zne-
je. Da bo pa Partizanska cesta dobila
takojšnjo zvezo z dolino in okrajnim
cestnim omrežjem, jo bodo najprej zve-
zali z Letušem. Cez nekaj tednov bodo
iz smeri Smartnega ob Paki in iz Mo-
zirja že vozili po njej kamioni in osebni
avtomobili. To je pa mogoče le preko
vozl'išča po nasipu, ki ga sedaj gradijo
z vso naglico.
Tako projektant, inž. Žagar, kakor
ostali graditelji, že ponosno gledajo na
uispehe svojega truda. Položna in v
elegantnih serpentinah se vije bela ce-
sta navkreber prav v srce dobro veljakih
gozdov, podprta in zavarovana z mo-
derno grajenimi škarpami in vodnimi
propusti.
Sedaj se konča v bližini posestnika
Kramarja, kjer bodo dne 10. julija pri-
redili velik partizanski miting v poča-
stitev desetletnice naše svobode. Tako
bo tudi Partizanska cesta k tej slav-
nosti prispevala svoj delež. Dasi še
nima popolnega priključka na okrajno
cesto, je Partizansko cesto lahko najti.
Velika tabla čez cesto v Letušu opo-
zarja nanjo vsakega gosta. Režijski od-
bor za gradnjo ima polne roke dela.
Njegova želja je, da bi bil prvi sektor
čimprej gotov.
Del »Partizanske
ceste« nad vozliščem.
Ta odsek bo do pro-
slave na Dobrovljah
izročen prometu, se-
veda ne samo ta ko-
šček, temveč vse do
prostora, kjer bo mi-
ting
Fo celjskem turističnem tednu
Za nami je I. celjsiki turistični teden,
ki je bil letos zelo obsežen. Lep uspeh
so imele prireditve turističnega značaja.
Predvsem naj omenimo predvajanje tu-
rističnih filrnov v kinu Union in pa
šolske naloge, ki so jih pisali učenci
vseh višjih razredov srednjih šol z na-
slovoma: »Posjpešujmo turizem« in pa
»Olepšajmo Celje«. Zanimivo je, s kako
pazljivostjo Isipremlja mladina raz|voj
turizma in izgradnjo našega mesta.
Dobro so usipele tudi športne priredi-
tve, in sicer namiznoteniški turnir za
pokal Olepševalnega in turističnega
društva Celje, šahovski turnir za pokal
Stalne turistične konference ter med-
mestni lahko atletski miting Celje —
Zagreb za pokal Stalne turistične kon-
ference. Pokale so osvojili namiznote-
niška ekipa Kranja, šahist Oder in re-
prezentanca atletov Celja. Višek tedna
pa so predstavljale kulturne prireditve,
ki so dokazale, da razpolaga Celje z
visoko kvalitetnimi amaterskimi kultur-
nimi skupinami. Tako je nastopil s sa-
mostojnim koncertom godalni orkester
SKUD »Ivan Cankar«, ki je pod vod-
stvom Dušana Sancina ponovno doka-
zal, da je najboljši godalni orkester v
naši državi. Nastop opernih solistov
Drakslerjeve in Kovača je samo še po-
večal vrednost te lepe prireditve.
Posebno zanimiva, čeprav slabše obi-
skana, je bila prireditev celjskih lite-
ratov, ki so oitali svoja dela. Posebno
pozornost je vzbudil celjski godalni
kvartet, ki se je predstavil kot dovrše-
na glasbena celota.
Vso pestrost svojega obširnega delo-
vanja so F>okazale vse sekcije SKUD
»France Prešeren«, in sicer f>evska pod
vodstvom tov. Ferlinca, tamburaška ix>d
vodstvom tov. Hočevarja, harmonikar-
ska pod vodstvom tov. :^kuša in godba
na pihala pod vodstvom tov. Karlovšca.
To je bil večer, na katerem je nastopilo
blizu 200 oseb. Domače kulturne pri-
reditve je zaključil Komorni zbor pod
vodstvom Egona Kuneja, ki je dovršeno
in ob velikem odobravanju občinstva
odpel svoj povsem novi program.
Poleg domačih kulturnih prireditev
je v okviru I. celjskega turističnega
tedna gostovala tudi Ljubljanska opera,
ki se je z velikim uspehom predstavila
z operama Seviljski brivec in Lucia
Lammermoorska. Razveseljivo je pred-
vsem, da smo opazili na vseh kulturnih
prireditvah in predvsem pri opernih
predstavah precejšnje število delavcev,
s čemer se do danes ni mogla pohvaliti
še nobena kulturna prireditev.
In končni upeh I. celjskega turistič-
nega tedna? Moralni odličen — finančni
slabši, kar pa je razumljivo, saj je
vstopnina sicer od razprodanih opernih
predstav krila le 30 % stroškov gosto-
vanja Ljubljanske opere. Sicer pa je
prav, da se je Olepševalno in turistično
društvo oddolžilo delovnim kolektivom
in celjskemu prebivalstvu ob svoji tri-
desetletnici z izbornim kulturnim spo-
redom.
V okviru turističnega tedna sta bili
še turistična in umetniškai razstava ter
dvoje predavanj: Celje v NOB in Celj-
ska industrija.
I. celjski turistični teden je vsekakor
usipel. Celjani in številni obiskovalci iz
celjskega okraja si želijo, da bi postal
Celjski turistični teden vsakoletna pri-
ljubljena pomladanska revija turizma,
športa in kulture.
TUDI PIONIRJI I. CELJSKE
ČETRTI GOSTUJEJO
Pionirski odred I. četrti je že osmič
na odru. Z dobro naštudirano akademijo
in mladinsko igro »Kralj ična brez pr-
stana« je ta odred pod vodstvom uči-
teljice Mire Lahove gostoval tudi v
Laškem, v Žalcu in Novem Celju.
Je Kovinarska šota
potrebna ati ne?
(Nadaljevanje z 2. strani)
Tovarni emajlirane posode. Pisec, ki
pozablja na predpise o lastništvu osnov-
nih sredstev, jih predlaga v uporabo
za dojjolnitev in ustanovitev novih
obrtnih delavnic, hkrati pa priznava,
da je kovinarskega kadra premalo. Zeli
torej na tuj račun postaviti nekaj, za
kar pa po njegovih izjavah niti nima
kadra. V perspektivi ga želi dobiti iz
vajenskih šol, Sola s praktičnim po-
ukom pa je zanj, četudi je cenejša in
nudi boljše uspehe, nepotrebna. Števil-
ne potrebe industrije naj krijejo va-
jenske šole v Celju, za katere naj bi
našli sredstva za vzdrževanje, ki jih
za industrijsko šolo v proračunu ni
najti in kar naj bi bil pogoj za nadalj-
nji obstoj šole. Pisec pozablja, da je
bil sprejet zakon o industrijskih šolah
in da je bila izdana uredba o ustano-
vitvi skladov za vzgojo kadra. Ta sklad
je v bodoči celjski komuni tako velik,
da problem dotacij industrijskim šo-
lam ne bo več problem, čim se bo začel
koristiti.
Pravtako člankar po vsej verjetnosti
ni poučen o tem, da je pred LOMO
Celje postavljen le problem zagotovit-
ve denarnih sredstev, katera je enako
težko najti za katerokoli ustanovo, ne
pa problem obstoja šole, ki ga tendenč-
no skuša povezati s finančnimi pro-
blemi.
Ob koncu bi pripomnil še to, da se
gonja za ukinitev IKS Celje, ki prihaja
vedno iz istih virov, vleče že par let
nazaj in to vedno v času, ko bi se
moral vršiti vpis v šolo za novo šolsko
leto. S tem v zvezi nastopajo nepo-
trebne skrbi staršev, negotovost učen-
cev in težave vodstva šole. Kdo je od-
govoren, za škodo, ki pri tem nastaja?
Toliko v pojasnilo javnosti in v od-
govor piscu članka, odločilno besedo pa
naj spregovorijo merodajni forumi.
Žerjav Rado
V nedeljo bodo v Ločah
praznovali občinski praznik
v nedeljo bodo v občini Loče pra-
znovali svoj občinski praznik. Na ta
dan leta 1944 je Sercerjeva brigada
prvič v večjem obsegu napadla Loče in
železniški predor pri Lipoglavu, ki je
zaradi večjega miniranja bil 14 dni ne-
sposoben za promet. Pri miniraju Ra-
tajceve hiše je bilo zajetih 9 nemških
vojakov, kot žrtev policistov pa je pa-
del Ratajc Jože. Edini ce brigade so
istočasno izpraznile trgovino v Ločah.
Ta brigada je kasneje bUa še nekaj-
krat uspešna v Ločah, saj je imela v
svojem sestavu tudi nekaj borcev iz
tega kraja. Dan tega večjega napada je
občinski odbor ZB predlagal za občinski
praznik, ki ga bodo letos praznovali že
tretjič.
Ker je letos ta dan na nedeljo, bo ce-
lotna proslava še bolj slavnostna. Na
predvečer bo akademija, na kateri bo
nastopila folklora. V nedeljo imajo v
programu tudi budnico, ob 8. uri bo sve-
čana seja LO loške občine, zatem je
predvidena svečanost pred spomenikom
padlih borcev in končno še ena aka-
demija s kulturnim sporedom. Ob 11.
uri bodo odkrili spominsko ploščo dve-
ma padlima borcema iz Šercerjeve bri-
gade v Suha dolu pri Cugmasu, po do-
mače pri Gradu. V okviru p)OE>oldanske-
ga sporeda pa je predviden telovadni
nastop TVD Partizana iz Konjic in iz
Loč. Prebivalci loške občine, posebno
še iz tistih vasi, v katerih so bile večje
in manjše borbe edinic NOV, pričaku-
jejo, da jih bodo za ta dan obiskali
njihovi stari znanci — partizani in tako
skupaj z njimi proslavili ta praznik.
L. V.
Obvestilo
Zaradi adaptacije Železnega dvora
se je
MOŠKO
IN ŽENSKO KROJAŠTVO
preselilo na TITOV TRG gTEV. 3
ODDELEK ZA IZDELOVANJE
ŽENSKIH OBLAČIL IN PERILA
pa posluje odslej na
TOMŠIČEVEM TRGU ŠTEV. 9
kot samostojno podjetje
Režiser.
OGLAS
Po uredbi o sečnjah gozdnega
drevja (Ur. Hst LRS št. 30-116/54)
pozivamo vse gozdne posestnike,
da vložijo prošnje za sečna dovo-
ljenja za gospodarsko leto 1956 na
pristojnih mestnih in občinskih
odborih v roku od 1. 6. do 20. 7.
1955. Naknadno prispelih prošenj
ne bomo mogli upoštevati, razen
v primerih elementarnih nesreč.
Okrajni ljudski odbor Celje
uprava za gozdarstvo
Stev. 24 — stran 4
CELJSKI TEDNIK, 17. junija 1955
Sindikalna podružnica Železarne Store bo
svojim članom omogočila čim ugodnejši
in ceneni odmor na Jadranu
Počitniški dom »Vila Dragica« na Rabu
Da bi svojim članom omogočila čim
udobnejši in ceneni letni odmor, je sin-
dikalna ipodružnica Železarne Štore s
pomočjo izrednega razumevanja uprav-
nega odbora in uprave železarne pred
leti kupila na Rabu vilo, kjer člani
njihovega kolektiva preživljajo letni
dopust. Cena celodnevnega pensiona je
letos za odraslo osebo 550 din dnevno,
otroci do 7 let imajo 50 % popusta,
otroci do 10 let pa 30 %. Ker ipa te cene
kljulb popustom še ne bi bile dostopne
vsem članom, sta delavski svet in uprav-
ni odbor podjetja na predlog sindikalne
podružnice sprejela sklep, da se iz skla-
da za plače oddvoji še določena vsota
kot pomoč članom, ki odhajajo na do-
pust. Da bi se ta iE>odpora delila čim
bolj pošteno in nepristransko, so spre-
jeli pravilnik, po katerem bo višina
podpore odvisna od plače posameznika
in nekaterih okoliščin. Član, ki ima
plačo do 12.000 din, dobi na osebo 400
dinarjev podpore, član s plačo do 15.000
dinarjev dobi 350 dinarjev ix>dpore,
član s plačo do 20.000 dinarjev — 250
dinarjev, oni pa, ki imajo plačo nad
20.000 dinarjev pa dobijo 200 dinarjev
podpore na osebo na dan. V tehi idomo-
vih pa lahko vsak koristi dopust največ
20 dni. Na ta način je sindikalna po-
družnica Železarne Store omogočila, da
bodo dopust na morju lahko izkoristili
tudi delavci in uslužbenci z nižjimi
plačami. Tako se je po tej humani po-
moči prijavilo do danes za letošnje le-
tovanje na morju visoko število delav-
cev in tudi nižjih uslužbencev.
Za izredno aktivne člane ter člane z
daljšim stažem in izrednimi zaslugami,
kakor tudi za socialno in zdravstveno
šibke člane pa bodo sindikalni odbori
poskrbeli, da nekaj teh članov »pošljejo
na brezplačni dopust, odnosno na stro-
ške sindikalne organizacije. V letoš-
njem letu bodo poslali na brezplačno
letovanje najmanj 40 takih članov.
Sezona na Rabu se je že pričela in
bo trajala do vključno 15. septembra.
Prva skupina je te dni že odpotovala na
letovanje.
M. J.
Vrtičkarjem
Lanska poplava je uničila večino celj-
skih in okoliških vrtov. Zelenjadne in
cvetlične grede so bile stlačene in za-
prane ter pokrite z zbito mrtvico. Voda
je odnašala organske in rudninske sno-
vi, ki so za rodovitnost zemlje nepre-
cenljive vrednosti.
Pridne roke so se kaj hitro lotile ob-
novitvenega dela. Nekateri so z godnim
hlevskim gnojem ali kompostom pri-
stopili k izbojšanju bolne zemlje. Po-
nekod so uporabljali samo umetna gno-
jila. Struktura zemlje se ni mogla iz-
boljšati zaradi pomanjkanja humusa aD
sprstenine in z vrtnimi pridelki nismo
bili zadovoljni.
Vse leto moramo misliti na izboljša-
nje zemlje. Skrbna gospodinja ve, da je
kompost zlato našiih vrtov. V vsakem
vrtu bomo našli primeren kotiček za
kompost, kjer bomo odlagali odpadke —
organske snovi, ki se po tri- do štirikrat-
nem premetavanju v treh letih izpre-
mene v bogato gnojilo. Le kjer je do-
volj humusa, bomo usp>ešno uporabljali
umetna gnojila!
Letos imamo dovolj p)adavin in za-
livanje skoraj ne prihaja v p)oštev. Po
dežju zrahljamo površino zemlje, ker
s tem omogočimo dotok kisika, ki vzpod-
buja drobnoživke k hitrejšemu delo-
vanju in razmnoževanju. Kdor zemljo
po dežju ne zrahlja, povzroča samemu
sebi veliko škodo. Sonce in vetrovi) spre-
minjajo p>ovršino zemlje v skorjo in
zbita plast srka vlago iz spodnjih slo-
jev. Zemeljska površina postaja ne-
strukturna in koristne drobnoživke mo-
rajo globlje v zemljo.
Rahljanje lin zračenje zemlje je prvi
pogoj, da ostane zemlja godna v času,
ko rastejo na njej posevki.
Na Podni zemlji kulturne rastline
bujno odženo in se uveljavijo ter pre-
rastejo škodljivi plevel.
V	tem času se ponekod pojavljajo
bolhači. Preganjamo jih z večkratnim
škropljenjem. Zanesljivo jih uničimo s
prašenjem tobačnega ali DDT praška, ki
ga prodaja kmetijska ai>oteka OZZ v
Celju. Črne listne uši na fižolu zatira-
mo tudi z DDT praškom. Paradižnikom
odstranjujemo zaliistnike in jih poškro-
pimo vsaj 10—12 dni z 1% bakreno
apneno brozgo ali 1% bakrenim apnom.
Kumaram odščipjavamo poganjke pri
5 Ustu, da nastavijo več zarodka.
V	mesecu juniju sejemo rumeno en-
divijo. Izpraznjene grede prelehamo,
pognojiimo in posadimo s kapusnica-
mi: zeljem, ohrovtom, rdečim zeljem in
pozno karfiolo.
Izkoristimo prosti čas za delo na vrtu
in uspehi ne bodo izostali.
France Kolar
Gradimo sodobne
stanovanjske hiše
misli ob otvoritvi razstave
naCrtov individualnih HIS
Ljudski odbor mestne občine Celje se
trudi, da bi na vseh področjih komu-
nalne izgradnje čim bolj prispeval k
sodobni ureditvi mesta, prav tako pa
tudi k sodobni ureditvi stanovanj. Pred
nekaj meseci je LOMO Celje razpisal
velik javen natečaj za načrte manjših
stanovanjskih hiš. Ta natečaj je bil iz-
veden s sodelovanjem Društva arhitek-
tov Slovenije in so tudi že objavljeni
izvidi tega natečaja.
Ob takih prilikah je prav, da ocenijo
tudi prebivalci mesta p)osamezne načrte,
da si jih ogledajo ter da se prepričajo
o njihovi kvaliteti in o praktičnosti.
Zato je Ljudski odbor mestne občine
Celje naprosil Društvo inženirjev in
tehnikov v Celju, da pripravi razstavo
teh načrtov, ki bo odprta v torek, 21.
t. m. v dvorani Celjske mestne hranil-
nice. Razstavljenih bo vseh 16 načrtov.
Ob tej priliki je prav, če zapišemo
nekaj besed o teh načrtih. Večina na-
črtov predstavlja povsem nov način re-
ševanja stanovanjske problematike,, iz-
redno praktičen, lahek v izvedbi ter tu-
di sorazmerno poceni. Projekt »Kamen
na kamen«, ki je bil nagrajen s 1. na-
grado predstavlja pritlično stanovanj-
sko hišo, nep>odkleteno s prizidano dr-
varnico in kletjo. Zasnova projekta je
izredno elastična, praktična, arhitekton-
sko zelo lepa, poleg tega pa nudi mož-
nost nadaljnjih dozidav odnosno zidave
v etapah. Avtor tega projekta je inž.
ahr. Kristl iz Ljubljane. Drugonagraje-
ni projekt »4.024« je bil nagrajen z istim
zneskom, kakor prvi ter je namenjen
visokopritlični stavlDi, ki je delno ix)d-
kletena ter predstavlja zelo dobro re-
šitev plastične obravnave prostora z
uporabo pol etaže. Ta načrt je izdelal
inž. arh. Šorlii Marjan s sodelovanjem
tehnika Dobrin Jakoba. Med zelo dobre
projekte spada tudi projekt »-KI«, ki ga
je izdelal Celjan abs. arch. Vehovar
Franja, ki predstavlja nei>odkleteno
enonadstnoipno stanovanjsko hišo v zelo
praktični izvedbi. Projekt »Krov«, je bil
nagrajen z naslednjo nagrado, pred-
stavlja visokropritlično, delno p)odkle-
teno hišo v smotrni izvedbi. Zanimivi
in praktični so tudi ostali odkupljeni
načrti, med katerim je posebej omeniti
projekt »Sistem« in še nekatere druge.
Smatramo, da je obisk te razstave pri-
poročiti prav vsem, ki se zanimajo za
gradnjo stanovanj ter za probleme so-
dobne arhitekture, saj predstavljajo
razstavljeni projekti nov, Celjanom še
skoraj nepoznan, sodoben način arhi-
tekture. V prihodnji številki bomo ob-
javili kritično oceno te razstave, Celja-
nom pa priporočamo,, da si ogledajo
razstavo v čim večjem številu. Inte-
resenti za načrte dobijo podrobne in-
formacije pri Ljudskem odboru mestne
občine Celje, soba št. 10.
Naša družina in mladin
Le celoten trud da zadovoljiv uspeh
Še nekaj dni in šolska vrata se bodo
zaprla. Veseli živžav bo zamrl. Spriče-
vala bodo pokazala, kako so se trudili
učenci. Iz njih bo mogoče razvideti
dvoje: intelekt otroka in trud. Oboje
vsak učitelj upošteva. Pa še tretje je,
ki je enako važno, učenčevo vedenje,
ki kaže, kako otroka vzgajajo.
Marsikje bo zopet jeza in žalost. Ne-
kateri starši, ki so le preveč zaverovani
v otroka, bodo prihiteli v šolo. da si
na otrokov račun izposodijo učitelje.
Hiteli bodo dokazovati, da njihov otrok
ni tako slab, saj dosti bere in tudi
nekaj zna. Nič pa ne bodo pomislili,
koliko so oni napravili, oziroma pripo-
mogli, da bo otrok uspešno končal raz-
i-ed.
štirinajstletni Milan, tretješolec gim-
nazije, se je vse leto le posmihal uči-
teljevim opominom. Toda 10. mesec —
pred zaključkom — ga je minilo. Za-
čel je študirati noč in dan in glej čudo:
zadnje dni je dobro odgovarjal.
Učitelji niso smeli pozabiti, da je
premalo utrjena snov hitro pozabljena.
Pa ne samo to! Niso smeli delati kri-
vice ostalim dijakom, ki so se vse leto
trudili, nazadnje pa bi jih merili z le-
nuhom, ki je 9 mesecev lenaril.
Otroku, ki še marsikdaj ne zna zrelo
misliti, ne zamerimo. Bolj pa zameri-
mo še bolj naivnim staršem, ki so šele
zadnje dneve pred zaključkom prišli v
šolo, da se prepričajo o otrokovi prid-
nosti .. -
Milanovo učenje je kampanjsko, ne-
redno. Ogromno snovi, nakopičene ob
koncu leta, ne more »prebaviti«. O tem
se tudi učitelj hitro prepriča, ko mu
postavi vprašanje iz začetka in sredine
snovi, in se mu o le-teh še sanja ne.
Ce bi takemu dijaku dovolili, da pre-
stopi v višji razred, smo p>odprli nje-
govo lenobo. »Saj bo tako tudi drugo
leto«, ai misli. Otroci dobro opazujejo
in si tudi vse dobro zapomnijo in tega
ne pozabijo!
Ce bi dovolili otroku, ki je redno de-
lal le pičel mesec, da napreduje. px>-
tem ga lahko primerjamo z delavcem,
ki v letu dela le mesec dni, plačan pia
je za 12 mesecev. Takih ni, kajne?!
Zato se tega zavedajmo tudi pri otro-
cih. Dom je dolžan, da poskrbi za red-
no delo otroka. Navajati ga mora na
redno učenje. Premalo je, da pridiga
učencu le šola. Starši morajo otroku
ob konkretnih primerih naslikati, kako
je treba služiti kruh.
Samo grožnja, in marsikje šiba, opra-
vita le malo. Življenjska bližina in po-
vezava otrok s starši je nujno potrebna.
Otrok naj čuti, da staršem nikakor
ni vseeno, ■ kako otrok v šoli usp>eva-
Zato se zaradi pravilne kontrole in
presoje starši sami morajo povezovati
s šolo.
Na šoli, kjer sem, imamo dva prva
razreda. Toda kakšna razlika med nji-
ma! V a razredu skoraj 90% uspeh, v
b razredu le pičel 50%.*Zakaj? Poleg
mnogih drugih vzrokov je silno močan
ta, da otroci staršev iz b razreda niso
prihajali v šolo, da bi povpraševali, ka-
ko napredujejo njihovi otroci.
Kako brezdušni so! Za svojega otroka
se ne pobrigajo! Ob zaključku šolskega
leta je tarnanje odveč.
Uspeh ne more prikazati dela in ve-
denja otroka le v enem mesecu, marveč
mora zajeti celoleten otrokov trud in
prizadevanje. Le tako bo tudi učenec
sam znal pravilno oceniti svoje lastno
delo.
Naslednje šolsko leto pa bo prisiljen
misliti tudi Milan, da se le po teme-
ljitem in vztrajnem delu žanjejo usp>ehl.
Otroci z govornimi motnjami se
na morja dobro počutijo
Na predlog Društva prijateljev mla-
dine v Celju in s pomočjo Sveta za
zdravstvo in socialno politiko v Celju
je dne 31. maja odšla skupina otrok,
ki obiskujejo odddeiek za odpravo go-
vornih motenj, v kolonijo v Banjole
pri Pulju. S plmpino sta odšla tudi lo-
goped tov. Supančič Drago in učiteljica
Pomožne šole tov. Mirnik Marija.
Otroci bodo ostali v koloniji 3 tedne.
V koloniji pa si ne ibodo okrepili samo
zdravja, temveč bodo nadaljevali z go-
vornimi vajami, da si pravilen govor
povsem utrdijo. S to skupino je odšla
tudi grupa otrok iz Maribora. Vsi otroci
so srečno dospeli v prelepi kraj ob na-
šem najibolj južnem delu Istre, so udob-
no nameščeni ter imajo izredno dobro
in obilno hrano. Otroci se pridno son-
čijo, kopajo in učijo. Vsi so zdravi, saj
zanje skrbi poleg vzgojiteljev tudi dr.
Zidarjeva iz Maribora, upravnik kolo-
nije tov. Ravtar Stane in gospodinja
Cveta Hočevarjeva. Tudi pri govoru se
kažejo zelo lepii uspehi in se logop>ed
ne more načuditi tako hitri izpuremembi.
D. S.
Roditeljski sestanek
na celjski Pomožni šoli
v nedeljo so učenci lin učenke te šole
nastopili pred svojimi starši in učitej-
skim zborom ter z ostalimi gosti na
odru telovadnice s posebnim sporedom.
Navzoči predsednik Šolskega odbora
Pomožne šole tov. Riko Presinger je
pozdravil navzoče starše in goste, tajnik
in šol. upravitelj tov. Jože Unverdorber
p)a je v svojem poročilu nakazal delo in
uspehe celjske PŠ. Obrazložil je tudi
težave, ki ovirajo šolsko delo: pomanj-
kanje učilnic, internata., nezanimanje
nekaterih staršev, nereden šolski obisk
učencev, pomanjkljiva vzgoja itd. K
82% učnem uspehu, požrtvovalnemu
delu učiteljstva in Šolskega odbora je
čestital predsednik Sveta za prosveto
in kulturo LOMO Celje.
Takim rejcem živine je tudi danes
omogočen napredek
Lep primer, kako je treba umno go-
spodariti pri živinoreji nam kaže JOZE
ZDOLŠEK iz Podgorja pri Šentjurju,
ki je te dni prodal dva, še ne tri leta
stara bika. ki sta tehtala 1700 kg in
dala 934 kg mesa. Objasnil nam je, kako
je dosegel ta uspeh.
»Ze več let se pečam z vzrejo živine
za zakol in pleme. Živino krmim samo
s senom, deteljo in rezanico. Težkih
krmil ji ne pokladam, prav tako pa je
tudi za delo ne uporabljam. Predvsem
p>a pazim na točnost krmljenja in či-
stočo. Izrazit ljubitelj sem tudi siive
pšenične marijadvorske pasme, ki jo,
žal, nekateri kmetijski strokovnjaki od-
klanjajo in dajejo prednost montafon-
ski pasmi. Dolgoletne izkušnje pa ka-
žejo, da je za našo klimo, posebno pa
še za naš šentjurski predel najbolj pri-
merna marijadvorska pasma. Monta-
fonska bika te starosti ne bi nikoli dala
skoro 1000 kg mesa take kvalitete.«
Priporočljivo bi bilo, da bi kmetijski
strokovnjaki o tem razmišljali in ob
priliki licenciranja bikov za pleme pri-
znali tudi plemenjake sivopšenične
pasme.
Kotiček za naše žene
Kmalu bomo vlagale borovnice
Skrbne gospodinje borovnice sušijo,
vkuhavajo ali namakajo v žganje. Suhe
borovnice so zelo učinkovito sredstvo
proti driski.
Za vkuhavanje borovnic ne rabimo
patentnih kozarcev. Uporabne so tudi
navadne steklenice. V snažne steklenice
najiprej nasujemo borovnice in jim do-
damo kako žlico sladkorja. Steklenico
dobro pretresemo, da je povsem polna,
nakar jo trdno zamašimo. Ce nimamo
posebnega lonca za vkuhavanje, se
lahko poslužimo tudi navadnega, le da
moramo v tem primeru spodaj podlo-
žiti trske ali cunje. V lonec ipostavimo
steklenice in dolijemo vode do polovice
steklenice. Kuhamo 20 minut, nakar po-
časi ohladimo. Lonca ne smemo prej
odkriti, dokler niso steklenice popol-
noma ohlajene, sicer rade popokajo.
Borovnice vkuhavamo tudi brez slad-
korja.
Naj'bolj enostaven način vlaganja bo-
rovnic pa je tale: nasujemo jiih v ko-
zarec s širokim vratom, in sicer izme-
noma eno plast borovnic in spjet eno
plast sladkorja. Kozarec zavežemo s
pergamentnim papirjem in ga postavi-
mo na sonce. Cez kakih 14 dni so bo-
rovnice že uporabne. Po uporabi mo-
ramo kozarce vedno skrbno zapreti, od-
nosno zavezati. Na ta način vložene bo-
rovnice ostanejo sveže, cele in se na-
vadno nikoli ne pokvarijo.
nasveti za gospodinje
Ce nimamo ledu in želimo mleko
obvarovati pred skisanjem, dajmo lo-
nec z mlekom v skledo, ki je napol-
njena z vodo. Lonec, v katerem je mle-
ko, pokrijemo z mokro krpo. Robovi
kr,p>e morajo segati do mrzle vode, tako
da ibo krpa stalno vsrkavala vodo in
bo vedno vlažna. Voda, ki hlapi iz krpe,
odvzema notranjosti lonca vso toploto
in ostane v loncu stalno nizka tempe-
ratura.
Bele poletne nogavice, zlasti otroške,
ki so bolj umazane, je zelo težko prati,
ker so polne madežev od obutve. Da
bomo madeže laže oprale, bomo noga-
vice pred pranjem namočile v navadno
vodo, kateri bomo dodale ipol žlice bo-
raksa.
Novi čevlji radi i)ečejo. To pa boste
prep)rečile. če jih pred obutvijo nama-
že te znotraj s špiritom in jih posušite.
Ce bomo preživele svoj dopust nekje
ob morju, se bomo brž odločile za ka-
tero izmed teh dveh ljubkih oblek.
pomanjkanje avtobusov bo v bližnji bodočnosti terjalo
ukinitev nekaterih prog pri avtobusnem prometu celje
Na seji Gospodarskega sveta so v to-
rek razpravljali tudi o potrebi nabave
novih vozil, odnosno ukinitvi nekaterih
prog pri avtobusnem prometu Celje.
Več kot znano je dejstvo, da so mnogi
avtobusi, ki obratujejo na območju celj-
skega in drugih okrajev močno iztro-
šeni in da neprestana popravila p>ožro
ogromne zneske, s katerimi bi lahko
kupili že nove avtomobile. In če bi avto-
busni promet Celje hotel normalno po-
slovati, bi rabUi najmanj 6 novih avto-
busov. Ker pja Mestna občina Celje ni-
ma denarja za nabavo novih avtomo-
bilov, je v bližnji bodočnosti predvide-
na ukinitev treh prog, in to: Celje-^
Šoštanj, Celje—Šmartno v Rožni doUrii
in Celje—Loka pri Zusmu.
Člani gospodarskega sveta so si bifi
edini v tem, da vprašanje celjskega
avtobusnega prometa ni samo stvar
Celja, odnosno Ljudskega odbora mest-
ne občine, temveč tudi okraja Celje-
okolica. Zato so sklenili, da se da pred-
log v razpravo še okraju ter zboru pro-
izvajalcev.
zidarje, priučene zidarje
in delavce
sprejmemo takoj ali kasneje
v stalno zaposlitev — Delo je
tudi v akordu — Hrana in sta-
novanje zagotovljeno
Gradbeno podjetje »Graditelj«,
Ljubljana, Šmartinska c. 64 b
CELJSKI TEDNIK. 17. junija 1955
Stev. 24 — stran 5
Z ZBORA UČITELJEV, STARŠEV IN UCENCET
Na II. gimnaziji v Celju kljub mnogim težavam
75 odstotkov pozitivnih ocen
Šolski odbor II. gimnazije v Celju
je takoj po zaključku šolskega leta, to
je prete^klo soboto, sklical v Narodnem
domu zbor učiteljev, staršev in učen-
cev. Na dnevnem redu je bila analiza
dela v letošnjem šolskem letu ter vsa
šolska in vzgojna problematika zavoda.
Z izredno lepo udeležbo na zboru so
starši in celjski vzgojitelji dokazali,
kako živo se zanimajo za šolsko pro-
blematiko. Ravnatelj tov. Jakhel je v
izčrpnem govoru ponovno nanizal pe-
reče probleme, ki občutno zavirajo delo
tega zavoda. In ko je tako šola podala
obračun svojega letošnjega dela —
75 % pozitivnih ocen — zraven pa smo
slišali, pod kako težkimi pogoji so
se vzgojitelji in diijaki borili za šolski
napredek, lahko njihovim uspehom sa-
mo iskreno čestitamo.
Prenatri>anost učilnic, 52 % vozačev,
preizčrpanost strokovnega kadra, ki v
149 tedenskih nadurah nadomesti kar 7
manjkajočih učnih moči — pač opravi-
čuje dejstvo, da bi povprečna ocena,
ki naj bi praviloma bila merilo in
zrcalo šolskega uspeha bila komaj
dobro.
Šolski odbor se je na tem sestanku
dalje pomudil tudi pri vprašanju pred-
časnega izstopanja dijakov iz šole, kjer
je prizadeta zlasti delavska mladina.
Od 40% delavskih otrok v nižjih raz-
redih zdrikne v višjih razredih števUo
že kar na 14 % otrok delavskega po-
rekla, medtem pa poraste odstotek
otrok nameščencev na 40 %. To gotovo
ni razveseljivo dejstvo in bi lahko
grajali one starše, ki komaj čakajo, da
njihov otrok odsluži svoj »šolski rok«,
I)otem pa ga obdržijo doma kot delovno
silo, ali pa ga dajo v uk. Seveda pa
je razprava med starši in učitelji to
vprašanje osvetlila od raznih strani in
pravilno zaključila, da naj bo meri-
lo za nadaljevanje študija
predvsem talentiranost,, ne
pa poreklo. Res je nesmiselno pla-
čevati inštruktorja učencu recimo za
angleški jezik, ki ga pozneje ne bo
rabil. Inteligenca naših otrok pa je
tako različna, da jo je težko meriti z
istim merilom, saj imamo otroke, ki z
lahkoto zmorejo šolski načrt, drugi pa
spet kljub marljivosti pešajo. Iz tega
sledi, da bi bilo nujno, da bi imeli
vsaj dva tipa šole — zavod se sicer
zavzema za rahlo diferenciacijo, ven-
dar je težko obe zahtevi hkrati iz-
polnjevati. V zvezi s tem vprašanjem
je član šolskega odbora sprožil tudi
vprašanje ekonomskega položaja kmeč-
kega otroka, ki mu zavira nadaljnji
študij. Niso namreč osamljeni primeri,
ko je moral kmečki otrok — in to celo
višješolec^ ki je bU zelo talentiran in
z lahkoto sledu učnemu programu —
zapustiti šolo, ker ga starši niso mogli
več vzdrževati. Razumljivo je, da kmet,
ki ne dobiva otroškega dodatka in se z
mnogoštevilno družino na manjši kme-
tiji komaj preživlja, nima sredstev za
svojega študenta, ki v mestu stane kar
lepe tisočake. Zato je glede tega vpra-
šanja na zboru padel predlog, da bi se
občine, odnosno bodoče komune za po-
sebno talentirane lunečke dijake mo-
rale zavzeti in jim preskrbeti neko ma-
terialno podporo.
Starši so v razpravi sprožili tudi
vprašanje, zaikaj se namesto angleščine
ne bi poučevala nemščina na gimna-
zijah. Na ravnateljevo pripombo, da
so rane, ki jih je nemški narod priza-
dejal našim ljudem še presveže in da
zaradi tega na Štajerskem ne bi kazalo
forsirati nemščine,, je silni aplavz v
dvorani dovolj zgovorno potrdiil to
misel.
Tov. profesor Atlagičeva je načela
vprašanje vedenja šolske mladine. Ne-
kako 95 odstotkov otrok ima iz vedenja
odlično oceno. Včasih se taki šolski ve-
likodušnosti čudijo starši sami, ki naj-
bolje poznajo svojega otroka in čudi se
okolica, ki pozna razgrajača s ceste.
Ce tak dijak v šolski učilnici sicer mir-
no presedii 4 ure, ne odgovarja profe-
sorjem in ne ponareja podpisov — v
odmorih ali na cesti pa pokaže svoje
rožičke — si gotovo ni zaslužil odlič-
ne ocene v vedenju. Mnenja smo, da
ocena iz vedenja realno ne odgovarja
ponašanju otrok. Zato je zbor učiteljev
sklenil, da bo v bodoče šola postopoma
prešla na realnejše ocenjevanje iz ve-
denja in da Sli bo vsak dijak moral tudi
iz vedenja priboriti zasluženo in pra-
vično oceno, kot si jo pribori v drugih
predmetih. Seveda pa bodo glede vede-
nja morale vse celjske šole zavzeti
enak kriterij.
Končno je padel še rahel očitek
osnovni šoli, da včasih spušča ne-
zmožne učence naprej v ginmazijo
»samo da se jih iznebi« in ti učenci —
osnovnošolski repetenti so v breme ce-
lemu razredu. Na to pripombo je tov.
Pogačnik odgovortil, da je v pedagoško-
moralnem pogledu manj škode, če gre
tak 13 ali 14 leten učenec med svoje
vrstnike v ginmazijo, kot pa da poseda
med 10 letniki v 4. razredu.
Učiteljski zbor so zaključiU s skle-
pom, da se bodo v prihodnjem- šolskem
letu vzgojitelji in staršii večkrat tako
množično sestali.
Šolanje gojencev Vojne akademije
Državni sekretariat za narodno o-
brambo FLRJ je razpisal konkurz za
sprejem gojencev v vojne akademije.
Odziv mladincev, ki imajo pogoje za
sprejem v akademijo pa zaradi mnogih
nejasnih IX)jmov ni bil zadovoljiv. Po-
sebno slab je bil odziv pri mladincih
celjskega okraja. Zato hočemo v tem
dopisu podati jasnejšo sliko o značaju
vojne akademije z ozirom na našo
armado in naše narode.
Vojne akademije v naši armadi so
ustanove, v katerih gojenci dosežejo
najvišja vojna in druga znanja. Kot ta-
ke so pristopne vsem mladincem naše
domovine, ki se žele vojaško izpopol-
niti in izpolnjevati odrejene pogoje.
Glede na značaj vojne akademije za
armado, je Zvezna ljubka skupščina
izdala odlok, po katerem se vojni aka-
demiji prizna rang fakultete z ozirom
na visoki nivo znanja, ki ga daje. To
pomeni, da oseba, ki je uspešno kon-
čala vojno akademijo in pozneje iz ka-
kršnih koli razlogov zapusti armado,
se uvrsti v tarifni razred prav tako kot
osebe, ki so zaključile bilo kakšno fa-
kulteto na naših imiverzah.
Učni načrt akademije je obširen. Po-
leg vojno strokovnih predmetov se v
prvih dveh letih šolanja učenci učijo
tudi predmetov iz družbenih ved, kot
dialektični materializem, politična eko-
nomija itd. Sproti pa spremljajo tudi
aktualno politično problematiko, saj
mesečno prihajajo na akademijo naj-
uglednejši politični in državni voditelji,
ki gojence seznanjajo z vsemi važnimi
političnimi dogodki doma in v svetu.
Poleg predmetov splošne izobrazbe,
matematike, opisne geometrije, peda-
gogike s psihologijo, zgodovine in voj-
nega zemljepisa, se gojenci učijo tu-
jih jezikov. Po teh predmetih gojenci
dosežejo splošno znanje, ki jim pozneje
dobro služi v praktičnem delu na služ-
benih mestih. Poskrbljeno pa je tudi
za kultumoprosvetno delo med gojenci.
V moderno urejeni kino dvorani aka-
demije obiskujejo učenci dvakrat te-
densko filmske predstave, dvakrat me-
sečno pa gledališke predstave, poleg
tega pa kolektivno obiskujejo tudi vse
športne prireditve, razstave, muzeje in
podobno.
Za razvijanje individualnih sposob-
nosti so na akademiji organizirali razne
sekcije, kot slikarsko, glasbeno, literar-
no in fotoamatersko, katere vodijo naj-
boljši strokovnjaki. V učni program je
uvedena tudi motoristika kot obvezen
predmet in gojenci polagajo ob za-
ključku šoferski izpit. Telesna vzgoja
gojencev zavzema v akademiji eno iz-
med najvažnejših mest, saj 10% učnih
ur izkoristijo za telesno vzgojo.
Med šolanjem imajo gojenci vojne
akademije posebne pravice in dolžno-
sti, in to: imajo pravico na brezplačno
vožnjo, stanovanje in hrano ob priliki
odhoda na zdravniško komisijo in v
času bivanja v Beogradu. Z dnem vsto-
pa v akademijo postanejo gojenci vojne
osebe. Cas šolanja, izvzemši prvega
leta, se računa kot čas prebit na od-
služen ju obveznega vojaškega roka.
Mladinec — odloči se za časten in lep
vojaški poklic!
Gojenci imajo pravico na brezplačno
šolanje in brezplačno zdravljenje med
šolanjem. Po zaključku vsakega šolske-
ga leta jim pripada enomesečni letni
dopust in lO-dnevni dopust po vsakem
semestru. Gojenci, ki z odličnim uspe-
hom končajo akademijo imajo pravico,
da si svobodno izberejo gamizijo, v ka^
teri želijo služiti.
Dolžnosti gojencev pa so: v času šo-
lanja je vsak gojenec dolžan izpolnje-
vati vse 'predpise, s katerimi se' reguHna
življenje v akademiji, da se marljivo
uči lin <iizpolnjuje učni pirogram. Po
zaključku šolanja se mora vsak gojenec
obvezati, da ostane v službi JLA naj-
manj dvakrat toliko let, kolikor je tra-
jalo šolanje. Gojenci morajo najvestneje
čuvati tudi državno imovino, ki jim je
zaupana.
Pripadati armadi, na katere čelu sto-
ji tovariš Tito, je čast lin ponos za vsa-
kega prebivalca naše domovine. Zato
je čas'tno tudi šolanje za najvzvišenejšo
državljansko dolžnost, za obrambo naše
domovine,
Sibakovski Angel,
kapetan I. klase
Na letošnji produkciji so gojenci celjske
Glasbene šole pokazali velike uspehe
Kot vsako leto, je tudi letos celjska
Glasbena šola priredila javno produk-
cijo svojih gojencev, ki so ob tej priliki
pokazali kaj so se doslej naučili, hkrati
pa je bil to prikaz, da je ta šola
danes v Celju zavzela že pomembno
prosvetno vlogo. Število vpisanih go-
jencev je zadnje čase tako naraslo, da
je morala šola za reprodukcijo določiti
tri zaporedne večere, ker bi se drugače
sodelujoči ne mogli zvrstiti v običajnem
koncertnem sporedu.
Nastopi so se vrstili 1., 2. in 8. junija.
Prvi koncert je vseboval 22 točk, v ka-
terih je sodelovalo 29 gojencev. Drugi
nastop je 'imel 21 točk, sodelovalo i>a
je 26 gojencev. V sporedu tretjega kon-
certa je bUo sicer le 11 točk z 12 na-
stopajočimi v solističnih točkah, toda
tokrat je nastopil šolski orkester s kon-
certom v A-duru lin šopkom i>artizan-
skih pod vodstvom prof. D. Sancina,
Spored vseh treh glasbenih prireditev
je bU dobro sestavljen. Nastopali so
gojenci od prvega pa do sedmega raz-
reda. To je dalo koncertom odgovarja-
jočo pestrost, tako v starostni razliki
nastopajočih, pa tudi po zahtevnosti in
kvaliteti izvajanih skladb.
Na žalost naše uredništvo še vedno ni
uspelo pridobiti glasbenega kritika, ki
bi zmogel govoriti o celjskem glasbe-
nem življenju nekoliko bolj i>odrobno,
zato se moramo ob glasbenih priredit-
vah omejiti vedno na poročila, na ne-
kake kronistične zapise, čeravno mnoge
prireditve zaslužijo veliko več. Toda
naše veselje nad rastjo mladih glas-
benikov, od katerih se bodo nekateri
verjetno odločili za glasbeni poklic, ni
zato nič manjše. Celjska glasbena šola
je brez dvoma dosegla lepo stopnjo raz-
voja, seveda veliko bolj v pedagoškem
pogledu, kajti v pogledu materialnih
sredstev in pogojev je ostala kar pri
starem, predvojnem stanju. In prav za-
radi tega nesorazmernega razvoja šole,
je njen uspeh še toliko pomembnejši,
ki bo končno moral potegniti za sabo
tudi tisto stran, ki je doslej ostajala v
ozadju. Ta čas je nekoliko neprimeren
za trkanje na vrata financ in kreditov,
ker jih prti najboljši volji ni mogoče
najti, toda v bodoče je treba imeti to
šolo, skupaj z Glasbeno matico v Celju
pred očmi ter skrbeti, da bo ta zavod
med prvimi, ki bo prejel pomoč naše
celjske skupnosti. Tako priznanje bi
bilo seveda najbolj razveseljivo za vod-
stvo šole in za gojence, hkrati pa tudi
najbolj koristno, toda ker so pogoji
zaprli pot do takega obravnavanja, je
treba celjski Glasbeni šoli dati vsaj mo-
ralno priznanje. Velik delež, ki ga v
napredku te šole dosega celotni kolektiv
pedagogov na tem zavodu, je brez dvo-
ma povezan s prizadevnostjo, požrtvo-
valnostjo in sposobnostjo ravnatelja
šole prof. Egona Kuneja, Niiso pogosti
primeri, da bi prosvetni delavec po-
vezal svojo dolžnost tako tesno s svo-
jim osebnim življenjem, kot je ravno
on. Veliko zaslug za uspešen napredek
šole pa je treba pripisati tudi ostalim
glasbenim vzgojiteljem na tem zavodu,
ki kljub preobremenjenosti uspešno
vzgajajo našo mladino in se poleg tega
udejstvujejo še na ostalih šolah, v dru-
štvih, zborih ter orkestrih.
Ravnatelj Glasbene šole
prof. Egon Kunej
Desetletnica nižje gimnazije v Mozirju
Leto 1945, ki nam je prineslo svobo-
do, je dalo Mozirju nižjo gimnazijo, Z
ustanovitvijo te šole se je uresničila
davna želja prebivalcev Žg, Savinjske
doline, da dobi tako šolo. V jeseni tega
šolskega leta se je vpisalo v 1. razred
95 dijakov obojega spola. Treba je bik)
takoj dveh učilnic. Gimnazija je dobila
svoje prostore v poslopju mozirske osn,
šole. Tu je začela z delom. Naslednje
šolsko leto je dobila svoje lastne pro-
store v graščini Brdce, ki je bila za
šolske potrebe zasilno adaptirana. Šte-
vilo dijakov, ki so prihajali iz vsega
področja Zg. Savinjske doline, je raslo
od leta do leta, kar dokazuje, kako je
biLa ta šola potrebna. Danes, ob svoji
desetletnici je v gimnaaji 245 dijakov,
ki so razmeščeni po sedmih oddelkih.
Prostori so že zdavnaj pretesni. Treba
bo resno misliti na gradnjo novega po-
slopja, ako hočemo, da se bo moglo
učno in vzgojno delo res uspešno raz-
vijati.
Gimnazija bo proslavila 10. obletnico
svojega obstoja v nedeljo. Dopoldne bo-
do dijaki priredili javni telovadni na-
stop na sejmišču, ipopoldne ob 15. uri
pa bo slavnostna akademija v veliki
dvorani telovadnega doma.
MLADINI ZA KONEC ŠOLSKEGA LETA
Danes in jutri prirejata našim naj-
mlajšim Društvo prijateljev mladine in
Ljudski oder predstavo Golieve mladin-
ske igre »Srce igračk«.
Kakor vse Golieve igre, tako je tudi
ta igra nadvse prisrčna in zabavna, iz
vsakdanjega življenja vzeta slika —
odeta v pravljičnost — iz katere veje
dobrota in sočutje do ubogih. Iz te igre,
ki jo Ljudski oder predvaja kot svojo
osmo letošnjo premiero, veje razen tega
tudi rahla propaganda za gledališče in
njegov vzgojni pomen. »Gledališka igra,
lepa in čista gledališka igra je kakor
odkritosrčna prijateljica. Razveseljuje
nas in nas duševno obogati; vzpodbuja
nas k dobremu in lepemu, izprašuje
nam vest, očita nam naše napake —
včasih prizanesljivo, včasih neizprosno
trdo in iskreno, nikoli i>a nam ne stori
nič žalega«, pravi gledališki ravnatelj,
ki nastopa v tej prikupni igrici. Ta mi-
sel je bila misel vodnica tudi 'pri ama-
terjih Ljudskega odra, da so se še osmič
letos lotili uprizoritve.
Kot posebnost omenjamo, da je igra
tudi podoba režiserskih sposobnosti
Bogdane Vrečkove in scenske zamisli
slikarja in stud, arch. Vlada Smeha.
Poleg dosedanjih tehničnih sodelavcev
in igralcev sodeluje vrsta najmlajših.
G. G.
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE
UČITELJEV CELJSKEGA OKRAJA
V veliki dvorani Narodnega doma v
Celju so se 6. t. m, zbrali učitelji in
učiteljice iz vseh osnovnih šol celjskega
okraja, da bi tudi oni na najprimernejši
način proslavili 10. obletnico osvobo-
ditve. Po uvodnih besedah društvenega
predsednika tov. Janka Pogačnika je
sledilo zanimivo predavanje pisatelja in
pesnika Frana Roša. v katerem je ori-
sal zgodovinsko pot slovenskega uči-
telja, Pevski zbor učiteljiiščnikov je za-
pel nekaj odlično predvajanih pesmi.
Posebno odposlanstvo učiteljstva je na-
to položilo venec na grob narodnih he-
rojev na Slandrovem trgu. Mestno gle-
<iališče je zborovalce nagradilo s poseb-
no predstavo Forsterjevega Sivca.
Baletno-glasbeni večer v Laškem
v nedeljo je v Laškem gostovala sku-
pina ljubljanskih študentov — plesal-
cev, ki jih je vodila v okviru Akadem-
ske baletne skupine koreografinja Silva
Japljeva. Izvajalci — študentje najraz-
ličnejših fakultet, so nam v originalnih
kostumih prikazali šestero najznačil-
nejših stiliziranih plesov. Vse točke je
občinstvo toplo pozdravilo, posebno sta
ugajala holandski trio in ples mlinarice.
Zaradi večje programske pestrosti sta
natopili še altistka Marija Bitenčeva in
pianistka Irena Kotnik. Marija Biten-
čeva je zapela štiri koncertne pesmi in
dve ariji iz opere Rinaldo in Gioconda.
Pevka si je izbrala tehnično zahteven
spored, pri čemer smo lahko občudovali
lepo barvo njenega glasu, posebno v
nizkih legah.
Irena Kotnik se nam je predstavila
kot tehnično dovršena pianistka, kar
je posebno prišlo do izraza v Hočatur-
janovi s;kladbi Toccata.
V dveumem sporedu, ki je obsegal
15 točk, so nastopajoči že po prvi točki
osvojili občinstvo, ki je napolnilo dvo-
rano TVD Partizana in prisrčno po-
zdravljala izvajalce, V laškem kultur-
nem mrtvilu je bil to vsekakor zelo
razveseljiv dogodek in Laščani bi goto-
vo želeli še več podobnih gostovanj.
Gostovanje 'baletne skupine je organi-
ziral član skupine Drolc Branko, štu-
dent iz Laškega.
K, T.
»GLAVNI DOBITEK« V LAŠKEM
Pred dnevi so dijaki II. gimnazije iz
Celja gostovali s komedijo »Glavni do-
bitek« v Laškem. Obisk menda zaradi
slabe reklame ni bH zadovoljiv. Ko-
medija je gledalce zelo navdušila in so
mlade igralce nagradili z dolgotrajnim
aplavzom. Igro je režiral prof. Sinigoi
Med mladimi igralci sta se posebno iz-
kazala Lado Podgoršek in Vesna Godler,
ki sta kot profesor in njegova žena po-
kazala precej gledališke nadarjenosti.
Ogenj in pepel
(M. Pucova)
UPRIZORITEV V ZAGRADU
Igralska družina Sind, podružnice
Cinkarne je pred dnevi gostovala v Za-
gradu z dramo (M. Pucove) Ogenj in
pepel.
Čeprav je ta družina še mlada, se je
lotila drame, ki je zelo zahtevna in pri
kateri se morajo igralci zelo poglobiti
v igro, da lahko prikažejo gledalcu tisto,
kar avtor želi. To se pa zgoraj omenje-
ni družini ni popolnoma p>osrečilo, ker
še nima igralske rutine.
Vsekakor pa je ktiltumo ix>slanstvo
te družine hvalevredno.
S.E.
Ali bo letos dograiena cesta
LESIČNO - GOLOBINJEK?
Prebivalci teh krajev smo pričako-
vali, da bo letos gotova cesta Lesično—
Golobinjek, ki se razteza na dve občini.
Občina Podčetrtek je opravila svoj del,
le občina Lesično je obtičala, čeprav
manjka komaj pič^ kilometer. Edina
večja ovira je cestišče v bližini Jugo-
vih v Dobležičah, ki ga je plaz v dol-
žini 40 metrov razrušil in tako zdelal,
da ugibajo, kako naj bi cestišče presta-
vili. Pravijo, da bodo že letos zgradili
obsotelsko železnico, ki bo rezala naše
ozemlje mimo Podčetrtka in Golobinje-
ka. Imeli bomo do železnice prav blizu.
Z novo cesto bomo imeli najkrajšo r>o-
vezavo s šmarsko-rogaškim okolišem,
izognili se bomo tudi obema klancema
pri Ključicah in Bučah. Zahodni del
Kozjanskega bi mnogo pridobil. Potem
bi kazalo raziskati še ležišče premoga
v Ortencah, ker bo železniška postaja
pred nosom. Mislimo, da je Kozjanski
teden vključil v gospodarsko pomoč tu-
di dograditev te ceste, ki zajema lep
del vinorodnih krajev, prepreženih 3
sadovnjaki in ki je daleč od cestnega
omrežja. V kakšnem blatu gazijo pre-
bivalci Gostince in Dobležič, se lahko
vsakdo prepriča, če se v slabem vre-
menu spusti na neposuto progo. Ne bo
zlahka izpulil nog iz Uovice. Se glob-
lje v blato se vzgrezajo vozovi in živina.
K dvigu kmetijstva iz zaostalosti spa-
dajo tudi nedograjene ceste. Našo go-
spodarsko prečnico upravičeno prište-
vamo k važnim pripomočkom za na-
predek kmetijstva na Kozjanskem. Bil
bi že čas, da jo letos končajo. Vesel bi
bil tega prenekateri družinski član, ki
je v stiski in bi rad zaslužil kak dinar
doma.
GOSTOVANJE LJUBLJANSKEGA
VZGOJNEGA ZAVODA
JANEZA LEVCA
Ljubljanska p>omožna šola pod na-
slovnim imenom s svojima 14 oddelki ni
le najmočnejši zavod te vrste v Slove-
niji, temveč ima še to prednost, da ima
tudi internat za svoje učence. Med svo-
jim izletom v Celje so učenci te šole
napravili vljudnostni obisk celjski Po-
možni šoli, njenim učencem pa prire-
dili vzorno akademijo z lepim progra-
mom. Njen upravitelj tov. Rudolf Suš-
nik je v imenu šole pozdravil celjske
tovariše in se zahvalil za njihov vlju-
den sprejem.
KRONIKA NESREČ
Kovač Franc, šolar iz Lipoglava pri
Ločah, je v šoli ipadel in si zlomil nogo.
*
Pri nalaganju sodov Je padel sod na
trgovskega pomočnika Acman Emerika
iz Poljčan. Utrpel je zlom roke, dobil
pa je tudi težje poškodbe na glavi.
*
V	rudniku Pečovnik si je pri delu po-
škodoval roko Zalokar Fran? iz Celja.
*
V	Cemolici pri Šentjurju so kopali
v nekem vinogradu. Po delu so se step-
li in v ijretepu zlomili roko kmetu Ra-
tajc Avgustu.
*
12-letna Rženičnik Marija iz Grobel-
nega je sedela na vozu. Med vožnjo so
se aplašUi konji. Padla je pod voz in
si {»škodovala hrbtenico.
Stev. 24 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 17. junija 1955
IZ CELJA...
Pot skozi Hudičev graben na Ceijsl<o kočo obnovijena
26. t. m. bo PD Celje otvorilo ob-
novljeno pot skozi Hudičev graben, s'
tem bo izpolnilo eno izmed svojih dol-
žnosti, na katero ga je javnost že dalj
časa opozarjala. Pot je s klini dn žico
opremila netkdanja Savinjska podružni-
ca SPD spomladi 1. 1929, v času torej,
ko je obnavljala kočo na Korošici, prf-
pravljala obnovo Frischaufovega doma
na Okrešlju in začela misliti na svojo
tretjo veliko postojanko v Logarski
dolini. PD Celje je po osvoboditvi mno-
go gradilo, popravilo in markiralo lepo
število poti, lani otvorilo izredno eks-
ponirano, odlično zavarovano pot pre-
ko Križa na Ravne, pot skozi Hudičev
graben pa je ostala neobnovljena in
nevzdrževana. Spravljanje drv skozi
Graben, zob časa in morda tudi kaka
namerna okvara so storili svoje, tako
da je bil letos največji prag v tej ro-
mantični soteski v neposredni celjski
okolici skoraj neprehoden, za neizurje-
nega popotnika in izletnika kar zahte-
ven, majhen plezalni problem.
Zdaj je pot obnovljena in nadelana
bollje kot kdajkoli poprej. Delo je
prevzel Jože Plesnik iz Solčave, poleg
Bistričanov Andrejke in Uršiča ter
Trentarjev gotovo eden za tako delo
najbolj poklicanih, saj je ustvaril tudi
pot čez Križ. Za kline je bilo porab-
ljenih okoli 200 kg železja, napete je
140 kg jeklene vrvi, zabite so solidne
skobe za stope, osnažena lin nanovo na-
delana je pot tam, kjer jo je čas za-
brisal.
PD Celje namerava otvoriti to tra-
dicionalno celjsko pot na Celjsko kočo
z majhno slovesnostjo 26. t. m. Skupni
pohod skozi Graben bo na ta dan ob
10. uri dopoldne, na Celjski koči pa bo
popoldne ljudska veselica v proslavo
obnovljenega pristopa na Tovst, ime-
riiitno razgledno, tutilsUično točko, ki
daje mestu Celju prav poseben značaj
V NEDELJO. 26. JUNIJA OB 10 OB
VHODU V HUDIČEV GRABEN
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE
BO IMELO OBCNI ZBOR
Društvo prijateljev mladine v Celju
je v zadnjem času doseglo vrsto zna-
čaj nih uspehov,, uvedlo v svoje delo-
vanje nove oblike dela in zaščite mla-
de generacije ter za pomoč staršem
pni vzgoji njihovih otrok. Svojo de-
javnost je tako razvilo, da je postalo za
eno organizacijsko enoto že preširoko
in je ustanovilo podružnico v našem
delavskem centru.
O bodočih nalogah in o dosedanjih
uspehih se bodo člani društva pomenili
na rednem letnem občnem zboru, ki bo
22. junija ob pol osmih zvečer v sejni
dvorani Mestnega ljudskega odbora. Na
ta občni zbor so vabljeni vsi člani
društva in vsii, ki jih zanima vzgoja
mladih ljudi, ki se želijo spoznati s
programom in nalogami tega koristnega
društva.
V CELJU IMAMO TUDI KLUB
LJUBITELJEV ŠPORTNIH PSOV
Pravzaprav obstoja v Celju ta klub
že drugo leto, vendar Celjani ne ve-
mo dosti o njem, zato ima tudi raz-
meroma še majhno število članov. Klub
so v lanskem maju ljubitelji športnih
psov ustanovili z namenom, da tudi
pri nas vzgojimo čim več rodovniških
psov. V letošnji pomladi je delo kluba
znova zaživelo. Tako so nedavno pri-
čeli s trimesečnim tečajem. Od kakih
20 prijavljenih tečajnikov bo klubu
nemara uspelo, da dobi za Celje in
okolico dresumo ekipo. Tega so Iju-.
bitelji psov v Celju že dolgo pogrešali,
saj marsikdo ima dobrega, rodovniške-
ga psa in bi ga želel »izšolati«.
Tečaj za vzgojo šolanih psov vodi
miličnik tov. Križan, ki je v Ljubljani
z uspehom dovršil dresersko šolo.
VLOM V ŽUPNIJSKO CERKEV
V noči od četrtka na petek je neznan
vlomilec vlomil v župnijsko cerkev v
Celju. V cerkev je prišel tako, da je
preplezal ravno streho nad zakristijo
in se spustil na zafcristijsko dvorišče.
Tam je izdrl mrežo na oknu pri Mi-
klavževem oltarju, razbil šiipo in zle-
zel skozi okno v cerkev, kjer je utrl
nabiralne puščice. Plen pa menda ni bil
velik, ker so prejšnje dni puščice iz-
praznili. Vlomilec je razbil tudi vrata
na koru. Po stopinjah, na oltarnem prtu
Bodeč, je bil vlomilec mlajša oseba.
V KRATKEM BODO V CELJU
ZACELI GRADITI NOV
STANOVANJSKI BLOK
Trgovsko-gostinska zbornica bo v
kratkem imela potrjene načrte za grad-
njo novega stanovanjskega bloka na
vogalu Vodnikove ulice, od nekdanjega
vrtca, do Zdravstvenega doma v Gre-
goričevi ulici. Stavba bo štirinadstropn
na, v pritličju pa bo imela poslovne
prostore, ki bodo zlicitirani. Stavbo
bodo gradili s sredstvi stanovanjskega
fonda, stanovanja pa bodo v surovem
stanju kupile članice zbornice, tako da
bo denar takoj lahko uporabljen za
gradnjo drugih stanovanjskih hiš.
Gibanje prebivalstva v Celju
v času od 4. do 11. 6. 1955 je bilo rojenih
31 dečkov in 26 deklic.
Poročili so se:
Jožef Kacin, nameščenec in Andjela Kolurec,
kuharica, oba iz Rof^aške Slatine; Edvard Krofi,
ind. tehnik iz Celja in Marija Kveder, name-
ščenka iz -Šentjurja pri Celju; Jožef Pintar,
gradbeni tehnik in Valerija Novak, knjigovod-
kinja, oba iz Celja; Martin Stermecki, strojnik
in Ana Lednik, poljedelka. oba iz Celja; Hen-
rik Žertuš, miner iz Ljubljane in Mlekuš Vida,
trff. pomočnica iz Celja; Dr. Pečar Samo, zdrav-
nik iz Planine pri Sevnici in Mihaela Mira Mla-
kar, medicinska setra iz Celja.
Umrli so:
Marija Ribič, rojena Cnijarič, upokojenka
iz Celja, stara 88 let; Janez Kosmač, upokojeni
rudar iz Strabane, ZDA, star 55 let; Mnjda Ma-
gerl, novorojenček iz Gabrovlja. stara 5 dni;
Franc Kranjc, novorojenček iz Rifengozda, obč.
La'"ko. star 12 dni; Anton Dolenc, poljedelec
iz Celja, star 6> let; Franc Kranjc, novorojen-
ček iz Podhuma, obč. Laško; Milan Rems, no-
vorojenček iz Celja, star 5 dni; Karel Privšek,
mizarski pomočnik iz Celja, star 40 let; Jožef
Sket. novorojenček iz Stranja, obč. Šmarje pri
Jelšah, star 2 dni; Stanislav Pišek. otrok iz La-
homneffa. obč. Laško, star 15 let; Ivan Ježov-
nik. otrok iz Rogoze, Hoče. star 14 let; Antonija
Mavc, rojena Siter, gospodinja iz Velenja, sta-
ra 45 let.
KAM V NEDELJO NA IZLET
IZ CELJA?
Preteklo nedeljo smo napravili izlet
na Oljko, z jutranjim in popoldanskim
v^kom je prispelo na goro veliko šte-
vilo izletnikov, saj je bila to po več
tednih prva nedelja brez dežja!
Za nedeljo, 19. junija je napovedano
lepo in toplo vreme in bomo tokrat na-
pravili celodnevni izlet.
Iz Celja se bomo peljali z vlakom do
Šentjurja in tu od postaje mahnili pre-
ko proge v smeri Kalobje. Po četrturni
hoji bomo na desni strani ceste za-
gledali prijazno vasico Šibenik in ne
bo napak, če stopimo s ceste v to vas
in se podamo k rojstni hiši junaka
Malgaja Franja, ki je dal 6. maja 1919
svoje mlado življenje za boljše življe-
nje jugoslovanskih narodov. Na hiši ima
spominsko ploščo, ki je bila odkrita 1.
1924, ko" so bUi njegovi posmrtni ostan-
ki prepeljani iz Guštanja v Šentjur.
Nadaljevali bomo nato pot skozi sv.
Jakob, ves čas skozi prijazno dolino in
se nato povzpeli na Kalobje, odkoder
bomo imeli lep razgled po vsej doliini
naokrog. Nadaljevali bomo pot v Št.
Rupert skozi lepe gozdove in od tu
bomo po štiri in pol urni lahki hoji
prispeli v idilično vas Svetino in od
tam stopili v sindikalni planinski dom
na Svetini. Tu bomo gotovo našU šte-
vilno prijetno družbo izletnikov, ki so
od vseh strani prispeli v ta prijetni
planinski dom, kjer se bomo na terasi
prijetno greli na soncu.
Po počitku pa bomo nadaljevali pot,
ves čas markirana, lin _se ustavili v
Celjski koči, kjer bomo postreženi in
se bomo lahko prijetno odpočili v druž-
bi veselih planincev, ob 20 pa bomo že
lahko zopet doma v Celju z občutkom,
da smo nedeljo dobro preživeli.
Dr. M.
Enosmerni promet
v Zgornji Savinjski dolini
Zvedeli smo, da nameravajo vpeljati
na cesti Ljubno—^Logarska dolina eno-
smerni promet, ki bi se menjaval vsaki
dve uri, za vse vrste avtomobilov.
Taka omejitev prometa bi ne ix>me-
nila izboljšanja, ampak vrnitev v čase,
ko tempo ni bil takšen, kakor je danes.
Res je, da so ceste vse iz prejšnjega
stoletja in so ostale skoraj neizpreme-
njene, avtomobilski promet pa se je po-
sebno zadnja tri leta, odkar je odprta
Logarska dolina, močno povečal. Cesta
je zlasti od Ljubnega dalje zelo ozka
in ima premalo izogibališč. Toda v zad-
njih dveh letih se republiška uprava
cest zelo trudi, da z rednimi minimialni-
mi sredstvi dela nova izogibališča, var-
nostne naprave in širše propuste. Ome-
jitev prometa bi bil korak nazaj. Tega
ukrepa ne narekuje niti živa potreba,
saj v zadnjih treh letih ni prišlo do
nesreč in karambolov, kjer je bila ob-
jektivna krivda na cesti. Spričo ozkih
in nepreglednih cest so vozači itak ve-
liko bolj previdni.
Mislimo, da je za naše gospoda-rstvo
in zlasti turizem, od katerega mora Zg.
Savinjska dolina vedno več pričakovati
za svoj obstoj, veliko smotrnejše po-
spešiti modernizacijo ceste, t. j. razširi-
tev ceste, graditev novih izogibališč in
namestitev opozorilnih, znakov.
Prometno tehnična zavoi-a, ki bi na-
stala z omejitvijo prometa, ibi slabo
vplivala na prizadevanje za izboljšanje
prometnih razmer v Savinjski dolini.
V zavetišču na gori Oljki
je prav prijetno
Planinsko društvo Celje je prevzelo
v svojo upravo gostilno na gori Oljki.
Planinsko zavetišče, ki je odprto od
5. februarja dalje, zaznamuje čedalje
večji obisk. Ta točka je pa s svojim
lepim razgledom tudi privlačna za naše
izletnike. Pod upravo agilnega tova-
riša Tajhmajstra je dobila notranjost
zavetišča res prikupno lice, tako da se
človek kar domače počuti v njem. Od
otvoritve dalje je obiskalo to postojan-
ko že nad 2000 obiskovalcev. Vsi so
zadovoljni s to razgledno točko in z res
skrbno postrežbo v zavetišču samem.
Upravnik je uredil še dve čedni sobi
v bivših kletnih prostorih. 2e danes pa
je na razpolago tudi 16 ležišč. Prepri-
čani smo, da bo v zavetišču iz dneva
v dan lepše. Priporočamo onim, ki si
žele res lepega razgleda in solidne po-
strežbe, da ta kraj v čim večjem številu
obiščejo. Priporočamo posebno šolam,
da si v času majniških izletov izberejo
to točko za svoj obisk, kajti zveze z
vlaki so prav ugodne, dostop na vrh je
brez vsake nevarnosti in tudi šolski
deci ne dela nobenih težav.
...IN ZALEDJA
KmečRl dan v Ločaht
Podobno kot lansko leto v Vojniku
bo letos organiziran »Kmečki dan« v
Ločah, dne 3. julija. Vse priprave vodi
Ljudska tehnika z OZZ in kmetijskimi
zadrugami, saj je glavni namen te pri-
reditve, da se prikaže vloga mehaniza-
cije v kmetijstvu. Pripravljalni odbor,
ki je sesitavil okvirni sipored, je imel ta
cilj v ospredju. To bo dokaj velika
kmetijska manifestacija, ki ne bo imela
samo propagandni, temveč tudi svoj
praktični pomen.
Ze v soboto ob 13. uri bo otvoritev
razstave kmietijskih strojev, dve uri za-
tem pa ogled selekcijskega posestva za
perutnino v Ločah. Računajo, da bodo
že ob otvoritvi sodelovali predstavniki
vseh KZ iz celjskega okraja, povabili
pa so tudi sosede iz okraja Maribor.
Zvečer bo imel inž. Tone Marovt pre-
davanje o mehanizaciji kmetijstva.
Na prireditvenem odboru pravijo, da
bo sodelovalo v jutranji povorki kakih
40 do 50 motornih vozil, kamionov in
traktorjev KZ iz celjskega okraja. Na
vozilih bo nazorno prikazana uporaba
sodobnih strojev.
Po končani povorki bo ob 10. uri ve-
liko tekmovanje, kjer se bodo 'pomerili
kosci z navadno koso ter vprežnimi
in traktorskimi kosilnicami, dalje orači
z vprežnim in strojnim oranjem., konč-
no pa še žanjice s srpom, vprežnim in
motornim žetvenim strojem. Vsa tek-
movanja bodo v bližini, tako da si jih-
bodo gledalci lahko ogledali. V času,
ko bo komisija izračunavala rezultate^,
bo avto-moto društvo iz Loč priredilo
še društvene hitrostne dirke. Med spo-
redom bo še aeromiting, na katerem
bodo člani LT iz Celja prikazali prak-
tično uporaibo helikopterja v kmetijstvu^
Vse kaže, da bodo zadružniki in gledalci
(računajo na udeležbo kakih 3000 ljudi)
vsekakor prišli na svoj račun. Podrob-
nejša navodila bodo izdelali še posa-
mezni pododbori, ki so s svojim delom
že pričeli. Za pokrovitelja prireditve je
odibor izbral sekretarja OKZKS za celj-
ski okraj tov. Franca Simoniča.
_ L. V.
DELO ŠMARSKIH TABORNIKOV
Pred pol leta je bil ustanovljen v
Šmarju pri Jelšah rod tabornikov, ki
ima ime »Samotna jelša«. V začetku je
delo težko steklo. Po več mesečnem
delu v vodih se je pokazalo, da je
»Samotna jelša« pognala močne kore-
nine. Svoje znanje in taborniško zavest
smo šmarski taborniki prvič preizku-
sili na prvomajskem taboru na B;oču.
Uspešno delo organizacije najbolj za-
virajo materialne težave.	G. F.
IZ ŠEŠC
Pred dnevi so tudi v šeščah proslav-
ljali 10. obletnico osvoboditve. Tov. Ža-
gar Ivan je v krajšem govoru naštel
nekaj uspehov iz šešč, nato pa je gle-
dališka družina DPD »Svoboda« Pre-
bold uprizorila dve sliki iz Cankarjeve-
ga Hlapca Jerneja.	J. L.
IZ LAŠKEGA
Pred dnevi so tudi v Šeščah proslav-
borniki petih občinskih ljudskih odbo-
rov, ki bodo tvorili bodočo laško .komu-
no in na skupni seji izvolili iniciativni
odbor laške komune.
Tej seji je prisostvovala tudi zvezni
poslanec tov, Helena Borovšak in se-
kretar komunskega odbora SZDL in ZK
tov. Ivan Grešak.
Po uvodnih besedah, je tov. Ivan Vo-
dovnik kot član okrajnega iniciativnega
odbora za foirmiranje komun podal zelo
izčrpno poročilo o dosedaj izvršenem
delu v pogledu formiranja komim.
Po poročilu je bila precej živahna
razprava, katero je doipolnila tov. Bo-
rovšak Helena, ki je med ostalim na-
nizala vrsto vprašanj in kompentene
bodoče komune.
V iniciativni odbor bodoče laške ko-
mune so bili izvoljeni vsi dosedanji
predsedniki občinskih ljudskih odborov
in še nekaj odbornikov.
Iniciativni odbor sestavljajo tovariši-
Vodovnik Ivan, Alauf Avgust, Ogrinc
Jože, Cerjak Franc, Selič Staniko, Tičar
Leo, Grešak Ivan, PrešČak Jože, Fer-
jančič Alfonz, Pelko Matija in Brinovec
Stane.
*
Zadružnice iz Laškega so pretekli če-
trtek obiskale državno kmetijsko po-
sestvo v Kočevju. Brez dvoma je to
dogodek, ki ga zadružnice ne bodo-
zlahka pozabile.
Izjave zadružnic, ki so obiskale to drž^
posestvo, so precej laskave in so vsi
izgledi, da ne bo treba v bodoče toliko
agitacije za kakršno koli ekskurzijo
kot je bilo potrebno za to. To je dokaz,,
da se laške zadružnice želijo seznaniti
s smotrnejšim gospodarstvom.
Pred dnevi se je zgodila v vasi Ra-
do bije pri Laškem nesreča, ki je ter-
jala življenje 13-letnega učenca Pišek
Stanka, ki ga je povozil vlak. Ponesre-
čenec je bil takoj prepeljan v celjsko
bolnišnico, kjer mu pa kljub takojšnji
pomoči niso mogli rešiti življenja. Ka-
ko je prišlo do nesreče še danes ni po-
polnoma jasno. Nikakor pa se ne stri-
njam z mnenjem nekaterih listov, ki
so pisali, da je fant šel pod vlak zgolj
iz strahu pred starši.
K. T.
Gibanje prebivalstva v celjski okolici
v časn od 6. do 12. junija 1955 je bilo rojenih
7 dečkov in 5 deklic.
Poročili so se:
Ernest Šipek, transportni delavec iz Debra,
obf^. Rečica in Anica Cvikl, uslužbenka iz Sevc,
obč. Rimske Toplice; Vincenc Vrtovšek, kovino-
strugar iz Golovca — Trbovlje in Cecilija Slo-
par, gospodinjska pomočnica, stanujoča istotam;
Franc Toman. poljedelec iz Vologe, obč. Vran-
sko in Vida Košica, poljedelka, stanujoča isto-
tam; Franc Dežnikar, posestnik iz Dobrovelj,
obč. Braslovče in Jera Bele, poljedelka iz 2u-
henberca, obč. Rogatec; Pavel Vadlan, poljede-
lec iz Tešove, obč. Vransko in Marija liriber-
nik, poljedelka iz Podvrha, občina Braslovče;:
Martin Marovt. poljedelec iz Sv. Petra, obč.
Breze in Marija Vrečar, poljedelka iz Male
Breze. obč. Breze; Lovrenc Borovnik, kovaški
pomočnik iz Brezna, obč. Vitanje in Marija
Krajnik iz Sp. Doliča, obč. Vitanje in Ognje-
slava _ Fijavž, kmečka hči iz Skomarja, občina
Vitanje; Rafael Grabner, knjigovodja iz Rečice
ob Paki in Jožefa Vozlič, knjigovodkinja iz
Kaple vasi. obč. Tabor; Peter Ozebek, kmet iz
Zg. Kungote in Anica Tekavc. poljedelka iz
Loke. obč. Tabor; Stjepan Buzina, natakar iz
Rogaške Slatine in Marija Bevc, kuharica, sta-
nujoča istotam; Kari Artič, strojni ključavni-
čar iz Rogatca in Terezija Kučan, natakarica,
stanujoča istotam.
Umrli so:
Avgust Drofenik, steklobrnsilec iz Brestovca.
obč. Rogaška Slatina, star 19 let; Marija Romiha
prevžitkarica iz Vodic. obč. Slivnica pri Celj".
stara 79 let; Martin Planko, prevžitkar iz ;\iale
Breze. obč. Breze, star 92 let; Mihaela Potoč-
nik, otrok iz Pake, obč. Vitanje, stara 7 mese-
cev; Ivan Marčinko, vzdrževanec iz Braslovcv
star 75 let: Anton Zorž. upokojenec iz Pariželj-
obč. Braslovče, star 66 let; Lindenblatt Erih
Pavel, cestar iz Lave pri Celju, star 45 let;
Mihael Vozlič, prevžitkar iz Šmartna v Rožnt
dolini, star 80 let; Franc Vodišek, star 51 let
iz Laziš, občina Rimske Toplice.
IZ ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA BO
ŠLO ČEZ TISOC OTROK NA
LETOVANJE
Letos bo iz šoštanjskega okraja šlo
na letovanje čez tisoč otrok in mladin-
cev. Da bo to mogoče izvesti, gre za-
sluga okraju, ki je vzel na otoku Pagu
v najem za dobo 14 let veliko poslopje,
katero je z manjšo preureditvijo pri-
merno za sprejem naše mladine. Jasno
je, da gre nekaj otrok tudi v druge
kraje,, tako n. pr. na Vrbsko jezero na
Koroško 40, okoli 100 otrok v višinske
kraje, vsi ostali pa na otok Pag.
ZB bo poslala 224 otrok padlih bor-
cev, socialno skrbstvo 442, drugi pa
202 otroka. Na Pag bo odšlo tudi 100
vajencev in 160 kmečke mladine.
Ker so denarna sredstva na razpo-
lago, poleg tega pa pričakujejo pod-
pore tudi od socialnega zavarovanja
in prispevkov nekaterih staršev sa-
mih, upamo, da bodo otroci dobro pre-
skrbljeni z vsem, kar potrebujejo.
OBVEZNIKI PREDVOJAŠKE
VZGOJE NA OTOKU PAGU
Iz šoštanjskega okraja je pred krat-
kim odšla že druga skupina obvezni-
kov predvojaške vzgoje na otok Pag,
kjer se bodo v 14 dneh spoznali z vo-
jaškim življenjem. Prva skupina se je
že vrnila zadovoljna na svoje domove.
Tam si je priiidobila osnove iz vojaških
veščin, izven učnega časa pa se je
bavila z vsemi panogami telesne vzgoje.
Obvezniki so bivali v stavbi, katero
je vzel v najem Okrajni ljudski odbor
v Šoštanju.
IZ KOZJEGA
Na stadionu v Celju se zaradi dežja
ni mogla pokazati, zato je mladina dva
dni pozneje priredila v Kozjem mla-
dinski dan. Pionirji, mladinci in mla-
dinke kozjanske šole so nastopili na
letnem telovadišču s prostimi vajami,
v lahki atletiki, z nogometno tekmo in
v drugih disciplinah. Po končanem spO'-
redu je vsa mlada in vesela družba v
I>estrih krojih in z zastavicami strumno
prikorakala pred spomenik padlih bor-
cev in tam zapela nekaj borbenih pe-
smi. Zvečer so priredili četrtošolci v
Kozjem poslovilni večer. Prav tako od-
odhodnico so priredili njihovi sovrstniki
na Pilštanju. Tu so se v navzočnosti
okrajnih šolskih nadzornikov 'poslovili
od mladine zastopniki domačih oblasti
in organizacij.
*
Igralska družina iz Šentvida pri Pla-
nini je gostovala v Kozjem v polni dvo-
rani z »Divjim lovcem«. Nastopajoči
so bili vsi kmečkega stanu. Kozjani so
posebno x>ohvalili scenarij, zadovoljni
so bili tudi z igralci, kar je za Šent-
vidčane lepo priznanje.
*
Čebelarji so se na predavanju Celja-
na tov. Kresnika v občinski zboroval-
nici v Kozjem pomenili o vzreji matic,
o odpiranju in zapiranju medišč in o
podobnem. Letošnja letina je obetala
kar dobro, da ne bi bilo v maju več
odvečnih deževnih dni, ki so čebelam
pridelek hudo znižali. Ekonomija in če-
belarska družina v Kozjem sta posejali
amerikansko dvoletno medeno deteljo,
med čebelarje pa je družina razdelila
sadike japonske sofore. Povsod se je
prijela in kaže, da bo dobro uspevala,
ker glede zemlje ni izbirčna.
IZ VELENJA
Pred nekaj dnevi so v Velenju pričeli
s tečajem za šoferje, ki ga vodi tov.
Jurič. Tečaj obiskuje nad trideset mla-
dincev.
*
Pionirski pevski zbor nižje gimnazije
Velenje je za počastitev 10. obletnice
osvoboditve pripravil pevski koncert.
Peli 90 narodne, partizanske ter umet-
niške pesmi. Slušatelji so bili izredno
zadovoljni z ubranostjo pesmi in si ta-
kih koncertov še želijo.
Razsodba v procesu proti bivšim
iunkcionarjem OLO Šoštanj
Kakor smo že kratko poročali v prejš-
nji številki našega lista je sodišče raz-
glasilo razsodbO' preteklo soboto ob 12.
uri.
Javni tožilec, tov. Edo Grgič, je ne-
katere dele obtožbe umaknil, nekatere
pa dopolnil. V svojem govoru je pouda-
ril, da je ta razprava precej razgalila
poslovanje OLO Šoštanj. V večini pri-
merov je šlo za zlorabo uradnih dolž-
nosti, posebno pri vseh onih, ki bi mo-
rali biti prvi čuvarji zakonitosti. V svo-
jem govoru je nakazal celotno delo in
kazniva dejanja obtoženih ter zahteval
takšne kazni, ki bodo vzgojno vplivale
na obtožence. Naglasil je, da povzroča-
jo takšni procesi tudi precejšnjo po-
litično in moralno škodo. Zato je po-
trebno takšne primere najostreje ka-
znovati, da bodo kazni dosegle obči pre-
ventivni smisel. Poudaril je tudi, da
naj se poleg teh okoliščin, ki so brez
dvoma precej obtežilne, pri odmeri ka-
zni upoštevajo razne olajševalne okol-
nosti.
Zagovorniki so v svojih govorih
predlagali delno oprostitev, delno pre-
kvalifikacijo kaznivih dejanj ter nava-
jali številne olajševalne okolnosti in v
zvezi s tem primerne kazni. Predlagali
so tudi, da se preiskovalni zapor ukine
proti tistim obtožencem, ki so v pri-
poru.
Obsojeni so bili:
Basle Vlado, ekonom OLO Šoštanj,
zaradi kaznivega dejanja dajanja pomoči
prd ponareditvi uradnih listin in pri po-
neverbi ter zaradi kupčevanja s tujo
valuto na 1 leto in 8 mesecev strogega
zapora.
Knez Miran, uslužbenec Zadružnega
trgovskega podjetja Črnomelj, zaradi
kaznivega dejanja ponareditve uradnih
listin, zlorabe uradnega i)oložaja in po-
neverbe na 3 leta strogega zapora.
Ledinek Srečko, računovodja pri
Gozdni upravi Šoštanj zaradi kaznivih
dejanj ponareditve uradnih listin, go-
ljufije in nevestnega dela v službi na
1 leto in 5 mesecev zapora,
Pahor Nevo, komercialist iz Ljublja-
ne, zaradi kaznivega dejan.ia dajanja
pomoči pri ponarejanju uradnih, listin
in poneverbi na 4 mesece zapora, i>o-
go.tno za dobo dveh let.
Pertot Danilo, nameščenec iz Ljub-
ljane, zaradi kaznivega dejanja dajanja
pomoči pri ponarejanju uradnih listin
na 4 mesece zapora, pogojno za dobo
enega leta.
Tkavc Anton, gozdarski nadzornik iz
Topolšice, zaradi kaznivih dejanj po-
narejanja uradnih listin in goljufije na
7 mesecev zapora.
Mešič Stane, tajnik OLO Šoštanj, za-
radi kaznivega dejanja napeljevanja k
ponarejanju uradnih listin na 1 leto za-
pora.
Tumšek Jože, bivši podpredsednik
OLO Šoštanj, zaradi kaznivega dejanja
napeljevanja k ponarejanju uradnih li-
stin in dajanja krivih podatkov zaradi
davka na 8 mesecev zapora.
Obtoženci Recek Franc, upravnik trg.
podjetja »Komisija« v Ljublj.ani, Vrtač-
nik Anton, nameščenec iz Črnomlja in
Albreht Boris, direktor »Konfekcije« iz
Šoštanja so bili oproščeni vsake krivde
zaradi sodelovanja v nečednih avtomo-
bilskih kupčijah.
Sodišče je v razsodbi odredilo, da
morata Basle in Ledinek plačati OLO
Šoštanj povzročeno škodo. Tako mora
plačati Basle 80.000 dinarjev. Ledinek
pa lOO.OOO diinarjev. Ostale zahitevke pa
je sodišče zavrnilo na pot pravde.
Sodišče je tudi odredilo, da se ukine
preiskovalni zap>or pri treh obtožencih,
ki so bili še v priporu.	M. C.
IZ SODNE DVORANE
Leskovar Albin in Iskrač Jože iz
Socke sta si v letu 1954 prilastila jam-
skega lesa v vrednosti najmanj 10.430
dinarjev, last lesne industrije »Savinja«
v Celju ter nekaj rezanega lesa neugo-
tovljene vrednosti, ki sta ga kot pre-
voznika vozila iz Vitanja na lesni obrat
»Savinje«. Gostilničar Janžekovič Franc
iz Šmarjete pa ju je nagovoril, da sta
storila kaznivo dejanje. Obsojeni so bili
vsak na 3 mesece zapora.
Jonak Radoslav iz Zagreba je dne
6. 7. 1954 v Novi vasi pri Šentjurju
lahko telesno poškodoval Catra Ivana
z nevarnim orodjem. Kazen 2 meseca
zapora, pogojno za dobo enega leta.
*
Raspet Stane iz Prekorja pri Škof j i
vasi je bil že dvakrat predkaznovan za-
radi nepravilnega poslovanja v proda-
jalnah KZ. Kmetijski zadrugi v Vojniku
se je leta 1953 ponudil, da bo za zadrugo
nakupoval krompir. V ta namen je
dobil trikrat izplačane zneske, skupno
172.000 dinarjev. Denarja pa ni uporabil
Za nakup krompirja, marveč je s to
gotovino pijančeval in kvartal po go-
stilnah. Raspet Stane, Brance Ignac in
Pa j man Martin so se obrtoma pečali z
igro na srečo. Oba slednja sta Raspata
bbigrala za večji znesek denarja. Ob-
sojeni so bili: Raspet Stane na 10 me-
secev zapora, Brance bo plačal 10.000
dinarjev, Pajman pa 20.000 dinarjev.
CELJSKI TEDNIK, 17. junija 1955
Stev. 24 — stran 7
Beležke iz Avstrije
Izleti po Dunaju — astronomske cene
za luhsus
Bilo je ravno nedelja in moj znanec-
socialist mi je priporočal ogled novih
dunajskih naselij. Sel sem pred mestno
hišo, kjer se je zbralo že več Dunaj-
čanov, ki so čakali na avtobus mestne
občine, ki prireja te izlete iz propa-
gandnih namenov, da seznanja svoje
volivce z uspehi svojega dela.
Končno je bilo vozilo pred nami. Mo-
ral sem se nasmehniti ob pogledu na
predpotopno pošast, ki je ropotala, se
■stresala in grozila, da se bo vsak čas
razletela na vse štiri nebesne strani.
Ta stara škatla bi pri katerem koli na-
šem prevoznem podjetju dvignila val
npora, če bi jo vtakvAU med njena
osnovna sredstva. Vozilo je služsilo za
prevoz že v predvojni Avstriji in je že
zdavnaj doslužilo. Med potjo nam je
-veteran v prvem klancu odpovedal. Na-
ročili so drug avtobus. Bil sem prepri-
čan, da bo vsaj nadomestilo bolj so-
dobno, toda zmotil sem se, bil je rojeni
brat prvega, le nagajal ni toliko. Po
pramci bi rad videl obraze naših slavo-
pojcev Avstriji, če bi se skupina av-
strijskih turistov pripeljala v takem
avtobusu k nam na izlet? Avstrijci ve-
do, kaj je reprezentanca navzven. Pre-
pričan sem, da pri nas nikjer več ne
bi našli take starine, razen v kakem
tehničnem muzeju.
»Vožnja skozi nov Dunaj.« Pikra šala
nekega sopotnika je bila zelo na mestu,
Jco je dejal »Vožnja skozi nov Dunaj v
stari škatli«.
Razkazali so nam nove stanovanjske
bloke. Posebnega vtisa name niso na-
redili, razen njih mnoštva. Drugače so
prav tako urejeni kot katerikoli pri
nas, le da so naše stanovanjske stavbe
bolj okusne za oko. Tipizirana naselja
so mi bodla v oči zaradi svoje eno-
ličnosti, zaradi prevelike simetričnosti
in pretogega reda. Videli smo domove,
otroške vrtce, ambulante, šole, toda nič
ni bilo takega, kar bi bilo vredno pri-
poročiti našim gradbenim strokovnja-
kom, čeprav so vse te novogradnje ves
■čas opevali kot izsledke najmodernej-
šega načina gradnje. Edino nekaj mi
je vzbudilo pozornost, da imajo v šolah
poleg vsakega razreda majhno garde-
robo, kjer se otroci preoblečejo in pre-
obujejo, če pridejo v šolo mokri in pre-
mraženi. Posebnost med temi naselji je
Harisenovo naselje v predmestju, ki je
bilo zgrajeno izključno iz sredstev šved-
ske pomoči Avstriji. To naselje ima
vse, od stanovanj do trgovin, ambu-
lante, kulturnega doma itd.
Moj afriški znanec na Dunaju je bolj
petičen možak. V njegovi limuzini se
nisva vozila gledati uspehe socialistične
uprave, temveč sva obrala »postojanke <
■višjih slojev. Tudi proti temu nisem nič
imel. Nudil mi je priliko, da sem si
nekoliko od bliže pogledal življenje
•avstrijske gospode. Na Kalenbergu sem
v restavraciji videl prav toliko ljudi,
kolikor je bilo avtomobilov pred stav-
bo. Edino stare ženske so se v kotu
ogrevale s čajem, med njimi pa duhov-
nika, ki je organiziral ogled starinske
cerkve. Večerjal sem v Grinzingu, kjer
vsako mesno jed prinesejo v celem. Na-
ročil je race in vsak je predse dobil
raco, samo brez glave in krempljev.
Bili smo trije m znebil se je 600 ši-
lingov. Ko smo si ogledali neko kav-
bojko v tridimenzionalni priredbi, sem
osupnil, da bi pri nas moral plačati 300
din za vstopnico, če bi jo moral šara
kupiti.
Nočno življenje na Dunaju ne pre-
neha do jutra. Po kinu smo poizkusili
še specialitete v restavraciji »Balkan«
in »Pni kneg nji čardaša«, kjer so bile
cene take, da so celo Angleži zavijali
oči pred plačilnim. Videl sem prvi spo-
red v baru »Mulin Rouge« in drugega
v baru »Casanova«. V prvem baru se
nisem upal prisostvovati, ko je moj go-
stitelj plačeval, jedli smo kaviar, pili
sekt in liker. Toda v »Casanovi« smo
bili skromnejši, pili smo »samo« stekle-
nico šampanjca, tri slivovke in kupili
škatlo cigaret, pa se je gostitelj olajšal
za 900 šilingov. Prepričan sem, da bi z
vsemi cehami, ki jih je ta večer po-
ravnal zame, kupil najmanj tri dobre
obleke. Toda podarjenemu konju se ne
gleda v oči, spremljal sem ga kamor
me je peljal. Morda je res, da je toliko
žrtvoval zaradi mene, toda prepričan
sem, da ni redek gost v teh lokalih,
saj ga natakarji dobro poznajo. Ima
tovarno s 60 delavci, ki pa je za avstrij-
ske pojme še kar napredno urejena. Ima
lepo urejene higienske naprave, delav-
ci dobijo brezplačen obrok, imajo klub
in svojo besedo preko delavskega za-
stopstva v upravi tovarne. Kako si živ-
ljenje olepšajo tisti, ki imajo manj so-
cialnega futa, pri katerih so mezde
nižje in kjer so dobički toliko večji.
Po vsem tem kar sem videl in slišal
v teh krogih, mi je dalo misliti, da
avstrijski socialisti ne bodo imeli lahke-
ga dela, če se bodo sploh lotili privat-
nega kapitala in da bi bil skrajni čas,
če bi se komunisti v Avstriji izkomotaU
iz izoliranosti.
LJUDSKI PREGOVORI O ZENITVI
Razni narodi imajo kaj različne pre-
govore o ženitvi, ki so si dostikrat raz-
lični, če ne celo nasprotni.
Anglež: »Zakon je grad brez vrat.«
Nemec: »Mož pod copato in tepena
žena sta dva žalostna junaka. Tovarištvo
v zakonu —■ nebesa na zemlji.«
Ali: »Ce nosi žena hlače in čez nje
še krilo, je dobro za ženo in moža.«
Toskanec: »Ko se kdo poroči, si
nakoplje na glavo skrbi.«
Finec: »Tisti, ki ima ženo, ima
dosti skrbi. Tisti, ki je nima, jih ima
še več.«
Japonec: »Poroka naj bo pogreb
sebičnosti, če hočeta hiti dva človeka
srečna.«
KITAJSKI POZDRAV
Kitajci imajo za naše pojme zelo ču-
den pozdrav. Ce se na primer srečata
dva Kitajca, rečeta eden drugemu: Ja
f^. To pomeni: Ste pojedli svojo por-
oijo riža?
Celjske bodice
• MILIJONCKI
Milijonček eden ali dva,
to se v blagajni ne pozna,
da le svoj lepi avto imam
in standard svoj si dvigam sam.
Milijončki trije, štirje, pet...
Kako je vendar lep ta svet,
odprt mi ves njegov je čar
za naših revnih cest denar!
Milijončkov šest in sedem, osem
domov iz banke pridno nosim,
s prijatelji se veselim,
in imenitno jih gostim.
Milijončkov že devet, deset...
Kontrola slepa zad in spred
lahko me nekam piše pač —
usode lastne sem kovač!
Milijonček že enajsti, glej,
načet je zdaj, a le naprej!
Tedaj pa je nastal kraval —
nov gospodarski kriminal!
REŠITEV PROBLEMA
Junij mesec je težak
in razburja mi možgane.
Ali na dopust naj grem
na obalo vode slane,
ali pa v planinski raj,
kjer vsaj zrak me nič ne stane?
Moja ženka godrnja:
»Letos kar doma ostani!
Zdaj kurivo važno je!
Veš, kako bilo je lani,
ko v Dalmacijo si šel
v svoji trmi neugnani.«
Dal sem svoji ženki prav
in izrekel ji pohvalo:
»Ce v Dalmacijo ne grem,
mi denarja bo ostalo.
Za kurivo pa ga bo
vendar še precej premalo.«
»Ce pa tudi jaz doma
s tabo bom lepo ostala,
tudi to daj v proračun,
vsota ho zadostovala
za kurivo na jesen!«
Ti si bistra, ženka zala!
In tako sva si denar
za kurivo preskrbela.
V banki posojilo sva
osmih tisočakov vzela.
Zime naju ni več strah.
Na kredit se bova grela.
UGANKA
Danes je, a je jutri ne ho,
jutri ho, a je danes ni!
Kdaj se kosilo skuhalo bo?
Radio pa brez nje molči...
Kakor za smrtno uro ne veš,
tudi njenih muh ne poznaš,
z njo računati nič ne smeš
in zato se ji mirno vdaš.
Prav nagajiva je mnogokrat
in te rada potegne za nos,
zlasti pa ponori na pomlad.
Doba atomska ji ni še kos.
DEVETLETNI DIRKAČ
IZ DRUŽINE DIRKAČEV
Devetletni Anglež Kent
je eden najboljših moto-
ciklistov. Na sliki ga vi-
dite med divjo vožnjo.
Za njim sedi in se ga
trdno oklepa njegova
mati, ki je tudi motori-
stinja. Njegov 11-letni
brat Alan je znan angle-
ški šampion, ki žanje
uspehe tudi izven Angli-
je. Oba imata specialne
motocikle, ki ju je izde-
lal njun oče. Tudi oče je
bil znan dirkač, pa si je
ob neki nesreči poškodo-
val nogo. Tej družini
lahko mirno rečemo: —
družina dirkačev. —
Mož, ki je sam premagal osemtisočaka
Hermana Buhla imenujejo v alpini-
stičnem svetu »čudež človeka«. Ta slo-
veči nemški alpinist je sam premagal
osemtisočaka Nanga Parbat v Himalaji,
ki je doslej zahtevala smrt že 31 alpi-
nistov svetovnega slovesa.
Nedavno smo o njegovem jimaškem
vzponu slišali v Celju predavanje od
njega samega. Pripovedoval je zelo
preprosto, morda preveč skromno za
podvig in dramatičnost tega dogodka,
kot bi sicer lahko. Poslušalci so imeli
vtis, da se izogiba težkim trenutkom,
ki jih je preživel v tej višini sam. Ko-
liko drapiatičniosti lahko človek z malo
domišljije posname iz enega samega
preprostega stavka, ki ga je izrekel:
»Bivakiral« sem v tej steni stoje na
eni nogi, dokler ni napočil dan.«
Herman Buhl je predaval v vseh več-
jih krajih Slovenije. Slika, ki jo vidite,
je bila posneta po njegovem predavanju
pred kinom »Union« v Celju.
Ali veste
L koliko zaslužijo zdravniki v
ZDA?
2.	za največjo globino morja?
3.	za dimenzije v zvezi z izde-
lavo kot las tenke wolframove
žice v žarnici?
1.	Od zdravnikov v ZDA za-
služijo največ možganski kirurgi.
Ti namreč zaslužijo povprečno
11.058 dolarjev letno. Zadnji v tej
vrsti zaslužkarjev so praktični
zdravniki.
2.	Največja globina morja ni
globina 10.504 m v zalivu Min-
danao vzhodno od Filipinov, ka-
kor še uče nekateri geografski
učbeniki, pač pa globina, ki jo je
leta 1951 ^ugotovil H. M. S. Chal-
lenger v Marijanskem zalivu
vzhodno od Guama. Le-ta se
namreč giblje med 10.750 in
10.870 m.
3.	Dva milimetra debele wol-
framove paličice raztegnejo v ki-
lometer dolge žice s premerom
šest tisočMk milimetra, potem
pa jih strojno spletejo v spirale
za žarnice. Iz sto gramov težke
tvolframove palice izdelajo 60 km
žice, kar zadošča za okoli 60.000
žarnic.
Priredil:
Jurček Krašovec
Ilustriral:
Tonček Skok
83
Po stari dedni pogodbi je moral Herman
deliti celjsko posest z Viljemom, sinom umrle-
ga Ulrika, ki je takrat rastel v postavnega
dečka. Herman sam je s Katarino dobil dva
sina Ivana in Hermana. Prvorojenec Ivan
je bil bledoličen in bolehen fant, zato je
Herman polagal težišče vzgoje na drugega
sina, ki pa je kazal vse znake, da se bo raz-
vil v vsestransko sposobnega aristokrata. Bil
je bister in korajžen hkrati.
Herman je bil sedaj že tako močan, da je
lahko z vso močjo vplival na razvoj takrat-
nega gospodarskega in političnega življenja.
Imel je močno oboroženo vojsko, ki jo je po-
sojal zdaj temu zdaj onemu, vedno pa tja,
kjer se mu je splačalo. Prišel je dostikrat v
prepire, toda nič več v škodo celjske posesti.
84
Cas je mineval. Prešlo je petnajst let, ko
so je Herman napotil s svojim drugim sinom
Hermanom in nečakom Viljemom na nov boj-
ni pohod. Udeležil se je križarske vojne proti
pruskim poganom. Ojba mladeniča sta se ob
strani Hermana dobro izkazala, posebno pa
Herman I., ki je bil v teh bojih tako vpliven
mož, da je na Pruskem podelil viteški udarec
Albrehtu, vojvodi Habsburškemu. Po zmagi
nad poganskimi Prusi, je Herman s svojim
spremstvom obiskal poljski kraljevi dvor
Piastovičev. Ko je videl, da bo tamošnji pre-
stol ostal brez moških naslednikov, je v njem
dozorel načrt po katerem bi celjski rod po-
vezal s poljsko vladarsko hišo, istočasno pa
preskrbel svojega nečaka Viljema in svoji
družini zagotovil gospodstvo nad Celjem.
85
Viljem je bil takrat še dovolj mlad, da je
bil hitro razgret za stričev predlog, pa tudi
Ana, poljska princesa, naslednica prestola mu
je prirasla k srcu v času bivanja na dvoru.
Herman je hotel napraviti na Poljskem čim
večji vtis. Priredil je velik turnir z zabavo,
kjer so se penila ljutomerska vina in opojna
kapljica brežiških ter goriških vinogradov.
Na tem pohodu sta se oba mlada grofica
marsičesa naučila. Prestala sta ognjeni krst,
se spoznala s številnimi vplivnimi aristokrati.
Po vrnitvi v Celje je Hermana že čakalo
sporočilo ogrskega kralja Ludvika, ki ga je
vabil na važen pomenek na svoj dvor. Ne-
mudoma se je odpravil, spremljala pa sta ga
oba mlada plemiča. Herman ni slutil, da bosta
s kraljem govorila o poljskem prestolu.
86
Orgrsko-hrvaški kralj Ludvik se je na svo-
jem dvoru tajno posvetoval s svojim celj-
skim prijateljem. Razodel mu je, da kot sin
poljske kraljice Elizabete računa na poljski
prestol. Toda poljsko kraljestvo je imelo
žensko naslednico, zato je vprašal Hermana,
ki ga je poznal kot dobrega diplomata za
svet. Herman je bil presenečen, da se načrti
prijateljskega kralja tako tesno vežejo z nje-
govimi nakanami. Veliko bolj mu je seveda
dišalo, da bi svojega nečaka posadil kot rezi-
denta ob stran mlade kraljice, toda svojemu
prijateljstvu z Ludvikom in z načrti, ki jih
je imel z jugom, ni hotel priti navzkriž.
Herman je vedel da bo moral popustiti v
svojih željah. Izkoristil je priložnost, da je
čim več dosegel s pomočjo svojega prijatelja.
Stev. 24 — stran 8
CELJSKI TEDNIK, 17. junija 1955
Deset let športa vJ[svoboai
Po zaključku obeh pokrajinskih zletov" Par-
tizana, s katerima je partizanska organizacija
Proslavljala 10-letnico svobodne in neodvisne
ugoslavije, prihajajo sedaj na vrsto športniki,
da počastijo ta vfeliki praznik.
Deset let svobodnega življenja po zmagi ljud-
ske revolucije je pomenilo za vse naše šport-
nike tudi bogato obdobje v športnem življenju.
To je bilo obdobje velikih zmag in uspehov na-
šega športa doma in v svetu. Vznikle so nove
športne igre in panoge, ki jih pred vojno nismo
poznali. Število aktivnih športnikov se je znat-
no dvignilo, povsod rastejo nove športne na-
prave in objekti, na mednarodnih tekmovanjih
pa naši športniki s svojimi uspehi nenehno
utrjujejo in krepijo ugled našega športa in
države. To je brez dvoma objektivna ocena
našega novega športnega gibanja. Res je sicer,
da ne moremo govoriti le v superlativih, da je
v našem športu še vrsta negativnih pojavov
in slabosti, ki so odraz nepravilnega pojmova-
nja in vrednotenja športnega življenja v novih
pogojih našega družbenega reda, saj imamo v
športnih organizacijah še vedno gotovo število
športnih delavcev, ki gledajo na naš šport še
s sstarimi« očmi . . . Vse te slabosti pa ne mo-
rejo zasenčiti naših velikih uspehov in zmag, ki
smo jih v desetih letih vztrajnega dela dosegli
na tem področju.
Tudi naše majhno mesio Celje je na tem
področju doseglo v tem desetletju, ki je za
nami, tako pomembne uspehe, ki jih uvrščajo
v krog najboljših in najbolj naprednih šport-
nih središč. Naši športniki so s svojimi uspehi
po vsej domovini utrjevali ugled mesta Celja,
ki ga danes poznajo vsi naši državljani iz
vseh bratskih republik, po zaslugi atletskega
kolektiva Kladivarja pa še vrsta evropskih
držav. Danes je v Celjn preko 2500 aktivnih
športnikov in mestece že dobiva v slovenski
športni javnosti pridevek »športno Celje«! Bo-
gato in razgibano je življenje na celjskih
športnih igriščih, kjer se dnevno izživlja v
raznih športnih igrah in panogah na stotine
in stotine mladih Ijndi. Majhno število šport-
nih objektov onemogoča nov priliv mladine —
saj na obstoječih objektih ni več za vse pro-
stora . . . Treba bo odločneje spregovoriti o
gradnji novih objektov, ki jih naše mesto tako
potrebuje. Kot je tov. Kraigher Boris dejal
preteklo nedeljo v Kopru, da »nobeni napori
na tem področju niso preveliki in pretirani,
ker gre pri telesnovzgojnem delu za zdravje
našega človeka, kar je osnovni cilj socializma
in predpogoj za ustvarjanje blaginje«, bo treba
tudi v Celju v skladu z našimi možnostmi po-
gledati, da zadovoljimo vsaj nekoliko najnuj-
nejšim potrebam naših športnih organizacij.
Sicer pa bo treba o teh problemih spregovoriti
ob drugi priliki.
Celjski športniki se veselijo vseh doseženih
uspehov in napredka v zadnjih desetih letih.
Zato se bodo v največjem številu udeležili
športne parade, dne 3. julija v glavnem mestu
naše republike — v Ljubljani, kjer bodo po
ulicah prikazali veličino in moč športnega gi-
banja v našem mestu. »Nihče ne sme manjkati«
— to je poziv vseh športnih organizacij Celja
za največji praznik slovenskih športnikov!
»Vsak športnik — udeleženec parade!« To so
gesla, ki jih bo treba uresničiti na prvi po-
vojni športno-politični manifestaciji v naši
Ljubljani, dne 3. julija. Le na ta način bomo
dokazali vso rast in napredek našega športa
in z njim bogatega življenja na zelenih igriščih
in tekališčih v domovini svobodnih ljudi.
_Smučanje__
USPEŠNO DELO ŠTAJERSKE SMUČARSKE
PODZVEZE
Te dni je bila v Celju skupščina ŠSP, ki
združuje vse smučarske kolektive in smučarje
v vzhodnem delu Slovenije. Izčrpno poročilo
sekretarja tov. Lnžnika je vsebovalo bogato
bilanco uspehov smučarskega športa v pretek-
lem letu na tem področju. Vrste smučarjev se
nenehno krepijo in vzporedno z množičnostjo
se kažejo tudi vidnejši koraki v kvaliteti. Na-
daljnji napredek pa je odvisen v veliki meri
v pocenitvi smučarske opreme, obenem pa v
gradnji zimsko-športnih središč in centrov s
sodobnimi napravami za razvoj zimskega tu-
rizma. Ta napredek pa ni odvisen le od mar-
ljivega dela smučarjev, ki imajo že itak do-
volj opravka z organizacijo smučarskih šol,
tečajev, tekmovanj itd., pač pa v veliki meri
od poklicanih mei^ajnih činiteljev, ki morajo
skrbeti za napredek in razvoj našega turizma
kot važne gospodarske panoge. Skupščina je
v plodni razpravi nakazala nove naloge, ki jih
bo treba premostiti v prihodnjem letu, da bodo
uspehi naših smučarjev bogatejši kot so bili
doslej.
NOVO SMUČARSKO DRUŠTVO V VOJNIKU
Smučarji iz Vojnika so že več let opozarjali
celjsko javnost s svojimi nspehi. Posebno so
bili aktivni skakalci, ki so si zgradili že kar
2 skakalnici, na katerih je v zimskem času
Solno ljubiteljev skakalnega športa. Vso svojo
ejavnost so smučarjf razvijali v okviru dru-
štva Partizan. Prav v poletnem času pa so se
odločili, da osnujejo samostojno društvo. Raz-
loge, ki so jih pripeljali do tega koraka je
iskati v številčni okrepitvi smučarjev, ki so
prerasli okvir sekcije, obenem pa smatrajo,
da se bodo v samostojnem društvu lahko v
večji meri posvetili razvoju smučarskega špor-
ta v tem kraju. Za osnovni cilj so si zadali skrb
za pritegnitev v vrste aktivnih smučarjev vso
vojniško mladino in pionirje, ki jih bodo na
snegu poučili o vseh novostih modernega jsmu-
čanja, obenem pa skrbeli preko izletov, tečajev
in tekmovanj za zdravo razvedrilo in udej-
stvovanje na snegu.
_Atletika__
SIJAJNA ZMAGA LORGERJA V PRAGI
V	preteklem tednu je nastopil Lorger Stanko
na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju
v Pragi pred 40.000 gledalci. V svoji disciplini
110 m čez ovire je premagal kar 12 izbranih
atletov iz 11 evropskih držav, med njimi tudi
Oprisa (Rumunija), ki je v preteklem letu imel
najboljši čas na tej progi. Lorger je zmagal v
času 14,5 in je bil za svoj uspeh toplo po-
zdravljen od Pražanov. Potisnjen pred mikro-
fon je z izbranimi besedami pozdravil po tele-
viziji vse češke športnike, vodja jugoslovanska
atletske ekipe tov. Fedor Gradišnik pa se je
S reko radia Prage zahvalil za topel sprejem
ugoslovanov na Češkem. Lorger Stanko je ob
tej priliki že dobil vabilo, da se v letošnjem
letu udeleži mednarodnega tekmovanja tudi v
Bukarešti.
SLAMNIKOVA - NOV JUGOSLOVANSKI
REKORD NA 600 METROV!
V	nedeljo je na stadionu Kladivarja na dru-
štvenem mitingu dosegla Slamnikova nov^ mla-
dinski državni rekord v teku na 600 m s časom
1:40,6. Vipotnik je s časom 1:53,0 na 800 m po-
kazal, da preboleva svojo krizo in da lahko
računamo že v bližnjem času na njegov pono-
ven vzpon.
Nogomet_
Ob zadnjih nastopih Kladivarja
KLADIVAR - SPLIT 1:2,
KLADIVAR - ŠIBENIK 2:7
V	presledku treh dni je Kladivar na domačih
tleh odigral kar dve ligaški tekmi, v nedeljo
C roti Splitu, v torek proti Sibeniku. Zopet ni
ilo noDenega izkupička od Dalmatincev. Sre-
čanje zadnjega in prvega v lestvici hrvatsko-
slovenske lige se je skorajda končalo s pre-
senečenjem. Kladivar je nastopil v močno iz-
premenjeni postavi, ki je pri gledalcih vzbujala
strah in »negodovanjec. In prav ta enajstorica
se je v tekmi proti Splitu odlično uveljavila.
Zaigrala je borbeno in poletno ter ni prav nič
zaostajala po svojem znanju za gosti. Ce bi na-
padalci Kladivarja imeli več sreče pri zaključ-
nih akcijah bi obe točki prav lahko ostali tudi
v Celju. Odlično igro je dal Božič v krilski
vrsti, prav dobro igro vsi ostali igralci razen
obeh kril, ki sta bili najbolj šibki del moštva.
Častni gol za Kladivarja je dosegel Kučera.
Proti Sibeniku je moštvo zaigralo znatno
slabše kot v nedeljo. Hribcrnik je sicer že v
prvih minutah dosegel z lepim golom vodstvo
za Kladivarja, do zaključka polčasa pa so go-
stja le dvakrat potresli mrežo. V drugem delu
Kladivar ni več vzdržal tempa igre, igralci so
vse pogosteje delali težke napake pri odda-
janju žoge in v dobrih 15 minutah se je mreža
kladivarja zatresla kar petkrat. V tem času
je tudi Marinček dosegel še en gol za domačine
in s porazom 2:7 se je Kladivar poslovil na do-
mačih tleh iz hrvatsko-slovenske lige. Prav v
tem srečanju je Kladivar imel še to smolo, da
se je v 15. minuti ponesrečil Vodeb in je
moštvo vso tekmo igralo le z 10 igralci. Po
tem porazu, ki je bil občuten, ne moremo trdi-
ti, da je Kladivar igral na igrišču tako pod-
rejeno vlogo. Igralci so kar uspešno preigra-
vali nasprotnika. Največje napake so bile pač
v netočnem podajanju, med napadalnimi igral-
ci pa ni bilo dovolj sporazumevanja in odloč-
nosti pri zaključnih akcijah.
VELIKO PRAZNOVANJE V ŠTORAH
V	okviru proslav >10 let športa v svobodi«
prireja SSD Kovinar v Storah v počastitev
10. obletnice osvoboditve in 25 let športnega
življenja v Storah vrsto športnih prireditev.
Spored je pester in povezan z vsemi tistimi
športnimi panogami in igrami, s katerimi se
v današnjem času ukvarjajo v industrijskem
kraju. Na sporedu so turnirji v odbojki, ko-
šarki, nogometu, kegljanju in streljanju. Keg-
Ijaški turnir bo na kegljišču Betona v Celju,
ker v Storah še ni te športne naprave, ves
ostali spored pa v Storah.
Za uvod v svečanosti bo v soboto, 18. t. m.
ob 9. uri priredila godba Svobode pred domom
Svobode v Storah promenadni koncert, nakar
bo ob 19,30 v Domu Svobode svečana telovadna
akademija društva Partizan Celje-Gaberje z
izbranim sporedom. Po zaključku akademije
bo zagorel kres na gričku nad Samotno tovarno.
Ze istega dne se bodo pričela tudi športna tek-
movanja. V odbojki, ki se bo igrala pri in-
ternatu metalurško-industrijske šole, bodo na-
stopile ekipe iz Žalca, II. gimnazije iz Celja
in domačega Kovinarja. V košarki, ki bo na
športnem igrišču v Storah, pa bodo nastopili
Jesenice, Usnjar Šoštanj, Litija in Kovinar.
Tekmovanje se bo pričelo ob 17. uri in nada-
ljevalo v nedeljo 19. t. m. ob 9. uri s final-
nimi tekmami.
V	nedeljo, 19. t. m., bo glavni dan prireditev.
Ze ob 5. uri bo domača godba na pihala z
budnico opozarjala Storjane na veliki športni
praznik. Ob 8. uri bo krenil sprevod špbrtnikov
od Doma Svobode na športno igrišče, kjer bodo
zbrane športnike pozdravili zastopniki oblasti
in športnih organizacij. Po zaključku teh sve-
čanosti se bo nadaljeval športni spored s fi-
nalnimi tekmami v odbojki in košarki, ob 10.
uri pa bo nogometni turnir, na katerem sodelu-
jejo poleg domačega moštva še moštva Metalca
iz Siska, Aluminija in Fužinarja iz Raven. Do-
poldne bo tudi strelski troboj Celje : Ilirija
(Ljubljana) in Kovinar, popoldne ob 12,30 pa
se bodo nadaljevala tekmovanja v nogometu.
Storski Kovinarji bodo s svojim bogatim spo-
redom brez dvoma dostojno proslavili svoj ve-
liki praznik — »25 let športa v Storah« in »10
let športa v svobodi«.
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA »PARTIZAN«
Okrajna zveza Partizana bo v Novem Tiao-
doln organizirala 14-dnevni tečaj za začetnike-
vaditelje, za moške in ženske. Tečaj bo pričel
30. junija. Po teh tečajih bo taborila mladina
celjskega društva, pozneje pa pridejo na vrsto
tudi najzaslužnejši delavci P^tizana. Takšne
tečaje bo okrajna zveza prireHila vsako leto,
da bo na ta način vzgojila močan kader vod-
nikov in vodnic po naših društvih. Za tečaj se
je javilo 30 tečajnikov iz 23 društev.
y zameno za izpadli Pokrajinski zlet v Celju
prirejajo društva Partizan po vseh večjih sre-
diščih svoje nastope. V Vojniku, Laškem, Ko-
njicah in Rečici ob Savinji so taki nastopi že
bili, dne 19. junija pa bodo nastopi v Ločah,
Rogaški Slatini in Gotovljah. Priporočati bi
bilo, da bi se sosednja društva teh nastopov
udeležila.
V nedeljo je izvedla atletska sekcija TDP
Žalec svoj miting, na katerem je bilo doseženih
nekaj zelo dobrih rezultatov. Najboljši pri
mladincih je bil Naraks z 2:54,1 na 1000 m ter
Lešnik pri pionirjih, in sicer na 200 m 28,00
sek. in 60 m zapreke 9,2.
_Namizni tenis_
POMEMBNA MEDNARODNA ZMAGA CLANIC
SVOBODE
Minulo soboto so imele namiznoteniške igralke
celjske Svobode v gosteh žensko ekipo avstrij-
skega športnega društva Bad St. Leonhard. —
Celjanke so v postavi Rebeušek, Meško in Sev-
šek zasluženo premagale gostujočo ekipo z vi-
sokim rezultatom 8:1. Oficielni dvoboj se je
končal že pri rezultatu 5:1. Edino partijo je
izgubila Meškova v dvoboju z A. Siefferlinger.
*
V soboto, dne 18. junija bodo namiznoteniški
igralci celjske Svobode — moški, ženske in
mladinci — igrali prijateljski dvoboj v Ljub-
ljani proti istoimenskemu železničarskemu
klubu. V nedeljb pa bo več kot 10 celjskih
pingpongašev sodelovalo na republiškem tur-
nirju v Kranju.
*
Med tednom je namiznoteniška ekipa Tovarne
emajlirane posode v okviru sekcije Svobode
izgubila prijateljsko srečanje proti ekipi iz
Slovenskih Konjic z rezultatom 12:4. Edine par-
tije je za TEP dobil Coh, medtem ko so Kon-
čan, Leben in Vanovšek vse igre izgubili.
—ič
O B JAVE IN OGLASI
OBJAVA
Na podlagi 184. člena Zakona o ljudskih od-
borih mest in mestnih občin (Uradni list LRS
štev. 19/1952) sklicujem zbor volivcev sa III. ia
IV. četrt.
Zbor volivcev za III. četrt bo dne
23.	junija 1955 ob 19,3«
v veliki dvorani Narodnega doma v Celjm.
Zbor volivcev za IV. četrt pa bo dne
24.	junija 1955 ob 19,3«
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Volivce vabim k polnoštevilni udeležbi.
Ljudski odbor mestne občine Celje,
dne 14. junija 1955
Predsednik:
Gradišnik Fedor, 1. r.
Razpis Štipendij
avet za prosveto in kulturo OLO Celje raz-
pisuje za šolsko leto 1955-56 štipendije zrn študij
na naslednjih navedenih šolah:
a)	Višja pedagoška šola:
matematika — fizika — 3
angleški — slovenski jezik — 4
glasba — slovenski jezik ali zgodoviaa — 4
risanje — ročna dela — 4
defektologija — ortoped agogik a — 1
b)	Prirodoslovna-matematična filozofska
fakulteta:
matematika — fizika — 2
slovenski jezik — 2
c)	Ekonomska fakulteta — 3
d)	Pravna fakulteta — 4
e)	Medicinska fakulteta — 5
(za splošnega zdravnika 1, za z*lM»drav-
nika 2 in za preventivo 2)
f)	Farmacevtska fakulteta — 5
g)	Veterinarska fakulteta — 2
h)	Višja šola za medicinske sestre — 5
i)	Višja strokovna šola za socialne delavce — 2
Srednje strokovne šole:
a)	Učiteljišče — 10
b)	Ekonomska srednja šola — 6
c)	Srednja medicinska šola — 6
č) Srednja farmacevtska šola — 4
d)	Srednja zobarska šola — 4
e)	Srednja zobotehnična šola — 3
f)	Srednja glasbena šola — 4
g)	Srednja vzgojiteljska šola — 2
h)	Administrativna šola — 4
i)	Šola za bolničarje — 5
j) Babiška šola — 5
k) Šola za sanitarne tehnike — 4
1) Šola za zobne inštrnmentarke — 4
OLO Celje — Svet za prosveto in kulturo —
bo podeljeval štipendije samo tu razpisanim
skupinam in šolam. Za podelitev štipendij pri-
dejo v poštev samo dijaki s področja OLO
Cel je. Višina štipendij za redni študij na fa-
kultetah in višjih šolah je do "000 din, za študij
na srednjih strokovnih šolah pa do 5000 din.
Prošnje s podrobnejšim opisom poteka študija
in prosilčevih materialnih razmer je vložiti pri
Svetu za prosveto in kulturo OLO Celje do
zaključno 15. julija 1955. K prošnji je priložiti
potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o
študijskem uspehu (spričevalo v overovljenem
prepisu) ter mišljenje mladinske oziroma štu-
dentske organizacije. Štipendisti, ki imajo že
sklenjene pogodbe s SPK pri OLO, naj ne vla-
gajo ponovnih prošenj, ampak naj predlože
samo obvestilo o položenih izpitih na fakultetah;
iz srednjih strokovnih šol pa prepise spričeval.
Tajništvo
Sveta za prosveto in kalturb
OLO Celje
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN PODPOR
Ljudski odbor mestne občine Celje razpisuje
za šolsko leto 1955/56 štipendije za naslednje
stroke:
1. VISOKE ŠOLE:
PRAVNO-EKONOMSKA FAKULTETA:
pravo — 6;
ekonomija — 3;
TEHNIČNA VISOKA SOLA:
gradbena — 2;
geodezija — 2;
arhitektura — 1.
GOZDARSKO-AGRONOMSKA FAKULTETA:
agronomija — 1.
MEDICINSKA FAKULTETA:
V poštev pridejo absolventi mediciaie oziroMa
diplomirani zdravniki, ki bi se specializirali
za:
a)	splošno higieno — 1;
b)	šolsko higieno — 1;
c)	pljučne bolezni — 1.
Prednost imajo zdravniki z dovršenim stažem.
VIŠJA SOLA ZA MEDICINSKE SESTRE — 4.
VIŠJA SOLA ZA RENTGENSKE POMOČNIKE
— 1.
2. SREDNJE IN NIŽJE STROKOVNE ŠOLE:
TEHNIČNA SREDNJA SOLA:
geometrski odsek — 2;
GRADBENI TEHNIKUM - 2;
SREDNJA VZGOJITELJSKA SOLA - 3;
ADMINISTRATIVNA SOLA — 2;
EKONOMSKI TEHNIKUM — 5;
KMETIJSKA SREDNJA SOLA — 2;
ŠOLA ZA BABICE — 1;
SOLA ZA BOLNIČARJE - 2.
Prednost za prejemanje štipendij imajo pro-
silci s področja mestne občine Celje in tisti
visokošolci, ki prestopajo iz srednjih strokov-
nih šol na fakultete.
Razen štipendij bodo podeljene tudi podpore
dijakom izključno s področja mestne občine,
ki z uspehom študirajo na šolah izven Celja
in za študij nimajo dovolj lastnih sredstev.
K prošnji je treba priložiti potrdilo o pre-
moženjskem stanju, o učnem uspehu in pri-
poročilo mladinske organizacije. Dijaki, odn.
študentje, ki že prejemajo štipendije oziroma
podpore, naj predložijo samo potrdilo o učnem
uspehu.
Rok za vlaganje prošenj je do 15. julija 1955.
Po tem roku dospelih prošenj komisija ne bo
obravnavala.
Komisija za podeljevanje
štipendij in podpor pri
LOMO Celje
RAZPIS VPISA V ŠOLO
Enoletna splošna kmetijska šola v Šentjurjn
pri Celju bo v šolskem letu 1955/56 sprejemala
učence pod naslednjimi pogoji:
1.	Uspešno dovršena Kmetjisko-gospodarika
šola ali uspešno dovršen VI. razred osnovHe
šole, oziroma II. razred gimnazije.
2.	Starost nad 17 let.
K pravilno kolkovani (30 din v kolku ia M
din v gotovini) prošnji je treba priložiti:
1.	zadnje šolsko zpričevalo;
2.	rojstni list;
3.	zdravniško spričevalo;
4.	življenjepis;
5.	obvezo o plačevanju vzdrževalnine v im-
ternatu.
Učenci obvezno stanujejo v internatu in zna-
ša vzdrževalnina 2500 din mesečno.
Prošnje sprejema ravnateljstvo do 1. avgusta.
Enoletna kmetijsko-gospodinjska šola v Šent-
jurju pri Celju bo sprejemala učenke za šol-
so leto^ 1955/56 pod istimi pogoji kakor kme-
tijska šola in je treba tudi k pravilno oprem-
ljeni prošnji priložiti iste priloge.
Tudi učenke gospodinjske šole obvezno sta-
Bujejo v internatu in znaša zanje vzdrževalnina
3^ din mesečno
Ravnateljstvo
UPRAVA ZA CESTE LRS
TEHNIČNA SEKCIJA V CELJU
išče za svoje cestno nadzorstvo v Šmarju pri
Jelšah sposobno pisarniško moč, prednost ima-
jo moški. Prosilci morajo imeti najmanj do-
vršeno nižjo gimnazijo, izpolnjevati pa moraj«
tudi ostale pogoje po Zakonu o državnih usluž-
bencih.
Prošnje, kolkovane s kolkom od 30 din je na-
sloviti na Upravo za ceste. Tehnično sekcijo
v Celju. Navesti morajo vse potrebne podatke,
predvsem pa šolsko izobrazbo in eventualna
dosedanje zaposlitve.
RAZSTAVA NACRTOV INDIVIDUALNIH HIS
V torek, dne 21. t. m. bo v Celju odprta
razstava načrtov individualnih hiš v prostorih
Društva inženirjev in tehnikov. Razstavljeni
bodo vsi načrti, ki so bili izdelani za natečaj,
ki ga je razpisal Ljudski odbor mestne občine
Celje. Vabimo prebivalstvo, da si ogleda raa-
atavo v čim večjem številu.
Oglejte si Pariz, Lausanno, Milano,
Benetke in Trst. Prijetno in udobno
potovanje v mesecu septembru.
Sprejemamo prijave za večdnevne izlete
s turistično ladjo iz Pirana v Benetke na
povjatku s krožno vožnjo po Tržaškem
zalivu.
Poslužujte se naših uslug, postreženj
boste solidno, poceni in hitro!
PUTNIK. SLOVENIJA
CELJE
f	VABILO
Ravnateljstvo I. gimnazije vljudno vabi starše
učencev in učenk I. gimnazije, da se udeleže
zaključka šolskega leta, ki bo 25. t. m. ob 8.
uri (zjutraj).	,
POCENI PRODAM moški krojaški šivalni stroj.
Ponudbe na upravo lista.
ZAMENJAM lepo sobo z vsemi pritiklinami zrn.
sobo in kuhinjo v mestu proti lepi nagradi.
Naslov v upravi lista.
ISCEM inštruktorja za kitaro. — Naslov v upra-
vi lista pod »Žalec«.
IZGUBLJENO na poti med Laškim in Celjem:
1 očala v belem okviru, 1 mala rjava usnjena
vrečica z optičnim predmetom in škatlica z
vsebino nekaj sveč za motorno kolo. — Proti
nagradi oddati v upravi lista v Celju, Titov
trg 1, Dom OF.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 19. 6. 1955: dr. Sevšek Maksim, Celje,
Ljubljanska cesta 36.
Nedeljska zdravnšika dežurna služba traja od
sobote od 18. nre dalje do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
Iskrena zahvala tov. dr. Rojen za trud ia
aspešno operacijo. — Laščak Iva.
PREKLIC
Preklicujem besedo »pagaš«, ki sem jo iz-
rekel članici delovnega kolektiva »Volne« t La-
škem in izjavljam, da nisem hotel žaliti ves
kolektiv. S tem tudi obžalujem, da je to po-
splošeno izzvenelo!
Strašek Štefan,
mesar KZ Laško
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 17. junija ob 19,30 — Jože Javoršek:
KRIMINALNA ZGODBA — gostovanje v Žalca
Sobota, 18. junija ob 20 — Forster:
SIVEC — Gostovanje v Šoštanju
Nedelja, 19. junija ob 14 — Mikeln:
DEŽ V POMLADNI NOCI — Gostovanje t
Topolšici
Torek, 21. junija ob 20 — Jan de Hartog:
ZAKONSKA POSTELJA - Gostovanje v Voj-
niku
Petek, 24. junija ob 19,30 — Dolinar:
VEČER UMETNIŠKE BESEDE - Gostovanje
v Žalcu.
Kiir O
KINO UNION, CELJE
Od 18. do 22. 6. 1955: »KADAR ŽENE LJUBIJO«
ameriški film
Od 22. do 28. 6. 1955: »MOULIN ROUGE« —
francoski film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 20. do 24. 6. 1955: »PREPOVEDAN SAD« —
francoski film
Od 25. do 28. 6. 1955: »DOKTOR V HISI« —
angleški film
Predstave dnevno ob 16,15 in 20,15, ob nedeljak
ob 16,15, 18,15 in 20,15.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta,
sina, brata, strica in svaka
JOŽETA LEDNIKA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na
njegovi zadnji poti.
Posebno izrekamo zahvalo direktorju »Kovin-
skega podjetja« tov. Šentjurcu za njegov trud
in pomoč ter celokupnemu kolektivu, sindikalni
podružnici, delovnemu kolektivu in godbi To-
varne emajlirane posode, uslužbencem »Volne«,
4. razredu osnovne šole, kolektivu »Jugotehna«
Maribor, čč. duhovščini ter vsem ostalim darc^
valcem vencev in šopkov, ki so zasipali grob
s cvetjem. Končno izrekamo zahvalo tudi vse«
tistim, ki so nam izrekli svoje sožalje.
Celje, dne 14. junija 1955.
Žalujoča žena, hčerka in sin
ter družine Lednik, Goleš, ŠkofleK
in Primožič
11. ledono
Saluton kamaradinoj, saluton kama-
rado j!
La vagronaa^ estas jam či tie. Vlak je
že tiikaj. Do odhoda vlaka imamo še
dovolj časa, zato pa, novajn vortojn:
vagono — vagon, železniški voz,
monto — gora,
urbo — mesto,
okulo — oko,
ettenajo — ravnina,
arbo — drevo,
laboristo — delavec,
masonisto — zidar,
oficisto — uradnik,
multa — mnog -a, -o,
rigardi — gledati,
mm — sedaj,
preter — mimo,
tra — skozi,
de — od (predlog za 2. sklon),
čiu — vsaic,
tdal — zato.
Apud la vagonaro stanas fervojistoj.
Poleg vlaka stoje železničarji.
Beseda vagonaro je sestavljena iz ko-
rena vagon- in priponke -aro, ki po-
mena skupino, zbirko.
Vagono — vagon, vagonaro — vlak.
Ni eniras en la vagonon. Vstopimo
v vagon.
Zakaj je v besedi vagonon končnica
-n?
Na vprašanje KIEN? — KAM? ra-
bimo 4. sklon, ker označimo smer. —
Pravilo: Kadar označimo smer, rabimo
vedno 4. sklon s končnico -n.
Mi eniras en la vagonon. Ce pa vpra-
šamo KIE? — KJE?, rabimo 1. sklon!
N. pr.: En la vagono ni trovas mal-
plenan kupeon. V vagonu najdemo
prazen kupe.
KIE — KJE? 1. sklon, KIEN — KAM?
4. sklon s končnico -n!
En la kupeo ni sidigas (se vsedemo)
sur la benkon (Kam? je smer!) apud la
fenestro. Baldau ni forveturos. Kmalu
se odpeljemo. La vagonaro veturas
preter domegoj.
Beseda domego je sestavljena iz domo
—	hiša, pripone -eg-, ki povečuje pojem
besede, in končnice -o. Dom eg o, do-
mego — velika hiša.
Pravilo: Pripona -eg- povečuje pojem
besede!
Torej je nasprotje pripone -et-, ki
zmanjšuje pojem besede; domo — hiša,
domego — veUka hiša, dometo — hi-
šica.
Tvorimo sami nekaj primerov: granda
—	velik, grandega — velikanski, bela
—	lep, krasen, bi bilo —?, varma —
topel, vroč —?, monto — gora, montego
—	velika gora, monteto — grič, urbo
—	mesto, velemesto —? Kako bi rekli
mestece? (-et-).
Nun ni rigairdu, klon ni vidas tra la
fenestro de la vagono! Sedaj pa po-
glejmo, kaj vidimo sikozi okno vagona!
DE -OD je predlog, s katerim tvorimo
2. sklon, genitiv.
Slišali smo tudi, ni rigardu! To je
oblika velelruka za 1. osebo množine.
Ni rigardu! — Poglejmo!
Pravilo: Velelnik in želelnik imata
končnico -u!
Osebni zaimek uporabljamo samo za
1. in 3. osebo, 2. je brez osebnega za-
imka!
Mi rigardu! — naj gledam!, rigardu!
—	glej! (brez zaimka), li, ši, gi rigardu!
—	on, ona, ono naj gleda!, ni rigardu!
—	glejmo!, rigardu! — glejte!, ili ri-
gardu! — oni, one, ona naj gledajo!
Antau niaj okuloj estas granda ebe-
najo. Pred našimi očmi je velika rav-
nina.
Eben -aj -o, ebenajo — ravnina,
ebena — raven, ajo — stvar.
Sur la ebenajo estas multaj domoj
kaj fabrikoj. Na ravnini je... En la
fabriko estas multaj laboristo j. V to-
varnah je...
Laboristo — delavec, labor -ist -o.
Pravilo: Pripona -ist- pomeni poklic
ali pripadnost k neki ideji.
Esperanto — esperantisto —?, komu-
nisto —?
Masoni — zidati, mason -ist -o, ma-
sonisto — zidar, ofico — urad, oficisto
—? Kako pa uradnica?
En malproksimo vidigas montaro kaj
sub gi estas arbaro. V daljavi se vidi
gorovje in pod njim gozd. Monto —
gora, mont -ar -o, montaro — gorovje,
arbo — drevo, arbaro — gozd.
Pravilo: Pripona -ar- označuje sku-
pino, zbirko.
Ni veturas per rapidvagonaro (brzo-
vlak). Ci ne haltas en čiu stacio. Tial
(zato) ni veturas rapidege (pazite na
-eg-!). Zato se peljemo zelo hitro.
Ciu — vsak, -a, -o, tial — zato. —
Besede čiu, tio, tial itd. sodijo v sku-
pino besed, ki jOi v esperantu imenu-
jemo korelativi. V nadaljnjih lekcijah
bomo o njih slišali več.
Peljemo se z brzovlakom. Per rapid
-vagon -ar -o, rapidvagonaro — brzo-
vlak, rapida — hiter, vagonaro — vlak.
Z brzo vlakom bomo kmalu na cilju
ter bomo prihodnji teden že izstopili.
Saluton kaj gis la revido!
EDINO ESPERANTO DAJE MOZNOST, DA POSTANEMO TUDI
JEZIKOVNO ENAKOPRAVNI Z VELIKIMI NARODI.
Nedelja, 19. junija:
10,00 Za prijetno nedeljsko dopoldne
10,15 Literarna oddaja: Kosovelova
lirika	, . ,	j
10,30 Pripovedke iz dunajskega gozda
10,45 Radijska kronika
11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
11,45 Vedre melodije, reklame in objave
Ponedeljek, 20. junija:
19,30 Zabavna glasba, reklame in objave
19,40 Športni tednik
20,15 Prenos iz Ljubljane
Torek. 21. junija:
19,30 Pregled »Večera«, poročila ia
objave ,
19,40 Iz operete »Vesela vdova«
20,00 Prenos iz Ljubljane
Sreda, 22. junija:
19,30 Poročila in objave
19,35 Vi vprašujete — mi odgovarjamo!
19,49 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
20,00 Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 23. junija:
19,30 Pregled »Večera«, objave
19,35 Gospodarska in kulturna kroaika
19,45 Za vsakogar nekaj
20,00 Prenos iz Ljubljane
Petek, 24. junija:
19,30 Pregled »Celjskega tednika«,
objave in reklame
19.40 Po svetu jazza
20,00 Prenos iz Ljubljane
Sobota, 25. junija:
19,30 Poročila in objave
19,40 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
20,00 Prenos iz Ljubljane
MIZARSKEGA OBRATOVODJO-
MOJSTRA
veščega vodenja strojnega in
ročnega mizarstva ter kalkulacij
SPREJMEMO TAKOJ
Plača po tarilnem pravilniku
Nastop taikoj — Ponudbe z opisom
prejšnjih sliižb dostavite na
podjetje Lesina industrija Mestinje
p. Podplat