Ueto lil., štev. f pasmma pivunrur 1F 44510 V LJubljani, nedeffa dne t. januarja 1922 DanaSnlla I tev. 1 Din = 41 Izhaja ob 4 zjutraj* Slane celoletno . . 240 S mesečno...... . 20 a za inozemstvo . . 600 B Oglasi za vsak mm višino stolpca {68 tam) . 'i K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . S m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politikoj Uredništvo; Miklošičeva cesta št. IGt Telefon St 71 •Jpravnlštve: i'ff*ernova ulici t '4-Telefon £t36. Račun kt. poit ček. urad« ttev, 11.84:'. Današnje * Jutro* Ima 16 strani ter kot prilogo tepni koledarček ta leto 1922. Razpis nagrade se nahaja na 2. strani. Ljubljana, 31. decembra. Pred nami stoji novo leto. Četrto naše mlade tir lave. Na novega leta dan 1919 smo i razpetimi jadri zapluli i P-;sn k je zadnje dni večkrat »kušal in-v življenje, leta 1921. je bilo drugo icrvivrati tukajšnjega italijanskega po-ustanovno leto, dobili smo ustavo, let-i isianika Manzonija gledo zadnjih dogodkov Italijanski poslanik proti fašizmu RAZGOVOR NAšEOA DOPISNIKA Z GROFOM MANZONIJEM. Beograd, 51. decembra. (Izv.) Vaš do- 1922. bo leto napornesra dela za notranjo ureditov naSe državo. Drugo za drugim stojijo pred nas vprašanja praktičnega narodnega in državnega življcnia, ki tmo jih takrat, io smo o J u jo lavi ji šele sanjali in tudi še po-jieje v prvi nebeški pijanosti mlade svobode reševali, kakor bi trli orehe, ki pa so se razrasla pred našimi očmi v trde probleme. Na vsakem koraku se spodi ikamo ob kajne nje tradicij, prodsoJkov, pogreškov, riedostatkov,:jemagngičnih fraz in naivnega nerazumevanja živega narodnega organizma. Časi so So vedno taki, da delo daleč zaostaja za besedami in politika se še ni naučila rnatekla pred narodom, kateremu hoče biti voditeljica. Še vodno ga pita » praznimi frazami in lo že sorazmerno majhen procent ljudi zna razločevati resnico od laži, poštenje od potvore. V najtežjih časih otročjih bolečin mlade jugoslovanske države je ogromna teža vseh bremen slonela na vodilni politični stranki, iia demokratski. Skoraj vse pozitivno delo za konsolidacije! iD normalizacijo razmer v Jugoslavjji je skozi vsa tri prva leta Izviralo j;tmo od demokratov. Agrarna reforrja. socijalni problemi, kulturna vprašanja, neozirajo se na velike državnop^jvno in ustavne boje. sploh vse. kar rnači pri nas napredek, rešiv vali in refcili so demokratje. Da bi jih ne ovirali druge konservativne in pa negativistično stranke na pozitivnem delu, — iječ bi bilo Ža opravljenega dela in b I! j daleč bi bila konsolidacija naše države. Nove naloga novega leta bodo jugoslovansko demokracijo našle zopet pri delu, ki je za naš narod in za njega državo edini spas. Posehno važno j« v zadnjih treh letih v Jugoslaviji igralo demokratsko Čj#oj)Lsjo, ki jo v mnogem ožini oralo težko ledino na polju narodnega in državnega edinstva. V krogu pozitivnega jugoslovanskega Časopisja se nahaja tudi naš list Brez praznih besedi, i>rez demagoškega podžiganja strasti in nediscipliniranih instinktov, brez strahu; pred resnico in brez bojazni, kadar tft-ba zastopati velika nač-e-la jtigoslovnn-jke demokracije, jo bil naš li«t trezen in neumoren delavec na polju našega političnega, gospodarskega in kulturnega napredka. To hoče o* ta ti tudi v novem letu. ki kliče vse napredne, jugoslovanske 'iudi k novemu. Se vurajuejšemu delu v Čibeniku. Toda italijanski poslanik je bil jako rezerviran in je vodno kratko izjavljal, da no moro dati precir.nega odgovora. Sds danes j« bil grof Manzoni malo gostobeeednejši, ko je »prejel jako ljubeznjivo, a obenem resuo vašega dopisnika. Po tTatki običajni uvodni konver-zaciji je prešel grof Moazoni sam k stvari In rekel: I'o eplitskih dogodkih, ki so bili sami dovolj 2alo3tni, prihajajo sedaj šibeniški, ki so veliko značilnejši, kor se so zgodili ravno v trenutku, ko je bilo pripravljeno vse, da se izvrše zadnja določbe rapallske pogodbe, Sibcniška afera je skrajno neprijetna, zato je tudi nemogoče da govorim o njej. Po mojem mnenju vlada pri nas ln pri vas isto zlo, zlo fašistovske manjšine, ki je pa jako aktivna, ln ki vidi svoj cilj in svoje zadovoljstvo v tem. da kali vodo, ki se je začela že bistriti. Nesreča v zgodov .ni človeštva je to, da so večine narodu velikokra' žrtve volje manjšine, ali zato mora inteligenca, elita na-roda, tisk in vsi državni faktorji morajo zato paziti, da zlo no uniči dobrega. Delajmo z vsemi svojim' inečmi, da volja manjšine ne triumfira niti pri nas niti pri vas, ker je povsem jasno, da hočejo ogromne večine prebivalstva v Jugoslaviji in Italiji samo red ln mir. V iiben ški luki su bili samo dve manjši italijanski ladji, dve torpedovkL Po mojih najnovejših informacjah so danes zapustili vso Italijanske ladje vaše Inke. Kar se tiče vesti, da ja ital.janski „]ufro" v 1. 1022. V leta 1922. hotemo nadaljevati svojo dosedanjo smer. Nove dragocene publicistične ln politične zveze so nam omogočile znentno razširjenje Inlormaeljske sla t be. Organizirali smo na novo dnevno direktno poročevalsko službo s Prago, ki nam odpira zlasti za slovenski vzhod tn prijateljski zapad nove od nemških centrov neodvisne informacijske vire. V Beograda smo izpopolnili svoj poročevalski aparat. Posebna beograjska redakcija *Jutra» bo odslej posve- konzul v Sibcniku zahteval, da mora va- i čala več painje ne samo politiki, temveč ša vojska pozdraviti italijansko zastavo tudi gospodarskim tn kulturnim vpra- mi ni nič znanega; no verujem pa. da bi to storil, ker italijanski konzuli nimajo take kompetence. šanjem. Kar se tiče vsebine »Jutra» ostane naše načelo stvarnost, treznost, točnost. Po- Jaz pričakujem rezultata preiskave, za- ; sebno patnjo kočemo posvetiti v bodoče to se ne moram spuščati ▼ detajle in ne se bolj nego do sedaj gospodarskim morem govoriti o nradnem poteku prei- vprašanjem; vodstvo gospodarskega skave, ki jo je uvedla italijanska vlada dela našega lista prevzame z novim letom o šibeniški aferi; zato se moramo tudi eden prvih naših strokovnja-vzdržati vsake preventivne sodbe. kov. Jaz obžalujem iskreno vse, kar bi mog- ! S kulturnimi vprašanji se *Jutro» mno-lo nuditi momentane dobre odnošaje med go bavi. To delo bo v bodoče še Intenziv-obema državama, posebno, ker »cm pre- j neje. Računamo na odobravanje naiih pričan, da so neodgovorni faktorji pov- ! prijateljev, ko jim sporočamo, da bo zročili te nem le dogodke. Dclujmo slož- i«Jutro» z novim letom uvedlo posebno S posebno vnemo bo 'Jutro* v novem letu gojilo svoj poučni in z cb a v rt program: Zanimive vesti Iz vseh krt-jev domovine, interesantnosti iz živijer in sveta In pripovedni del našega Ust* Naš novi roman slavnega srbske-, pisatelja Nušlča «D e v 11 n a j s t s t o petnajst» bo gotovo vzbudil obe« pozornost ln splošno pohvalo čltatcljev Da Izpopolnimo naše 'Jutro*, mu m j-ramo pov eč a 11 obseg. Storili bon-, to s pomnozitvijo prilog, ki bodo izkajvU tudi med tednom. Stalnim naročnikom *Jatra> bo ta-I prihodnje leto zasigurana ugodno?., znižanega a b o ne me nt a na na šo odlično revijo 'Njivo*, ki b: z novim letnikom redno izhajala kot štiri najstdnevnik ln tvorila dragoceno sro-polnilo k Ickturl dnevnega časopisa. NI nam treba zatrjevati prijateljem, čt naše obljube niso prazne. Oni vedo, d< je 'Jutro» še vedno držalo svojo besedo Čim večji pa bo krog čitateljev naitz-lista, tem vet bodo smeli od 'Jutra» za htevati in tem več jim bo 'Jutro* skašor• nuditi. Postati naročnik našega lista n težko. Cena 5 dinarjev na m e se no in »kupno za zmago dobre volje in literarno - u me t niš ko prilogo ^ 5 dinarjev za tri mesece) orno miru. To smo dolžni spominu svojih žrtev; pomislimo, da so se nali in vaši sinovi borili ramo ob ramo na macedon-s!:ih bojnih poljih za zmago principa, pravice in svobode, ki jo je na* sovražnik negiral! Važna seja minislrskega svefa ŽELEŽNTČ.4RSKO VPRAŠANJE. — IZENAČENJE TODAČNIH DELAVCEV. - APROVIZAC IJA. — POM1LOŠCENJE. Beograd, 81. decembra. (Izv.) Danes popokine se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajaU do 20. ure. V razpravi je bilo najprejo železnlčarsko vprašanje. Min. predsedn k Pašič je poročal o zahtevah koalicijo, katere predstavniki so se o-pcUivano pri njem oglasili. Za njim je rcferiral m n. saobračaja Stanič, osobito o vprašanju obleko in izplačila trinajstega mcseca. V debati je bilo pred vsem konstatirano, da so železničarjem garantirani v novem uradniškem zakonu enaki poviški, kakor ostalim državnim nar stavljenccm. Vlada priznava, da mora biti obleka železničarjev dostojna in topla in je dobil minister saobračaja naročilo, da nemudoma stavi ministrskemu svetu pr merne predloge. Krediti so bodo vzeli iz rednega budžeta, v kolikor pa bi na zadoščali, Iz nameravanega že naznanjenega poviška železniških tarifov. Odobren je bil predlog monopolske u-pravo na izenačenje draginjskih doklad v prečanskih tovarnah duhana. Monopolska uprava je dobila pooblastilo. da prosto nakupi d *-lc *• tisoč vagonov soli. Po poročilu ministra poljoprivrotfe ra-radi ribolova na ohridskem jezera je bilo sklonjeno, da se koncesija konzorcija, ki ima ribolovski privileg, za katerega piv čuje državi devotstoinpetdeset tisoč dinarjev na leto. podvrže reviziji zakonodajnega odbora. Za aprovlzacijo Dalmacije in Črne gore to izdelan posebni naCrt, ki pri.le v pon deljkovj seji v definitivno razpravo. V kratkem bo proglašena amnestija. Ministrski sve. se je zed.nii v tem, da se pozovejo sodišča, ki naj predložijo v po-milošdcnje vso uvaževanja vredne slučaje. Pomiloščenje torej ne bo generalno, temveč indivdualno. Vprašanje vojnega ministra se je danes odstavilo z dnevnega reda in pride v razpravo na jutrišnji seji m nistrskega sveta. Jutri dopoldne ob enajstih se vrši prisega ministrov Žerjava, Puclja in Kara-mehmedov.ča. pod vodstvom odličnega esteta in pisa- , goča to vsakomur. Ker se do seda telja. Ta priloga bo v prvi vrsti posve- j tis k a T s k i $troski bistveno čena poglobitvi medsebojnega spoznava-\ niso izpre menili, nam je mogoi. nja med Slovenci, Hrvati tn Srbi ter raz- j tadl ie z novim U[om obdržati dcsedur.r širjenja prosvetnega obzorja. Sem spada > ze[o ni,ko naročnin()i tudi nova uvedba: *Jutro» bo vsak teden priobčevalo nekaj krajših zanimivih vesti in sestavkov v cirilici in jeziku ■s rbsko -hrvatske ga dela našega naroda. S tem bo ustreženo mnogim, ki se trudijo priučiti pismu in govorici ogromne večine našega naroda. Da bomo mogli pri tej narečnim osla: tudi v bodoče, ko Je pričakovati povišan:< mezd tiskarjev, pršimo prijatelje, na< nam vsakdo pridobi vsaj š> enega novega naročnika. flii ste že čitaii ncuo šfes. J13IVE"? Laški bančni polom sq štr? NOVE INSOLVENCE. Zeceva, 81. decembra. (Izv.) Vest, da jo Danca di Sconto ItrFana ustavila svoja plačila, je naprav ila v tukajšnjih finančnih krogih si'en vtis. Danca di Sconto je bila ena največjih italijanskih bank in jo imela preko 40(1 milijonov lir glavnice. V polom je potegnila 6o tri banke, ki so bile ž njo v konsorciju. in sicer. Bar ca ccmmer eia'e italiana, II Credito italiano ir La Banea di Roma. Banca d' Italia .< na vse mogoče načine poskušala reSii Banco di Sconto bankerota, toda za man. Polom ima velikan?ki obseg. Gospodarske posledice so še nedogledu " SREČNO IH VESELO NOVO LETO VSEM SVOJIM PRIJATELJEM ŽELITA Uredništvo Is uprav niš t vo «Jutra». Češka zahteva spremembo madžarske kraljeve prisege SENZACIJONALNA IZJAVA DR. BENESA. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo Dunaj, 31. decembra. (Izv.) Za prvi teden januarja sc pričakuje prihod novega jugoslovanskega poslanika Tiče Popoviča na Dunaj. Njegov piihod je glasom listov zlasti zaradi tega pomemben, ker se računa z otvoritvijo trgovinskih pogajanj «>"ed Jugoslavijo in Avstrijo ln sklenitvijo togodbe v večjem obsegu. KRALJ SE VRNIL V BEOGRAD. I Beograd. 31. dacernbra. (Izv.) Kralj se je sinoči vrni! v Beograd. Na potu se je ustavil v Belju, kjer je prisostvoval lovu na divje jelene. Danes dopoldne Je sprejel ministrskega j predsednika, ki mu je poročal o tekočih zadevali. AVDIJENCE PRI KRALJU. Budimpešta, 81. decembra. (Izv.) le par dni se mude tukaj nizozemski novinarji, ki so nad drugim^ poselili tudi grofa Juli ja Andrassvja in mu podali senzacionalno izjavo, da so se o priliki svojega prihoda na Češkoslovaško zgiasili tudi pri ministrskem predsedniku dr. Benešu, ki jim je izjavil, da bo mala antanta, kadar pride do volitve kralja na Madžarskem, zahtevala. da te dosedanja kronitbena prisega madžarskega kralja izpremeni v tem zmi- siu, da bo v njej tzrečena reslgnacija j davek, na teritorijalno nedotakljivost Madžarske. V dosedanji kronitbeni prisegi je bil nasprotno ravno ta princ p toritorijalne nedotakljivosti močno naglašen. Kralj jo moral celo Izjaviti, da bo. deloval na to, da zopet osvoji vse one dežele, ki jih svo-ječasno je Madžarska Imela v svoji posesti, a jih je |*>zncje izgubila in da se bo tudi sicer trudil, da poveča madžarsko ozemlje. Strahote Sladu V Husiii dr- Gfirtl«?ria. Večina sknpščine priznava sicer Izvrstne upravno-tehnične sposob- Helsincsfors, 31. decembra, (Izv.) Iz Teriokija sc poroča: Bivši armenski voditelj Antonov Ovsejenko le na 9. vse-ruskem govorniškem kongresu poročal o posicdicah lakote v Rusiji. Lakota je zavzela že tako strašen obseg, da Jedo sestradani celo že človeško meso. Dogaja se, da moralo oblasti z orožjem ščititi grobove, da jih sestradano ljudstvo ne odpre. Samo v eni guberniji Je že pred 1. novembrom umrlo vsled gladu 14.780 Beograd, 31. decembra. (Izv.) Kralj oscb- stcvt!o Pa se vsak dan še povečuje. Aleksander Je ob II. url dopoldne spre;:lj ministrskega predsednika Pašiča v polarni avdljend. da mu poroča o političnem položaju. Nato je bil nad eno uro v avdljend general 2cčevlč, vojni minister ln siatn demlssionls. Beograd. 31. dcccmbra. (Izv.) Po av- aljcnci pri kralju je sprejel Pašič na?ega Pred vladno krizo v Avstriji Dunaj, 31. decembra. (Izv.) V Avstriji je po poročila Iz zanesljivega vira pričakovati po novem letu kabinetne krize. Državni kancclar dr. Schober se naibrže nosti dr. Schoberja, odreka pa mu poli tlčno izkušenost. Zamerili so mu zlasti j Beneški sporazum, akoprav ie pozneje z jako energičnimi koraki poskušal popraviti svoje napake. Kritiziranje dogovora v Lani s Češkoslovaško s strani vsenem-cev in krščanskih socijalcev se smatra samo kot pretveza za povzročitev krize, ker priznavajo vse stranke brez izjeme ugodnosti te pogodbe, zlasti na gospodarskem polju. Zato ]c tudi sigurno, da bo tudi eventualni novi kabinet sprejel, pogodbo v Lani v svoj program. NEMŠKA ŽELEZNIŠKA KRIZA. Berlin, 31. decembra, (Izv.) Med železniškimi upravami in železničarskimi organizacijami je bil danes dosežen sporazum, tako da je odstranjena ne- ________varnost za izbruh ?p!ošne ielezničarskc poslanika v Varšavi, Jašo Siiniča, ki je; zopet vrne na svoje bivše mesto kot po- . ravke. Delns stavk", ki so izbruhnile Po novem zakonu bo imelo pravico do invalidskih podpor mnogo večje število rodbin nego dosedaj. Dalje se v novem invalidskem zakonu regul ra tudi vprašanje invalidskih doklad; do doklad nimajo pravico invalidi z 20, SO in 40 odstotki; istotako nimajo pravico do dodatkov roditelji padlega brez bratov in se ster in vdove pod 45 leti brez otrok. Vdove, staro nad 45 leti pa imajo pravico do doklad, ako dokažejo s spričevalom državnega zdravnika (ki je po členu 18. tega zakona brezplačen) da so popolnoma nesposobno za delo. Zakon stopi v veljavo dne 1. januarja t»r so izdane tozadevno določbo vsem finančnim upravam, ki imajo nalogo izvrševati novi zakon. Se tekom tega meseca izide natančen pra-v.lnik, v katerem bo točno pojasnjeno poslovanje po novem zakona. POMIRJEN/E V RADIKALSKEM KLUBU. Beograd, 31. decembra. (Izv.) Današnja »Pravda« poroča: Ministrski predsednik Pašič Je Imel zadnje dni kot šef radikalne stranke posebne sestanke z onimi člani radikalskega kluba, ki so se pred vsem protivili koaliciji z demokrati. Pa-šlču se Je posrečilo. Jih prepričati o neobhodni potrebi te koalicije in Jih je popolnoma pomiril. S tem je odstranjeno tudi zadnje nezadovoljstvo in uživa Pašič v rzdikalskem k!u'.uj neomajno zaupa- Novi invalidski zakon Borza Beograd, 31. decembra. (Izv.) Z danač- Zagreb. Situaciia je bila danes irc-ers njim dnevotn je stopil v veljavo novi za- prometa Čvrsta kljub minimalnemu pro-kon o invalidskih podporah in podporah metu. Banke n.so de.alc mnogo niti z ar zaostalih rodbin padlih vojakov. Novi za- Vritražo, ker hočejo biti koncem leta Silikon se ▼ nekaterih bistvenih točkah raz- man je obtežene z .»ugažmaji. Naredba iikuje od dosedanjih določb, tako so ▼ vlade, da se mora ra vsak iznos valute njem regulira tudi odškodnina rodbinam zahtevati posebno dovoljenje, se je kr inval.dov, ki so trpel« pod sovražnikom; mentirala neugodna. Legalni valutami r>o-i dalje ee zviša meril > za odmerjenje inva- | «li so s tem otežkočeni, ojačeno pa js | lidskih podpor od dosedanjih 15 dinar- verižništve. Vlada bo morala zaradi tega I jev na 30 dinarjev, v to vsoto pa se ne J skrbeti za obsežne ref-.rme, ki bodo zmr-računa niti penzija niti osebni invalidski žne. da se ozdravi naš valutni trg. ZagreV jo danes v Curihu oslabel na 1.90. Pralna je žc presegla Beograd in notira 4C — 407 kar je najboljši dokaz, da je treba našo f nsnčno politiko postaviti na druge temelje. V ostslem so danes v pre stem prometu notirali: Dunaj denar 5.1:>. blago 5.20. pozneje je Dunaj oslabel ir je po 12. uri notira! 5.15; Praga d ena' zjutraj 401. dočim blaga ni bilo, pozne; denar 405, blago 407. Trst je bi! slab b ie not ral denar 1165, blago 1107, Londo;. čvrst in eicer dennr lt-50 - 1147, blagf 1150. Berlin denar 150, blago 152, Curs-5300 Dolar je poskočil na 2C7. blago rr r.a 2G3. Beograd, valute: dolarji 65, marke 37 50, le ji 52.25. levi 45, avstrijske kron« 1.40.' napeleoni 230. devize: Londoc •'85. Pariz 510. Ženeva 1330. Praga 101.5T Dunaj 1.30. Berlin 87.50, Milan 2T2. Bu dimpe-šta 11-50. Curih, devize: Berlin 2.82. Newyort 5.12. London 21.58. Pariz 41.50. Milar 22.50. Praga 7X0. Budimpešta 0.65. Zi rreb 1.90, Varšava 0.17, Dunaj 0.19. av strijske žigosane krone 0.11. Berlin, devize: R m 809.15 - 810.86. London 770.20 - 771.80, Newyork 183.81 — 184.19, Pariz 1491 — 14H Švica Sr.21.35 — 8628.05, Dunaj 6.S3 — 6.87. Praga 271.20 — 271.80, Budimpešta 80.4«- - 30.54 OBNOVITE PRAVOČASNO NAROČNINO. referiral o svojem delovanju v Varšavi; licijskl predsednik. Krščanski sociiale! I.-.sfi v zapadni Xeweiji 5n v območju j nje. To se 'e pokazalo zlasti v Protide- in pa romunskega poslanika Emandija ter j kandidirajo namc;io njega za državnega železn-škr^a ravnateljstva.! •4tn go- oru v skupščini, ki pomeni po-. - »IC0BIVAJTE «JUTRU» NOVIH NA ministra za. oošte. Žarka Miladinoviča. I kancelaria sedanjega finančnega ministra ! bodo končano v naikraigem Jno resfgr.acilo na njegovo akcijo, i ROCNIKOV IN PRIJATELJEV! ugosloulji neibali potFBl3no?|Srl^ sedamo krize. lafka. lira danos netjpra-J TtaJJJa nima to bolj rretroid1 v primeri i drugimi valu- vetra spomenik*. kakor je ta! — l'red 1 i v___ ____________? /.k.«« i _ _ ___:..^L^ vjKI.> M menili kot božično darilo enemu Izmed svojih starih a!i novih naročnikov, pa razpisujemo za vsakega (za naročnike ali neaaročr.ike) SE DVAJSET MANJŠIH NAGRAD, katerih ]e lahko vsakdo deležen, kdor priloži svoj .-mu odgovoru na stavljeno vpraSanJe Iz današnjega «Jiura» tozadevni .Izrezek.. Te nagrade Imajo vred nosi nad 1000 kron. Izrszsfi m božično aegrsda Jafps" Odgovori naj se pošiljajo na •JUTRO, v Ljubljani. fo vprašanje smo v boilčnl Številki »Jutra* staviil svojim bralcem. Vsak Jugoslovan ve, da nismo še uredili svojega doma tako, da bi v njeni žive!! in delali vsi za državni, narodni, gospodarski, sociainl, prosvetni, umski In aravni napredek, za svobode, enakost In bratstvo. Mnogi razmišljajo, mnog! se razgevarjajo v družbah, na shodih, v strankah itd. o tem naiem problemu. Vsi iščemo lekov, iščemo sredstev, kako bi najbolje in najhitreje uredili svojo domovino. , Izbrali smo včerajšnje vprašanje, ker Se splošno in dopušča najbolj raznovrstne odgovore o zadevi, ki mora zanimati vsakega dobrega Jugoslovana Vez razlike stanu, starosti aH spola. Svoje braiee brez raziike alf so naročniki, ali ne, prosimo, da o tem vprašanju razmišljujejo in nam pošljejo svoje odgovore do dno 6. januarja 1922. -' s m e n o. Odgovor Je lahko ena sama beseda, aH stavek, ali najbolje kratek člančič, v katerem nam udeleženec Jedrnato razloži, kaj ga Je dovedlo do izraženega prepričanja- Poleg odgovora caj vsak udeleženec razločno napiše svoje ime in točni naslov na poseben, odgovoru priložen listek. Nefrankiranl dopisi se uc bodo sprejemali. Uredništvo si pridržuje pravico, da ne-Saiere izbrane dobre odgovore — na željo s podpisom, ali brez njega — objavi, kakor bo dopuščal prostor. Po preteku roka se objavi pregled dospelih odgovorov. Za najzanimivejši, pravilni, odnosno najbolje podprli odgovor razpisujemo za naročnike »Jutra« kot PRVO NAGRADO it po sestavljeno, zase enotno knjižnico 25 najboljših knjig »Tiskov-n e zadruge«. Vse te knjige so enako in zelo ,,„.„.. ------- okusno vezane za to priliko, danes skoraj petino vseh odgovorov. Zbirka, ki jc vredna okrog 2000 K, Odgovori so zelo mnogovrstni in preje dobrodošel temelj vsaki novi večji knjiž- Rojevanje, kateri odgovor je najboljši, niči, aH pa dopolnilo že obstoječi. Knjiž- precej naporno m zaniuuio. iliU f Iviceno vUoSa,* primeri i urnimi vam-; vetra spomni^.«, ■v.u.nr jo u.. — «Sltt • jtami. Co pomirimo na ogromni obseg i njim izginejo velika d«la JlicIieUiig«-1 JXJCO 'sedanje krize, ta grozeče nadaljnjo po-lla, Rafaela :n dni^h, pa tudi Oaniejo- ^ •Tiskovne ! i^,e'velike industrija. mar:JSil« ta v o- va Divina Comir.ed-a um..lkno...» . • ... >iMi-i !t4 !.«.___ . tur.llr !n nHmnr. _L numm v Avfitrili. Slo!lwO SotolsM uesfnife nlca Je razstavljena v Izložbi »»..t.«...«-, lu:.le velike uihuoihjd, —— zadruge« v Ljubljani. Prešernova ultca 54. | ,)ov In cele vrsta tvrdk, in 5e primer-Razven prve nagrade, ki smo Jo na-'jamo impcrijniistično politiko Italije, v . * . .is i. jit.ni iil .lmlomsriii i':rav. ki jo kljub "spretni diplomaciji »prav Ija v neprestana nasprotja r.a iztoku, smemo pričakovati Se nadaljn>rra poslabšanja Italijanskega gospodarstva in padce Italije na gosp-otlarsla nivo srednje E\to;>o. Pogled na dnevne dolge kolone v seznamu laSkih fa!:ranili trgovcev in protestiranih menda ka5<\ da jo Italija mnogo bolj derutna, nego se vidi na prvi in površni [»ogled. COSLOVANSKI VSESO?OL ZLE T V LJUBLJANI L. 1922 4- A'l»an'ta *s otoroit'?« v Avstriji. Stojimo na prugu zieincga leta Juro-Del"e»t alba^k« vlade [Ialil - beg iz slovenskega Sokolsiva. Z neverjetno hit-Ska'lra m je irndil t« dni t večjo k«> rostjo se biiža čas ko se zbere ce okuk misijo na futiaju. k>r jo i» kupu* al no lugnslovcnsko Si.kolstvo v beU LJul> J ..........Ijaiil k svoji I. olhnpljaui. Zajedno z Jugo- slovenskim Sokolstvom proslavi ta velik! trenutek češkoslovaško Sukolstvo, ki k it prijavilo svoj prihod v velikem Števila Upati pa Je. da tudi poljsko SoMstvo ki ss Je v preteklem letu znova organiziralo. priliiti v velikem števila: tudt nniogoštevtlnl ruski Sokcll so že prijavili itilOHB m •f Ideal naših klerikalcev v pravi luči. Da jo Lil nekdanji avstrijski prestolonaslednik 1'ranc Ferdinand ideal naših klerikalcev, tega menda klerikalci niti sami no bodo tajili. Od njv-ga so klerikalci pričakovali samo dobrv tu in komaj so čakali, da zasede pro-stnl. Sedaj je pa izSel prvi zvezek spominov feldmaršata Conrada v. Ilotien-dorfa, ki opisuje svoj odnofaj do -ar ju in prestolonaslednika v ča-su. ko je |K*Mal Sef generalnega štaba. Iz teh spominov se vidi. kako naravnat zo-perna figura jo bil Franc Ferdinand. Pri neki priliki se jo n. i>r. izrazil nasproti Con radii: «Ko postanem vrhovni poveljnik armade, bom delal, kar bom hotel in gorje onemu, ki stori kaj drugega! Tega d:tm ustreliti.* (Urn lassc (ch filsilieren.) Tak sirov človek, ki bi dal streljati kot divje zverine, bi [K»sial avstrijski cesar in bi bil za klerikalce — ideal vladarja! Kakor je h Oonradovih zapiskov razvidno, j«j bil Frane Ferdinand sploh telo sirov in nad vse samoljuben človek t dosi*>t.-skimi nazori. Ubogi narodi. ako bi ostala Avstriji. Franc Ferdinand pa (»ostal njen vladar! -f Stojana Prctiča kliSe koSevski »Radikal« kot spasitelja države na pomoč ter mn .pripisuje sledeči žcniialni delavni program: 1.) povečati jiosred-r.e in neposredne davke Irrez milosrd-•a, tako da ne npropasti »sredniu kla-,ela je iz i?r-na — dokaz popolne negativno.-ti mišljenja. Med (tetalimi odgovori so največ zastopani zo;>ct dijaki, orožniki, delavci in' danes posebno mnogo uradnikov. Tudi ženska udeležba znaša Uradmšttns! Nale takotvano uradniško vprašanje Je prišlo končno v razpravo pr(^l za-konclajno skupščino. Ne obstoji več samo borka posameznih organizacij zr izboljšanje gmotnega stanja, nastopi! je resni e:is za razmišljanje o reviziji in redukciji inadnižtva, UradniS. vo je pozvano, da rci tem delu sodeluje. Ali smo za to deto pripravljeni? Bojim se, da premalo. V hudih borbah za kruh smo izgubili iz oči splošne interese. V vsiljenem egoizmu smo sami ustvarili nevzdržne razmere med različnimi kategorijami uradni-štva. Novi socijalni nazori so poostrili nasprotja med nižjimi in višjimi uslužbenci. V državne službe je prišlo mn> go ljudi, ki nimajo ne potrebne strokovne kvalifikacije, ne poklica. Sklicujemo se na častni pridevek sdržavoivorni elementi!« Pokazati nam bo kmalu, ali smo to v resnici; ali umo-jerno svoje interese vzporediti z državnimi interesi. Narod in njegovi poslanci se morajo uveriti. da smo naroda potrebni in da svo"o naiogo tudi napram naredu izpolnjujemo. Organizacije, ki ste se v svojem dosedanjem delu oddaljilo od drugih, povrnite se k skupnemu, smotrenemu in resnemu postopanju! Prof. Josi? tveisner, narodni poslanec. jo velika ekonomska in socijalna kriza. V Italiji je okrog TtiO.OOJ ljudi brez posia. Zadnje leto je bilo |»olno štraj-kov, ker so |>odjetniki zniževali mezdo. V juliju so se n. pr. znižalo mezde pomorščakom trgovinske mornarico za 25%, potem delavcem tekstilne industrije, kier še danes Šlrajka 25.000 delavcev: "mezdo so se mižale kovinarjem. Mnogo ladjedelnic je ustavilo obrat ali zaprosilo za vladno pomoč. V naižalostnejšem položaju se nalm-1 ja kovinska industrija. Pred vojno je bila v Italiji minimalna. Med vojno je pa nastala nova .vojna industrija«, zlasti železna, deloma tudi kemična ■ ••Uiijt/ i 11. ' — - —^ 4—, -'J 4 ~ i orožje za albansko vlado. V prvj partiji je kupij?ii>i 27 str<»:uih In 60.^'H! brtometliih pi:fk. Allaiv-"'^ koir>.ja j< to nalMvko sevala plačala v italijanskih lirah. + Italijanske skrbi. Turinga «?tnm ;>a» i«riijt.fa ra uvorliimn mestu čiaijct o češkoslovaško - h-sU^.V^n epoia............ ,, „ , zumu in iijrotavija. daje Fk> tem ^ -ojo fl» . a naSe£a razumu atoiv.la amnjska pokuka ' I ,c'isu P"""'"1 1 ,,invadnlh vazalsko službo male anta.ie. ka^tr, S-.-koistva medna.odnai e« utovadnft velijo danes slovanske n^Utver, orcanlzaci v Cvrow « Hs J nila prirediti ob času I. iuK'»s.fn ansucKJ vsesokolskega zleta v LluMJar.l I. mednarodno tekmo po vojni. S um Je bile Itreisno priznanje naši organizaciji ds t-.- zmožna prevzeti na svoja ramena take r»srcmno delo. kakor Jih zahtevajo priprave za mednarodno tekmo. V medna-ro!iliko sporazumno s 5e?k"«'ov)»5Ho r»v«Wtko Češkoslovaški m:ni.-tr«V! dr I!eni'S je s svo;o ix>lilično 'akfVo i»-iirr.nl Italijo, t"«' br.o ra še njenega zunanjega miiustra d"!la Torretto. za .» V. • ... . ■ J ■ w — k-iter<'tra zmJi t,ra5ki si^razum obču- - -------- ---- ten diplomat*ki ^z. .Statn-«« z v*.. ^ ^>tovo vsi postavili tvole vrste za n*nm o na=v-ujS novo orij. r.^.-l- -cOnarodno tekmo za katero so že te reMliisijO ... * r-______• I>inf nrHnknrc vate. .his0*'r.vensk0 SO- resnostjo na= J"1 p r ^ predpisane vaje. .higosV,vensko So- italijanske pomike «nxjj> jjr ^ ^^ v| svo)o vrst0 in c,„ovn bc k naj se pokaže v tem n-a It» iast;jn meMo v tci težki tekmi lija podpirati z vsem. statvi ^valr.- b Jb jo. da se ta otr~e slova-kejna vaz.-U- ()d inc do dn;. Stro5ki S3 ,tva. Italija mora onM>go^ obsto Av „a pr(h!,;n0 15 str.je kot saniotitojiio k^ivron; stroške bo zahtevalo telo- ,K>U-m ta ne bo nns da n..i m « w ^ ZKra|cno j.kv, telovad- s sosednjimi nadedstvn^i držav -ml,. ,n ,)0 pnstav,jen0 za .ll?nim kolodvo-niti na pri|>oj;tev k Nemi-iji. j Vej prostnr< k) je čo\{ticr. Z3 telo* --------; vadlšče, meri 7?.C!W m*. Zgradbo telo- "O » *7rt(l1 vadKča vodi poseben st;-\(ir.l odsek, k ite- l^O S V il 1H. .ena načeleje br. Inž. Slembov. arhitek- _ Angleško - Iranccska pogajanja 'onlčna dela pa izvršuj« arhitekt Joža i Rušilo .1'eiit 1'arisien« poroča iz, Jelene. Londona": .Ti.ncJ« j-^ajo iz' zaneslj. j V svrho potr^ebmh n^rmacU o prh^j vira (H I.lovd Ccoige n vah za zlet izdaja zletnl M bo .stetsKi Briand sklenila, pričeU°i^gajanja^ s. VeMnik.. k« vjetsko iiusijo in |K>zvaU v u namen <0.000 Izvodih katere lh razši jalo Cičerina in t j-govega sodelavca Lil dat. stvaron in JU«t. M w H W - nred- izčrpen referat o političnih razmerah ki nnsiio državno I{US,JU . . Ustavo preko vseh političnih viharjev — Pobune na grških otokih. Na no-, ;i.,n-tnic dr.be za svojim cl'i?m — Hpo-vejša poroč.la iz Soluna govore, da jej^ vcriccm. vstaja na otoku Kreti zavzela zelo ve-. ;netr)i ]e |rd»!nl niš unctnlk Oo-lik obseg in da je vsa notranjost oio- ,,,^ t„r )e r2Vnotako lepo umetniško ka v rokah vstašev; ravnotako tudi (,e|o_ iet:ik jn rn.-V cotova, se vsa vzhodna obala. Istočasno au poro . ;io(Jo ra7pn5Hir.H žnpam In d-uštvom. ča. da je vsta'a izbruhnila tudi na oto-j p()drobn„j(C delo, ki bo sedllo sedal ;ih Mitilena in Hios, ki sta oba v to j ^ g|3vrjm r-iPravam. bc zahtevale " " Llspetl teh. I I» O JU " - ' " • .-V" ■ ------ -' iri če ga objavi tudi nemški I/ratec «Radikala«, 'mu priporočamo na-lov: «Frau Iluber. diis wann'8 konnten!« -j- Avtonomlstove laži. V zadnji što- Ziastl zeiozna, ueiuma imu ------ ----------------- --■_ - , Nastala je preko noči hi z veiikaiwl;o j viiki A vtonormsta^ jo usla^r.otu-a_ I«o-| akumulacijo kapitala, kakor je izdale '................ »'»■■'"•■• "■■"'^»-.i nejšo, ker radi zavlačevanja gr£k turške vojno tudi ostalo prebivalstvo grške kraljevine |K».-taja vedno «uza-iiovoijuej^". ZnAiSIno jo dejstvo, da su so v"ta:i pridružili na Kreti tudi neU- j- —i — . . ka ne poznajo mnogo veča angina ali nemška podjetja svetovnega slovesa. Počim je n. pr. Krupp - Pi:«nix iz-hajal s 100 inilijom mark glavnico, imajo manjša italijanska p.iu.-ia ju ------ ------, .. „.,;„,ii„5:i(.»i (sovražniki Vcr.iz« naslovom .1'rvi Cm novega muitetr.. j « • > da,je ,r(lij za socialno {»olitiko«, v kateri pravi. 1 .. . . ' . i da je ministrstvo za socialno politiko zahtevalo od okrajno bolniško blagajne za Slovenijo 2 milijona kron kot pris;>evek za ustanovni fond bolniški! blagajn v Srbiji. Ravnateljstvo okraj da m> nahajajo iua Kri-ti iu na ostaliii otokih emisarji VenizvltMn, ki bfxlo v danein trenotku proglasili trrško rtv («bliko z Venizelosom na čelu. Mednarodna ekor.ornsiia ltonfcren tu, »i^ e"11 >>,» —......- :, ■ . na služba postaja nemogoča, vriiu tega izmišljotino Lin v ori'1". liaitjj..«. • v — nivi."——- ---------- — no bolniške idagajno v včerajšnjem j ca. To dni so vrši v evrop. jMUii fiiwnc-Nanreiu demontira to Avtonomistovo nih krogih diskusija o vprašanju me.i- r . '________!......I............r-.1 l'i,nfi.ri>)il*.> lili tr ske^a S.jkolstva. Zadnji Sok l i:i Soko-lica se morata zavedati, da je to leto posvečeno samo na'.I I. Jugoslovanski OHm-pljadi. Dolo v T>"K!>rnc7.nlli ?u-jah In dru-jtvlli mora biti izvršeno po gotovem na-črtu — kajti ves tir,5 nastop ob zleta mora biti v resnici sok .lskl. N'e prlhajaj-mn ob zletu v Ljubljano k zabavi temveč k proslavi našega sokoiskega dela. Gospodarstvo = Produktna burza v Novem Sadu dne 23. decembra: pšenica: sreatska (BO Gospotlsrska krisa v Stalili Italija je bila vedno pasivna. Zlasti Tej nrimanjkuje glavnih sirovin, železa. premoga in b»a. Po vojni pa je nien položaj že celo obupen, v prvi polovici leta 1921. je bila italijanski trgovinska bilanca pasivna za onoli ■>=em milijard lir. Znano je. da se nahaja Italija v nc- pa industrijo nimajo dovolj trga, kamor bi prodajale. Nečuvcna akumulacija kapitala je dovciila do krize in do ustavitve obratov. Lani je «11 va« falirala z ogromnim deficitom, letos ima «Ansaldo« deficita okrog 700 milijonov lir. Ta ogromna investicija jo potegnila za seboj zavod, »Banca itaiiana di Seonto«, ki ima, kakor se govori v tržaških bančnih krogih, morda do dve milijardi lir deficita. Njej in veliki industriji na ljubo je laška vlada posegla po moratoriju, tako da izgleda ustavitev plačil legalno, sicer bi bil tu -f- Največji spomenik v Italiji. Pod tem naslovom p;šo »Goriška Straža«: Italija ima iz prejšnjih stoletij velikansko zaklade umotvorov: veličastnih «|>omenikov, slik in palač. Največ teh čudežnih umotvorov je l.agromadenih v Rimu, v Benetkah in po drugih velikih mestih Italije. O teh umotvorih in o vtisih, ki jih napravljajo na gledalca, nam je povedal pošten in izobražen Italijan sledečo sodbo: »Občudoval sem"marsikatero epobalno delo v Italiji, marsikateri spomenik, a r^či moram. da mo ni nobena reč tako ganila in do dna duše pretresla kaker |>o r Znano ie ua se najiaju - -----— . , prstanih notranjih krizah. Njih izvor, London je reagiral nalahno. Gotovo ____ . . — -i.--———■mm^m—mm^^a^tm tudi formalni konkurz neobičajno veli-1 žgani hotel »Balkan« v Trstu ... Pa-keoslo nmirir-ii nnlniinn Gotovi] nn izraža, mora vzklikniti: Moderna' bc, tou "i """v------ - > 920 (bla.L-oj 'J 10 'uenarj; K'.iru?-a: uasua nančua or-amzac.ja, pri kateri naj , nova> n»vosadsko okrotje 1130 Hjla-tj) sodelovale vse evropske vcl^ile m l''-'i7a, !.t.j(,k mn _ U10 twmbkll nova e-možn^ti tudi severna Amen.ca. ia »r- • Tawiiu*ek 11:1). banatska no- možnosti ------ — — ganizaeija bi izdajala denar, a pou posebnimi "jiogoji bi izdajala posojila in-ilustriji in delala nato. da se obnove n reorganizirajo železnice v Evropi. — Agencija I lava* poroča iz Washingto zavrela Ain rika napram tej konf kolica Hume -nključek 11:1), banatska nova ladja ab lirod 11.00 dlago) zaključek 1I."0; moka: St. 0 z rrečami ab Bačka 1980 (blairo), za kub) 1«>0 (blago), kruS-na moka 1720 (blago), krmilna 9fi0 (bla-go), knniT.ni zdri.lt brez vneč 1S00 •_'o): otrobi: z vrečaun ab Novi Sad 720 .blago), iz Slavon je (januar) 730 (blage; renči, iz Bele hiše prišel odgovor da r^^belTnov 1150 (blaf-O: »eno: gorsko -rre tu za zgolj evropske zadeve in d, Broni?.l.a ima na delniš^ ko glavnico 6 milijonov kron 1.228.819.P? kron dobiika. Domače 99 99 je po svoji izborni Kakovosti nedosegljivo. PRVA MARIBORSKA TOVARNA MILA, MARIBOR- Zlaiorog Glavno zastopstvo za Slovenijo* R. EUNC iN DRUG, CELJE • LJUBLJANA • MARIBOR. 2183 b Zlatorog Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani J J ________« .... ..........r^ii.t M^rihom. Ptuju In Brežicah. ulica št. 2 230 58 Podružnice ? Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Delniška glavnica K 50,000.000 — Rezerve okrog K 45,000.000-—. Se priporoča ta vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovolj nje vsakovrstne kredite. Čekovni račun v Ljubljani §t. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon fit 2G1 ia 413. omačc vesfi • Danagnja Številka ima zopet izr.y tfik. Prosimo gg. braloc. <;la 80 pa po-glužijo. Konkurenca je osLra, odgovori bo tem *animivejši, čim več jili | »ribajo. Razmišljajte in rpošljite o>lgi>-vor na vprašanj'': Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno? # Izpretnembe v driavnl službi. Predsednik kr. Mola gcflnin-.ce v Zagrebu je imenoval Ljubo Milanori&a, tajnika pri oddelku B stola sedniorice ia prod»cdi:i-Btvenega tajnika pri tem otLlelku. — Kmet jski asistent S!, fiinovr.ega raireda Albin Dular pri odilolku ia kmetijstvo je imenovan za kmetijskega asistenta K. Clnovnega razreda na dosedanjem služ-b?nfm m(*tu. — VUje deželno sodišč« v Ljubljani je imenovalo pravnega prakti-kanta drja. Vinka Zorca za avskuhjinta. Imenovani m: računski oficial Fran I'efi-nik 1* računskega revidenia, račun«ki asistent Fran Bež.8 za računskega ofi-eiala a računski praktikant Maks Pres-ker za računskega asistenta — vsi pri vi.\jein deželnem hodižču r Ljubljani. — Premeščena sta: okrajni komisar dr. Anton MeguSar od okrajnega glavarstva v Kranju k okrajnemu glavarstvu v KrJ-kem in prov.zorni vladni koncipist Ivan Bavdek od okrajnega glavarstva v Krškem k okrajnemu glavarstvu v Kranju. • Nov kazenski *agovr>rnik_ vSje de želno suti.Sde v Ljubljani je dr. Frana T"inč>'Ča, odvetniškega kank kazenskih zagovorniku" svojega 0-kokša. * L'ka* o napredovanju of:cl::,rv. Ka-kci se pjruča iz Beograda, je v voji em n.ii>iftrttvii Ugotovljen ukaz n razjiorcdu in- napiclovanju oficirjev, ki r.nn z dne 18. decembra 1300 o nreditvi lekarr.iitva, ki velja v Sloveniji in Dalmariji. ter tar fo o pobiranju taka In doplačil za pregled in žisrosanjo mer in merilnih pr prav, steklenic in čaj za točenje alkob)lnih pijai In rnieka, istotako tudi sodov. • Ljubljanski občinski svet. Kakor do- znavamo, se vrSi prihodnja rodna seja občinskega svota ljubljanskega v torek, dne 10. jacuarja 1022, • Občinsko gerentstvo v Črncih. Namesto Alojzija Snu re rja, ki je ,-azroien »K 5n.sl.ih gerenlskili poslov v Rjrnjh C.n-B'h je imenovan ta jre renta občino Miha Jauk. p->g>lpis * Iz ^Uradnega l:sta»/*«Ura/!ni list* po- * Inkognito al! neoflcUeloo? Povodom bivanja kralja Aleksandra v Sloveniji se je razvila novinarska diskusija o tem Jc-ll kralj potoval liikusnita aH nc-oflcijelno. Pravi odgovor n! težak. Kadar kralj potuje Inkognito ne potuje kot vladar, nima svojega službenega spremstva se ne vozi v svojem vlaku. Zunanji znak potovanja «Inkognito> je ta, da si vladar ob taki priliki nadene drugo Ime ter se takorekoč skrije v množico. Naš kralj potuje n. pr. inkegnito navadno pod Ime nom «grofa Avale«. N'I običajno, da bi vladar po lastni državi potoval Inkognito izvzemši, kadar se vrača Iz Inozemstva, kjer se je mudil Inkoznito. Na lov v kam niSlre planine naS kralj nI Sel inkognito, Vozil se je v dvorskem posebnem vlaku s svojim prvim adiatantom, maršalom dvora in ordonančnimi častniki kot krall v vojaSkl uniformi. Potoval pa je neoflci-je!no, ta se pravi, ne kot reprezentant države, katerega se sprejema po ceretno-nijelu, ki je za službene prilike določen, kateremu se prirejajo pozdravi, in ki ga spremljajo odgovorni predstavniki državne oblasti. Neoficiielns potovanje kralja torej ne skrije javnos!! in predpisano je naravnost, da se mu javijo povsodi lokalni predstaviteljl oblasti, kakor se je to tudi v aktualnem slučaju zgodilo pri odhodu iz Beograda, pasiranja Zagreba, prihodu v Ljubljano in v Kamnik Itd. Iz vsega tega Je razvidno, da je kralj potoval neoiicijelno, toda ne fnkogtiito. * Vlr.žttev nnpovcdl za dohodnino in reiUniiio za lelo 1922. Koncem decembra t. I. se objavi v cUradnem listu« razglas delegacije ministrstva financ, po katerem je vložiti do 31. januarja /922. napovedi za odmero dohodnine in rcntlii-ne za davčno leto 1922. Davčni zavezanci morajo podati svoje napovedi do omenjenega dne, ne da bi čakali poseben i>ozlv od davčnega oblastva. Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se dohodnina, ozir. rentnlna lahko odmeri brez nadaljncga poziva na podstav! uradnih pripomočkov. Potrebni uradni obrazci za napovedi se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. — Napovedi je oddati v Ljubljani pri davčni administraciji, drugod pa pri onem davčnem okrajnem oblastvu. v katerega okraju davčni zavezanec redno prebiva. • Rlbarske knjižice za ozemlje bivSe Kranjske. Na podstavi »barskega zakona za Kranjsko iz lota 1890 so zvišuje pristojbina za ribarske knj žice, veljavne na ozemlju biv.ie vojvodine Kranjske z dnem 1. januarja 1022 na 25 dinarjev. Kolkovi-na znaša B dinarjev. Oblika knjižic ostane dosedanja. * Kave je pri ministrstvu za zgradbe. Ministrstvo za zgradbe poživlja vso ime naj taVoJ dvignejo rroie »avetje, *cer 1 • CoZKns naetn. razstav« v JaJtop!8e bodo plačevali 1 o-Ist. branilMine, čez le- vem pav Ijonu se na cinoge telje podaJJ-to dni p* jim kavc.ja t£pa policija ujela zločinca, ki je pri Kranju, ki zgradi in vzdržuje sknpno j kot policijski detektiv vrJil svoj posel, elektrarno, da oddaja članom električni j Zadnji njegov uspeh je tatvina &X1.000 to* za razsvetljavo in ?oa.lno silo ter !dinarjev pri nekem trgovca v Beokercku ! nU M,lcll,le " D«ylo»«. bivia prol»-pr.reja naprave, U ao t irszi t elek- Pri h,ixj pre skavi so na.«i v njegovem !iU¥lr,kV,fr' " tn.rno .I»n«t..„;„ „ 1-I . 1. V . S^JcI«). PI rri koncerl« »flluiu 4o6»« koMrtv * n-mnkmfcb- V t °T. J Vf1,k0. k0,itm<> lovcev i Plvkl M.r„ Demokratske strankine zabave. V kronske vrednosti, žigosanih z tigon. „:ta , „u»ih o.n,^«, ka^rttt, n^u •S.'peka f nanci>ka uprava u VrWu». Po- P«i« bo; L«io»it«vi .Scren>do> b «P««o o tka!-iicija je zaplenila za en milijon kronskih PavCiicvi •u>pava»kt> ia •Cicibu-Cicital>, bankovcev. Treitkava R6 nftdaijuj«. 1 «Pod P«Jtorl», Dvorak »Dobre bo6» OruStuene vesti Pr»l koscert t diorul riUurnoal^c diužhe ♦ Uablttal. odksr )s Ista weJ!» t ilovenskr rek*. •• »ril pod pokrovitebtvora •Olaibene Matico* <. arado da* 4. Uonaria 1922. Kot aoliar na foitli uttopi aovl, izvntnl viioiialst profesor Uubliaii ikeza konservatorila, f. Jaa S 1 a I i. Ko! pianisti- smislu sklepa kluba demokratskih poslancev in glavnega odbora stranke «e prirede odslej dne 1. februarja vsakega leta po v»ch večjih mestih stran- j • Nesreče la nezgode Ko je posestni- j ,r""cotk» p««™ i«1' Acquo: .viianeiu. kine zabave Vse pokrajinske in kra- kov sin Lulavik Jarc iz Cme vaM po- ■ OM" '""'"'^ R*d»iobe«i jevne organizacijo demokratke stran- pravljal konju konat, so je pr.na vc£a "T, M"ok,e .Tl^'""!* i- —----!--__Tli" . .. ' , ^ . . . i »»itdOT. »dov m airot za Llobltano ta okolico « il* « ® ' uJsr.la po levi vrtj ist ± i2DuarU 1922. » rt>M¥,«iU .ZUto- roki, da »e mu je za>ila v meso. Kroj- r v Cospoakl allcl. Zatetck ob t irl dopoldne, njar B ilič Jovo je | riMlajal razno Suknjo I Volni ln«alid: la Vdore, vaia dolžnoat le, da aa v okolici Crosuplja. K<> jo V neki hiši Obincsa Ibora poinoiierilno adelelltel pospravljal biago raz to ClU je tsm i ^ M'»o aabrali afeaci rircile v svojem kraju slrankino zabavo v korist strankinemu fondu. • Ostavka na državno službo. Minister za trgovino in industrijo je sprejel ostavko, ki jo je Inž. Viktor TumSrk, ravnatelj urada za p*>«peSovanje obna v Ljubljani podal na državno službo delavce v veviki pnpirni-i, je hotel v • Iz zdravniške »hžbe. Gospod dr. LX stroju pren.enjati note. V u> svrho je devit Stnkovtc imenovan za sekun.la- istroj usuvU. Pri odn^havanju vijakov r ja na kirurgičnem oddelku javne bol- D1U je padel nož na neki vi.ak in Mtam . ... : na sredince deT'« roke in mu ga o-!r»zaU • Redka proslava. V Strojnih tovarnah | • Lepega prij-ite:;a Ima. Krojač Bud- in livarnah, enemu naših največjih industrijskih podjetij. •« je vrJ.la včeraj redka proslava. Oblar Janez Zargi, vzlie svojim skoro sedemdesetim letom še čvrst in trden mož. je dovršil petdeseto leto službe v podjetju. Pred zbranimi zaupniki delavstva, je častita! jubilarju ravnatelj inž. J. Boncelj, ter mu izročil primerno darilo. * Nov stavbni red za Ljubljano. Enketa za nov stavbni red za mesto Ljubljano se vrSi v sredo dne II. januarja ob 6. uri popoldne v mestni dvorani. • Mestna blagajna ljubljanska ostane dne 2., 3. in 4. januaija zaradi žrebanja ljubljanskih srečk za promet s strankami zaprta. Ruski akademiki v Ljubljani želo V razreda oanovna Jol« v Kriketa laetek 767 K roke in se zalomila. - Letnik Franc, j'40 T^tarattI MTrt, ^ T MlU Nw)e,„ prlrežar, posestnikov sin iz St. Vida. Ko ga je Budni rje v spremljevalce zagledal, so ga je ta-no prestrašil, da jo uro h krač pobegnil. Itiel je namreč slabo vest, ker je poprej Ložarja izzival To pa je Lo-žarja ujezilo in je zalo zlil svojo jezo na nedolžnega Budnarja. Na[«*lel ga je s krrpdccm in mu priza/lejal poškodbe. • Čarovnik. V četrtek se je vršila pred mariborskim vzklien.m senatom zanimiva razprava proti GSlettvemu čevljarju Vln-cencu Majerju Iz Razvanja pri Mariboru zara/li čarovništva. Majer je znan čarovnik, h kateremu so se zatekale zlajti lahkoverne ženske, iskajoč pomoči proti pi-vsem Ijubeznjivtra in goetoljubn.m Ljul>- Ijanim možem in drugim nesrečam. Majer jar.čanom prav srečno novo leto. — OJb. j je seveJa neumne ženske pošteno oakubU. • Srečno novo leto vsem dobrotnikom, i Pobral jim je prstane, uhane in druge članom in članicam želi «K.olo jugoalo- j vrednosti, ne da bi jim mogel kaj po-venskih sester». ; magatL Kljub zatrjevanju zagovornika, • Kolo jugosiovensklb sester priredi 'da jo Majer znan telepat. ga je solišče dno B. januarja ob 4. uri popoldne v j vseeno obsodilo na mesne dni zapora. Mestnem domu svojo božičnieo. Ob tej priliki bo obdaroranih okrog 500 revnih Gledališče Drama. Nedelja, 1. jan.: »PeterCkore poslednje sanje*. Popoldne ob 8. uri. Izv. Nedelja, L jan.: »Pohujšanje v dolini 8en» florjansk i*. Zvečer ob 8. uri. Izv. Ponedeljek, 2. lan.: *Peterčkove poslednje sanje». D. Torek, 3. Jan.: Zaprto. Opera. Nedelja, 1. jan.: »Prodana nevesta*. Izv. Pcnedeljek. 2. Jan.: Zaprto. Torek, 3. Jan.: »Labodje Jezero«. D. Šolarjev z obleko, perilom in obuvalom. Valil jeni «o vsi dobrotniki in prijatelji društva. • Za medicinsko fakulteto Jflogra-lu. * Samomor v hotelu «Dunaj» v Mariboru. Svojcčasno smo poročali, da je v hotelu «Dunaj» v Mariboru noki neznanec skočil :z prvega nadstropja na cesto in dobil pri tem težko poškodbe, da jim je kmalu podlegel. Tujec se je v tujsko Vremensko poročilo Ljubljana HOC m uad morjem. Fz Beogtada nata por.ičajo: L'pia»a diu- knjigo vpisal za Jovana Kadeča. Ker pa štva zdravnikov je narodni sknpšč ni I je obstojal sum, da to ni njegovo pravo predložila |ieticijo, v kateri. za Ve v.v da ime, je bila uvodena preskava, ki je do- sii dovoli primeren krelit v svrio giid nje modernega poslopja za medicinsko fiiknlteto i potrebnimi klinikami v Beogradu. enala, da je Radeč Identičen z redovom Jusufom Efendičein, ki je pobegnil o-J 41. pešpolka iz Osjcka in našel potem tragično smrt v Mar.boru. Vetrovi Te Nebo i | T T ?32'6j-2 8 bretvetrai ;oee:a i31'b' o 3 si. j. tap. ! obl. X 735'L 1 •0j si. sever kja«no,~ II 1 I I ! Srednja včer^jiuja temperatura 8*0, normalna -2 7. Vremeuska uapoved: lepo severno vreme. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra» Odgovorni umlnik Vit. F. Jelen?. ttMf do SO tMtadl 01» a*-. r»klh Mdal|i 6 be.edl l Om. - Tr9o»kl oolaal, dopUoonta, i» in. 10 C--.d C- Olr., .aaklk .•d1. a. ..(.r.), a.nk. ludi . Na 'Mlini adcjo.ira ia, i. .praianju prllotana anamk. aa «JU, Slniba e^?inskef:a tajtnks j« razpisana za oioito llska. lo-n»dl>e z »pridtuii m županstvo Raki _do IŽ. jai.uirja Pre. črnil«« po.i «T»k»j i ni upravo a J iitr»» t Ljtililjam. ____ JS71 Sladko seno 2312 nekaj vagonov na prodaj i'oiz»i se v upravi «Jutra>. Abso vlraa pravnik idnktoiatoii išde liut gatetnik službe v l>aaki akjkaki shčui Stroki. BeiU-litire lamo u;. mesto T Ljilbljaki, Ceujenv ponudbe z tia.echo pu;oje» ca upraro »Jutra, pod »Prar gik»._ j>2H4 15 letat mladenič * dvema razredoma inešoaiiske šole, X fuuiemo pralra-i 1 feujigOfo.iKtTuj me(U , kaki voieirjfofini kot prukti-kaut. Cenjeae pumnlhe pod •Mladeuiia uk upi .Jura., mat Godben.1 avtomat tvrdke illupfeida, iJunaj prav ■b.bio ohr»uien, se proda Na&iuv ptuiS uprava «Jutri« Kaplm osodrnžlnsko hlio ■l nekaj zemljiškem t bližini ennga uifdta ali drugem pro-metUL-m kraju. Naslov povč uprava in stanovanja fcelo prf> nad-trupjo), rt oddi takoj v zakup. I', n'nllie na Kr. Sire. Krauj. 2 Prod« sa po selo nuki ceni ia v pupoi-ooma dobrem stauju parna žaga in lokomobila s IS H P.. x dvema ali tremi kliuami Io olrkular-lokomobll* se lahko vairžuje odpadki oil — Naslov pov4 Ivan PetrtA. Borovuloa. Strychnin sveži, ima t zalogi 2217 drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska u!. 1. Proda aa 2308 tfobro obrani n «Urotkhausov Koiivera. I.rtikoii«. .\aslo? pov6 upraibiitvo „lutra". Eaonadstropna hiša, lepa, t Todofodiim, elek'nčno lučjo, velik.m vrtom, uvema njivama, dvema oraluma travnikov ter z dvema guspoilar-ikiuia poslopjema se radi selitve uaalo protla IIHa stoji ob o»rajui cc^ti, ti r elej-niike postaje, je v prometnem kraju ia pripravna za vsako ulirt ali za upokojenca. Ctua 125. (ki dinarjev 1'olcg tega Savi 6t. 82, pripravno za trg.ivioo t vinotr. na debt lo, se s I. januarjem 1022. oddajo v nt jem. l'o-iiiidtie je staviti zastopniku dedičev dru. Josipu Krevlu. notarju v Litiji, ki daje vse iufoimacije. 2371 Pozor, kolesarji! Poiijite raldjcua drokolesa v popolno prenovo, ema;lirun;e s ogn eia in |>onikljan e \a žoljo m kolena tudi shrauij i če* tirno F. BATJEL, Ljubljana, Karlovška cesta 4. 2036 Z^E-nL!Ii!-7EZ0y!-Hi5M/iLE-'^L!SIH.SIRl)eE-flDST0i;i= P PRORReOnŽ-HEČRTI IB 0S1SK ir.ŽEIii^R OREZFiRČUO. Ej 1 -s i DRVA za kur|3vo in 1 kostanjev LES Pisalni stroj a clrlHoo dov, tip Covier, na'prodaj. Poi^viS t-e t'upravi . lan Dvosadstropaa hiša, moderno zidana, ne daleč od ceuiruuit ter v bližini glav-uega kolodvora v Marit pod .Trgovina liO 2*. fr Srečno novo leto vošči vsem cenjenim gostom Kavarna, restavracija in Kopališče hotela mS1L©N" Uprava os« postavno na postaje, za takojšno ali poznejio dobavo kapi vsako množino tovarna stroji). Hrvatsko. — Naslov: Tovarna strejil, LJubljana, pottno I«le6e. Razpis. mi L. Ef/kuš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovateli dežnikov Na drobno! Ha debelo I Zaloga sprehajalnih palic. 2107 Popravila točno in solidno I večjim kapitalom se išče za že obstoječo trgovino z želez-nino v Ljubljani. 2*8* Ponudbe pod „Druibenik" na An. zavod Drago Bcscljak in drug, Ljubljana« Sodna uiica & V pisarni npravo dravske artilerijske radionice v Ljubljani se bo vršila dne 25. januarja 1922., po-čenši ob 8. uri, ponovna javna ustna dražba za prodajo 12 avtomobilov. Vsak avtomobil se proda posamezno najpovolj-nejšemu kupcu. Pogoji za to dražbo so razvidni vsak dan med uradnimi urami pri upravi dravske artilerijske radionice. Vsak licitant položi pred dražbo kavcijo, in sicer; a) Podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in SloveEcev 6 odstotkov od označene početne vrednosti za vsak avtomobil in b) inozemci 10 odstotkov cd označene početne vrednosti za vsak avtomobil. Kavcije onih licitantov, ki so izlicitirali posamezne avtomobile, se zadržijo do končane dražbe, ostalim pa se takoj vrnejo. Pozivljejo se vsi interesentje, da prisostvujejo tej dražbi Iz pisarne Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani I. Br. 5167. 8383 Srečno in veselo novo leto 1922 vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem naslednje tvrdke: DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI S juuujB Breznik & Fritscli trgOTina i želeinino 2302 LJubljana, Ci&UrjeTO nabrežje. TEODOR KORN ferovski in kleparski mojster ter vpeljevaiec vodovodov Ljubljana. 2301 Engelbert Franchetti Ljubljana 8295 Dunajska cesta 20. Brajer - Kapele Izdelovanje in zaloga čevljev Breg 1 BS2 „Adrija" drogerija - fotomanufaktura Šelenburgova ulica Fran Hitti trgovina s poljedelskimi stroj Martinova cesta M Hinko Štancer trgovina s špecerijskim blagom Dunajska cesta 11. „,, J. BLAS trgovina s čevlji Stari trg 1 ms Fr. P. Zajec optik; in urar Stari trg g tr« 2334 Anton Stacul delikatesna in specerijska trgovina Šelenburgova ulica S3S5 Jakob Smerajc krojač Opekarska cesta 31 ms A. Ravhekar trgovina s špecerijskim blagom Pred Škofijo 20 J. Bonač, sin kartonažna tovarna »4 Ljubljana, Čopova ulica M. Rohas trgovka Tabor št. 4 BRUNO BEL ANTIC sedlar in ličar a Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta Alojzij Sinigoj trgovina z mešanim blagom In detlkatesaml mi Florjanska ulica št 17 Ludovik Dekleva veletrgovina z vinom in žganjem xm Sp. Šiška, Celovška cesta 76 KAJO DELIČ zlatar n» Hilšerjeva ulica št 4 LUKA AHAČIČ strojno mizarstvo Hrenova ulica št. 8 m S345 Franc Smalc klobučar Mestni trg št 24 A.iBABKA Dunajska cesta 6 specialna trgovina slik Ivan Košenina mesarija »ts Kolodvorska alica S - Si. jakoSia nafereZje A. Bajt cvetličarna Šelenburgova ulica 2378 IURH L06RR sedlar in Jermenar Sasposuetsfca c.13 (Kolizel) 2268 Stanislav Ponikvar ortoped, kirurg, bandažist Sv. Petra cesta 33«,, O. Bernatovič trgovina z ugotovljenimi oblekami Mestni trg M. Mihelič specialna trgovina ščetarskib izdelkov, galanterije in parfumerije »«» Šelenburgova ulioa Anton Mencinger trgovec Sv. Petra cesta St42 « Peter Capuder krojač Vidovdanska cesta št. 2 T. Mencinger trgovec Resljeva cesta SL 3 Iv. Buzzolini trgovina s delikatesami Lingarjeva ulica št. 1 !SM Kavarna ,Zvezda' Fran Krapeš s soprogo Cenjenim odcmalcem želi srečno novo leto "" tvrdka Janko Popovič, Ljibljana, Cesta v mestni log štev. 15 J. C. Kotar drogerija Wolfova ulica št. 1 Aleksander Oblat trgovec s čevlji Sv. Petra cesta SL28 m Albert Derganc brivec Frančiškanska ulica . Ciril Sitar izdelovatelj štampUij Sv. Petra cesta št. 13 m, 2351 Franc Bernik klebučarski mojster v Spodnji Šiški Sv. Jerneja cesta ŠL 58 S* £ i« t Franja Snoj trgovina s čevlji in mešanim blagom Prešernova ulica v ¥ jr if ir !f 237« \1 Hotel in restavracija „STRUKELJ" | Jernej in Fanka Černe v Dalmatinova ulica 15 V 2315 Schneider & Verovšek veletrgovina z železnino Dunajska cesta * v Marija Tičar trgov, s šolskimi potrebščinami in papirjem Šelenburgova cesta št. 3 »a Štefan Mencinger trgovec Sv. Martina cesta 10. 2318 JOSIP JUG stavbni in pohištveni pleskar in ličar Rimska cesta 16 v v v v 2375 Franc Miklič hotel in restavracija Južni kolodvor Kolodvorska ulica « V % V ii 2330 A. FUCHS 8319 zlatar, juvelir Šelenburgova ulica Josip Toni, mesar Ljubljana, Lingarjeva ulica 1 Iv. Jax! i šivalni in pisalni stroji 1 ter kolesa i j Ljubljana, Gosposvetska cesta j i _______i F. Parkelj ost zavod za snaženje stanovanj in oken ter plakatiranje LUDOVIK ILERSIC TRGOVEC Z LESOM AHACLJEVA CESTA 10. FRAN ŠKAFAR mizarstvo z motornim obratom Rimska cesta 16. tut 2357 K. JURMAN optik-specialist v Ljubljani Šelenburgova ulica Leskovic & Meden trgovina s špecerijskim blagom Jurčičev trg št. 1 § *sf V ¥ f f * V V i li Franjo Repič sodarski mojster Kolezijska ulica 18. M«7 2374 I 2379 Anica Prochaska »pri 6" — gostilna — ,,pri 6" Dunajska cesta 8 JULIJA STOR trgovina z najfinejšimi in trpežnimi čeilji & w & * v Prešernova ulica V V VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM ŽELIM r-* SREČNO IN VESELO NOVO LETO ^—Njg J. MENART, TRGOVEC. DOMŽALE. VSEM MOJIM CENJENIM GOSTOM KAKOR TUDI PRIJATELJEM IM ZNANCEM SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI = JURI P1HLER, KAVARNA EVROPA, PTUJ. = Kapama «6uropa», (Ljubljana in ®S®® nkoloduorska restavracija^ Zidani most FRANC BAR, Pisalni stroji, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št5 MENJALNICA SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE U=HS Natisnila Delniška tiskana. ii» LiablianL Prva novoletna priloga »Jutru" št, 1 dne X januarja 1922. Najvažnejši dogodki v prošlem letu 1921. Ob koncu letu Ob koncu leta napravi vsak dober gospodar račun o svojem gospodarstvu. Tudi mi dolgujemo svojim bralcem, ki so nam b!!i zvesti skozi celih dvanajst mesecev, nekolike računa o dogodkih med nami in okoli aas. Ta račun hočemo poravnati z nastopnim pregledom. Doba enega leta v današnjih razmerah ne predstavlja kdove kakšne epohe v življenju in razvoju naroda, države in celokupnega človečanstva. Tudi stojimo sodobniki še vse preveč pod neposrednimi vtisi dogodkov, ki so vtisnili pečat celi cašf generaciji. Dedičem svetovne vojne nam je težko occniti pozitivne pridobitve enega leta. ko se nahaja ves svet in z njim vred mi vsi v dolgotrajni krizi, ki jo je spočela sve,ovna vojna. Kljub priznanju te pomanjkljivosti pa velja, da se danes prvega januarja 1922. ozremo nazaj v prešlo leto in pregledamo, kje in koliko smo v tem letu napredovali mi in drusi. Napredovali? Vseeno je, če se ta ali oni ob tej besedi namrdne; pisana kronika ieta 1921. svedoči, da življenje v tem času ni stalo na mrtvi točki. Gibalo se je. In ker je gibanje osnovni princip vsakega življenja, lahko rečemo, da so se dogodki v prošlem letu krepko razvijali; svet je torej živel. Svojim čitateljem podajamo v prvi vrsti dogodke, ki se nanašajo naravnost na našo državo, petem take, ki so z njo več ali manj v zvezi, naposled pa še pripetljaje, ki so se vršili izven naših mej in daleč od nas in ki jih zaradi važnosti in vpliva na tekoče življenje nikakor ne moremo prezreti. teli onemogočiti ustavo, kar pa Ibn je korenito izpodletelo. 29. junija je regent prisegel na ustavo; obenem sc isto storili vsi ustavoverni poslanci. Ustava se je takoj objavila v posebni izdaji »Službenih Novin*. Na dan regentove prisege se je IzvTšil na regenta Aleksandra bombni atentat, ki je dokazal, kako nezreli nazori in napačni pojmi o družabnem redu vladajo med jugoslovanskimi komunisti, v katerih imenu je proti regentu vrgel bombo agitator Spasa Stejič. Atentat na regenta je za komuniste izzval žalostne posledice: trije njihovi poslanci so prišli v ječo, mnogo njihovih pristašev pa v preiskavo. 2. julija je ministrski predsednik Pašič prečital ukaz o pretvorjenju ustavotvorne skupščine v zakonodajna S tem je Jugoslavija dobila pravomočen parlament, kakršnega imajo vse redne demokratične evropske države. 2.) Grobovi Jugoslavija: notranje zadeve 1.) Ustava Najvažnejšo etapo v notranji konsolidaciji naše države tvori v pretekiera letu Sprejetje jugoslovanske ustave. Pred dobrim letom so se vršile volitve v ustavotvorno skupščino. Konstituanta je bila nato sklicana kmalu po zaprisegi Pašičevega kabineta. Ob otvoritvi skupščine |e čižal prestolno besedo regent Aleksander. Konstituanta je šla hitro na delo. 28. januarja je sprejela poslovnik in tedaj so prisegli tudi prej uporni komunisti ter člani Jugoslovanskega in Narodnega kluba. Zadnji dan januarja se je izvolil v konstituanti ustavni odbor, a 7. februarja je ministrski svet sklenil prehodne odredbe k ustavnemu načrtu. Vladni ustavni načrt je skupščina 16. februarja sprejela kot podlago za specialno debato. Ustavni odbor je proučeval načrt do 5. aprila in 14. aprila se je v konstituanti otv 'rila načelna debata o ustavi, j Zaradi obznane, glede katere je dobil Pašič 7. aprila zaupnico, se je izvršil 3. maja na notranjega ministra Draškp-viča atentat, ki se je pa ponesrečil. 12. maja se je konstituanta z 227 proti 93 glasovom izrekla za prehod v podrobno debato o ustavi. Debata se je začela takoj in 19. maja se je konstituanta izrekla za naziv države, ki se glasi: Kraljevina Srbov, Hrvatov fn Slovencev. 25. moja je skupščina sprejela Kancel-paragraf z veliko večino. 11. junija so komunisti zapustili konstituanto. Dan pozneje so njihovemu neplodnemu zgledu sledili člani Jugoslovanskega kluba. 27. junija je bila debata o ustavi zaključena. 28. junija pa je ustavotvorna skupščina v poimenskem glasovanju spre-jela ustavo z 223 proti 35 glasovom. Odsotnih je bilo ob tej priliki 161 poslancev, ki so s svojim zadržanjem ho- Ozrlmo se še na nekaj drugih notranjih dogodkov, ki so važni za državo in za slovensko pokrajino. Smrt, ki ni nikjer dobrodošla. Je med najboljšimi jugoslovanskimi možmi v letu 1921. posebno nemilo kosila. 2. januarja je po kratki bolezni nmrl finančni minister v Pašičevi vladi, Kosta Stojanovič. 20. januarja mu je sledil vrhovni komandant jugoslovanske vojske, vojvoda Zivojin Mišič. 21. januarja nas je ostavil Luka Svetcc, narodni boritelj in budite!] slovenski. 8. februarja je šel za njim skladatelj dr. Josip Ipavic. 10. februarja je umrl Davorin TrstenjaK, 19. februarja pa je izdihnil srbski časnikar in predsednik beograjskega novinarskega društva, MIlan Savčič. 1. marca je položil k počitku svojo staro glavo razkralj črnogorski, Nikola Petrovič Njegoš. 11. marca smo Izgubili sokolskega starosto drja. Ivana Oražna, prijatelja in podpornika siromakov in dijakov. 29. aprila nas je ostavil vojni minister Branko Jovanovič, 25. maja pa so-podpisniK rapallske pogodbe, naš poslanik v Parizu Miienko Vesnič. 27. junija je umrl novinar, urednik ^Slovenskega Naroda* Emil Vodeb. 21. julija je zločinska roka končala življenje notranjemu ministru Miloradu Draškoviču. Po ponovnem bolehanju je 16. avgusta izročil Bogu svojo duše kralj Peter Osvoboditelj. Ti, ki smo jih našteli, niso vsi naši mrtveci, toda med njiini gotovo tisti, ki jih najtežje pogrešamo. Naj jim Bog dušo prosti! 3.) Drugi dogodki Tudi nekaj jubilejev smo Imeli. 9. februarja je praznoval petdesetletnico svojega rojstva pisatelj Fran Finžgar, dne 6. marca pa pclinosemdesetletnico Josip Stritar. Poleti sta praznovala svojo sedemdesetletnico dr. Ivan Tavčar in pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Na mesto finančnega ministra Stojano-viča je bil Imenovan dr. Kosta Kumanudi, na mesto umrlega vojnega ministra Jo-vanoviča pa je prišel general Hadžič. 30. maja se je Pašič razgovarjal z bolgarskim ministrom Dimitrovim glede od-nošajev med našo kraljevino In bolgarskim carstvom. Koroška rana je povzročila, da Je Pašič predložil Parizu Dravo kot mejo na Koroškem med Jugoslavijo in republiko Avstrijo. Jugoslavija je ob času plebiscitnega gibanja v Avstriji za priključitev k Nemčiji odločno nastopila proti nameram avstrijskih Nemcev. Posledica tega nastopa je bila demisija dunajske vlade. 6. junija se je sklenila jugoslovansko-rumunska vojaška obrambna konvencija. Z njo sc Je Mala antanta razširila In Italijanska vlada Je medtem z dekre-, iila, da. se morajo jugoslovanske čete ta-okrepila. tom proglasila aneksijo Julijske Benečije.1 kol umakniti na črto, ki so nam Jo od- V prošlem letu so se vršile občinske 11. februarja so Italijani ostaviii otoka j kazali zavezniki. Da se izognemo nepo-volltve v Sloveniji. Ljubljana je dobila ■ in Rab, 1°. februarja pa so začeli (trcbr.itn sitnostim, smo to tudi storili. Ali ob tisti priliki za župana Antona Peska,' cvaku'ratl Dalmacijo. 24. februarja se je, čim smo izpraznili zasedeno albansko ki se Je moral kmahi nato zaradi neke j podpisal protokol glede predaje .oga- obmejno ozemlje, se ie izkazalo, da Albanija ni kos upravi, ki lo zahteva samostojno državno telo. Med Albanci je izbruhnila anarhija, narodu čisto tuja. pri-tepena vlada Hasan bega Prišteca je morala zbežati in v deželi so se zopet pričele stare homatije za nadvlado. Teh zmešnjav še do danes ni konec. 4.) Habsburžanl Madžarska Je v prošlem letu tvorila poglavje zase. Kakor Je bilo prej, Je tudi leta 1921. ostala pripraven teren za habs-buržanske pustolovščine. Vsled tega jI !c morala Jugoslavija posvečati posebno pažnjo. Aprila meseca Je prvič poskušal obnoviti svojo propadlo vladarsko srečo Karel Habsburg. Pod napačnim imenom se je pripeljal iz Švice skozi Avstrijo na sodne afere umakniti iz javnega življenj Nove župane so dobila tudi mesta Maribor, Celje, Ptuj, Kranj in Novo mesta Pri e vse te zahteve odbila, (dr. Gjurgjevič). Ker Je Ivan Hribar osta- ! 23. maja so se začela z Italijo kulturna vil mesto jugoslovanskega poslanika v pogajanja, ki so se pa fe čez par mese-Pragl, ga je nasledil dr. Bogumil Voš- cev prekinila. njak, dotlej poslanec SKS. v Sloveniji, j 24. maja so Italijani izpraznili kastav-Meseca avgusta se je sestala jugo- sko ozemlje in kmalu nato Je naša voj-slovansko-rumunska razmejitvena komi- j ska zasedla Sibenik. vala kot bazo za gospodarska pogajanja Madžarsko, kjer se Je nastanil pri škotn Mikesu. S pomočjo še vedno vdane madžarske aristokracije in klerikalnih krogov sc je hotef dati proglasiti za madžarskega kralja. Le odločnemu nastopu Ma le antante se Je zahvaliti, da je Karlov načrt izpodletel in da je Habsburg kmalr romal nazaj v izgnanstvo. Karlova navzočnost v Svld se Je tih jesen vnovič izkazala za pretvezo, ki ima zgolj agitacijski značaj. Novembra me- sija v Bazijašu. Malo pozneje ie repara- 18. julija je izjavil novi šef rimske vla- H„h.w„ i™™, «=vr.in ci ska komisija v Parizu odobrila načrt de, ministrski predsednik Bonomi, da sto- * SSl « f ^ W v " razdelitev bivšega avstro-ogrskega H Italija striktno na stališču rapallske >rečo. Pripeljal _se je iz Sv.ce v Sopror. za brodovja med Jugoslavijo in Italijo. Beograjska vlada Je pozneje posredovala še v mnogih vitalnih političnih in gospodarskih vprašanjih pri antantinih vladah, zlasti glede Habsburgovcev, ki so v prošlem letu dvakrat skušali obnoviti svoj imperij na ozemlju Madžarske. Pa o tem več na drugem mestu. Zaradi razlik med radikalsklmi In de-' mu sosedstvu"povzročalo vprašanje Reke. mokratskimi političnimi krogi ie prišla i okoli novega leta 1921. je na Reki go-Pašičeva vlada proti koncu leta zopet v | spcxiarII d'Annunzio, ki ga je na videz krizo, ki jo Je pa stari državnik in radi- j krotil z blokado general Caviglia. 23. apri-kalski prvak Nikola Pašič srečno pre- ]a so se na rcki vršile volitve v konsti- magal. Kot možu, ki Je obvladal situacijo, j tuanto; pri tej priliki je zmagala proti Je kralj Aleksander Pašiču zopet poveril j nacionalističnemu bloku avtonomaška pogodbe. Kljub temu pa Italija tretje dalmatinske cone do konca leta 1921. še nI izpraznila; trgovinska pogodba z našo državo se tudi še nI sklenila in podpisala. 2.) Reka Mnogo fcrige je v prošlem letu svoje- mandat za sestavo kabineta, ki je bil prisežen 25. decembra. V novi vladi imamo Slovenci dva ministra: prvi je doktor Oregor 2erjav, minister za socialno politiko, drugi pa Ivan Pucelj, ki Je minister za poljedelstvo. Slovensko avtonomlstično gibanje, ki so se ga prošlo leto udeleževali poleg klerikalcev tudi disidentl iz drugih slovenskih političnih strank, se ie izkazalo za jalovo potrato časa. Zgodovina bodočnosti nam bo pokazala, kako je bilo to gibanje neopravičeno, vsled česar bo polagoma prestalo In zapadlo zasluženemu nozabljenju. Jugoslavija: zunanji položaj 1.) Razmejitev z Italijo Zunanja politika naše države Je Imela v prošlem letu posebno mnogo opravka z Italijo, Albanijo in Madžarsko. Z Italijo se Je vršila razmejitev na podlagi sklepa rapallske pogodbe, z Madžarsko pa na osnovi trianonskega miru. Rim je poslal v Beograd svojega zastopnika grofa Manzonija. 2. februarja so se Izmenjale ratifikacljske listine med našo kraljevino in Italijo, šest dni nato je naša država imenovala komisijo za delimitacljo z Italijo In kmalu nato se je razmejitev začela. stranka prof. Rikarda Zanelle s 3600 glasovi večine. Po volitvah je v mestu prišlo do neredov, zaradi katerih je italijanska vlada odposlala na Reko nadkomi-sarja Foschinija, ki Je končno v mestu vzpostavil mir in napravil red. l.maja se je v Bakru sestavila reška vlada prof. Zanelle, ki je kmalu nato v sporazumu z rimskimi političnimi krogi prevzela svoje funkcije. Reka je danes samostojna državica, ki vzdržuje z Jugoslavijo prav tako kakor z Italijo dobrohotne stike. 3.) Albanija Tudi Albanija Je bila prošlo leto torišče nemirov in razburjenj. v zrakoplovu, zbral v Soproniu okoli sebe svoje »zveste*, imenoval celo »vlado* ter začel s četami majorja Osztenburga korakati proti Budimpešti, kjer je hote! strmoglaviti madžarskega državnega u-pravitelja Horthyja, da bi zopet lahko sam zasedel prestol. Vnovič se je pojavila Mala antanta, ki je s svojo krepko in odiočno intervencijo zmrvila habsburška nakano po restavraciji. Habsburg je bi! nato z najbližnjo okolico vred interniran in odveden na portugalski otok Madelro. kjer biva sedaj v mestu Funchal Mala antanta in njeno sosedstvo Mala antanta, politična tvorba sredm> Evrope, ki si je ob svoji ustanovitvi postavila za cilj vzdrževanje miru in reda na ozemlju bivše monarhije, se je v teku prošlega leta znatno učvrstila. 2e pre? dogovorjena zveza med Jugoslavijo it? Češkoslovaško se le najprej izpopolnila s pristopom Rumunije. Podlaga za pristop Rumunije k tej zvezi je bila konvencija, ki se je že v prvi ponvici pre teklega leta podpisala med vladama v Beogradu in Bukarešti. Mala antanta je bila v letu 1921. postavljena pred jako resne in trde preizkušnje. Odbiti je morala dvakrat restav- Naše čete so malone do konca leta racijske poskuse habsburške hiše, ki imele zasedeno črto iz leta 1913. Ta črta hotela pod raznimi pretvezami zase?!' Je bila naši državi potrebna iz varnost- madžarski prestol nih ozirov, kajti oborožene albanske ro- Prvo protihabsburško konvencijo Je parske tolpe so venomer nadlegovale naš naša država podpisala že tt-daj, ko ie obmejni teritorij, napadale ljudstvo in mu sklenila zvezo s češkoslovaško republiko odnašale lastnino. Toda mir na tem mej- To konvencijo je znatno dopolnila do nem odseku nI bil nič kaj povšeči Italiji, datna pogodba k rapallsketnu sporazumi;, ki se je pritožila Angliji, da Jugoslovani j kjer sta se vlada SHS. In Italija zedinil"' kratimo svobodo Albancem. Pod Italijan- na princip, da se habsburška vladavin? skim vplivom stoječ, se je nato novembra meseca angleški premier Lloyd Oeorge pritožil na Zvezo narodov v Ženevi, češ da naša država ne spoštuje albanske državne neodvisnosti In Zveza narodov nas je takoj poklicala na odgovor. Ona, ki se je doslej v vseh vprašanjih, katera ie obravnavala, izkazala za nesposobno ali vsaj nerodno razsodnico, nam je nalo- v nobeni obliki ne sme obnoviti. Prvi odločen nastop Češkoslovaške., Jugoslavije in Rumunije kot habsburšk-restavraciji nasprotujočih držav se Je izvršil v prvi polovici aprila. Vse tri ime novane države so namreč s kolektivno noto zahtevale od madžarske vlade, ds mora poskrbeti za to, da se Karel Habsburg najpozneje do 7- aprila odstrani ' MARK TWAIN: Članek Mr. Blokeja Pozno snoči # vstopil v urad, v katerem smo nameščeni, kot drugi urednik, naš cenjeni prijatelj, dr. John VVil-iiam Bloke iz V ironije, z obličjem, na katerem je bilo čitatl globoko in pretresljivo bol, položil spoštljivo in teškira vzdihom na. mizo nastopni članek in odkorakaj počasi ven. Pri vratih se je za trenotek ustavil, očividno boreč se, svoja čustva toliko obvlada vati, da bi mogel govoriti; potem pa je pokirnal z glavo proti svojemu rokopisu in izprego-oril z onemoglim glasom: »Prijatelj moj — ah, kako strašno!* in iz oči so mu privrele solze. Bili smo tako ginjeni radi njegove bolesti, da smo šele tedaj spomnili, poklicati ga nazaj in potolažiti, ko je bil že proč in je bilo prepozno. List se je že tiskal, toda ker smo vedeli, da polagra naš prijatelj važnost na to, da 59 članek natisne in ker smo si laskali z nado, da bo priobčenje članka dala njegovemu užaloščenemu srcu tožno zadoščenje, smo prekinili tiskanje in vstavili v svoje razpredelce; »Strašna nesreča* — Ko je snoči. nekako ob šestih, mr. VVilliam Schuyler, star in spoštovan meščan v South Parku, zapustil svoje stanovanje, da se napoti v mesto, kakršno navado je imel že dolgo let. izvzemši kratek ca? spomladi L 1850, ko je moral leža- ti v postelji vsled rane, ki jo je staknil, ko je poskušal zadržati pobeglega konja, ko se je nepremišljeno postavil v njegov vodni razor, mahal z rokami in klical, kar bi, ako bi se zgodilo le trenotek preje, žival nedvomno še bolj zbegalo, namesto da bi ga v teku ustavilo, dasi je bilo zanj samega dovolj usodno ter je bilo še zalostneje in strašneje radi navzočnosti njegove tašče, ki je stala poleg in opazovala žalostni dogodek, ni nič manj najmanj verjetno, da ne rečemo gotovo, da je pri tem, ko se je zgodila nesreča, gledala na drugo stran, ker v splošnem ni Lila živahne narave, temveč nasprotno, kakor je baje izjavila njena lastna mati, ki nič več ne živi, temveč je. polna upanja na veselo vstajenje, umrla pred več nego tremi leti, stara oseminšest-deset let, kot dobra kristijana, brez zlobe in imetja, ker je 1. 1849 uničil ogenj vse, kar je imela na svetu. A tako je življenje. Naj nam služi ta resna dogodba v svarilo in prizadevajmo se, tako živeti, da bomo, ko pride smrt, to mogli storiti. Položimo roko na srce in obljubimo svečano in iskreno, da se bomo od te ure dalje ogibali opojne Saše.« — (Izvirno poročilo »Calofornia-na».) — Tu je bil glavni urednik, napravil je vražji kraval, d pulil lase, razme- taval pohištvo in me opsoval kakor; Prečital sem ga še enkrat in zdi ce paglavca. Kdarkoli mi zaupa list za! mi v resnici doberšno bolj zmešan kapo! ure, je dejal, me spelje na led prve j kor kedaj. budalo, ki pride. aJi prvi norec, na ka-,_ _ _ — —; _ — — — terega naletim. In ta grozoviti Članek! Sef]a; ^ „ prečital petkrat, toda mr. Blokeja, je rekel, je le skrpucalo ;če morem i2jušeiti iz njcpa wnj8el, riaj strasnega čencanja. in da v njem ni!ge imetjem Pepček. Analize ne prene- nobene misli, da nima zmisla. da se — - ....... iz njega ničesar ne razvidi, in da nikakor ni bilo potrebno, prekiniti tiskanje in ga sprejeti v list. To ima tlovek od tega, če je predo- m0 za njegovo usodo, potem pa odne-ber. Ako bi bil jaz tako neprijazen in ■ ha. Kdo je pravzaprav VVilliain brezčuten, kakor so gotovi ljudje, bi gchuyler in v katerem kraju South bil mr. Blokeju dejal, da njegovega po- parka je stanoval, in ako se je odpra- se. V njem so stvari, ki jih epi oh ne morem razumeti. Ne pove, kaj se je zgodilo z VVilliamcm Schuylerjem. Pove o njem ravno dovolj, da se zanima- ročila v tako pozni uri ne sprejmem; toda ne, njegovo žalostno sopihanje je pranilo moje srce in željno sem zagrabil priložnost, storiti kaj, da olajšam njegovo bal. Njegovesra članka niti nisem prečital, da bi videl, ali ni morda kaj v redu. temveč urno sem prepisal par uvodnih besed in nesel članek v tiskarno. In kaj mi je prinesla moja dobrota? Nič ko nevihto s psovkami in kletvicami. Sedaj hočem članek sam prečitati in videti, ali je dal povoda za vse to kričanje. In ako se to izkaže, jih bo dopisnik še čul od mene. Prečita! sem ga in moram priznali, da je na prvi pogled nekam konfuzen. Pregledati pa ga hočem ?e enkrat vil ob šestih v mesto, ali je sploh prišel tja, in ako je prišel, ali se mu jc kaj zgodilo? Ali je on bitje, ki ga y zadela «strašna nesreča*? Z ozirom na skrbno navajanje podrobnosti, ki ji! je opažati v članku, se mi zdi. da bi se moralo več razvideti iz njega, kakor je to v resnici. Nasprotno pa jc temen, in ne le temen, temveč popolnoma nerazumljiv. Ali je bila to, da si je mr. Schuyler pred petnajstimi leti nogo zlomil, ona »strašna nesreča*, ki je pahnila mr. Blokeja v tako globoko žalost in ki je povzročila, da je prišel sem sredi noči In prekinil tisk, da pouči ljudi o dogodku? Ali je bila »strašna nesreča* uničenje imetja mr. Schitv-Jerjeve tašče v starih časih? Ali je ot-stajala v smrti te same osebe pred tremi led? (Dasi nemara ni umrla po nezgodi.) Z eno besedo, v čem je obsta- jala ta »strašna nesreča*? Zakaj je stal oni bedasti osel. Schuyler, s kri čanjem in gestikuliranjem v vodneir razoru pobeglejra konja, ako ga je hotel ustaviti? In kako za vraga, ga j mogel podreti konj, ki je bil že mimo ' Kai naj si nazadnje vzamemo za »svarilo*? In v katerem oziru naj nam bo to čudovito pop! a v je, polno nepoi-mljivosti, »poučno*? In pred vsem. kai ima s tem opraviti »opojna čaša*? >T< omenjeno, da je Schiivler pil, ali da j" pila njegova žena, ali da je pila njege-va tašča, ali da je pil konj — čemu tedaj namigavanje na opojno čašo? Zdelo s« mi je v resnici, da bi bil moral mr. Bloke pustiti raje sam čašo v miru. potem bi se ne ukvarjal toliko 3 tem nesrečnim dogodkom. Cital sem U> bedasti članek zopet in zopet, da se mi vrti v glavi. Toda kaj pametnega ne spravim iz njega. Zdi se mi, da s« je res pripetila nesreča, a nemogoč* je ugotoviti, kake vrste in kdo je ime? pri tem škodo. Ne napravim rad, tod:' prisiljen sem mr. Blokeja prositi, ako. se komu izmed njegovih tovarišev zc-pet kaj pripeti, da pristavi potrebne? pojasnilne opazke, da bom vedel, kakšna nesreča je bila in komu se je pripetila. Raje vidim, da umro vsi njegov" prijatelji, kakor da se Se enkrat približam blaznosti s tem, da skušam najri zraisel drugega takega umotvora. madžarskega teritorija. Kolektivna nota! vladajo ▼ te] drŽavi hi ki flm skorajda je imela popoln uspeh in Habsburg se je' ni več mogoče napraviti konca, ffloral vrniti nazaj odkoder je prišeL { Finančno stoji Italija na slabih nošah. Podprt po preveč intransigentnem j njen državni proračun nima ravnotežja stališču sedaj odločujočih evropskih vele-' med dohodki In izdatki, vslcd česar na-sil je Habsburg drugič obnovil poskus re- staja večmilijardski primanjkljaj. S čim stavracije v mesecu novembru. Ob tej priliki se je vnovič pokazalo, kako res za potrebo obstoja Mala antanta. Zgodovina Karlovega puča v Sopronju vsebuje do-Jcaze, da bi bila Velika antanta eventualno privolila v Karlov obstnnck na .Madžarskem, ko bi ne bila zadela na hud in odločen odpor Jugoslavije, Češkoslovaške in tudi Rumunije. Da se Karel zatrdilo izžene iz Madžarske, na to sta bili za vsako ceno pripravljeni Dosebno naša država in češkoslovaška republika, ki sla v svrho dosege svojega cilja že odredili vsa potrebna sredstva, da se Habsburg rzžene iz Madžarske, če treba, tudi s silo. Ob drugem Karlovem puču se je ponovno izkazalo, da Mala antanta ni zgradba iz papirja, temveč realna politična tvorba, s katero morajo računati vsi faktorji, tudi veliki zavezniki, posebno v vprašanjih, ki se tičejo življenja srednje Evrope. Ohrabrena po teh uspehih se Je približala politični orientaciji Male antante tudi Poljska. Formalno sicer ni še pristopila k nji, toda češko-poljska trgovinska pogodba, ki ima v gotovi meri tudi obrambni značaj, jasno priča, da se poljska politika bolj in bolj oddaljuje od ma-džarofilske smeri in da sc približuje cilju, ki je zanjo najbolj naraven. Ta cilj pa je čim trdnejše in vsestransko nastopanje s Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo. Madžarska se za dlje Male Antante ni dala pridobiti, dasi je v tej zadevi z madžarskimi državniki med letom kon-feriral češki zunanji minister dr. Beneš. Tudi je sicer stališče Madžarske precej nasprotno politiki Male antante, vsaj dokler prevladuje na Madžarskem sedanja politični mentaliteta. Madžarski zgornji desettisoči so še vedno megalomani, sanjajo o velikem madžarskem kraljestvu in hrepenijo po habsburški dinastiji. To seveda morda odgovarja njihovi tradiciji nikakor pa ne bodočnosti, ki jo ustvarjajo srednjeevropske male države. Republika Avstrija, ki se je v prošlem fetu borila z neznanskimi političnimi in zlasti gospodarskimi težkočami, katerim ;e iskala pomoči najprej v plebiscitnem gibanju za priključitev k Nemčiji, se je pod konsc leta, ko je doživela bridko prevaro z italijansko politiko v šopronj-skem plebiscitu, odločno nagnila k Mali antanti. Oprla se je gospodarsko na češkoslovaško republiko, a nedvoumno je, da bo gospodarskemu dogovoru v doslednem času sledil tudi političen sporazum. Nemška Avstrija ga bo morala podpisati, če bo hotela živeti kot samostojna država. Drugačen modus vivendi zanjo ne eksistlra spričo dejstva, da veliki zavezniki za vsako ceno nasprotujejo združitvi Avstrije z Nemško državo. Mala antanta pokazuje torej v 1. 1921. politične uspehe, za katere jo laiiko zavida marsikatera evropska velesila. Ona je že nadomestila nezdravo idejo podonavske federacije, za katero so sc, na svej račun seveda, pripravljale zavezniške vlade. Spričo jakosti Male antante se ga bo Italija pokrila, ne pove nihče, ne italijanski zakladni minister, ne ministrski predsednik in tudi ne — fašizem. • Pravico do političnega hi gospodarskega vodstva nad nasledstvenimi državami si Je hotela Italija pridobiti s konferenco nasledstvenih držav v Rimu in z gospodarsko konferenco v Portorose. Na obeh konferencah so se njena prizadevanja izkazala za brezuspešna. Nasledstvene države so sicer pokazale dobro voljo za ureditev medsebojnih odnošajev v vseh ozirih, zaradi katerih so bile pozvane na posvetovanja. Nič manj pa niso pokazale samostojnega nastopa, do katerega jih upravičuje njihov sedanji položaj. Lahko rečemo, da se Je italijanski načrt za omrežitev in gospodarsko odvisnost od tržaškega pristanišča srečno ponesrečil. Italija je lahko Izprevidela, da zanjo v srednji Evropi ni setve ne žetve. V svojem imperialističnem pohlepu bo Italija morala iskati odkritih zaveznikov drugod, med člani Male antante jih ne bo našla. Ruska trgovinska misija inž. Vorovske-ga, moskovskega delegata v Rimu, ni imela zaželjenega uspeha. Zadeva Je prišla celo pred jesensko zasedanje parlamenta, a se kljub temu ni razčistila. Naposled je res, da potrebuje Italija surovin za svojo industrijo, vprašanje pa je, če more Rusija te surovine že danes dobavljati in izvažati. Od italijanskih znanih mož je v prošlem letu 2. avgusta v Napolju umrl sve^ tovnoznani tenorist Enrico Caruso. dajatve, z ostalmf pridelki pa smejo kmetje poljubno razpolagati. Julijski kongres III. internacionale se je Izrekel za revizijo dotedanje taktike boljševikov, za odobritev koncesij in za zopetno uvedbo zasebne lastnine. Od ruskih mrtvecev v letu 1921. omenjamo samo tri: P. S. Krapotkin Je umrl 8. februarja, general Kuroputkin 13. februarja, veliki knez Nikolajevič Nikolaj Romanov pa Je izdihnil 16. marca v San k emu. Anglija Poljska in Gornja Slezija Poljska Je bila lani v mednarodnem svetu najbolj znana zaradi vprašanja Gornje Šlezije. V tem ozemlju se je 20. marca vršil plebiscit, ki je Izkazal 7)6.406 glasov za Ncince, 471.000 pa za Poljake. Poljaki so zaradi tega takoj intervenirali v Parizu zaradi razdelitve plebiscitnega področja. Francoski ministrski predsednik Briand se je zavzel za to, da se ozemlje razdeli tako, da dobi Poljska premogovnike, Nemčija pa poljedelske kraje. Da moralično podpre poljske zahteve, je poljski komisar za Gornjo Slezijo, Vojtch Korfanty, v začetku maja v glasovalnem ozemlju organiziral vstajo. Poljski vstaši so zasedli Korfantyjevo črto In progasili Koriantyja za guvernerja Gornje Šlezije. Nem:i so tudi organizirali svcie oddelke in tako je postalo plebiscitno področje v kratkem prizorišče poljsko-nemških bojev. Slednjič se je po prizadevanju zavezniških vlad med obema strankama doseglo premirje, usoda Gornje Šlezije pa se je prepustila odločitvi Zveze narodov v Ženevi. Tekom leta se je podpisala poljsko-rumunska in francosko-poljska vojaška pogodba. V Rigi se je 10. februarja ped- Angtija je Imela prošlo leto mnogo opravka s svojimi kolonijami, pa tudi notranjepolitična in gospodarska vprašanja so sicer flegmatičen angleški značaj precej vznemirjala. Mnogo skrbi so Angliji zadali nemiri na Irskem. Pridružila se jim je pozneje stavka angleških prernogarjev, ki Je bila gigantska borba med podjetniki in delavci ter Je po trimesečnem trajanju končala z zmago kapitala. Anglija 'e vse leto delala na to, da se njeno gospodarsko življenje, ki Je tudi trpelo vsled posledic vojne, zboljša in utrdi. Bistrovidna angleška politika je splela niti med Londonom in Moskvo. Angleška vlada Je podpisala trgovinsko pogodbo z Rusijo. Pokazala je s tem pot, katero morajo iti vse evropske države, ki hočejo priti do blagostanja vsaj v naj-neznatnejši meri. Vprašanje med Anglijo in Irsko se Je po dolgotrajni meščanski vojni na Irskem uredilo potom sporazuma. Irsko Je londonska vlada povzdignila na višino ostalih britanskih dominijonov, dala ji je popolno svobodo v okviru svojega kraljestva. S tem je rešila pereče vprašanje dolgoletnih borb irskega naroda za samoupravo in pripomogla sebi do miru v notranjosti države in do ugleda pred svetom. Francija Francija Je v prošlem letu vodila svojo staioznano politiko proti Nemčiji. Pariz je v velikih skrbeli zaradi vprašanja financ in obnove. Francoska državna blagajna nima velikega prebitka, prej trpi na primanjkljaju. Francoska vlada venomer gleda na to, kako bi se pozidali porušeni kraji, toda obnovitvena dela napredujejo počasi, ker ni na razpolago potrebnega denarja. 42 let, (e do 23. marca zahtevala plaOTo ene milijarde mark v zlatu. Nemška vlada je nekoliko pozneje odklonila zahteve reparacljske komisije, da mora do 1. maja plačati 20 milijard v zlatu. 16. aprila ie nemški državni kabinet glede reparacij sklenil obnovo in natura. Zavezniškim sankcijam proti Nemčiji se Je pridružila tudi Jugoslavija. 3. maja Je zaradi krize v odškodninskih zadevah odstopil kabinet Fehrenbach. 10. maja Je sestavil novo nemško vlado kancler dr. Wirth, ki je Izjavil, da Nemčija brezpogojno sprejema vse zavezniške zahteve. Tudi \Virth Je prišel enkrat s svojo vlado v krizo, ki jo je pa srečno prehodil s sestavo novega kabineta. Pod konec leta Je bila Nemčija povabljena v London, kjer je antanta pokazala voljo, da omili svoje zahteve glede reparacij, Anglija pa je celo namignila, da bi bilo treba ustanoviti ansleško-nemško-fran-cosko zvezo In omiliti zahteve napram Nemčiji. Bridko Je Nemčijo zadela delitev Gornje Šlezije, pa jo Je vendar prebolela. Nemška razorožitev je nekoliko napredovala. Na spomlad so v Nemčiji ponovno poizkusili svojo moč komunisti. Uprizorili so puč, ter se na več mestih polastili državne in občinske uprave ter ustanovili sovjetske oblasti. Berlinska vlada je vsled tega v srednji Nemčiji proglasila obsedno stanje. Po hudih bojih so vladne čete puč udušile. 11. aprila je v Doomu na Nizozemskem umrla bivša nemška cesarica Viktorija Avgusta. Ated Nemčijo in Jugoslavijo so vladali ne sicer iskreni, vendar pa dobri odno-šaji. Proti koncu leta se Je podpisala celo jugoslovansko - nemška trgovinska pogodba. Amerika in svetovna razorožitev Politika Amerike Je imela mnogo dela s svojimi notranjimi in zunanjimi zadevami. Najvažnejši notranji politični dogodek Zedinjcnih držav je bil izpremem-ba predsedstva. Ideolog VVilson Je na podlagi že prej Izvršenih volitev, pri katerih so demokrati podlegli, odstopil svoje mesto republikancu Hardingu. Izprememba v predsedstvu Je izzvala raznotere posledice. Pred vsem se Je Amerika, ki se Je prej vsled Wilsonovega Na kakšni točki se natuja danes Evropa? Njeno najbolj pereč; vprašanje je problem moralne, gospoda-sks In deloma tudi še politične obnove, fr.calno obnovo ji more prinesti edinole čis sam, dočim Zato Francozi silno drže na mirovno vpIiva od,e«."ila ^delovanju pri reševa- mcra]0 eospod3rskemu preporodu utreti pogodbo, ki jo Je Nemčija podpisala, in "1U fvropskih vprašanj, povrnila v vr- pot evropske države satm. Ang|iia, Co-z vsemi silami pritiskajo na to, da bi Iz ^ovni n ,V, reparacijsko konusijo. spodarsko in ,inančno najjačja evropska V poslednjo je delegirala svojega zastop- velesila. Je to že izprevid-.la ter Je zanika Boydena. ! če]a opuščati vsa podjetja ki ne odgo-Tudl napram Nemčiji Je nastopala | varjajo praktičnemu smislt ter orienta- Skega brodovja ▼ Tlem oceana ravno t istem času, ko so Aigležl manevrirali ob japonskem nabrežju 2e 24. januarja s; Je na pariški konferenci antantinlh prjnierjev načelo vprašanje Datjnjega Vz.oda. 4. fcbruarla so se v očlgled nastalenu položaju pojavili glasovi, da skliče iarding svetovno mirovno konferenco z; 4. april. Pičli mesec nato je že amerišli senat prosil Har-dinga, naj skliče ko-.lerenco Anglije. Japonske in Amerike zaradi posvetovanja o razorožitvi na mo ju. 30. maja Je ameriška zbornica sprei la predlog s pooblastilom Hardinga za pogajanja z Anglijo In Japonsko glcje znižanja vojnih mornaric. 10. julija je Harding tudi formalno nasvetoval hrfercnco Anglije, Japonske, Amerike ir Kitajske, katerih zastopniki naj skui»jo rešiti vprašanje Daljnjega Vzhoda ic problem omejitve oboroževanja. Vse imenovane države so se par dni po Hadingovem vabilu odzvale ter prijavile !vcjo udeležbo pri posvetovanjih, ki se txlo vršila. V novembru Je kmferenca začela zborovati. Med interes:nti na Daljnjem Vz-hodu sc Je v blst enih točkah dosege', sporazum. Tudi glrde oboroževanja na morju se je dosegle razmerje za mornarice Anglije, Amerke ln Japonske po ključu 5:5:3. O ra:orožltvt na kopnem se v Washingtonu U razpravljalo. Ostali paberki Imamo še nekaj d-ugih pripetljajev v svetu, ki pa niso tako važni kakor ti, ki smo jih podrobneje obdelali zgoraj. Grško-turška vojna v Mali Aziji Je končala s porazom Grkov. — Švica Je dobila pod konec leta novega zveznega predsednika. — Na Portugalske-n sta bila dva prevrata, katerima je vsak3 pot sledila nova vlada. — Ustreljen Jc bil španski ministrski predsedn k Datc In Izvršil se Je tudi ponesrečeni atentat na predsednika poljske republik; Pi!si:Jskega. — 12. aprila Je zakonodajna skupščina v Kantonu izvolila r.a predsednua Kitajske drja. Sun-Yat-Luna. Sklep , . , . i pisal mir z Rusijo. 17. marca je varšavski bo misel na Podonavsko federacuo po- I sejm je, ustav0 poIiske rcpublike. polnoma izgubila, kajti Mala antanta nI Vpra5anje Qornje Sleziic =e končno ok_ le votla beseda, marveč krepak č.nitel},, fobra rešiIa Zveza narodov v ki ,e izkazal, da v knticn.h trenotkih po-| 2enevi_ po]jskim aspiracijam ie biIo s nnlnnmfl nhvlima ^minnm ... , .., tem zadoščeno in republika se ie po tem polnoma obvlada situacijo. Bodočnosti Ma'c -mtante se odpirajo najlepši izgledi. dogodku lahko posvetila delu za notranjo ureditev države. Italija Po svojem prizadevanju za politično nadvlado v srednji Evropi nastopa Italija kot rival proti Mali antanti. Njene aspiracije izvirajo seveda iz znanega »sacro egoismo«. Italija si pripravlja teren za bodočnost v Albaniji, utira si pot na Madžarskem, spletkar! v Sofiji, skuša tuintam dregniti celo v Bukarešti in sploh povsod v srednji Evropi, kjer meni, da bi se daio prizadejati kaj škode v prvi vrsti jugoslovanski državi. Razmerje med Jugoslavijo in Italijo je glasom rapallske pogodbe prijateljsko. Toda le na papirju. Rimska vlada, kateri na čelu stoji sam sopodpisnik rapallske pogodbe, Bonomi, v preteklem letu ni izpolnila obveznosti, ki iih dogovor vsebuje. Tretja dalmatinska cona še ni evakuirana; narod v zasedenem ozemlju ne nživa nobene pravne zaščite in nobene politične in kulturne pravice. Kot sredstvo proti podjarinljenim Jugoslovanom se Italija poslužuje fašizma. Kaj bi naštevali nepregledno vrsto njegovih grehov, ki iih ima na vesti proti nam? Uničenje sokolske dvorane v Rojanu, požig svetoivanskega Narodnega doma, ponovni napadi na »Edinost., buna kmetov v vodnjansketn in labinjskem okraju v Istri, bombni napad na Narodno tiskarno v Gorici — vse to so samo odlomki iz zgodovine krvavega nasilja proti našim neodrešenim bratom. ,5. maja so se v Italiji vršile državno-zborske volitve, pri katerih Giolittijeva vlada ni dobila zanesljive trdne večine. Vsled tega je padla. Gioiittijev naslednik ie postaj Bonomi, po politični opredeljenosti reformni socialist, ki pa tudi ni rešil države iz krize, v kateri se nahaja. Krvavi poboji med socialisti in fašisti so v Italiji trajali skozi vse lansko leto. Nekako sredi leta se je med fašisti ln socialisti podpisal nekakšen premiren pakt, ki se pa ni obdržal zaradi fašistov-ske neznačajnosti. Miru Italija še danes nima in odredba Bonomijeve vlade za razpust vseh bojnih organizacij, tudi fa-šlstovskih, bo ostala najbrže gol eksperiment, naravnost značilen za razmere, ki Rusija Nemčije iztisnili čim več denarja. Vprašanje reparacij jim je glavna briga in največja skrb. Monsieur Briand vsled Rusija je preživljala v letu 1921. strašne ure. Njeni odnošaji z ostalimi svetovnimi velesilami se niso uredili. Politično prepričanje ruske vlade svet še vedno bojkotira. In pod vtisom teh dejstev ruska država strašno trpi, njeno ljudstvo pa umira in gine. Glad — to je najbolj črna stran sovjetske Rusije v letu 1921. Strogo komunistična politika se pri ruskem mužiku ni obnesla. Vodje boljševizma so sicer priznali, da je strogo komunistična politika potrebna revizije, toda ta revizija je bila, v kolikor se je sploh Izvršila, tako malenkostna, da se ostali svet ni približal Rusiji v tisti meri kakor je to navada v normalnih odnošajih. Da bi sovjetska vlada vsaj nekoliko ublažila nasprotstva s svetom, je izjavila, j da je pripravljena priznati dolgove prejšnje caristične vlade, toda le pod gotovimi pogoji. Zbog tega pridržka stiki med Rusijo in svetom še niso postali prisrčni. Ruski narod zaradi trdovratnosti sedanjih vlastodržcev, ki se drže na krmilu le zaradi dobro izvedene državne uprave, še danes gladuje, ker tuski kmet noče obdelovati zemlje za tiste, ki ga ne pre-skrbijajo z drugimi življenjskimi potrebščinami. 10. lebruarja se Je podpisala v Rigi rusko-poljska mirovna pogodba. 7. marca je buknil protiboljševiški upor v Kron-stadtu. Po bojih z uporniki so rdeče čete zavzele Kronstadt 18. marca. 14. aprila je izbruhnila kmetska vstaja proti boljševi-kom v gubemijah Petropavlovsk In Kur-gau. Poleti Je Izbruhnila lakota v guber-nijah Astrahan, Herson, Ufa, Samara in Saratov. Sledil Je milijonski beg ljudstva iz gladujočih gubernij v Ukrajino, Sibirijo in na Kavkaz. Makslm Gorki in moskovski patrijarh sta apelirala na svet za pomoč gladujočl Rusiji. Na ruskem komunističnem kongresu, meseca marca. Je Ljenin izjavil, da je za sporazum z zapadnimi silami. Tudi je na-glašal, da so potrebne koncesile Inozemskemu kapitalu. Glede rekvizicij je dejal, da se morajo kmetom predpisati le neke tega neprestano potuje iz enega evropskega mesta v drugo, se posvetuje z ostalimi zavezniškimi državniki, dela politiko svoje sorte in vsakokrat, ko se vrne Iz inozemstva s kakim neugodnim poročilom, predloži parlamentu In senatu vprašanje zaupnice, katero mu gospodje poslanci in senatorji votirajo. Francija stoji zaradi ugodnosti, katere ji nudi mirovna pogodba, striktno na stališču, da mora Nemčija plačati vse, kar so ji zavezniki naložili in za kar se Je tudi sama obvezala. Oportunističnega stališča Nemčije Francozi ne upoštevajo, pa doživljajo vsled tega neprestano nova razočaranja. 2. avgusta so se obnovili odnošaji med Francijo In Vatikanom. Nemčija in reparacije Nemčija je imela v prošlem letu največ opravka z vprašanjem reparacij, razorožitve in Gornje SlcziJe. 8. marca so zavezniške čete zasedle Dusseldorf, Duishurg Ruhrort, Kassel in cije. Londonski državniki, k: so prvi pokazali na potrebo obnovitve stikov s sovjetsko Rusijo, uvajajo v življenje tudi idejo kooperacije z Nemčijo, katere praktični duh je In bo za razteano Evropo Amerika v tem smislu. Nemška vlada, ki je na spomlad prišla v hude in nemile škripce zaradi odplačila reparacijskih stroškov, se je parkrat obrnila na Ameriko s prošnjo za posredovanje pri an-tantinih vladah. Amerika se za posredo-, velikega pomena. Angleži Izvrstno raz-vanje ni dala p-!dubltl. Dala je nemški umejo, da je danes, ko se je vojno in po-viadi razumeti, naj si pomore sama ka-! vojno sovraštvo It nekoliko uneslo, Ev-kor ve in zna. Poznije jc Harding pod- : ropi potrebno novo življerjc, ki ga ie pisal listine o vzpostavitvi normalnih od-1 treba začeti na razvalina.i oretcklosti. nošajev med združenimi državami in ' Za to življenje je v prvi vrsti potrebno Nemčijo ter Avstrijo. j gospodarsko sodelovanje vseh držav, pri- Za izvenameriške narode Je zlasti važ- jateljev, bivših sovražnikov in nevtralcev. na odredba, da Amerika dovoli priselje- To linijo zastopa angleška pciitika s po-vanje le do največ 3 % vsake že v Ame-! gumno gesto, s preračunanim razumom riki se nahajajoče narodnosti ali države. Ko je Harding nastopil vlado, je Izdal na ameriški narod proglas, v katerem ie na kratko formu'ral svoj politični program. Bistveni točki tega oklica sta notranje reforme v Ameriki in stališče proti evropskemu ofenzivnemu duhu. Druga točka Je za nas tako važna, da je ne moremo molče prezreti. 2e 19. januarja so se vršili na Daljnjem Vzhodu, v japonskih vodah, manevri angleškega bro.^-ja. To se kajpada ni go in z dobrim praktičnim Izkustvom. AH bo prihodnost Evrope, njenih posameznih velikih In malih držav srečna in vredna zavidanja? To zzvisi ne le od evropskih državnikov, ne !c od posameznih narodov, ntgo od vsakega posameznega čbna človeške družte. Ce bo vsak vztrajno delal, pobijal lenobo in pametno izkorišča! darove, ki mu lih ie naklonil") življenje, potem se nam nI bati za pri-hodnosL Kljub vsem zaprekam, ki danes naš napredek še ovirajo, bono potern dilo brez vednosti Japonske," ki je bila z nadaljevali razvoj v tisti meri, ki jo nu-Anglijo vezana po posebni pogodbi. Paci-! dijo dobri življenjski pogoji vsakemu Mainz. Renaracijska komisija, ki je kon- j fik pa ni le interesna sfera Anglije in ; organizmu, ki živi neki svrhi. cem januarja naložila Nemčiji, da mora ! Japonske. To Je brž dala razumeti vlada plačati 266 milijard zlatih mark tekom I Zedinjcnih držav s koncentracijo ameri- $ t JADRANSKA BANKA BEOGRAD TRST Delniška glavnica: K 120,000.000. Delniška glavnica: Lir 15,000 000. Rezerva: K 60,000.000. Rezerva: Lir 5,000.000. = PODRUŽNICE: ■ Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb Trst — Zadar — Opatija — Wien. JADRANSKA NASLOV ZA BRZOJAVE: BANCADRIA Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Na* amerlkanskl oddelek atoli v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki In Je v neposrednjem stiku z nailml Izseljenci. Aflliran zavod: FRANK SAKSER, STATE BANK. 82 Cortland Street. New-York, Cltty. 2281 S § % C* Velike in male skrbi Japonska in Amerika Evropa je postala pozorna na Japonsko šele za časa rusko - japonske vojne, ki se je leta 1905. končala tako nesrečno za rusko ekspanzivno politiko na Daljnjem Vzhodu in ki je imela za posledico, da je do tedaj precej neznana otočiia država stopila v krog svetovnih velesil. Ob izbruhu svetovne vojne so zapadne evropske velesile seveda računale tudi na Japonsko, ki je res vstopila tudi aktivno v njilio-,ve vrste. Tako je imela Japonska znatno vlogo pri sklepanju evropskih mirovnih pogodb, ki so tudi njej prinesle nekaj otokov v Tihem oceanu. Vstop Japonske v svetovno vojno je dal ameriški vladi priliko, da se je mogla vreči nemoteno in z vso silo na organiziranje silnih armad in vojne industrije, ne da iii naletela na prevelik odpor prebivalstva, kajti antagouizem med Japonsko in Ameriko je že starega datuma. Nasprotstva so plemenskega, vojaškega in gospodarskega značaja. Japonska meri nad 400.1)00 knr. je gosto obljudena in vslod tega sama ne more preživeti niti lastnega prebivalstva. Treba je torej za kruli om v tujino. Amerika se Japoncev brani na vse načine, ker so Japonci skromnejši in cenejši ter po javnem mnenju tudi »drugega manj vrednega plemena*. Saj je znano, da Japonci in Kitajci po ameriških zakonih ne morejo nikdar postati ameriški državljani. Japonska, ki s svojim velikim otoč jem zapira pot na Kitajsko in v Sibirijo. ima |>o Velikem occanu polno večjih in manjših otokov, ki so velike strategične važnosti. Ti prihajajo v poštev kot oporišča za vojne ladje ali pa kot izhodišča ofenzivnih izkrcanj na ameriškem obrežju. Toda tudi Zedinjene države eo znamenita sila na Tihem oceanu, saj imajo v posesti velevažni Panamski pr->-kop in nebroj otokov, ki so ravnotako velikega vojaškega pomena. Slednjič pa pride v poštev tudi gospodarsko tekmovanje Japonske in Amerike, ki se je po vojni še poostrilo, ker so Zedinjene države ravno v vojni povzdignile svojo industriio na epohalno višino. Vsi navedeni faktorji so torej netili požar, ki bi prej ali slej izbruhnil! Oboroževanje na obeh straneh je bilo veliko. Nove ladje so se spuščale v morje in dan na dan je postajalo jasnejše, da mora privesti oboroževanje teh dveh tekmecev v bližnji prihod njiv sti do vojne, ki bi bila brez dvoma dolgot;ajna. krvava in negotova. Tega silnecra oboroževanja bi Japonska, ki ni preveč bogata, ne mogla vzdrževati, Amerika pa bi, ker nima obvezne vojaške službe, morala zanemariti svoj gospodarski razvoj zaradi neproduktivnega oboroževanja. Ta položaj je privedel predsednika Zedinjenih držav, da je sklical svetovne velesile, da bi se pogodile za omejitev oboroževanja. To se je zgodilo v prvi vrsti zaradi Amerike in Japonske. Kitajsko vprašanje je pri tem stopilo v ozadje. Kitajska ostane kljub vsemu, kar je bila. žosra v rokah vsemogočnih. Predstavniki velesil imajo danes v rokah vesoljni svet. Zadnja pogorlla v VVashingtonu je za sedaj ustavila voine priprave. Grozeči spopad med belim in rumenim plemenom je za. enkrat odstranjen. Japonska se je morala vklnniti močnejšim. mali narodi v Aziji in Evropi on so prisiljeni sprejeti vse te skler>e. ti" glede na to. se li tičejo niihovih življenjskih interesov ali ne. Če jp na odstranjena nevarnost nove vojne, je tudi to za človeštvo velika pridobitev. Sprejel se je predlog ameriške vlade, ki zahteva proporc 5:5:3. Kar «6 tiče utrdo in pomorskih baz na Pacifiku, ostane v veljavj statua quo, t. j. utrdile in pomorske baze so ne smej) razširjati in utrjevati; toda od te re-strinkcije so izvzete: Nova Zelandija, Avstralija, Havajsko otočje in otoki, Ki obkrožajo Japonsko, ter obale Zedinjenih držav in Kanade, kjer posamezne države obdržijo popolno svobodo. Ameriška propozicija glede števila bojnih ladij in glede tonaže, ki jo obdrži vsaka izmed treh omenjenih držav, se jo spremenila le v toliko, da sme Japonska obdržati mesto bojne ladje »Setsu*, svojo najnovejšo bojno ladjo «Mutsu», tako da se zviša celokupna tonaža japonskih velikih bojnih ladij od predvidenih 299.700 ton na 313.000 ton. Da se vzdrži ravnotežje porušenega razmerja, je odločeno, da sme Amerika dograditi dve bojni ladji, ki se na-hajata še v konstrukciji, in sicer «Co-lorado* in »Wasliington», a mesto njih mora razorožiti dve drugi bojni ladji, in sicer: »North Dakota» ter »Delava-re». Na ta način obdrže Zedinjene države 18 hotnih ladij s tnnažo 525 8R0 ton proti 500.650 tonam, kakor je bilo določeno v prvotni propoziciji. Anglija zgradi še dve boini ladji tipa »Host», a zato razoroži štiri bojne U d je, in to: »Erin*, «Roi George V..> »Centurion* in »Aiax». S tem bo imela Anglija 20 bojnih ladij mesto prvotno prodvidenih 22. Tonaža novih an gleških ladij bo znašala 74.000 ton, a tonaža onih štirih ladij, ki se imajo razorožiti, 9G.000 ton. Mesto prejšnjili 004.000 ton obdrži Anglija po nov-;m aranžmaju le 582.000 ton, to je 56.000 ton več kot Amerika. Celokupno število velikih bojnih la dij. ki se imajo uničiti, znaša |>o prvot-nem načrtu 66. po novem aranžmaja pa 68. njih tonaža po 1,878.000 ton proti 1,861.000 tonam. Doba desetih let ostane neizpreme-njena. Graditi se ne smejo nikake bojne ladje razen onih, ki so določene po novem aranžmaju. Ulster Razorožitev na morju V petek, dne 16. decembra je bil objavljen v Wa.«hingtonu popolen tekst službene deklaracije o vprašanju pomorskega sporazuma med Zedinjenimi državami, Anglijo in Jaj>onsko glede tonaže velikih bojnih ladij prvega reda. Sporazum, ki ga je sklenila angleška vlada z Irci, je našel med slednjimi živahen odpor. Nasprotuje mu nič manj nego tretjina irskih poslancev, ucd njimi njihov dosedanji voditelj in »predsednik irske republiko. Tem se zdi, tla so irski zastopniki na pogajar njih preveč popustili, posebno glede lilstra. Mi smo že. koj po prvih vesteh o sklenjenem sporazumu opozorili na to okolnost; saj so se v preteklosti skoro vedno pogajanja med nasprotnima strankama razbila na tem, da so Irci absolutno reklamirali zase Ulster, d->-čiin so Ulstrovci ravno tako brezpogojno zahtevali, da ostanejo direktno z Anglijo. Kaj je pravzaprav ta Ulster? Ulster se imenuje severni del irskega otoka; ima pretežno anglikansko, to je proto-stantovsko prebivalstvo, ki se šteje za Angleže in ne mara niti slišati o tem, da bi bilo irske narodnosti. Treba seveda pripomniti, da glavni del Ircev na govori več irsko marveč angleško, da-si je pri tem neizprosen sovražnik Angležev, od katerih se razlikuje glasno po 3voji katoliški veri, vrh tega pa po vsej svoji zgodovini, po socialnem stanju in mentaliteti. Ulsterci so v glavnem potomci angleških kolonistom ki so se naselili na otoku za verskih bojev v Angliji, ko so Anglikanci in Kalvinci z vsemi sredstvi, tudi z r;iz-laščevanjem in z nasilno kolonizacijo skušali iztrebiti katolicizem. Pa tudi Ulster sam ni morda homogeno angleški, imamo marveč tudi v njem krepko manjšino irsko orientiranega prebivalstva; že v neposredni bližini Belfasta. glavnega središča Ul-stercev, so irska mesta. Gospodarsko se Ulster razlikuje od prave Irske po tem, da je zelo indu-strijalen, dočim je domala vsa Irska z edino izjemo glavnega mesta in še nekaterih, a maloštevilnih večjih sro-|dišč povsem poljedelska dežela. Ko so tekom sinfeinske borbe Irci proglasili in izvajali bojkot zoper Angleže, niso marali prodajati svojih živilskih proizvodov Ulstru, in ne kupovati od njih industrijskih izdelkov. Tod« v Bel/astu so se temu bojkotu posinehovali, češ. naša industrija sploh ne reflektira na ireki trg, živila nam pa mnoge dežele, zlasti Danska pošiljajo celo ceneje. Ulsterci so tudi očitali siiifeiucem sovjetske tendence, republika--'vo in mri njo do Anglije, zagovarjajoč nasproti temu v politiki monarhizem n. absolutno zvestobo do Anglije, % katero hočejo ostati v čira tesnejši zvezi. Kajti oni se smatrajo kot del Angliji, ne kot del Veliko Britanije. Pod temi vidiki si moremo dokaj dobro predstavljati, kako se bodo odločili Ulsterci. Kakor znano ima Ulster že svojo posebno vlado in poseben iar-lament, katere?* ie otvoril dne 22. junija t. 1. angleški kralj ob veliki slovesnosti in med silnim navdušenjem, dasi tudi ob veliki policijski za--trjie-nosti z ozirora na možnosti sinfeinskih nemirov. Takrat je Izrazil kralj željo, da bi mogel kmalu z enako slovesnostjo otvoriti parlament tudi v južni Irski, in da bi nato po dosežen'.n sporazumu delovali južna in severna Irsk i skupni v slogi in miru. Na drugi strani so ulstrski voditelji koncedirali v skrajnem slučaju nek skupen svet za celo geografsko Irsko, v katprega bi tudi oni poslali svoje delegate. Kakor pa je videti, jim daje naja >v-jjši sporazum tudi v tem oziru proste r< r.e. Stališče historične Irske tedjj ne bo eb veljalo. Potemtakem bomo imeli v Evropi poseben irski dominlon, dočim se bodo dali Ulsterci zastopati v ararleški zbornici, dasi bodo imeli obsežno avtonomijo. Angleži v Egiptu V glavuih mestih Egipta se bijejo ljuti poulični boji; s krvavim stralio-vanjera skušajo Angleži udušiti nemire, ki jih je med egiptovskimi domačini provzročila aretacija znamenitega Zaglulpaše, voditelja takoimenovanih egiptovskih nacionalistov, ki zahtevajo popolno osvoboditev Egipta izpod an gleške oblasti Egipta ne smemo šteti med navadne kolonije, ki bi jih bilo tako lahko obvladati. Kajti vloga, ki jo je igral Egipt vedno v politiki bližnjega orijenta, kamor moramo še Šteti to bogato deželo, ni bila taka. da bi se dala Nilova dežela kar tako uvrstiti med angleške kolonije. Posebno pa je važno, da je zavzemal Egi|>t važno mesto v politiki tudi v najnovejši dobi, v zadnjem stoletju. Pod Turčijo je imel Egipt vedno Široko samoupravo, turška nadobla-st je bila skoro da le nominalna. Po Napoleonovi ekspediciji pa so je silno povzdignil pod vlado svetovnega namestnika Mehemed-Ali-ja. Ta je vladal v deželi povsem samostojno; preuredil je vojsko in upravo po evropskem vzorcu, zboljšal poljedelstvo in pošiljal mlado Egipčane v Evropo, da se tam seznanijo v podrobnem z evropskimi uredbami. Sultan mu je poveril tudi upravo v Arabiji, s svojo močno vojsko pa si je sam podvrgel Nubijo, Kordo-fan in dr. Ko se je v Grčiji vnel upor, ga je mogla Turčija streti le s pomočjo Egi[»čanov; v zalivalo je dobil Mehe-mod Ali od Sultana še gospostvo nad Kreto, dočim je zahteval za svojega sultana Ibrahima pašalik Damask, h. :r pa mu sultan tega ni hotel izročiti, «c je vnela 1. 1831. vojna med Egiptom in Turčijo, v kateri so egijčanske čete zmagovito osvojile Sirijo in vdrle v Malo Aziio, premagale turške armade in korakalo proti Carigradu, ki ga j? le intervencija Rusije rešila. Sirijo je res dobil Mehemed Ali, ki je sedaj imel v oblasti mogočno državo. Doset lot pozneje je sicer intervencija Evrope krčila oblast Mehemed Ali.ja na Egipi z Nubijo, toda ustanovila tu dedno na-mestništvo njegove rndovine. Dočim nam to poglavje pripoveduje o veli£ini egiptovske moči. pa predstavlja sledeče nasprotno začetek egiptovske odvisnosti od zapadne Evrope.1 Ko je bQ dograjen Sueški prekop, s- je vpliv zapadnoevropskih držav v E-gipta vedno bolj večal. Vsled važnosti te dežele na potu v Indijo sta se tu kosali za prvenstvo Anglija in Francija. Izrabili sta finančne zadrege takratnega namestnika ali Kediva, t j. podkralja Izmail paše, ki je za utrditev in razširjanje svoje oblasti ob gorenjem Nilu trošil velike vsote, ki »i jih vtjhv čo slabega gospodarstva ni znal drugače pridobiti, nego da je oddajal vedno večje trgovske privilegije Lvropej-cem. Angleži so pokupili od zadolženega Kediva večino akcij sueškega prekopa ter dobiii na. ta način odločilni vpliv na upravo podjetja. Hočeš nočeš je moral uajKielcd Kodiv privoliti v angleško-francosko kontrolo finančne uprave. Francoski in angleški uradniki »o dobili vedno večjo veljavo v deželi, postali »o celo člani ministrstva. Vse to je seveda vzbujalo vedno večjo nejevoljo domačinov, ki si jo iskala duška v j>onovnih nemirih 1. 1879. do 1882. Naposled pa je sledil splošen u-por nacionalistične stranke s ciljerr. da je odpraviti finančno kontrolo Fv-ropejcev in odstraniti njihove uradnike. V Aleksandri ji so domačini pomorili evropske prcbivalcc in požigali njihove hiše, kar je imelo za posledico oborožono intervencijo Anglije, ki je 1. 1882. po bomhordiranju zasedla Ale-ksandrijo, Kairo in ostali Egipt. S tem se je začela okupacija Egipta po Angležih, ki je ostala trajna, da je imel sprva posebno pa oOcijelno. le provizorni značaj. Egiptovsko vojsko .-o reorganizirali angleški častniki, angleški polki so ostali v deželi, vsakemu ministrstvu je bil prideljen angleški tajnik. Nadaljnjo stopnjo v razvoju političnega položaja Egipta je prinesla svetovna vojna. Ko je napovedala Turčija v novembru 1914. Angležem vojno, j* izvedla Anglija v decembru 1914 sledeče izoremembe- Nad Egiptom je bil proglašen angleški protektorat, suverenost turškega sultana nad deželo u-kinjena, dotedanji Kediv Abbas II. Hil-mi, ki se je nahajal v Carigradu, odstavljen, nato pa njegov stric Uussein Kamil j«roglašen kot sultan za vladarja Egipta, Pri tem je ostalo. Proti angleškemu brumnemu »Novemu Saša*, mj reu8»J stopi k našim dermatologom specialiste^ in jih rpraša, ali je Slovenija kaj na bol; tem pred Srbijo, in ali ni bil* bat Bre; čera koalicijska vlada, v kteri so klen kalci z vso svojo pezo pritisnili, da se > kasernirana prostitucija odpravila in d* se je raznesla tajno, nekontrolirano b« ino vlačugarstvo, ki nai~ Se hujše trnje mladino! Tudi bi lahko v takftni polemiki prifib na vprašanje velikih mest, dalje na zgo dovino o papeštvu in njega hinavski nemorali. Izk nitka, moglo bi priti do razprave, ki bi bila »Noremu ča&u* doka] neprijetna. Demagogija, ki jo hoče »Novi čas* o ganjati, ni pravo sredstvo za tako pereče vprašanje. Z nobenim sofizmom se ne da oddisputirati statistična ugotovitev., da je nezakonske deee ▼ Sloveniji več, ko na Hrvatskem ali v Srbiji. Ta pojav je socialen in moralen, — in je baten vsem agrarnim klerikalnim deželam. Ali naj primerimo Slovenijo t Bavarsko? Ostali bi v istem zgodovinsko-kulturnem krogu. Ta pojav kaže, da dosedanji na čin življenja pri naa ni zdrav, ker ae cela vrsta ljudi ne more poročiti, ampak ima nezakonsko deco; ta deca je preganjana in mora v hinavskem javnem mnenju nositi poeledice za »materin greh>. Gotovo je, da ee srbsko-hrvataki kmet bolj zgodaj ženi in da je nezakonsko dete a. pr. v Srbiji nekaj zelo redkega. O tej razliki naj »Novi čas» razmišlja, jo prizna in potem naj bo pošten in naj razmišlja o vzrokih, ki jih je mnogo: med njimi je tudi klerikalizem 8 svojo hinavščino Naloga naprednjakov je, da dobi »dete v jaslicah* ugodne iivljenske pogoje in da mn ni treba nositi odgovornosti za očitke, rojene iz klerikalnega licemerstva, potem se tudi statistike ne bomo bali, kakor se je boji »Nori 6m> Španska bolezen t Nemčiji V južni Nemčiji se je zopet pojavila takozvana Španska bolezen, ki se raz širja z velikansko naglico. Med ljudstvom vlada zaradi tega b lno razburjenje. Sa mo v mestu Mannheimu je že obolelo ne kaj tisoč ljudi. Nekateri uradi in tvor niče imajo zaznamovati kar polovico bol nikor. Bolezen se razširja v istem ob- aio. rrou angiesKcmn; ^ m96tih. protektoratu se bori danes nacijonali- ° stična egiptovska stranka, zahtevajoč popolno samostojnost dežele. Treba m je pripomniti, da je velika večina Egi[>-čanov miroljubna in več ali manj pasivna; na politiki sodeluje le tenka plast doslej gospoduiočih velikašcv, in . ,r . - -. - .... . ,, . ?a meščanstvo v največjih mestih de- ^ V^zozemsk. ^ * zahvala Žrtve kuge In kolere. Po raznih uradnih statistikah kulturnih evropskih driar je r preteklem letu razsajala kuga najbolj v angleški rzhodni Indiji, kjer je umrlo 113.000 žele. Tega se Angleži dobro zavedajo, zato se ne bodo prenaglili. Izhod iz položaja zanje prav gotovo ne bo katastrofalen. Božična polemika o detetu v jaslicah Kje je največ nezakonskih otrok? Kje največja nemoralnost? Itd. Takšne so sedaj skrbi »Novega Časa*, ki se v svoji božični izdaji zaletava v »Jutro*. Ne moremo mu pomagati. Ce bi b.l »Novi čas* list, nasproti kateremu bi izdalo sklicevanje na resnico, potem bi mu najprej povedali, da »Jutro* sploh ni pisalo tega. kar se mu očita, marveč da je drug list dodal ta komentar in da je »Jutro* le suhoparno zabeležilo, da je v Sloveniji največ nezakonske dece v vsej Jugoslaviji. V polem.ki. ki je nastala med novicami, se je potem povedalo, da to lejstvo znači nizko stanje morale, »Novi čaB» pa je odgovarjal, da tudi v Franciji morala ni visoka, češ da so se tam [*> vojni zločini splava itd. podvojili. Tudi je rekol, da sicer vsa čast iztočnim bratom, da pa imajo baje neke navade »iz turških časov>. In končno ga srbi jezik, pa nas vprašuje, kje je največ sifi-l tikov in deco s podedovanimi posledicami te bolezni. »Novemu času* svetujemo, da naj se ne spušča delj na to polje in naj po obli-gatni nestvarni repliki utihne. O tem predmetu bi se namreč utegnil najti radovednež, ki bi vprašal ali niso izvestne »turške navade* znane tudi v farovžih; dalje bi si lahko kdo izmislil in bi povprašal. »ali niso baš »krSčansko-socijalni* Avstrijci in »krščansko-nacionalni* Madžari zanesli največ sifilit.čnega zla v Srbijo? Končno bi utegnil kdo 6vetovati kuga 8800 žrtev. V Siamu je umrlo za kugo 67, na K tajskem — r kolikor j* znano — komaj 7 oseb. V Franciji je bilo 30 »lučajer, r Anglije eden. Ir Rusije in Poljske ni točnih podatkov, vendar pa je s.guruo, da je tamkaj za kugo pomrlo izredno muogo oeeb. Apno zdravilo proti ietikL Pariški zdravnik dr. Cantiere je obvestil medicinsko akademijo v Parizu o novi metodi zdravljenja tuberkuloze. V svoji spomenici opozarja najprej na dejstvo, da niti eden od delavcev, ki dela ju pri peči za žganje apna, ni obolel na je-tiki. Zato je dr. Cautiere poskusil zdra viti svoje bolnike tako, da jih je postav Ijal r enake atmosfe-ske prilike, v ka kršnih ž re imenovani delavci. Rezultai je bil zelo ugoden, ker je mogel zabeležiti 40 odstotkov ozdravljenja. Sličoe poskuse z istim rezultatom je napravil že tudi neki njegov stanovski kolega, Komfort v cerkvah. Ker v zadnjem času v angleških eerk vah prisostvuje vedno manj vernikov, sr> duhovniki prišli na idejo, da urede lerk-ve z vsem mogoč m modernim komfor-tom, da ne bi verniki v njih prav ničesar pogrešali. Zato bodo nadomestili doseda nje klopi v cerkvah z udobnimi našlo njači, kakor v gledališčih. Namesto dosc danje prižnice bo postavljen za propo vodnika govorniški oder, da ga. bode mogli poelušalci za časa njegorsga ,"*> vora tudi gledati — kakor kakega go v omika. Vrh tega bo r vsaki noro ure jeni oerkri tudi garderoba za obleko, kakor v kavarnah in gledališčih. Namesti orgelj, ki so bile dosedaj glavni Instrument cerkvene glasbe, pa bodo po cerk vah naatopali orkestri. TOVARNA 2198 ČEVLJEV Glavna pisarna in zaloga na debelo in drobno: Ljubljana, Breg št. 20. Peter Kozina & Co. Tržič (Slovenija) Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke in deklice iz lak-, boks-, ševro-usnja ter drugega materijala. Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene! Najsolidnejši izdelki! 'O leto 1922 prijateljem in znancem naslednje tvrdke: Prra Mariborska tvornica mila, Maior. Glavno zastopstvo za Slovenijo: R. BUNC in DRUG LJUBLJANA Kavarna „Leon" (Leon in Fani Pogačnik) Ljubljana, Stari trg. CELJE IVAN ZUPANČIČ restavracija 2250 Ljubljana, Ahadjeva cesta 15. FRIDERIK ŠERBEC trgovec 8231 Ljubljana, Stari trg 4. Zadruga sodavičarjev za Slovenijo 2236 v Ljubljani, Martinova cesta 11. EMIL MORE sodavicar 8837 Ljubljana, Martinova cesta Ji. Splošno krojaštvo Joško Sušnik Ljubljana. Oroslav Certalič Ljubljana, S?. Petra cesta 33. m. A. Poschl 2224 Glavna zaloga kauditov in slaSžic tvornice Josip RajSter, Šoštanj Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. Gostilna „Pri Korlnu" Spodnja Šiška Gosposvetska cesta 66 MARIBOR Specialni artistični atelje za črkoslikarstvo «235 Pristou 4 Bricelj Ljubljana, hotel »Malte". Josip Šenica LJubljana Dunajska ee«ta - Zrn Be£lgnfem 6 Mizarska tovarna mo Jos. Eržen slaščičarna 2243 Ljubljana, Kongresni trg 19. Centralna8 vnovčevalnica za živino in zaklano živino d. z o. z. v Ljubljani. Hinko Sevar Stari trg štev. 34 Edvard Skopek ur ar Mestni trg štev. 8 SNOJ & MODIC Ljubljana 2240 Osvald Dobeic Trgovina z mešanim blagom Srečno in veselo novo leto 1922«! Tvrdka The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10. Teief. 268. Glavno zastopstvo pisalnega stroja ,UNDERWOQD'in razmnoževalnega aparata ,OPALOGRAPH'. _r Uspešno leto 1922. | želi vsem svojim odjemalcem ft tvrdka 58,3 8 R. BUNC in DRUG Celje LJubljana Maribor ^ 5» — ---- Delniška druiba is mednarodne transporte LJUBLJANA, Dunaiska cesta s y 2206 Srečno novo leto 1922. želi vsem svojim cenj. odjemalcem **» DRAGOTIN ČUTIC pnikar Maribor, Slovenska ulica št. 18. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. obiskovalcem - S. FRIEDL Maribor, hotel J5ERAN" Ljubljana Sleksandrova c. 3 1 MUCEK Ljubljana iUEteandroua c. I Franc Lavtižar- 3290 Ljubljana, Sv. Petra cesta 83. Ivan Bricelj .ts? Srečno in veselo novo leto Seli vsem svojim odjemalcem i prijateljem FRANC CERAR tovarna slamnikov in klobukov Stob - Domžale sns pleskarski mojster Dunajska c.16 - LJubljana - Dunajska c. 16 D. ZDRAVIC trgovina z usn[em in kožami divjačine < Ljubljana, FlorjanskauL9 UOSIP REBEK LJUBLJANA h Stavbeno ključavničarstvo m LJUBLJANA Franc Kraskovic Konfekcijska in modna trgovina Stari trg štev. 22 Franc Korošec strokovni urar Florjanska ulica štev. 31 Prešernova ulica. Modistka rno Uosper Sv. Jakoba trg št. 34 Ivan Seliškar Srečno m veselo novo leto 1921 želi vsem znancem, prijateljem in gostom MIRKO FURLAN gostilna pri .Francu' Trat m Gor. Logatec SrEcno in ueselo novo leto IflZZ. želita vsem svojim gostom, prijateljem in znancem files is Resi Zatožnih restavracija »Slon". «87 T. BROŠELl trgovina z delikatesami LlUBLIFinH, Poljanska cesta 7 To00 Špedicija in carinsko posredništvo Lud. Ševar vd., Rakek želi vsem svojim cenjenim klientom grečno in veselo novo leto! | Srečno novo leto ^L vošči urar Ljubljana 2241 Ljubljana, Rožna dolina Prešernova ulica. prani) 1] Ljiljia-Siioia SisU Mio Meinldl Zagreb PODRUŽNICE: Ljubljana, Aleksandrova c.1 Maribor Osijek Novi Sad bm Srečno novoletol92Z želi vsem svojim cenjenim poset-nikom itd. oglasni zavod Ljubljana -ll. SUSNIK Prešernova ulica, jWar;bor, Slovenska ulica, št. 15. vsem cenjenim odjemalcem Jos. Rajšter, Šoštanj-Celje tovarna kandit in slaščic. A Ž vžfc r* £ 2232 nike odpraviti. Pri nas je ta stvar vsled treh ver tem bolj važna in sami ne vemo, kako bi to uredili. Cesar Jožef je svoj Cas z vso državno silo posegel v to vpra* Sanje. pa ni imel posebnega uspeha. Poleg nedelj in praznikov imamo Vi.ak dan svoj prosti čas. Ne vjj in ne vsak: eden več, drugi manj. Kollbach je nas pisal komedijo: »Človek, ki nikoli ne utegne«. Pri tej igri se nasmejete, a spo« znate obenem, da nekateri ljudje sploh nimajo časa. Drugi ga imajo zato seveda preveč. Pravilna razdelitev delavnega in pro» sicga časa jc važna stvar — za življenj' sko* ekonomijo. «Nar. Listy» so letos za božič stavili na razne znane osebe poli* tike, umetnike, pisatelje, znanstvenike itd. vprašanje: »Kako uporabljati svoj prosti čas?» — Odgovori v božični šte» viiki tega lista so bili zelo zanimivi. Iz» kazalo se je, da mnogi ljudje sploh ni* tnsjo prostega časa, oziroma da ne po* zpajo oddiha in delajo neprestano. Eni politizirajo noč in dan, drugi ustvarjajo umetn;ško, tretji mislijo. Neka Rusinja je rekla, da smo sploh v Evropi preveč materijelni «Čas jc zlato* — vidiš na* pisano povsod. Bodisi da to vzamemo dobesedno ali pa v prenesenem pomenu, Rusinji se zdi, da premalo časa posves čamo duševnemu razmišljanju, svojemu notranjemu življenju, onemu večno le* čemu, ki jc na svetu tudi brez zlata. Mogoče R''si rajše filozofirajo nego de» lajo, in njihova sedanja kriza je posle« diea tega fiiuzoliranja. Mi se držimo sesJa: najprej živeti, po« tem filozofi reci (primum vivere — dein pfailosophari); ^ato se ženemo pred vsem za denarjem, ki je nam podlaga živ« Ijenja! In za to je treba časa. Gotovo je, da so ljudje, ki prostega časa ne po« znajo, ki so neprestano «'-7reženU; g o« fcovo je pa tudi, da bi si prav lahko malo oddahnili in bi se zato še ne podrl svet. Nekaterim ni dano, oziroma pravijo, da ;ploh ne morejo »odnehati*: ako niso pri delu. pa mislijo Id snujejo nore načrte. Naše skrbne gospodinje v tem oziru res nimajo «prostega časa*. So pa ljudje, ki imajo prostega časa odveč. Vidite jih, kako postajajo po uli« can, posedajo po kavarnah itd. Sploh ne vedo, kam bi s časom. Takim ljudem je čas dolg, aii pa dolgčas. So ljudje, ki jim ni v življenju nikoli dolgčas, in so ljudje, ki se v življenju dolgočasijo. Prvi so srečnejši od drugih. Dolgočasje ie pogosto dokaz duševne siromaščine. Tu in tam je to bolezen in zdrav delaven človek ne pozna dolgega časa. Brezdelje je greh proti človeku in proti družbi. Počitek je opravičeno plačilo po storjeni dolžnosti. . Danes imamo dvoje vrste ljudV: eni bi naj rajše samo počivali in dobro živeli, drugi garajo in se ženo za žive in mrtve. Ako je res, da vsak človek in vsak rod pride na svet, da izpolni svoj čas, potem se moramo zavedati, da je nas usoda postavila v čas veljkih dolžnosti, zato ker js šla pred nami doba velikih pravic: »Resnica je, da danes mnogi ljudje delajo več, nego jim veleva dolž= nost, še več pa je onih, ki delajo manj. Zato nekateri nimajo niti prostega časa, csrLgi na se dolgočasijo. Ob času, ko prestopamo iz enega leta v drugo, jc dobro, da tnalo premišljamo 0 tem. Zavedati se moramo, da smo vsi otroci enega sveta in da nihče ni prišel samo zaradi sebe na svet Vsi smo dolž« niki preteklosti in moramo postati upniki bodočnosti, če nočemo, da smo «zamudili svoj čas*. Zato naj vsak izpraša vest, ali je pri« pomogel s svojim delom k tisti skupni sreči človeštva, ki je naš namen na zem« Iji. Žrtvovati mora vsak del svojega «jaz» za skupno stvar; edino na ta na« čin damo času kar je njegovega, kakor on daje nam, kar je našega. V današnjih razmerah je treba poseb« ne ekonomije časa — in vsi smo pri« siljeni delati več nego sicer, kakor mora n. pr. cela vas, ki jo jc zadela kaka kata« strofa, delati nekaj več. da si zopet opo» more. Taka vas po katastrofi jc danes vsa Evropa, in če nočemo ostati berači, jc treba porabiti čas in delati. Živimo v velikem času. Ni dvoma! Predniki bi nas zavidali za to, da smo doživeli te velike dni — potomci se bo« do radovedno ozirali na nas nazaj. 2i« vimo pred očmi preteklih in bodočih generacij. To nas sili tem bolj, da iz« polnimo svoj čas, da bomo vredni na« slcdniki prvih in vredni predniki drugih. Zavedajmo se, da smo majhen del več« 1 nosti in da tvorimo majhen kos svoje ! zgodovine. Bodočnost bo sodila, ali smo bili vredni sinovi svojega časa. Rekordni intervju Triminutni razgovor z ameriškim finančnim ministrom Hooveriem. Dvanajst minut časa za vprašanje in odgovor. AmeriSki novinar si je že od nekdaj svest, da se najraje in največ čitajo intervjuvi. Z ameriškega stališča se !z-plača novinarju razgovor z vsakomur, pa naj bo to gospod Porenta, ki se pred sodiščem loči od nezveste žene, ali pa Roy Gordener, kaliforniški vlomilec, aH boksar Jack Dempsey, ali filmska igTalka, ali ugleden državnik, i Za dobrega novinarja ni nikjer meje. j Intervjuvi imajo v sebi nekaj demo-! kratičnega, oni te zbližajo z dotičnim. | ki odgovarja na vprašanja. Časopisni ! intervju je, kakor če se bralec sam ! razgovarja z doticno »izprašano* ose-1 bo. Takšna osebna nota in zasebne za-|deve so najbolj priljubljene ameriškemu novinarju. On odvzame osebnostim njihov pravljični svetniški sijaj z glave | in nam pokaže zanimivega izpraSanca I v domačem razgovoru. Pri nas doslej še ne damo mnogo na .aksne razgovore. Od prej smo navajeni. da plemiško - fedalna družba ni -ustila k sebi nikogar. Raje se je obdajala z nekim zidom nedostopnosti, i naviute vzvišenosti. Ali si moremo j predstavljati intervju n. pr. s Stiirg-jkhm ali kakšnim njegovim zastopni-Ikom na Bleivreisovi cesti? Sedaj na i-rihaia čas. ko bo int.Trvju tudi za na. postal priljubljeno In iikano sredstvo za novinarje in bralce. Za evropske pojme so intervjuvi ameriških novinarjev če; to nekaj eks-centričnetra, Vkljub temu je v njih n*-kaj novega, originalnega, svežega, v ;iih V tudi doksj demokratskega. duha, dela in zdravega humorja. Evropejec, ki sodi vse na svoj sofistični in melanholični način, žal nima mnogo zmisla za zdravj suhoparni ameriški humor. Ameriški novinar John D. Erwin ie sklenil, da uveljavi ameriški pregovor »Cas je denar* tudi v intcrvjuvib. Izmislil si je trirainutne intervju ve. P--va njegova žrtev je bii Hnrbert H 00-ver, med vojno svetovni diktator za Vi-vila in sirovine, sedaj ameriški finančni minister, prijatelj i Wilsona i Hardin-<51. Intervju sam se je vršil na sledeči način: Novinar se. javi, da prihaja ugotoviti, v koliko minutah more Hoover — pn največji poletni vročini — odgovoriti na 15 vprašanj, ki zanimajo ves »vet. »Za kaj gre pravzaprav?* vpraša Hoover. »Ugotoviti hočemo, kako naglo duševno delate*, odgovori Erwin. Hoover razume in se zasmeje. Ura kaže 5 in 4'J minut. Prva minuta. Prvo vprašanje. »Kateri trenutek Vašega življenja je bil najbolj razburljiv?* Hoover odgovori: »Vi se šalite. Pojdiva kar k resnim vprašanjem!* Drugo vprašanje: »Kateri šport Vam je najljubši?* — Hoover: »Lov na ribe!» Tretjo vprašanje: »AH svetujete mladini, da se posveti politiki ali za.duz-l-u?j _ Hoover: »Zaslužku, zaslužku!* Četrto vprašnje: »Ali so se svetovne gospodarske razmere v zadnjem letn tako izboljšale, kakor ste pričakovali pred letom dni?» — Hoover: »Se več kot sem pričakovali Peto vprašanje: »Ali se človeštvo vrača k temeljnim potrebam, o katerih ste večkrat govorili, k večji delavnosti in manjšim ekstravagancam?* — Ho-v ver: »Da!* . Šesto vprašanje: »Če bi Vi sedaj dobili mesec dni dopusta, kam bi se obrnili in kaj bi delali?* — Hoover: »Sel bi v Kalifornijo, v hribe, s svojima dvema sinoma, in bi tam živel pod milim nebom ves mesec.* Drujja minuta. Hoover je odgovarjal celo naglo. Sedmo vprašanje: »Katera znanost je v zadnjih letih kar najbolj napredovala?* — Hoover prvikrat p<>-mišlja, vendar ne dolgo; »To vprašanje je zelo obširno. Mislim, da brezžična telegrafija. Njene možnosti so neomejene.* Osmo vprašanje: ^Kateregs. .konjička' največ jašeto?* — Hoovei: »Nobenega.* Deveto vprašanje: «Na kateri U3p*h svojega življenja ste najbolj ponosni.'» — Hoover: »Ne odgovarjam. Vprašanje je neumestno in prerano!* Deseto vprašanje: »Katera osebnost je tekom Vaših obsežnih svetovnih potovanj na Vas najgloblje vplivala?^ — Hoover pomišlja. petem odgovori: »Bilo bi nepremišljeno, če bi na to odgovoril.* Enajsto vprašanje: »Ali Rus>ja v naši dobi napreduje ali nazaduje?* — Hoover: »Nedvomno nazaduje!* Tretja minuta. Hoover odgovori na zadnja štiri vprašanja točno v 30 sekundah! Dvanajsto vnrašanje. »Ali res verujete, da še dane« žive morski roparji9* — Hoover: »Imam zanesljiva poročil« da so takozvane piratske ladje v zad-nic-m času obilo zaslužile.--- "Trinajsto vprašanje: »Ali ste kedaj razmišljali, da bi bili bolj srečni v dragi karijeri !n n» v tej, ki ste si ;o izbrali?* — Iloaver: «0 teni nisem še razmišljal.* štirinajsto vprašanje: »Koliko ur La dr.n delite?* - Koo'er: »Nc \eiu. nisem jih nikdar atel.» Potna joto v prašni je: »Katera reč je Hoover: j. največja zapreka svetovnega miru?* — na nesporazumi *mja in prepiri -/ost,* S tem je bil intervju k*iČ£i'. Ura je kazala 5 ia 51 minut 50 sekund. Hoover je ogovoril na stavljenih 15 vprašanj v 80 sekvnd manj ko treh minutah, in je torej dosegel rekord. Doug-rtjr je odšel v stanovanje tujcev, •Is si ogleda zbirko medaljonov. Ko je uvidel da ima pre seboj ukradeno zbirko iz Ferrarija. je stopil proti okrni in zapalil smodkv. Jo je bilo lunnreft i dogovorjeno znamenje. V trenotku se je pojavila v ob: i*> ■ lidja ki je aretirala ohi lopo a m iar plenila ukradeno blago, ki jc bilo m ! nedotaknjeno. Tako je torej bivši amo-ri.';ki detektiv dokazal še enkrat evojr 'velike zmožnosti in pripomogel berlinski policiji, da je izsledila dragoceno ukradeno zbirko, kateri s?ma mo«vi» ne bi nikdar priš'a na sled. Detektiv Dougerty na delu Kadar se govori o detektivih, je tre-ha vedno v prvi vrsti omeniti Amorih.ii' in potem Anglijo. Obe imenovani \ ki je bii n-^-kaj časa tudi policijski komisar v New Yorku Pred par leti bili odkriti na njegovem posestvu v Kaliforniji vdiki petrolejski 'Telci in od takrat je postal milijonar in tudi zapustil detel^rvsko službo. Pred kratkim je. prišel v Evropo na letovišče in se je pri tej priliki nekaj dni zadržal tuši v Berlinu. Seveda nekdanji detektiv ni hotel opustiti prilike, da re bi poselil berlinske kriminalu« policije in posebno še znanega komisija Trettina, ki se ie njegovega prihoda izredno razveselil in ga prosil takoj za pomoč. Pred nekaj meseci je izginila v Ferrari v Italiji zbirka medaljonev, obsegajoča 8470 komadov. Po pr"cej zanesljivih poročilih je bila zbi-ka pre-nešena v Berlin. Treba je bilo torej najti način, kako bi se vjel premeteni tat v sigurno past. Dous:erty je takoj privolil v sodelovanje. Berlinska policija je dala po svojih tajnih zaupnikih takoj razglasiti po berlinskih lokalih, da je prišel jako bogat Amerikanec, ki zbira medaljotie in plačuje ogromne vsote. Pri nakupovanju se sploh ne ozira na to, odkod izvirajo ponudene stvari. Istočasno so bili po vseh heri.n-skih listih objavljeni inserati, da zbira neki Amerikanec medaljone posamično ali cele zbirke in plača vsal-> vsoto. Dougertv se je v resnici n »slami v hotelu *Expianade* in čakal na prodajalce. Samo dva dni! Tretji dan sta prišla k njemn dva človeka, ki sta vprašala za nabiralca medaljonov, češ da imata precc. takih stvari na prodaj. Vratar jih je takoj poslal k bogatemu Amerikancu Dou-gertvju. Toda možakarja nista imela blaga s seboj, pač pa sta potsmezne predmete natančno opisala. Za celo zbirko 6ta zahtevala 750.000 ^ark. Amerikanec se je dolgo pogajal, končno pa se je pogodil ž njima za »ol milijona mark. Da bi izgiodala kupčija čim bolj resna, jima je izplačal takoj 50.000 mark z izjavo, da se po ostali znesek brzojavno takoj obrne - New york. Prosil ju je samo, da bi si snu 1 zanimivo zbirko naiančno ogl »lat:. Gospoda sta v to tudi privolila. Sedli so v avtomobil in se vsi trije odpelja Ii v neko berlinsko predmestje. Dočim je vozil njih avto pjpolncma zmerno, "pa jim je sled:! v gotovi r*-dalji roli-cijski šef Trettie s svojim avtomobilom. Avto se je ustavil pred hišo in Iz dežele slonov V angleški Indiji uporabljajo slon tudi za vožnjo topov vseh mogočih kalibrov. Ti sloni so tako izborno dre^i-rani da se na gotova znamenja sami postavijo v tri- ali štirioglate formae j- Seveda se mnogokrat tudi zgodi, di se sloni nočejo pokoriti zapovedi« tvojih gospodarjev in so potem, ker jo disciplina v vojski pač najvažnejša -tvar, kar najstrožje kaznovani. O t.a kazni'je bilo predloženo vojnemu svet-.: sledeče poročilo: Osemdeset slonov je dobilo ukaz. da se takoj razporede v vrste. Ko so f žo razvrstili, je bil priveden nelu slon •>red ostale v težkih okovih. BatenjsUi častnik je stopil naprej Ln prečital vi deči odlok: »St 37. Vojaški slon Srnejman r m-jrda v slabem razpoloženju postopal jrrdo s svoiim gonilcem, s čemer je na-. -jvil škodo njemu in njegovi družini, n tudi državi, ki je morala plačati od-žvc«»r:no. Vrh tega je nepokornost slo-»povzročila tudi rer o«lreieno kazen. Siromasm ?lon sie^r branil, toda zaman, ker nj uteči Ta pripovedka je lahko tudi iznns« lična a je vsekakor dobra. AnsleskJ časerai so jo serv'-aU svojim bralcem kot jako resno stvar. Atomi In molekuli Popoboma nov in čudovit svet se nam odpre, fc proučujemo lastnosti in zakone n^jmanUh telesc, ki sploh eksistiraio. Vsake-u je znano, da se da vsako pcliub-r.o teio razdeliti, razdrobit! ali razpršiti nn vedno "".anjše delce. Ce en tak dclec zopc; raztoiicmo v še manjše praščke, posta« nejo pn nekaterih poskusih ti drobci tako majhni, da jih s prostim očesom ne moremo več zaznavati, vidiir.o iih le se s po močjo močno povcčalr.ih stekel. Nastane vprašanje, je Ii mogoče tudi ta msla telesca razdeliti v še manjSe delce. Da, t;> gre, toda le do gotove meje. Ko smo prišl' do te skraine meje, je ni sile, s katero bi mogli ta mala telesca razcepiti v dva aii več de'ov. Prišli smo do najmanjših materijelmr delcev, takozvanih atomov. Vsako telo obstoji iz nežtete množine atomov, naj-maniših svetov, ki jih pozna fizika. V enem samem 1 cm3 železa ie n. pr. nakopičenih nad 20 trilijonov železnih atomov Ti atomi pa ne ležijo v železu mttvo edef nad drugim in eden poleg drugega, ampak so medsebojno ločeni v malih razdaljah ia se neprestano ter hitro gibljejo v silno malih krogih ali elipsah. Cc vzamemo kako poljubno telo, n. pr. koščef krede v roko, tedaj se niti ne za vedamo, kako življenje in vrvenje vlada tem malem prostoru, ki ga zavzema kre da. Na milijarde najmanjših telesc brni in živi svoje čudno življenje v notranjosti GUSTAV MEYRINK: Kozlovska kislina Malaga je čudovito lepa. Toda vroča. Solnce tam ves dan pripeka na strme griče in zori vino, ki raste tam na prirodnih terasah. V daljavi na modrem, tihem morju bela jadra. Kakor galebi. Debeli menihi gori v samostanu Al-!:azaba so postali bogati in ponosni, bogati od samega guindra, ki ga pijo sami vojvode. Kdo ne pozna guindra iz samostana v Alkazabi, — Tako ognjen, tako sladak, tako težak: po vsej Španiji se govori o guindru. Pa samo izvoljeni p i ^a nalivajo v drage čaše. kajti drag je kakor samo tekoče zlato. Ves bel moli tam samostan v nočno-k odri h cen ca h visoko iznad mesu in zadnji žarki ga zlate. Pred leti so bili samostanski bratje tako revni, da so morali iti prosit in blagoslavljat Malažane, ki so 'im dajali zato za ubogajme malo mleka, ali točivja ali jajc. Potem je prišel novi opat padre Crv zareo Ocariz, mili, in jim je prinesel zemeljske sreče. Okrogel je bil in zadovoljen kakor krogla, in koder je hodil, je širil vesel « razpoloženje. Vitke deklice iz okoličanskih vasi so kar drvele k njemu, kadar je on spo-vedoval. O kako so ga imele rade' Sai je tudi za najbolj vroče poljube daj.il le milo pokoro. Balsa je umrl. trgovec z vinom, in je zapustil svoje malo posestvo pri samostanskem vrtu bratom, ker mu je opit s svojo tolažbo tako silno olajšal zšul-nje ure. In padre Ocariz je blagoslovil pokojnikovo posestvo. Odprl je sveto pismo in je pokazal menihom tisto prispodobo o vinogradu. In bratje so kopali in__ko pali, da so se jim videle grude že čistn čme v žareči solnčni luči in da so gonjači oslov začudeni poetajali na prašnih potih okrog vinograda in jih gledali. E, takrat je 5e šlo, ko so bil j bratje še mladi in suhi, in ko njihove roke niso tako zelo občutile žuljev. Tam v senci pa je sedel opat in jc metal krušne drobtinice golobčkom. ki u prileteli na dvorišče, Njegov okrogli, rdeči obraz se je zadovoljno smehljal in je pohvalno in hrabreče prikimal, če si je kateri izmed bratov odpočil in si brisal pot. raz čelo. Tupatam pa je tudi groze tlesknil z rokami, če si je bil upal kak španski smrkavec preblizu ograje. In ko je odzvonilo angeljsko češče-nje, in ko ie vel z morja hladen, mil blagoslov, je do?';, rat se dolgo sedel pod murvo in gledal v zaliv, kjer so se igrali valčki. In ko so se zahajajoči solnčni žarki pomešavali s penami valov v blesteče, raztopljeno zlato, tedaj ie postalo vse tako pokojno in v temo se potapljajoče daljne doline so čakale in molčale. Tedaj je dal poklicati starega Ma-nuela, vrtnarja trgovca Otera. ki je poznal v»e skrivnosti vinarstva kakor noben drug človek na svetu, in za je p >-slušni. Murvini listi sr šumeli vsi v skrbeh, kakor bi bil." hoteli prešumetj tiste Hhe besede, da bi jih ne, čul noben nepoklican. Z glavo je majal dobri opat, ko mu je pravil Manuel. da je treba vreči v mošt. ko vre. stare ko?e usnja, čim sta- re iše, tem bolje. tako zviša aro- ma vina. Ostro je zrl starcu v obračali govori resnico. Ko je bilo že temno, M h zašlo sc" 1-ce tja za zelene griče, tedaj je rek°l opat: »Pojdi -V-nov sedaj moj sin, hvala ti. Glej. že frčijo okoli hudičev b-stavke.* S tem :3 meril na netopirje, katerih ni mogel trpeti. *In blagoslov Device na tvoja pota!* Potem je prišla modra, molčeča noč s. svojimi tisoči prijaznih oči in v spo čem pristanišču so žarele iskre. Leto za letom so viseli po latah težki. težki grozdi Kako je divjalo in besnelo mlado vino v kleti, kakor bi hotelo ven, na prosto, kjer je bilo rojeno! Čisto malo sodov je bilo in menihi so mrmrali, da je tako trdo delo obrodilo tako malo sadov. Padre Cezareo Ocariz ni rekel niti besede in seje samo zvito nasmehe" če je prišla ženska s pismi za naročila Modra, rdeča, zelena pisma, z grbi, in zavito pisavo, iz vseh krajev Španije Šele. ko je dospelo pismo — z dvora, s kraljevim pečatom, tedaj ni ostalo več skrito: I Vino iz samostana Alkazaba jo pristalo malaški biser. Kakor starodave-1 purpur, tako dragoceno je bilo. Z zla |tom so ga odtehtavali in njegov v on =0 opevali v pesmah in popevkah. Vladarji =0 ga pili in visoke gosp< ■ in so poljubljali kapljice z robov čas. Samostan je obogatel in kakor se ' l>raznila klet, tako so se polnile skrinj-z bogatimi zakladi. Namesto stare kapele je nastal;: nova. in mogočen, srebrn zvon »del Espi-ritu Santo* jc pel slavo Gospodu in njegov glas je zvenel nad dolinami kakor blagoslov. Bratje so postali debeli in okrogli in so komodno posedevali po kamenitih klopeh. Kopali že dolgo niso več. Grozdje pa je raslo še kakor poprej, čisto samo od sebe. To je bilo menihom prav. Jedli so in pili. samo enkrat na" leto so šli v procec-iji v klet s svojim opatom. ko je vrelo vino in so glodali me žikaje, kako je vrgel opat v vsak sodeč pol starega čevlja. To je bila vba. skrivnost kakor so mislili in veselili =o ss 3 pobožnim rta^e^mt. ki je za to slavnostno priliko vedno sezul svoj lastna čevlja in jih lastnoročno rsr-rezaL krede. Odpira se na3!m začndenlm dCera nov svet, kateri se mora istotako pokoriti jeklenim naravnim zakonom. . Silno težko ie prodrl človeški duh v skrivnosti teh malih svetov, kajti ni ga mikroskopa, ki bi pokazal našim očem I atom kakega telesa. Vendar človek ni • miroval tako dolgo, da se mu ni vsaj deloma posrečilo razrešiti uganke malih svetov. V naslednjem hočemo podati nekaj glavnih in najvažnejših rezultatov tozadevni!: znanstvenih raziskovanj. Oglejmo si v duhu najpreje en atom kakega poljubnega telesa n. pr. plina kisika. Ima obliko popolnoma pravilne krogle, ki je boli elastična kot biljardna krogla. Odlikuje ga velika samostalnost; ne samo da ga ne moremo na noben način razbiti v dva ali več delov, se kaže njegova samostalnost tudi v tem, da ga ne tnoremo povečati. Ce bi ga hoteli šiloma zvezati s kakim drugim atomom, vrže ga takoj od sebe. Toda ta jeza ne trpi dolgo; ko se je njegov nasprotnik oddaljil na gotovo distanco, se mu zopet zasmili in ga vabi k sebi- In res, oba atoma se začneta približevati eden drugemu toda zopet le do gotove meje. Takoj nato se počneta znova oddaljevati in za tem zopet približevati. Ta igra se ponavlja neštetokrat brez konca in kraja. Vsi atomi kisika so enako veliki In enako težki. Izredno zanimivo je destvo, da privlači atom kisika atome nekaterih drugih tujih teles s prav posebno inočjo in silo. Tako mu ie n. pr. prav posebno ljub atom plina vodika; eden mu niti ne zadostuje; počuti se najbolje, če krožita v njegovi neposredni bližini dva vodikova atoma. Kakor tvori solnce s svojimi planeti poseben sistem zase, takozvani solnčr.i sistem, tvorijo istotako en atom kisika in dva atoma vodika nov celoten in samostojen svet; kemija ga imenuje molekul. Iz molekuiov sestavljeno telo je torej že bolj komplicirano kot telo. sestoječe Iz samih atomov. Prva telesa se imenujejo sestavljena, druga pa prvine ali elementi. V svrho boljšega umevanja zgoraj omenjenih dejstev napravimo sledeči poizkus: V steklenici imamo mešana dva popolnoma prozorna plir.a, kisik in vodik. Iz steklenice spustimo skozi slamnato cevko, namočeno v milnici, nekaj kubičnih cm te mešanice; tedaj se napravi na koncu slamice mal mehurček. Ako se dotaknemo z gorečo vžigalico mehurčka, razpoči isti mahoma s silnim pokom: Iz mešanice vodika in kisika pa nastane istočasno novo telo, to je voda. Pred poskusom so bili v steklenici mešani atomi vodika in kisika; pri poskusu so se pa strnili po cn kisikov in dva vodikova atoma v molekule, ki tvorijo skupaj vodo. Voda je tedaj sestavljeno telo. Podobno je sestavljena kuhinjska sol iz plina klora in kovine natrija. Kemija pozna danes že nad 200.000 raz-Sčno sestavljenih teles, dočim poznamo samo 78 prvin ali elementov. Elementi so vse kovine, plini vodik, kisik, dušik, kelij i dr., dalje jod, brom, žveplo, fosfor, ogljik i, dr. Dr. Fr. Cadei. HINDENBURO IN VILJEM. Maršal Hindenburg je pisal razcesanu Viljemu obširno pisme o uničevalni politiki antante. Antanta je izsilila priznanje, da je Nemčija zakrivila svetovno vojno, »a meni je znmo», pravi maršal, »kako vneto je bilo Vaše Veličanstvo za mir.» Viljem mu je odgovoril in pojasnil svoje ravnanje, odkar je odšel iz domovine, da bi ji pripomogel do ugodnejšega premirja. A vse njegove žrtve so bile zaman. Kljub temu prenaša mirno sovražna sra-motenja in psovanja in sestavlja zgodovino svojega dela. Dokazati hoče, da Nemčija ni hotela vojne, sicer bi jo pričela lahko že za časa burske ali pa rusko-jakonske vojne, ko je bila zmaga gotova. »Zahtevam«, pravi Viljem, »da se me postavi pred sodišče, nemški narod pa naj se zaveda, da je njegova sveta dolžnost, da pokaže svetu čisto resnico.« Viljem je torej še vedno stari, zakrknjeni grešnik. NOVINARSKI DOKTORAT. Novinarska šola v Lipskem je izposlo-vala. da so morejo na vseučiliščih polagati strogi izpiti z novinarske stroke in da se more s to stroko doseči doktrat filozofije. Gospodarstvo Deruta nase valute v starem letu Gospodarska razmišljanja na starega in novega leta dan. Vrednost našega dinarja v Curihu kaže napram Švicarskemu franku ▼ preteklem letu sledeči razvoj: 4. januarja • • • 16.6 % 9. februarja . . . 16.9 % 3. marca .... 1G.3 % 5. aprila .... 16.3 % 9. maja.....16.1 % 7. junija.....16.4 % 8. julija ..... 15.6% 19. avgusta .... 13.5 % 14. septembra . . . 11.-% 11. oktobra .... 8.6% 15. novembra ... 7.4 % 15. decembra ... 8.4 % Dne 9. novembra notira naša valuta v Curhu najnižji tečaj: 5.20 centima za 1 dinar ali 1.30 centima za 1 jugo-krono. Dve tretjini preteklega leta je stala vrednost dinarja skoro na istem mestu, njegov katastrofalni padec, ki nam vsiljuje razmišljanje r.a starega leta dan datira iz zadnjih štirih mescccv. Za razmeroma nizko stanje valute v prvih osmih mcsecih preteklega leta. ki jo karakteri-zirano po svoji stabilnosti, nahajamo vzroke še v prejšnjh letih 1919. in 1920. Našo gospodarstvo in naš zunanje-poli-tični položaj izražajo v valuti navzlic skrajno neugodnim vestem o žetvi zaradi dolgotrajne suše tendenco po stabilnosti, ki je istovetna s prvo stopnjo izboljšanja notranje vrednosti valute. Poglobitev gospodarske krize datira od septembra in doseže svoj višek v prvi dekadi novembra, ko znaša padec valute ca 60 % napram tečajem v februarju. Ravno v ta čas padejo albanske homatije in puč bivšega ceearja Karla. Kje tiči glavni vzrok 50odstotnega padca vrednosti naše valute? Prod odgovorom na to vprašanje, jo treba konsta-tirati dvoje važnh stvari, ki bi mogle imeti usodepoln vpliv na valuto: 1.) količina v prometu se nahajajočih novčanic in dolg države pri Narodni banki ter 2.) plačilno In trgovinsko balaneo Jugoslavije. Količina r prometu se nahajajočih bankovcev je znašala koncem leta 1920. ca 3100 m lijonov dinarjev, dne 22. junija 1921. leta 3.093 milijonov dinarjev, dne 22. septembra 4.3-17 milijonov dinarjev in dne 8. novembra 4.559 milijonov dinarjev fdan najn žjega tečaja naše valute v Curihu). Dolg države pri Narodni banki je znašal 31. decembra 1020. leta 1.709 milijonov dinarjev, 31. marca 1921. leta 2.012 milijonov dinarjev, 22. jun ja 2.745 milijonov dinarjev, 15. septembra 3.059 milijonov dinarjev. Preteklo leto 1921. moremo po razvoju tečaja dinarja del ti v dvoje razdobij: prvo razdobje stabilne vrednosti naše valute obsega prvih šest mesecev, drugo, v katerega padajo začetki valutne derute, pa traja od približno 1. julija do tretje dekade septembra. Potem nastopi mrzlično padanje do kritičnega dno 8. novembra. V prvem razdobju stabilne valute se je povečaj promet novčanic za 593 milijo-nov dinarjev, dolg države Narodni banki za 1.036 milijonov d narjev. V drugem razdobju začetkov valutne derule pa se je povečal promet novčanic za 654 milijonov dinarjev in dolg države Narodni banki za 304 miljone dinarjev. Ta konštatacija se mi zdi posebno važna. Glede trgovinske bilance se nam pokaže, ako stavimo uvoz in izvoz v prvih polovicah leta 1920. in 1921. v odstotno -azmerje, alodoča slika: Uvo* Ir»oi 1. polovica 1920. . 75-91 % 20-09 % '..polovica 1921. . 64-35 % 35-65 % V prvem polletu 1920. je bil torej uvoz •/.a 297.8 % večji od našega izvoza, v istem času 1921. pa samo za 80.46%. Tudi to dejstvo je važno u nadaljne tm- mišl je vanje. Na zgoraj stavljeno vprašanje, kje tiči glavni vzrok SOodstotnega padca vrednosti naše valute r zadnjih petih mesecih pretočenega leta, mislim, da bi bJ sledeči odgovor pravilen: Povpraševanje po devizah in tujih valutah vsled zapadlih obvoznosti ii uvozne trgovine je bilo vsled večjega izvoza manjše. Uvozna trgovina ne noei krivde aa valutnem padcu. Tudi dolg države pri Narodni banki ni zadosten vzrok padanja valute. Kakor je iz zgoraj navedenih podatkov razvidno, se je povečaval dolg države pri Narodni banki v prvem razdobju staoilne valute po 172.6 milijonov dinarjev (povprečno) na mesec, v dobi začetkov valutne derule pa samo po 121.6 milijonov dinarjev na mesec- Delni vzrok padca valute leži gotovo v povečanju količine nepokritih novčanic. V promet je odšlo v prvem razdobju stabilne valute povprečno mesečno samo 99 milijonov dinarjev, medtem ko je vlada na novo tiskala in dala v promet v dobi valutne derute povprečno po 261.6 milijonov dinarjev na mesec, torej 2.G3krat toliko kakor v prvi dobi. Albanski nemiri in poostreno razmerje med Madžarsko in malo antanto so zahtevali vedno nove milijone. Po ravnokar obravnanem razdobju so prišli nad našo državo oni temni oblaku na katere se je pripravljala cela srednja Evropa že par mesecev preje. Italijanske intrige, albanska vstaja in naša po njej izsiljena protiakcija, Karlov puč in mo-b lizacija pomenijo tedne najnižjega stanja naše valute. V Curihu notira dinar komaj 5 do 6 ccntiraov, država izdaja v promet Se vedno po ca 200 milijonov dinarjev nepokritih novčan c. Za ves čas drugega razdobja, posebuo pa v mesecih oktober in november prodaja inozemstvo naš denar, ker se ga polašča strah pred novo vojsko. Popolno nezaupanje v našo valuto je logična posledica italo-madžar-skega komplota. ki vsebuje Karlov puč in albansko vstajo. To nezaupanje v naš novoo še ni prenehalo. Ce se nokdo enkrat ustraši, se drugič ne podaja rad v nevarnost. Povečana inflacija, običajna spremljevalka mobilizacij in vojn, dajo temu nezaupanju še novo hrano. Tako zaključujemo staro leto 1921. z žalostno konštatacijo, da so našim nižjim in srednjim slojem odjedle Italija, Madžarska in deloma naša lastna zunanja politika, ki ni imela dovolj sreče, v preteklem letu marsikateri prav zelo potreben in krvavo zaslužen krajcar, ravno na ta način, da je rušila vrednost valute in s tem dvignila draginjo. Upravičeno stiskamo pesti proti Rimu in Budimpešti. Vendar to ne zadostuje. Novo leto zahteva več. — O Um pri- hodnjl«. Evgen Loviin, Posojilo v inozemstvu Pod tem naslovom prinaša beograjski »Novi Život* od dr. Novakoviča zanimiv članek o izgledih uaf.-ga posojila v inozemstvu. Novakovič izvaja, da v današnji povojni dobi ni mogoče dobiti naši državi posojila v inozemstvu, ki bi se porabilo za pokritjt drt.ivnib deficitov, za zboljšanje tečaja dinarja ali za karkoli temu slično. Nasprotno pa bi se moglo dobiti posojilo za investicije, za nabavo železniškega matei.ala in v vezi 6 tem za grad bo železnic tako v Franciji kakor v Angliji. Gotovo je, da nam danes ne bi dala nobena država posojila v kovanem zlatu. Zaradi tega je treba glodati, da dobimo posojilo v taki valuti ki se vsaj po današnjem stanju in tečaju še najbolj bliža zlati pariteti. Pri sklepanju posojila pa jo treba imeti obzir poleg na vrednost ilotične valute še na ceno mater ala, ki bi ga morala nr račun posojil* država vzeli na svoj dolg. Gro v prvi vrsti za železniški material, ki je najdražji i relativno I absolutno v Angliji, mnogo cenejši v Franciji, gotovo najcenejši v Nemčiji. Dr. Novakovi« meni, da M poeojOo, sklenjeno ca Francoskem, bilo za nas ugodnejše od onega ▼ Angliji, ker more nižja cena materiala izgladiti razliko v .zgubi na tečaju, v kolikor se franooaki frank oddaljuje v pariteti od zlata, oziroma ▼ kolikor notira pod pari angleškega funta. Sterling stoji pod pari ca. 20 odstotkov, francoski frank ca. 150 odstotkov, razl.ka ▼ ceni materiala obeh pro-venienc pa je večja, kakor omenjeno razmerje med obema valutama. Ce francoska industrija ostane pri taki prodajni ceni. je posojilo na Francoskem ta nas ugodnejše od onega v Angliji. Tem za nas težk.m pogojem že v porabi posojila, oziroma v načinu njegove nabave leži vzrok v omenjenih državah samih. Niti Anglija niti Francija ne daje rada denarja v inozemstvo, tudi Če gro ta investicije. Na Francoskem raznim podjetjem po zaključenem državnem posoj lu primanjkuje kapitala, kar skušajo posamezna podjetja odpraviti z novo izdajo obligacij. Za investicijsko posojilo zahteva Anglija in Francija visoko ceno. Poleg obresti želi bodoči upnik eksploatacijo onega, v kaT vlaga posojilo in želi koncesijo za progo, ki se namerava zgrad.tu Nihče na za padu ne daje posojila v sedanjem času v gotovini, brez istočasne, v posojilo vštete dajatve materiala in zgradbe železniške proge. Vsled teb težkih pogojev danes skoro ni misliti na posojilo na Francoskem in Angleškem. Brez sodelovanja vlade je tako posojilo popolnoma izključeno. Edina resnejša ponudba posojila je ona angleške tvrdke Bolton in Komp., ki ne zahteva eksploatacije železnic in pristan šč. zato pa 8 do 8.5 odstotne obresti in tečaj od 90 na 100. Posojilo bi iznašalo 15 milijonov sterlingov, emis.jski tečaj bi bil 100 za 100 ali nekaj manj. a 10 odstot predstavlja stroške emisije, takso, kurtažo, tiskanje obveznic itd. O tej ponudbi še ni točnih podatkov. Ponudba menda tudi še ni obvezna Ce bo iz te moke kaj kruha, bo pokazala najbližja bodočnost. Izgledi na našo inozemsko posojilo torej niso povoljni. Vsaj na Angleškem in Francoskem bo težko prišlo do za nas ugodnega sklepa. O izgledih v Nemčiji dr. Novakov 6 v svojem članku ne poroča. In vendar je to edina nam odprta pot. potem ko odpovesta naša dična zaveznika Anglija in Francija. Češkoslovaško gospodarsko pismo Praga, 28. decembra. Češkoslovaška krona kaže v zadnjih tednih živahno hausse tendenco; presegla je že pri nekaterih valutah 50 in več odstotkov. Vzrok izboljšanja češkoslovaškega de narja leži v državnem gospodarstvu samem. Mala republika zavzema v srednji Evropi vedno trdnejšo pozicijo. Politično okrepljena po politični figu raciji male antante, po stiskah sosednje Nemčije in zadolžene Poljske, je v zadnjem času po ugodno zaključen h pogajanjih z Avstrijo občutno oslabila svojega ne najnevarnejšega, pač pa najI>olj zagrizenega sovražnika — Madžarsko. Ravnokar omenjena pogajanja z Avstrijo so ji prinesla marsikatere ugodnosti na gospodarskem, osobito na f nanč-nem polju. V zamotanem vprašanju obojestranskih terjatev in dolgov je &torjcn začetek v konskripciji teh obveznosti. Olje državi sta pristali na ustanovitev privatnega kliringa; v vprašanju dvojnega obdavčenja se je sklenilo, da obe državi izdelata predloge in si jih medsebojno izmenjata. Kontingent izvoza premoga v Avstrijo, ki ne sme biti obremenjen z izvozno takso, je nekoliko povišan. Doslej je znašal ta izvoznih pristojbin prosti kontingent 510 vagonov. Končno je bilo sklenjeno letos v maju zaključeno trgovinsko pogodbo nemudoma predložiti ministrskemu svetu in parlamentu. Pogodba o depozitih vsebuje podrob- Stari Majiuel jim je dostikrat pravil, da ni samo čevelj, ki napravi vino tako dobro, ampak da so še druge reči zraven. Usnje devaio skoro vsi Mala-žani v vroči mošt. Gotovo so vzrok temu samo blagoslovljena tla podedovanega vinograda. Pa kaj je vse to brigalo brate: slnce Je sijalo, grozdje je zorelo in dvorni dobavitelj je prišel točno vsako leto iz Madrida, vzel sodčke in plačal denar. Nekega jasnega jesenskega dne je padre Ocariz zaspal tam v svojem stolčku pod murvo in se ni več prebudil. Doli v dolini so zvonili zvonovi. In odnesli so ga ven na božjo njivo. Zelena, revna, hladna postelja. Poleg rajnih opatov je ležal. Mavriška razvalina gori na vrhu griča je metala na njegov grob svojo senco. Veliko majhnih, temnomodrib cvetk je bilo na grobu in ozka kamo-nita plošča: Requiescat in pace. Kardinal i z Saragosse je poslal mladega opata. Padre Ribaš Sobri. Zelo učen mož. globoka znanost, Itudiral je pri jezuitih, bil je suh ifi ie imel trdno volja Konec je bilo zlatih časov brezdelja, hlaj>co so odpustili in zopet so se vzdihaje sklanjali debeli menihi pri trgatvi nad trtami v vinogradu. Poi.jo v noč so morali klečati na kolenih in moliti, moliti. V samostanu najstrožja observanca, svinčeno molčanje. Povešenih glav, stoje se morajo učiti bratje naizust: Non est sanitas in carne mea ... Na dvorišču raste trava med kockami na tlaku in beli golob je so odIe'e-Ii. Iz pustih celic je čuti turobne rek:;: lTnusquisque carmen braciiii sui vora-bit. Kadar zašije mrzlo jutro, lahko vidiš temne postave, ki gredo molit v kapelo in mrmrajoči glasovi molijo tam ob svitu utripajočih svei »Salve lleguia». Trgatev je končana. Strogo se je ravnal Don Pedro Sobri po re- ceptih svojega mrtvega prednika, svoje lastne čevlje je vrgel v odprte sod-te. natančno kakor oni. Kar šumelo je v obokani kleti, ko je vrelo in besnelo vino. Kralj bo zadovoljen z guindrom. Lepa dekleta ne prihajajo več k spovedi. Boje se. Prišla je pomlad in plešoče poletje. Jezno nakladajo gonjači težke sode a polovično ceno na svoje vozove. Don Pedro Ribaš čita in čelo se mu temni: »Častiti padre se je najbrže zmotil in je poslal drugega vina. To vendar ni bil tisti guindre kakor prej, to je navadni Dulce del Color, kakor vsako malaško vino» so -pisali iz glavnega mesta. Vsak dan prihajajo pošiljatve nazaj. Polni sodi. Iz Lizbone, iz Madrida, Saragosse. Opat pokuša in pokuša in primerja. Nobenega dvoma — ni tistega čudovitega vonja. Poklicali so starega Manuela, ta je pokušal in pokušal in žalostno zmajeval z ramami. Da, da, dobri, stari Don Cesareo — ta je imel srečno roko. imel je več hla-roslova kakor novi padre. Toda to »c ne sme povedati glasno; menihi si to utii.oina pripovedujejo. Don Pedro sedi cele noči v svoji c v lici pri čudnih retortah in luč sveč'1 meče senco njegovega ostrorezanega profila na apneno belo steno. Njegovi dolgi tanki preti bantirajo z blesteči-mi stekleničicami z dolgimi tenkimi vratovi. Čudno orodje leži okrog po mizi. Španski alkimisti Obscrvanca je porabljena, trudni ubogi menihi spe globoko in trdno. To ni dobro! Z belimi pralki in rumenimi kislinami Luciferja ne boš našel. kar je zapisala molčeča narava v zaklenjene knjige s svojim skrivnobt-nim prstom. Voivode ga gotovo ne bodo nikoli več pili, dobrega, dišečega guindra. Zopet stoje sodčki v vrsti in polni ?o vročega mošta. V vsakem sodčku je drug razrezan čevelj. V enem je čevelj debelega brata Teodozija, v drugem celo čevelj starega Manuela. Od mrtvega opata zadnji čevelj je tam v sodčku levo v kotu. Zopet je prišlo novo leto. Menihi pokušajo. Dobro je vino, ampak guindre to ni. Samo en sodček je guindra. Sodček v levem kotu, ▼ katerem je čevelj starega opata. Tega pošljite kralju! Pedro Ribaš Sobri je mož močne volje. ki ne nreneha iskati, ooizkušati in, fiiosrae pogoje, pod Katerimi Je Avstn^ obvezana izročiti Češkoslovaški predvojne rente. Konskripc.ja starih kronskih terjatev je priprava za popolno likvidacij™ in poravnavo prejšnjih dolgov in terjatev. Kakor je videti, zunanja gospodari!:® politika skoro ni mogla najti boljšega človeka, nego je dr. Beneš. Češka krona pridobiva nadalje na svoji notranji vrednosti iz velikih aktiv češke zunanje trgovine. Ravnokar konstatirajmo češki gospodarski časopisi, da je bila trgovinska b lanea v letu 1920. za 3 mili jarde K C aktivna. Izvozilo »e je blaga v vrednosti 24-7 milijard Kč, uvozilo pa 21-5. V letu 1921. je konjunktura sicer nekoliko ponehala, vendar je b-lanca ki vedno zadovoljiva. V prometu se nahaja ravnokar ca 11- • • • Razlaganje je bilo dolgo. Sedaj, ko je glavni del tajnosti odkrit, je Tomažu laglje okrog srca. Zato natančno razlaga svoj načrt, saj ceni v Ludviku izvrstnega in udanega svetovalca. Zato preračuna, kako je pred šestimi tedni podpisani mir presenetil viteza Danycana, čigar šest lahkih fregat je sedaj v Dobri luki brez posla. Zato ima Danycan namen, da te fregate proda, četudi pod lastno ceno. Tudi »Lepa podlasica« je med njimi. Tomaž jo hoče kupiti, ker je brez drugega prepričan, da mu jo vitez odstopi za malenkost Saj je Gaultirc Danycan pošten možakar, ki vedno rad stori uslugo onim, ki so mu svoječasno zvesto služili •Tako bodi., pravi Ludvik, čeprav i ga tišči neka tajna skrb, ki je končno tudi dalje ne skriva. «E, pa sedaj je sklenjen generalni mir z Angleži, Holandci in Španci. Kaj boš pa počel s svojo fregato, če niti podjetni vitez ne ve, kam naj bi s svojimi, in ne vidi drugega dela zanje, ko da Jih proda za toliko, kolikor je vreden les! Premisli dobro, Tomaže! Kakor je položaj danes: ne dobiš korzarskega pisma od nobenega admirala!* «Hc,» se Tomaž samozavestno zasmeje, »kralj je kralj, Flibustejci so pa Flibustejci! Kaj misliš, da so Rdeče-bradec in njegova ljubica Mary Račkam, da so Benečan Loredan, pustolovec iz Olerona in oni iz Dieppc ter drugi tudi podpisali mir s kastil-skiml opicami? Beži, beži! Zaradi tega se ti pa res ni treba vznemirjati! Admiral gor ali dal, gospod de Oge-ron že najde kakšno sredstvo, če ne drugače, pa v imenu portugalskega kralja!* Ludvik sedaj ne ve, kaj naj bi še ugovarjal. AH se niso dogodki pred sedmhn! let! razvijal! na stičen način? Koliko verjetnosti pa je, da so v Nymwcgenu, kjer se ie baš podpisa-val mir. poslanci Njegovega Veličanstva, ki so imeli posla s tolikimi kraljestvi in cesarstvi, mislili tudi na oddaljeno Tortugo v Antilah? Veselo nadaljuje Tomaž: •Kaj ne vidiš li, brate Ludvik, kako se izkrcavamo na naši Tortugi in kako svečano obiščemo gospoda guvernerja, ne kakor nekoč navaden kapitanček-kanarček, ki opravlja posle svojega armatorja in brodarja, marveč kot gospodar in plemenit na lastni ladji, brodar in armator v lastni osebi, ki se more kot enak z enakimi vezati z onimi slavnimi Flibustejci, ki ne poslušajo nikogar, niti samega kralja ne?» Tako Tomaž, Ludvik pa molči in premišlja sam pri sebi, da si ta ne da povedati nič pametnega več, saj ie že vse vnaprej premišljeno in sklenjeno. • * • Sedaj nadaljujeta prijatelja svoj sprehod in korakata roko v roki naprej brez cilja. Noč prihaja, veter brije. Slana voda se praši z morskih valov ter meče peščeno obalo. Veter nosi mokre kaplje do obzidja, kakor da prši iz megle. Ludvik se obrne proti morju in vsrkava odprtih ust kakor da hoče napolniti pljuča s fem dobrim slanim, mokrim bretonskim zrakom, dobrim in zdravim, ki je še bolj ko bretonska zemlja njega prava in ljubljena domovina. Vedno bolj se mrači. Oba šetalca dosepta ne da bi bila to nameravala do stolpa Naše ljube Gospe, od tam pa čez obzidno pot do stopnic, vse-kanih v obzidni granit, in po njih doli v meso. Predno pa sestopita po stopnicah, se ustavita na vrhu še enkrat, da objameta s pogledom veliki in majhni ostrov pred luko, ki oba zapirata pot morskim valovom. Okrog obeh otokov pa se peni megleno zelenkasto morje kakor z dvema plamenoma belih pen. Ludvik spusti prijateljevo roko in iztegne obe roki k obzorju, kakor da hoče objeti to morje in vsemir: •Oi, brate Tomaže,* in njegov sicer hladni in ravnodušni glas trese kakor sicer glas ljubečih žen, «oj, Tomaže! Oglej si še zadnjikrat vse to, kar tvori najino bretonsko domovino .. vse to, kar ie mojemu očesu ljubše in dražje ko vse amerikanske Tortuge s svojim modrim nebom in žarečimi solnci, ...vse to si oglei zadnjikrat in povej mi, ali ti ne poka srce v prsih in ali se ope tvoje oči v rekah I grenkih solz?* (Daljo rr"'r ' "?.> J. C. MAYER LJUBLJANA Ustanovljena leta 1834. MANUFAKTURA EN GROS EN DETAIL d- d. za mednarodne transporte mii r* Ll'.— Podružnice: Ljubljana, Maribor, Zagreb, Beograd, Centrala: LjUDljana Rakek, Trst, Riva Grumula 14, Wien III., Strohg. 24 Delniška glavnica R 9,000.000 - Brzojavni naslov: SFB0BALR3K Mednarodni transporti - - Carinsko posredništvo ___Poseben tarifni in reklamacijski oddelek--- L LJUBLJANSKO JAVNO SKLADJŠČE - Javna in transitna, carine in užitnine prosta skladišča - 2165 BsS SfvS M M M S^S ENS M as M M M Krekov trg 10. Telefon štev. 243 inferurban. Centrala v Ljubljani — Podružnica v Somboru Prodaja vse vrste žita; moko banatsko in domačo. Velika skladišča v Liubliani in Somboru. Zahtevajte ponudbe! « Zahtevajte ponudbe! Tretja novoletna priloga »Jutru" št. ldne 1, januarja 1922» iz hrama domačih in tujih muz. Malo pregleda Ljubljanska drama Redna dramska sezona se ie pričela dne 1. oktobra s Kosorjevlin .Požarom strasti«, ki ie to sezono doživel premiero tudi v Parizu in v Pragi. V proslavo Jiraskove 70lcttiice so dali njegove »Očeta«, ki je bil še dosti dobro obiskan. Obiskana je bila tudi Shakespearejeva »Komedija zmešnjav, v krasnem Zupančičevem prevodu. Nadalnje premiere so bile: Wild-Kansova »Ljubezen«, Kvapilova pravljica »Pampcliška«, in prva domača premiera v tej sezoni, Golieve »Peterčkove poslednje sanje«. »Ljubezen, je stvar, ki pride gotovo fjolj do veljave, če jo čitaš. Pa na tisti bedasti reflektor se spomni človek tukaj-le. Drugo dejanje se vrši, kakor je splošno znano, v javni hiši, zadnje pa v — zakonski posteUL VVildgans je seve zamislil to reč v polmraku, kajpada. Ker pa dijački na stojišču potem niso dobro videli v zakonsko posteljo, je prišel nekdo na famozno idejo, osvetliti posteljo in divan z — reflektorjem. S tem je postalo gledališče kinematograf. Ce bi bili daii Stvar v polmraku ali v polni luči. bi to ne bilo ničesar napačnega. Tako pa... No, hvala bogu, pri četrti ali peti reprizi reaktorja že ni bilo več. Kvapiiova »Pampeliška« Je ljubka, feslika pripovedka. Glavno ulogo je imela ^dčna. Vera Danilova, ki je v takih naivnih ulogah najbolj naravna in posrečena. G. Drenovec v Honzi sicer ni bU smernik, pa je že šlo. O. Daneš je bil izvrsten kralj, smešen v pravljičnem stilu. Neki kritik je tu govoril o risanju značajev in je pohvalit g. Kralja, ki se je cuin! potrudii kreirati svoj značaj. Pri pravljici govore o značajih! Pravljice se igrajo tnko, kakor si jih predstavljajo otroci. Ravno zato je bil g. Kralj nekam mučno nasprotje drugim, ker je ustvaril psihološko utemeljen karakter. »Peterčkove poslednje sanje« so bile precej dobro naštudirane. Golia je imenoval to delo povest, pa jc pesem, božična pesem. Temeljni princip uprizarjanja je bil tu isti kakor pri «Pampcliški» in je bil se dosti zadet Peterčka je igrala gdčna. Vera Danilova tako, kakor bi ga na našem odru ne bil nihče drugi. G. Pcček kot čarodej Grča je bil pa nekak čuden Me-fl:sto, ki kar ni pristoja! v okvir svoje sloge, čeprav se ie potrudil Boljši je bil oče Hrast, g. Gregorin. Mesec, kralj .Matjaž, Alenka in Alenčica ter ostali so dosti povoljno izpolnili svoje naloge; največji umetniki pri vsej stvari pa sta bila odločno režiser in inscenator in pa, kakor nrro že poudarjali, slikar Vavpotič, ki jc tešil slikarsko plat na res unictniško-de-kerativni način. .Peterčkove sanje, zaslužijo po svoji mehki poeziji, ki diha vse po In o nežnih čustev, da bi jih dali vsak ^ožič. Izmed repriz je bila najbolj obiskana Scribova komedija .Kozarec vode., ki je dosegla v režiji g. Putjate tako umetniško višino, da jo lahko imenujemo najboljše, kar nam je dala naša drama v tej sezoni, uogoljev .Revizor., Istotako v režiji g. Putjate je v umetniškem oziru precej zaostajal za .Kozarcem.. Dalje smo videli reprize Finžgarjeve »Razvaline življenja., Ga!swortliyjeve »Borbe«, Tučičeve »Gol-gote«. Hauptmannovo »Rozo Berndovo. smo videli že pred leti. ko je še rajni Verov-sek Igral Flamma. Ga. Danilova je izvrst- no kreirala Rozo, Pečkov Fiamm le bi! pa — bolj papirnata figura, ki se ni dosti dvigala nad diletantsko povprečnost. V prvi minuti prvega dejanja je g. Pečck, roke v hlačnih žepih, delal nekake telesne vaje z nogami — ki niso bile niti estetične in gledališke, niti dostolne. Naturalistična drama se igra kajpak natunflistično: toda ne nedostojno. G. Peček bi bil v prvem prizoru rešil svojo nalogo tudi drugače, pa bi ne bila drama nič trpela... Ga-berščkov Streckmann ni bi! slab, toda g. G. ima pri vseh prilikah v govorjenju isti ton, namreč ton vojskovodje, ki hrabri vojake pred bitko. Ga. Borštnikova Je bila seveda umetnica, kakor vseiej, tudi g. Daneš se je izkazal. Dne 1. decembra se ?e uprizorila v proslavo narodnega osvolejenja Korolijeva dramska vizija .Jugana. z našo odlično umetnico g. Šaričcvo in dne 18. decembra v proslavo Cankarja »Pohujšanje«, Ljubljanska opera Sezono je otvorll dne 1. oktobra Mu-sorgskega »Bcris Godunov. pod taktirko ravnatelja Rukavine, ki si pa pozneje s .Tosco, in »Boheme. bas ni priboril novih lavorik. .Carmen. — vrag vedi, zakaj ravno ta? — je letos njegova najboljša opera. Najboljša stvar v sezoni je bila pač .Vaška šola., katt.ro je lani na-študiral gosp. Brezovšek, letos pa jo je srečno dobil v roke g. Balatka, ki se razvija v našega najboljšega dirigenta. G. Balatka je z velikim muzihalnim umevanjem dirigini tudi Smetanovo .Prodano nevesto« in »Daliborja« ter »Evan-geljnlka«, ki Je postal v njegovih rokah malone lep. G. Ncftat dirigira «Labudje Jezero« in «Wertherjaf, prvo menda še vedno Iz .klavirskega izvlečka., »Wertherja» in .Rigoletta« pa kot začetnik še dosti dobro. Od prve predstave .Rigoletta., ki jo je dirigiral on, pa do »VVertherja« Je že precej napredoval. Kar se tiče nanovo pridobljenih opernih moči je uprava z gospo Levandovsko dobro zadeta. G. Sovilskl je rutiniran umetnik, pa dobiva žalibog počasi nc-simpatičen glas. posebno v gornjih legah, vsled česar njegove zmožnosti seve niso nič slabše, pač pa je zato efekt drugačen. Gna. Rewiczeva pa niendi ne bo delala ravno furorjev. O. Skružnjr je izdelal to sezono več prav okusnih dekoracij. Predvsem one v .Borisu.. Repertoar bo morda po novem letu kaj bolj iuteresanten in obilen. Koncerti v Ljubljani Bili so precej maloštevilni. Koncertno sezono je otvoril Zlatko Balokovič z Ire-landovo prekrasno sonato. Mozartovim D-konccrtom in nekaterimi bravoumiini ekstravagancami. Ličar pa nam bo ostal v dobrem spominu. Dr. Cerin jc nasiutiiral za Brucknerjev jubilej njegovo romantično sinfonijo, ki smo jo bili sicer veseli, toda listi rogovi in basove trobente se ne bodo zlepa pozabile. Najboljšo godbo smo slišali pač dne 28. oktobra o proslavi osvobojenja češkoslovaškega naroda, ko je g. Balatka dirigiral Dvofakovo sinfonijo v e-moiu. Ho-lodkov je po svoje dober pevec v drama- tičnem petju, sicer pa ni nobena veličina, j Tudi se skuša prikupiti poslušalcem na! nepevske načine. Wese!-Polla nima več! mladeniško-svežega glasu, sicer pa ima . briljantno tehniko, a premalo čustva- Klavirski spremljevalec, ki Ju je spremljal, je bil pozahil, da spremlja na klavirju in Je hotel nekakih .orkestralnih efektov«, kar je pa na klavirju neklavlrfko. Betetto je bil prehlajen in nahoden, pa je bil kljub temu na umetniški višini Be-tetta. Žalni koncert »Glasbene Matice, je bil, kakor smo že poročali, lep. Najboljše je bilo tedaj pač Hrističevo »Opeio«, druge stvari so skoro malo zaostajale za njim. Na novinarskem koncertu, ki je bil nekaka razstava ljubljanskih pevskih društev. smo videli lep napredek. »Kolo« je dalo vsem skladbam z dinamičnimi ja-kostmi nekak heroičen značaj, brez ozira na to, ali je to tej ali oni skladbi pri-stojalo ali ne. Dirigentu Smodku se žal vse preveč pozna, da jc kapelnik, in kot tak je navajen orkestera. Sicer pa — klobuk doli pred »kolašl«! Poleg drugega so nas naučili tudi tega, da ne bomo več obračali Rusom hrbta. Po novem letu obetajo biti koncerti obilnejši. Dr. Cerin pripravlja Mozartovo .Jupitrovo sinfonijo«, Trost se je naznanil, Zikovci bodo bržkone kaj priredili, gospa Lovšetova je obljubila. Glasbena Matica se pripravlja — ni vraga, da bo po novem letu kaj več muzike. Zagrebška drama . !««* s*'3®*- kakor sta lih izvajata * 5 I Ljubljani. Dne 14. oktobra je priredila Slovenska upodabljajoča umetnost Poleti sta razstavila kolektivno brata Kralj, zastopnika naše »mlade« umetnosti. Razstava je bila žal slabše obiskana, kakor sta umetnika zaslužila. V septembru je razstavi! kolektivno svoja dela Saša Santel, ki je v »Mladiki, zbral stopet-deset svojih slik, v oktobru pa se ie otvo-rila v Jakopičevem paviljonu češko-jugo-slovenska grafična razstava, ki nam je nudila zanimiv vpogled v razvoj naše grafike. V decembru je odprl Jakopič v svojem paviljonu XXI. umetniško razstavo, na kateri so razstavili naši znani umetniki Vavpotič, šr.ntel, Zmitek, Mar-čič in drugi. V primeru z Zagrebom le pri nas ns7mnsl-:o malo razstav, neznansko malo posetnikov in še manj kupcev.. Mariborsko gledališče Redna gledališka sezona se je začela vsled raznih kriz. intrig fn odstopov šele dne 5. nov. s Cehovljevim »Strlčkom Vanjo., toda namesto v gledališču, v — dvorani Narodnega Doma. Poleg »Strlč-ka Vanje, so dali doslej tudi Petrovičev jGozd«. Nušičev .Svet. in Strindbergo-vega »Očeta., dalje Crnstovega »Vzgojitelja .Lanovca«, Knoblauchovcga .Fauna. in Cankarjev »Za narodni blagor.. Uprizorila se je tudi Nedbalova opereta .Poljska kri«. Redna sezona se je začela dne t. septembra s premiero Gjure Dlmoviča drame »Vojvoda ,"omčllo». Uprizorila se Je nadalje tudi Ogrizovičeva drama »Vuči-na> kot premiera. Nušičeve stvari so bile zelo priljubljene. Dali so njegov »Svet«, »Navadnega čldvcka«, in »Prottkcijo«. Dali so tudi Vojnovlčevo mnogo igrano .Smrt majke lugoviča« in Kulundžičevo »Polnoč«. Od ruskih dramaturgov so uprizorili Dymovo «Nju= in Gogoijevo «Zenitev», od Poljakinje Gabrijele Zapolj-ske »Panno Mallczevvsko. in »Moralo gospe Dulskc«. Ibsen ie bil zastopan z .Noro«, v kateri je nastopala Rusinja Mansvjetova, znana velika umetnica, ki je sedaj angažirana v Beogradu. Od Angležev so se igrale Shakespearejeva »Otello« z Bogičem in »Hamlet, z Nuči-čem v glavnih vlogah, dalje Wildejcva »Ladv Windermere», Brandon-Thomaso-va »Cliarleyeva tetka«, Shawova »Obrt gospe Warren». Dalje so se uprizorile francoskih dramaturgov Flersovi in Cail-lametovl komediji .Zeleni frak« In .Ljubezen čuje«, Dcsvalieresova .Kakršen oče, tak sin«, Balzacov .Mercadet., Gold-fernauseova »Seprtlja« (Triplepatle) in Raynalsova .Gospodar svojega srca«. — Dne 22. novembra se je otvurilo sarajevsko, dne 16. oktobra pa splitsko gledališče. Koncerti in razstave v Mariboru Zlatko Balokovič je koncertira! v Mariboru dvakrat, dne 13- septembra in 10. oktobra, prvič z istim programom kakor v Liubliani, drugič pa z Becthovenovo •Kreutzerjevo sonato«. Vršilo se je tudi nekai sinfoničnih koncertov in nekaj koncertov Glasbene Matice. Umetniško razstavo pa sta priredila samo Stiplošek in Vidmar. Zagrebška opera Redna sezona se je otvorlla 2. septembra s Puccinijcvo priljubljeno .Madame Butterfly«. Puccinl je bil zastopan v repertoarju tudi še z .Boheme« in .Tosco«. Od Verdijevih oper so peli kar štiri: »Rigoletta«, »Oido«, »Traviato« in »Trubadurja«. Leoncavallov »Pagliacci. se je tudi uprizoril, samoobsebi razumljivo tudi »Cannen. ni manjkala. Delibes je bil zastopan z baletom .Kopelijo. in opero .Lacm&», Gounod s »Faustrm«, Mozart s »Figarom«, Albini s priljubljeno .Boso plesalKo«. Rossini z »Brivcem., neizogibni Offenbach s »Pripovedkam., Wagner z »VValkurov ki je pokazala, da jI zagrebški gledališki orkester še ni kos. Od Smetane so db!i »Daliborja. In seveda tudi »Prodano nevesto., ki se bo še dolgo možiU po naših odrih. Dne 5. septembra se je vršila premiera Charpentericve »Luize« s Suzhovo in Ri-javcetn v glavnih ulogah. Tudi Nicolaieve »Vesele 2ene« niso manjkale in Donizzet-tijeva opereta »Don Pasquale« ter Tho-masova »Mignon. in še Stranssova .Siš-miš« (takole so krstili »Flcdeimaus.) je bila zraven. Rimskij-Korzakov je bil zastopan s »Snigulčico., v kateri je imela glavno ulogo ruska umetnica Morzova. Dali so tudi Zajčevega »Nikolo Subica Zrinjskega., Shotka pa ie dirigiral svoje »Morje.. V Janačkovi »Njena pastorka, je gostovala članica praškega Divadla, Horvatova. Poleg te so gostovali v tej sezoni v Zagrebu še Zinovjcv, Vuškovič in Ceh Janek. jublja------- 1 koncert zagrebška filharmonija pod voa-I stvom dirigenta Sachsa, ki ie, kakor ptt šeju listi, najbolj simpatičen dirigent Za-i greta. Filharmonija jc dala na tem kot*-certu skladbe Llsinskega, Beethovna; Smetane !n Rimskij-Korzakova. Zlatko Balokovič je s sodelovanjem nekaterih članov opere priredi! v katedrali več cerkvenih koncertov s skladbami modernih in kiasičnih religioznih komponistov. Dne 4. oktobra je priredila zagrebška Filharmonija v Glasbenem Zavodu svoj drugi koncert, na katerem je dirigiral Milan Sachs Cajkovskcga patetično sit-fonijo, V/agnerjevo overturo k operi »Meistersinger« in svojo »Pesem o sreči«, ki je žela obilo priznanja. Kmalu potem sta priredila Tkalčič ir. Mihaiovič svoi II. sonatni koncert z Beethovnom, Brahra-som in Rahmaninovim na programu. Ta dva umetnika sta to sezono koncertirala tudi na Dunaju, kjer ju Je kritika izredna pohvalila Dne 3. novembra je priredil klavirski koncert pianist Jan Smcterling s Chopinom, Debussj jem in Beethovnom na programu, malo pozneje pa je izvajal »Zagrebški kvartet. (Pribil, Graf, Arany in Fabri) kvartete Haydna in Dvoraka ter Sirolov Medjimurski kvartet Dne 15. novembra sta koncertirala v Zagrebu operna pevka Maja Strozzl in Beia Peč!d. Na programu so bile skladbe (pesrai s klavirjem) Širole, Musorgskega in Jand-čke. Klavirski koncert je priredila tudi pianistka Dana Supcrinova in poznejo Pavel NVeingarten z Bachom in Brahm-soni, ki je imel relativno največ poslušalcev. Dne 10. decembra je priredil Žiga Hirschler koncert, na katerem je Izvajal svoje klavirske skladbe, katerih pa kriti!:j ni preveč pohvalila. Dne 26. decembra pa je prirediia Zagrebška filharmonija svoj tretji koncert v sezoni. Izvajala je z velikim uspehom skladbe Glazunova, Rimskih Korzakova In Hrvata Šafraneka. Koncerti v Zagrebu Dne 12. septembra sta otvorlla koncertno sezono v Zagrebu Jure Tkalčič in Dragotin pl. Mihaiovič s 1. senatnim koncertom, na katerem sta izvajala dela Beethovna, R. Straussa in Mcndelsohna. Dne 1 oktobra sta koncertirala Balokovič in Ličar v veliki dvorani zagrebškega Glasbenega zavoda. Na programu so bile Hrvatska upodabljajoča umetnost Sredi septembra je dobila »Grafička umetnost, poziv, naj se udeleži razstave ekslibrisov v Bruslju. Razstave so se udeležili s svojimi deli med drugimi tudi Saša Santel Milenko Giurič, I. Roch in Božidar Jakac. Dne 4. septembra je priredil Vilko Gecan v »Proljetnem salonu* kolektivno razstavo svojih del pod imenom XI. razstava proljetnega salona. Dne 13. septembra je razstavil v UUrichovera salonu v Zagrebu Da!matinec karikaturist Uvodič svoja dela. Sredi septembra ia prevzel Meštrovič vodstvo zagrebške akademije za umetnost in umetnostna obrt Na Sušaku sta priredila prof. Krame? in Josip Morcr. -7r.jc kolektivni razstavi svojih del. Dne 8. oktobra je oivoril Pro-Ijetni salon v Zagrebu svojo XII. umetniško razstavo, s katere se je v treh dr.eh prodalo slik v vrednosti nad 150.000 Vron. Dne 22. oktobra je razstavil M. Giurič v Ullrichnvem salonu svoje akvarele a lesoreze. Dne 13. oktobra je razstavilo umetniška društvo »Lada. v Osijcku umetniško razstavo. Dne 2. oktobra ie razstavi! v zagrebškem umetniškem paviljonu Sava Su-manovič kolektivno svoje slike. Dne 2. novembra pa je v Ullrichovem salonu razstavil slikar Mirko Rački svoje umetnine. Hrvatska rapsodija (Napisno Miroslav Krleža. Izdanjc »No« ve Evrope., Zagreb, 1921, — »Hrvatska rapsodija«. »Smrt Pranje Kadavera». »Veliki meštar sviju hulj««). Eden izmed zagrebških najmlajših, tisti, ki nam je pred kratkim opisal »modrega človeka«, človeka z medlo modro Barvo, z inodro senco in z modro« bojno radostjo, ni prav zadovoljen z Miroslavom Krležo, oziroma vsaj pravi, d2 je Krleža zatajil bvojo lepšo, čisto brczformno prošlost ter sklenil kompro« mis s publiko in evo napisal knjigi, ki jo mi, sedanjiki, celo razumemo. Komaj 28 let je Krleža star. pa ni več književni anarhist, kakor je v prvih svojih lite* ramih početkih (1917). t\li je političen anarhist? Takoj po prevratu jc skrajnje rdeče barval svojo driko ter zažigal »krvav petrolej«. Kakš* na iampa je gorela v njegovi duši pod konec svetovne vojne, nam kažejo tri njegove slike (v prozi), ki so 2daj iz» šle skupaj v eni knjigi pod naslovom prve izmed njih »Hrvatska rapsodija« (str. 157). •Hrvatska rapsodija«. Vagon tretje klase. Maja meseca 1917. Smer vožnje: menda iz Zagreb« preko Broda proti Sremu. Dan je lirskL Sušica pije žensko; sinovi in mož so ji pa vojski; gre, da umre pri hčeri. Ves vagon hriplje in pljuva kri; roji muh sc strastno vale v rdeče mlake. Bosanski Musliman, jadnik, žre inrvice iz blatne krvi. Dva študenta se prepirata o »hrvat« ski ideji« in jugoslovanskemu problemu; eden je rezigniran: zadosti ima od pri« sorov zagrebške mobilizacije 1914 in od bojev hrvatske čete; drugi študent pa ve, da se pelje v — Kozmopolis. »Ta vagon, to je domovina! To življenje v tretji kla« 6i!« Glas iz vagona govori, da povodenj slavonska manj uničuje nego «gospoda», popi in žandarmi. In zadoni bolna žalo« ttink.it za mirom in za zemljo, ki ie zadnja in poslednja vrednost, a to zem* Ijo orjejo žene in žene vlečejo plug. Le razposajena dekleta pojo vesele pesmi. Na prestopni postaji jc gneča, suva« I nje; psica liže pljunke, član zelenega ka> dra, pijani Sremec se objema z žandar« mora. Iz procesije primolijo žene; silili« tiki preklinjajo svoje »tanje, ki ni ne življenje ne smrt. Invalid omenja Mo» skvo; črnovojniki se opijajo, da poza« bijo na žalostne petrolejke kasarnske. I V tovornem vagonu so železničarji, Madžari; sede na črnih krstah. Krste iz« prepleta pajčevina. In v teh črnih krstah spi stoletno spanje vsa hrvatska tradi« cija: dubrovniški knezi in mrki kralji z zastavami in s šiemi, voščeni. V eni krsti I je Njegovo Veličanstvo Hrvatski Genij, ! svetli občutek Spoznanja, vseh živi jen« jskih oblik od Triglava do Soluna, od Kar. ' patov do Morja. , Sunek vlaka in pa beseda onih dveh študentov v vagonu tretje klase ga je zbudila; stopil je iz krste. Ni herojski hrvatski Genij; izgladovan je in izpre | bit, v jetniški obleki... Kot duh gre ne« ;viden skozi vlak v ono krvavo in zadim« lljeno tretjo klaso in sede v kot. i Pitje, petje, kukanje, poljubljanje in preklinjanje, vse to je nezavedno klica« nje Onega, ki naj pride. Nahrupila jc v i vagon mistična družba, magi, komedijaši ali pelivani, sejmski izkričcvalci v diplo« ;matskih suknjah; v zboru kriče: »iPri« kazal sc jc naš rdcče«belo»modri Narodni j Bog in pleše pri nas«. In čarobnjak je j zasnoval balet zverin, a naravnost evrop« !ski privlačen jc zbor črnih klerikov, ki ! pojejo Očcnaš v lirskem razpoloženju, in ko je če nastopi! sme! človek v rde« čem talarju, sc dvigne nad gorami ; ogromna, kljubovalna črna pošast Mar« ;kove Jeze, lomi pečine in jih meče v 'dolino, kjer sc vijuga vlak: vlak piska in cviii kakor ranjena žival... Kar padejo kakor kobilice v vagon za« krinkani Dvomljivci in govore narodu: IvZakai Dotuicš v tretji klasi? Zakaj sDloh potuješ? Ustavi vlak, obrni ga, da te bo vozil, kamor ti hočeš. Skočite z vlaka! Ali pomečite komedijaše!« Nastane kr« vav boj. Genij je bled, vstane in gleda in vpraša: »Zakaj so nekoč prišli na Jug, | če ne dosežejo So!nca?» In gigantski nagon za solnccm je sunil Genija na mašino. Vrgel je strojevodjo pod kolesa; osi so se vžgale; vlak leti; ! vasice, reke, gore, livade, oranice, vse to 'postaja pisan madež... divja tja črna |ocsna žival in bruha rdečo paro iz ; nozdrv... Poskakali so z vagona činovniki, lomi« jo z rokami in gledajo na horizont, kjer gori šuma in kjer je izginil vlak. Trčil je vlak tam nekje daleč z drugim in ga uničil... Solnce! Solnce! kliče Genij in ne dir« ja več po tračnicah, ampak preko polj in vasi, zažiga šume, setve, cerkve; rušijo sc bolnicc, katedrale, rcdakcijc. akadc« mije, kasarne, uradi, luksuriozne hrvatske laži. To ni vcČ vlak. ampak užarjen ko« met, bes. požar, klic za Solnccm. — Tako Krleža. Kaj P« pravimo mi. ko smo prečitali to njegovo prvo »Hrvatsko rapsodijo?« Di. hrvatski Genij je napravil velik skok: iz mrtvaških krst v divjem boljše viškem diru v — kozmopolis. Bati se jc, da si bo pri tem polomil šc svoje noge. Da. tisti, ki je leta 1914. divie demon« striral v zagrebški Uici proti Srbom, ni Erenesel leta 1918- bclo--modro«rdcčega oga, ampak je — obupajoč, ker so ga njegove nade iz llice varale — postal kar boljše vik. Krlež« sam se je leta 1913. javil v Skoplju za dobrovoljca v srbski vojski, a je bil (kdo je takrat 20!etncga mlade« niča v Skoplju poznal?) razočaran ter je ob prevratu že popoln komunist, ki kar gori v listu »Plamenu« (Zagreb, 1919). •Smrt Franie Kadavera*. »Smrt Franje Kadavera» se je dogo« dila v vojaškem veneričnem (sifilitičnem) Jpitalu v Zagrebu. Vojaki imenujejo ta s"ai šoital Kokicc. ker iih — kakor ko= 'kija p iščeta — brani kadra in fronte, a on čuje še tedne in tedne o polnoči Vsi so bolni od ženske in vendar vsi zvoke njenega sviranja. Strašna hiša. zopet uhajajo k ženski, agent jim z !a« Stranka na desno pretepa tlečo, strank«, scivnimi slika.-ni in brošurami podžiga na levo jc boj moža ui zene, k.i nc mc> plamen, ki jim suklja po žilah. Eden je reta narazen, gospa Junšič. pravi tipus 1 večen lepoglavski kandidat, drugi soda* katolikinjc. muči svojo hčer in genera! list agitator za bodočo revolucijo »rde« von Markovich, pre; konianuant hrvat« čega boga«, ki bo odpustil vse grehe, ske divizije v Karpatih, umira. Vsa hiši Franjo Kadaver je kot ministrant v zveni od bolečin. Stranke v njej so si kaptolskem samostanu igral ulogo v ne« bolj sovražne nego države; dun sc zapi» Ikem homoseksualnem procesu, pozneje rajo dvakrat in trikrat in vendar sc kralje mežnarii, a sc končno oženil z »vra, de vse puprek... In vse hise vsega me gom» ter na Potoku v Zagrebu Crcvljaril. sta so take in v vseh doni iz podzemna Kot vojak jc v Budimpešti obolel od nc« klavir frailc, ki se jc obesila ... nusticni kc šepave ženske in sedaj jc v Zagrebu muzika kleti, natopljene z bolmi tn s sol« v sifilitičnem špltalu — a njegova žena zami. na Potoku nc ve, da je tam. l'a ga lepo« Divizijsko sodišče sodi; ne obsodi vo» glavski zločinski kandidat ovadi ženi in jjaka, ki jc v bolnici posiiil dekle; mro Kadaver se obesi na stranišču. Kadaver vari rodbino svečenika, političnega kriv* ..............ca. sodj kolodvorskega restavraterja, ki je zastrupljal ljudi. Vse služi edini fiksnž točki: »Ništavilu«; služijo mu vsi, ki vriskajo po cesti, škofje, nadvojvode, organizacije, vojna, umetnost in filozo« fija Razdražen, čuti Kraljevič, da mu o polnoči, ko mu iz podzemlja svira frajla, silijo v posteljo oni, ki so popadali v svetlih čeladah pri Lublinu... Preko ulicc jc hiša, kjer se prodajaj® krste. Ob oknu prvega nadstropja stoji Oa. tef Prvega Hrvatskega Pogrebnega jc lojalen katolik in sc upre brezbožni agitaciji komunističnih revolucionarjev v jKokici. ki jim je Bog izmišljotin« bur« žujska, in ki se smejo, ko nekdo pravi, da sc Bog briga tudi za — Kokico; on veruje, da jc to vojna «za kralja, vero in domovino«, ter brani »pravo hrvatsko vero«, »sveto hrvatsko katoliško vero«. Jc li tudi to »hrvatska rapsodija«? Ta Kadaver ni bolj sifilitičen kadaver nego so drugi, a politično je ves kadaver, av. strijsko>hrvatsko>kato!iški narodnjak; to ua, ter 1 rvcg» «ni"»v6« . ---d- je pač hotel Ko!cža reči. Pa tudi drugi Zavoda (I. 11. P. Z. ali Hapcze), človek, stanovalci Kokicc se spominjajo časov ki prireja »ijajne, ali nesolidno laznjive. na fronti, ko sc je tiho iz noči glasil 'dekorativne pogrebe. Scf je publiki ne^ »blagi napcv»: »Kiša pada. Srbija pro« ! viden, niti njegovi delavci ga nc poznajo, pada«, a kot refren drug glas: »Vetar|v kupu kamenja, ki sc imenuje «metro-piri — Hrvatska se širi«. Zdaj ti ljudje po|a kraljevine«, jc Pogrebni Zavod ne- f • ■ « " - ■ — -------# ' ' molijo rdečega boga. Tako sc končav» tudi hrvatska rapsodija sifilitične Ko« kice z — rdečim bogom, ki bo — brez« plačen advokat. •Veliki meštar svifu hutja». (Veliki mojster vseh lopovov). Kdo jc to? Dolgo ga ni poznal, a konč« no ga je vendarle spoznal Ljubo Kralje novinar jiuia ftioijviti.-i j— - ,-> premična, črna točka, edini pozitivni pojav. On. sedanji šef Hrv. Pogrebnega Za«, voda, je bil v mestu žc v časih Kustoco« in takrat, ko je Avstrija okupirala Bosno, a sedaj je pokupil vso silo gradilišiv končno tudi tiskarno ter ima čvrste zve« zc celo z nadškofom. Odkar je postal šef Hrv. Pogrebnega Zavoda, je prevzela meščane »svobod« _ ( ui -v 1 rvitjijt,- j. ('------- ----------. ----— vič,~ novinar, sotrudnik obskurnega nega in kraljevskega grada Zagreb«-« ma« ^Hrvatskega Slova«. Stanuje Kraljevič v nija umiranja in vse konkurira, kdo da tretjem nadstropju; v suterenu se obesi j bi prej postal naročnik Pogubnega Za-, fraila. redko vidni učiteljica klavirja. Ivoda, kdo bi Drči dobd smrtovnico; Dne 23. novembra so rarsravtrt Jocoslo- venl-učenci praške akademije v Prani, pred kratkem so razstavili v Sisku slikarji Studin, Miše, Varlaj. Babič ln Su-lentič, v nedeljo dne 20. dccembra pa je ' bila otvorjena v Proljetncm salona slikarska razstava čctvorice beograjskih umetnikov Bijeliča, Dobroviča, Miličiča in Na-stasijeviča. Z razstave se jo prodalo veliko del v skupni vrednosti 75.000 kron. - jRazstave so bile dobro obiskane. Tri sestre Tri sestre so živele v nekem nisV.em goboriiijalnem mestu, mlade še, hčere generala, ki je umrl pred letom dni; Maša sc je že poročila z p-iinnazijskim profesorjem, Oljra je profesorica na ženski gimnaziji, Irena, najmlajša, j.-nekaj časa telegrafistinja, potem uradnica pri policiji, končno pa gre za. uči-*£ljico. Živele eo? Ne, samo bile se; živeti so začele šele, ko so začele delat; in s tem spoznale namen življenja, a to spoznanje jim je prišlo ob koncu — drame, ki jo je prod kakim četrutol H-jem spisal ruski «•!i Anton 1'avl-^ vič Čehov (18G0—1001) in ki jo sedaj izšla v hrvatsk? ^rUkem prevodu v grebu Cehova jo Tolstoj visoko cenil. S fem je za glavno karakfmzacijo njegovo vse povedano: tudi Čehov i'rii! namreč socialno tendenco; velik je bil uspeh njegove zadnjo drame »Čiešnjev vrt», ki je pokazala, kako prnpadaji ru • • • K jo 80 sedaj one tri sestre? Kje sanjajo svojo nislie sanje? Ali^ so med nami tu na slovanskem jugu? Ali m oznanja komandant njihove iu »vo;« sanje sebi in nam? Vero v vero treh sester ima vsekakor Milica Bogdauovič, Srbkinja, profesori-ea v Zagrebu, ki je »Tri »ostre iz ni ščinc prevedla iti jih evo iz»l;ua. Milita je bila lil živela v Rusiji in hotela -fisjeui — ToUtojcvstvo povsem jn-ciie->ti v svoje lastno življenje. Prevod »Treh s«ster» ne bo le prevod njenega l>erfwa. ampak bo i>rovod, ki ga je izvršila njena duša. Se! sem v Zagrebu od državnega Kolodvora proti Zrinjevcu in našel knjigarno mladega podjetnejra knjicarja Vasica. Iz njegove izlov.l>e so me trU dale »Tri »ceire» za — Novo leto iy2>. Dr. Fr. 1. Mirko Rački je pred neka! časom priredil Dantejevo mapo ki tvori zbirko Ilustracije k .Dlvir.i komedij!.. Sedaj bo sekciji luenslovansklh slikarjev in crafl-kov priredila veliko i/dajo Danteja, kateri bo napisal predgovor dr. Izo Kršnjavi. Mirko Rački je znan poleg Marka Kaši« kot najboljši hrvatski ilustrator. Roman v sonetih. Zr.ar.l bolgarski pes- iS i KOMOII v 3UIU.III'. <.■>.»» -----------------q r.ik Clllngirov je Izdal pred tcdr.oin dni j Z roman .Vlada Rulatov., ki je vzbudil ve-1 ^ roman »viuua ijui», i*. -- ; ^ liko senzacijo. Sestoji r.amrcč Iz 5(>8 so- I T .. ______i., i* Ki.lffTrvketn ' - Srečno in vosolo novo leto želi vsem svojim naročnikom ter se zahvaljuje za njih zaupanje in naklonjenost. — Naročila za vsa stavbna dela sprejoma na Sv. Petra cesti 23 in v Linhartovi ul. 9. Bin podjetje M trn, Ijijia $ $ a i $ i Drobne vesti Maeterlinck v hrvaščini. I. Konjovič )c prevedel iz francoščine Maeterlinckovo simbolistično dramo .Pclčas el Melissan-de». ki Izide te dni v Zagrebu. lleograjsko gledališče. UraJba te povsem modeme stavbe, ki bo opremljena r vsemi modernimi in praktičnimi prido-porne sile - propa.tajo, Kauor cresnj.v z vsemi nioaerm , p so vrt tam za gradom, ki ga končno umč, ^ > dc|a< tud| netov. Snov mu je vzeta iz bolgarskega javnega življenja in je polna satire na obstoječe ramere. Tristoletnica A*ollerl« bo dne 15. Januarja. V licogradu bodo pioslavili ob tej priliki francoskega S-kikespcareJa s tem, da bodo tri dni prirejali predavanja o njem in uprizarjali njegova dela. Češko ministrstvo za prosveto je odredilo, da se mora proslaviti ta jubilej na vseh šolah, kjer se poučuje francoščina, s predavanji o Molierju ln s čitnnicm njegtvili del. IX. glasbena matineja v 7.agreUu. 0!c-dalKčna zagrebška filharmonija, katero je dirigiral kapclr.ik Oskar Smodek. ki je zadnjič dirigiral v Lltibljani «Ko!o., le priredila dne 20. t. m. drveti Jutranji kon-eert. na katerem so se z it*peliom izvajale Ola/unova es-dur-sJnfoniJa, Safian-kova overtura «S!ijcme», Smetanova •Jarka«. Listi hvalijo. Zoret odkrila Rembrandtova slika. Pred nekaj dnevi so r.jšll v Prankiuitn majhno Rembrandtovo sliko. To je majhen portret, za katerega je poznavalcc Reinbrandta dr. de (iroot ugotovil, da ga je narisal veliki moister. Poldrugo stoletje je veljala ta slika za izgubljeno. % <■:« c<««<< «« <.-■« «< - > >»3> »» >> »» »>v>> * Kdor hoče imeti n* pohiitro in lakiranje raznih • pristnim blagom prepinakano hi>o, ».olea* v pe&i, se obrne na ttrdfco I stavbni ln pclttstvenl plosNar ln ilžar r. b acs a essst* v u t Litibliana, Kctodvorska ulica 6. S-t=TF=i —i —■ i—'1 u lis« a Jtoisa a usub s tasa e i I i? Ul Naisfarajia SpedieUska tvrdka w Sloveniji = CSS9 o 5 sovražna sekira. Naše tri sestre se rešijo iz svojo sro-dine in iz svoje prošlosti. Od začetka gledajo mračno na življenje: zakaj starina je še v njih in Olga hodi — k:ik'-r simbolično — še izza smrti svoj«'gr> očeta v črnini. Starina, ki }-ride k njiin na posete. 0.1 klanja delo. se parfimira in se v najboljšem slučaju uči tujih jezikov, jo pijana in spi, kadar soseda gori. Novi svet ima druge nazore. Zastopata jih zlasti jtoročnik t nemškim imenom, ki pa taji. da bi bilo še kaj nemškega v njem. in pa novi vojaški komandant mesta. Ta novi svet govori o načinu :n ramenu življenja tako-le: «Jii mora- .o samo delati, delati a sreča, to bo dele?, naših daljnjih potomcev... Za kakih 200 ali 300 let bodo ljudje na naSe življenje gledali s strahom in rogajoč se.» Zato se baš vojaškemu komandantu «po vražje hoče življenja*. Najmlajša swtra že od začetka govori starini: «Kako lepo je b'ti delavec, ki vstaja pred soro in na ulici tolče kamen, ali pastir ali učitelj, ki uči d«-co. ali mašinist na ž-b-zuici... Bož' moj. bolje je biti vo'., l>o! je je biti r»r,f' konj. «amo da se dela. bolje nejo biti mlada ženska glava, ki vstaja opoldne, potem ni.ie v postelji kavo, potem Irena govori: .Pride čas. ko bi>do vsi inali zakaj je tri-ljenje. a mod tem treba živeti, treba delati, samo delati... Učila bom otroke in bom vse življenje dala onim, ki jim je Življenje mora potrebno.. In Olga zagotavlja: «Naše » \nton Cehov, Tri sestre (Drama a četiri čina;. 1021. I«la»je Z. in V. V a siča, Zagreb. Str. 87. Cena: 8 l)ui. opravljena zidarska in betonska dela. tudi notranjščina z galerijo in parterjem vred je že dodelana. Sedaj čakajo, da pride i Dunaja premični oder. katerega montiranje bo trajalo cele tri tedne. Betonski po-I stament že stoji. Gledališče bo imelo pro-' siora za 1000 scdcicv in I5u stojišč in stane do seda) 5 Ln pol milijona dinarjev. l'rail:a razstava scenične u.rudublluJoSv umetnosti. Društvo čeških upodabljajočih umetnikov je priredilo v Pragi v mestnem domu tc dni razstavo scenične upodabljajoče umetnosti. Ta razstava pod.ija sliko današnjega stanja dekorativne in reprezentativne upodabljajoče umetnosti na pozoruieah. Razstava je retrospektivna in kaže tudi razvoj tc umetnosti od začetka 18. stoletja, ko so bili na češkem reJisciji in insccnatorji še večinoma Italijani. Ub-činstvo se zelo zanima za to razstavo. Češki umetniški lisi «Dilu» prinaša izpod peresa dr Prantiška Sedlačka simpa-ličen članek z naslovom «Za jugoslovcn-sko umetnost«. Uvod članka razpravlja o našem razvoju na polju umetnosti ln sc peča podrobneje z Meštrovičem. Bukovcem. Račkiin, Velimirovičem, Vojnovičem i. dr. Članek ima namen zainteresirati češke umetnike za skupno kuitu.-no deio / jugoslovanskimi, za katero je iniciativa v obliki grafične razstave v (Jajčku n v Ljubljani že prišla. .Dito», kateio izdaja .Jcduota umeku vytvariii!i v Praze. ima tudi posebno rubriko za jugoslovansko umetnost. -Šlirnujstl december» se imenuje najnovejši roman D. S. Merežkovskega. Komun opisuje znano decembersko revolucijo za vlade Nikolaja I. in je vzbudi! y literarnem svetu zelo veliko pozornosti, ra roman je zakijučenje tiiiogijc »Car-stvo zverin«. lirmette Zaccvnl. najslavnejši italijanski igralec sedanjega časa. sc naliaja na turneji |H) zapadni llvropi. Sedaj le v Parizu, kjer bo nastopil v .'Hieatre des Champ K!ysecs. v Shapespcarcjevih, Tuigcnjevih in Tcstonijcvili dramah. LjubUana !p;3cijiiiii pis-roa Jesenice p.Rlioc « •» pie«aianjf blag ju7iie t^leznice IIitotoidI la ujv.jrm u»t..n.Iiii t>rum«t u A *-trije in . A».trijo. iCacanujenje. 1'oiljtJije « piev^Uuje pohiitr«. g Skta.ti ce t poseluimi taprluai kabinami u po»ni»tTo-. Rnojarl Rantlngor. Int^rurb« tolefon 80. B 3 sobe s pritiklinami, zračno in sclnčro, zamenjam za enako s 5 aii 6 sobami. Oboie v mestu. Dam tudi nagrado. Pismene ponudbe na upravo ,»Jutra" ------------ cccccctc^eocccctcoccccccc^-j^^ccccecoajaaaccco^ovscj^ I Srečno in veselo novo leio l r> želi vsem cen), odjemalcem 9 9 © § <3 „„ § 317« Mo Fii IG do 13 P. 7. dobrimi obroči, sc; po ceni proda. Ponudbe pod tAuto 3G87 • anoiični ekspediciji 'Kaver. v Celovcu, Paradeisergasae 6, Koroško HIdIiuHb in slamnike »seh »rst, od preprostih do iinjfmejših nudi vt-dno v »alogi torarua Itlobukot in slamnikov i Franc Cerar v Stobuj pošla is žela:, pcsiija Ccmtals pri Liubličai.' V popravili prevzemi ludi vi«a toza^lcroa ,leU ler |>r olilikuje po uajuovtjSi uiotli. V jubijau> prevzcui« » a naročila m uioilor niziranje tvnka ttovaeavti l Tr*"-> v rrrSoraovt nliot it. 6, ui<-r si- sprejema uOOC v »redo m v aoboio. trgovina z usnjem na debelo 1 LJUBLJANA, Mestni trg šlev. 0 £ 5 .............. .,M|.,„||..|,I . I .!!■■■ I I ' .......................' '" samo G dni edino naJhraJSa črta preko H a v r * m Cliorbourg* v Nc\vyork. — Pr«rt prodaj* ludljufcib listkov iu žoiez-utikth voiclb ll»tuv za »o-aeduo di ij.ve. — Poj»6uila daje kune p iUivalua pisarna Ivan Kraker v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 41, nasproti glav. kolodvora. __ Cgtasl « i« v«dno w meji pisarnU - 7,n«a! Svoboda! Smrt!« vpi« I Tudi Kraljeviča silijo, nij sc vpiše v »VojnaI Zinnga 15vonooai o , !posiovnico pofi.eb..cB. Zavoda. « on m ^kelct Kcmp. Ko«. , Nekoč je Kraljevič videl v nekem ura. du zemljevid kraljevine Hrvatske in spo« znal jc: ta zemlja visi v zraku je iz. trgana iz celote, žile so temu komadu prerezane in kri in soki so mu outed.il.. ln čutil jc: .1 irv.it biti. potnem, cu^ti, kako si nikdo in nič... čutiti i. Hrvatski Pogrebni Zavod kot edini sintetični U« raz vse^a, kar se ijodi med Savo in Dra« vo, to pomeni biti Hrvat«. Pa jc zabredel neko noč v kremo «ne» Odvisnega Hrvatu, v Vlnški ulici, kjer pitejo vse sami mesarji i/.|>od Kaptola, ki'imajo na svoji duši preko lO.OOO sjo. ve ji h (in zadnja leta vsaj toliko domo-branskih) glav. ljudje z vero Jozua l-ran. ka- v krčmi je vse poslikano in upre. vezeno z .Bog in Hrvati!, in .Živela Hrvatska«, okrašeno z avstrijskimi nerali. z Zrinskim in Jclaeičem - veliKi hrvatski kralj Frane Jožef sc smehlja v tej družbi —in tu uživa tak star Hor. vat ki stokajoč nosi po zemlji svoj meh in v njega trpa po tri po.ice in cc.o prasc za en obed. si "Sol borca «za svo« bodo iu neodvisnost kraijcvir.e». V razgreti fantaziji ic vidi Kraljevič, kako jc pr-lo vse hrvatske gluposti m absurda zapihal ognjen veter in polil vse s svoj"m gorečim curkom in ... pada kralievina iz rr^a... Kar vstopi v mo On, š-f I.H.P.Z. in sede naravnost k mesarski mi'i. Star znance mesarjev Iz ene nol:*'.čnc stranke I-o vsej prilik;. In začne zdravico o starem Ljudcvitu Posavskem in o krajih hrvatskih in kako nuša stoletna zvcsfoba našemu dobremu kralju stoji ka^or hrib... in mesarji in redarji in kr£"iarji plakajo... «Ls-c.» lavpijc Kraljevič, a vsa družba navali na nicga; nastane bitka s steklenicami... daljo nc ve Kra!,evič nič več; ko se je sbudiL ie videl ie obrise Nien«. šeU... Zaloga najfinejšega damskega in moikega blaga za cbieke. Nizke ccne. «'•■ Ljubljana, Mmm Mi rapsodiji! Ceiau kliče njegov Kraljevič vse »par« taje« vkup? to ubogo gmajno? Zato. cia bi zavel oni njegov žareči, v rdečih jezu kili goreči vihar? Ne vemo, čc bo njegov Kraljevič imel biž us|ich; poin jc pro. j i n jenih živcev, halucinacije ima, popazil je d osle nekoliko muh. a ljubiec nuna, da bi ji rekel, da mu je več do njenega odrezanega nohta nego do teie Evrope.. Siovanski sanjar pa jc iu dolge veke vidi zgoščene v enem hipu. Z ostro sodbo zapušča frankovačko Vlaško uiieo in stopa iz hrvatskih tradi« cij naravnost — v rdeči ogenj. Veliki mešter vseh lopovov, šef i. Hrvatskega Pogrebnega Zavoda, je politične vere Jozuc Franka. Ali pa sc piainteči veter Krleževcga junaka, Kadičcv boljševizem, danes ne vije tesno ob telesu onega \ eli« kega nicštra? Ta Veliki mešter je simbol; simbol je tudi hiša, bivališče Kraljevičevo. Zofka Kvcdcr-Dcmetroviika jc s\oj čas U mlajšega Krleže prorokovaia Cankarja.. Velik talent vidijo dandanes v tem gorcu vsi. , Tega kajkavca. Zagorca hodo mogli sedaj"čitati tudi oni. ki čitajo rajši čiri« iico. Knjiga je namreč tiskana v cirilici. In tako stopata Krleža in njegov Kralje, vič iz hrvatskih tradicij — ne naravnost v KonnopoLis, nego v — Jugoslavijo. Kot taka ju pozdravlja tudi Ljubijana; jugo« slovanska Ljubljana lahko, težko pa ju prenese tista Ljubljana, ki simpatuira s šefom l. Hrv. Pogrebnega Zavoda in z njegovo separatistično Vlaško ulico. Naj pa vseeno .Hrvatsko rapsodijo, čitajo vsi Slovenci, ki so se hrabro borili za avstrijskega ccsarja ali pa se bore za posebnega »slovenskega kralja.. Dr. Fr. IleSM. Tvorničko skladišta pap ra: p.udja uz najjeflinije cijcne:| Novinski papir nesaliiiiraai vel. 58 X 8-1 i G3 X 93, Tiskovni papir srednje fini saiinirani vel. G3 X 95, Kuler papir u četiri boje vel. 63X95, Omolni papir u ro!ama, Omotni papir u arcima, Ljepenka, Lislovni papir. Papirnate vrečlcc, Pisači pril or kao i sve ostale vrsti papira: ST.KUGLI (L.MILLER) Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velesajski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovuiko* za domačo uporabo kuhor tudi za industri.aka podjetja in razpočuva Iač©liosIo^ašlii in asigležki ko!is za livarno in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 2013 Prometni zsmJ Z3 prsnog, d. d. 5 Ijafillsn!. SsnsSa ulica 10. 1.1 vv rt i\ a l\ a it a it - rTnBr^rrr^^r trrrmr^Tia 11 2200 Zagreb. Nočni čuvaj zanesljiv, starejši, dobi stalno službo v tovarni 2254 anten Šinkovec, Grosuplje. „tribuna" tonama (Ssuholes ia otrošhiti lozičfeos; Najcenejša dvokolesa in otroSkl vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajlir&nje z ognjem in poniklanje. Liubliana. KarlovSka cesta St. 4. Centrala: LJubljana, Riniaka cesui X Tehaičai, elektrotehnični to gumijevi predmeti vach viflt na drobno in debelo. - Glavno aaetopatvo polnih gum jevih obročev sa tovorne avtomobile lovarae Waiter Slartinj. Avtogaraže in avtodeiavaloe s sti-^-»jr skalnico ca montiranja gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana. Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevos blaga celih vagonov na vse kraje, za k8* je na razpolago 10 tovornih avtomobilov. Podružnice: Ljubljana, Dunajska c. 20, tel St 470. Maribor, Jurčičeva ul 9, tel. it 133. Beograd. Knez M.haj-lova nI S Socijalni problemi Uradništvo Povojni revolucijonarni Juh je »zdra-JU vsa' stanove. Mimo morcmu redi, da ljudske nezadovoljnosti in odpornosti proti državi, ki je priMa kakor aagcij-resenik k našemu narodu. Nekod som slišal primero, da jo lažje C- , ' „ , vrtitio smo se tivnost, inJcferenuiost in odpornost, Ko- goji Vseb so bil, razbiti, iz vojno smo te vrnili domov na — razvaline, liili so nekateri, ki so na razvalinah plakal., dru gi so na razvalinah stisniti ]>eni in se permejduAal na v«; iTani. ktknr se pcr-mejduša pijan mol. ki pride domov in iflolii namesto pečenke na mizo krompir ■v oblicah. In še za ta k.ompir si je ieiia fcorala denar izposoditi. Z jokom in permejdušanjem so hoteli nekateri iz razvalin ustvariti moderne Porapeje- Pri tem pa je zidovje žalostno štrlelo proti nobu in je bilo vsaki dan bolj s travo poraščeno. Vmes pa so se priplazile strupene kače, ki so svoj strupeni jezik iztegnile nad vsakim, ki je hotel travo popul ti in zidovje očistili ter za-Žeti na novo tdati. Edini stan, ki »e je 8 polno resnostjo eavedai, da morajo na razvalinah vzraHi nova cvetoča mesta in da more v njih živeti zadovoljno ljudstvo samo s pomočjo resnega, lihega in vztrajnega dela. da jok in škripanje z zobmi ne dvigne v gramoz pope! in prah pogreznjena mesta, edin; stan. ki je imel tako silo uuka in telesa v sebi je bil uradniški stan. !? tiho gdanostjo in z globokim upom je šel na delo. Uradnik je Človek z dinam tom, ki riši staro, okostenelo in škodljivo, on je zidar, ki stavi nove stebre, on je pro roški duh. ki ni obupal r.ad mizerijo dnev no, ki je v del, da te mizerije ni kriv ta aii oni politik, ki .ie vedel, da je nad človeški rod prišla neodoljiva sila. ki ima svoje koren ne v davni preteklosti, ki so dobile hrano v svetovni vojni, da so se zarastle v drevo vsesplošno gospodar-tske in moralne krizo. Uradnik ni hotel bita vsakdanji godrnja«, kateremu ni prav, če sije solnec, ko bi hotel imeti dei in kateremu ni prav. če dežuje, ko je sklenil, da naredi izlet Uradništvo je izvor naše narodne moči h; volje, ono je izraz duše našega naroda, ki noče umreti, ampak hoče živeti. Urad o'št vo je ne ozdravi jajoča sila, pred katero razpadejo v n:č gnili stebri jn pod katere vplivom klijejo iz tal 2.1r,"nt ne rože narodne umerjeuosti in državne konsolidacije. Naše uradništvo ni negativen element, fci bi našel dopadenjc na/l zmotami naše zunanje in notranje politike, in ki bi te zmote izrabljal v demagoško širjenje tivnost, indefereninost in odpornost, kakor pa z vročo vodo raztopiti sneg. Tega lažjega dela so se lotili pri nas vsi Tisti, ki "ne vedo, da se potopljena Ulja nikdar snma ne dvigne iz morsk h globin, vsi tisti, ki ne premorco dragega, kakor -.meti solze v očeh in zabavijico v ustih. Videli smo. da med temi kunktatorjl ni našega uradništva in zato nismo naJ državo" obupali, nismo in ne bomo obupali nad gospodarskim in kulturnim povzdi-goni našega ljudstva, nismo obupali nad srčno željo, da n.is globoko spoStujc Itim. Pariz in London. — V sili našega uradništva jo skrita moč našega d narja, v njej jc spočeta naša notranja konsolidacija. v njej raste naš mednarodni ugled, v njej je rešitev najtežjih naših socialnih vprašanj. Vsega tega se z globoko rednostjo zavedamo in zato je osnovna os našega hotenja in delovanja dvigniti to silo do one višine, kjer bo sodnik obtoženega voloizdajalea z mirno vestjo odpustil z besedami: odpuščam te, le pojdi in raz-leri to državo. Nočemo, da kdo priznava naSe zasluge pri ureditvi uradn škega vprašanja. Kdor nam jih odreka in jib pripisuje drugim, inu izražamo samo svoje veselje nad dejstvom, da Ima sploh kdo kake zasluge -a uradništvo, za to latenino energijo na ie države. Ce so drugi pri današnjih razmerah dosegli več za materijelni in duševni dobrobt avantgarde našeca držav-npffa življenja — jim samo častitamo. N"am naj bo pa dovoljeno, da se veselimo vsaj svojega truda in poštenega ho-tenja. — Dovoljeno naj nam bo pa tudi. da poudarimo, da na svoji težki poti nismo srečali nikogar, kateri nam bi zaupal, da ima za cilj svojega truda tudi ured.tev uradniškega vprašanja. — Morda so vsi šli po drugi cesti —, o kateri pa mi ne vemo, kako je dolga in kam pelj*. Uradništvo nima in še dolgo ne bo imelo brezskrbne eks stence. Prevelik je bil njegov idealizem in močna njegova požrtvovalnost. Vsi vemo. da je treba uradništvo zagotoviti notranjo brezskrbno«t, stab Inost njegove pozicije, da je treba v njegovo družino prinesti smeh in kratek čas. Kr.j ti ta smeh bo strah notranjim in zunar njuu sovražnikom. To potrebo pa moremo reSTtl sauno i vztrajnim, premišljen m. znanstveno lun-diran m delom. Z delom, ki je nesebično in ki ni preračunjeno na zunanji efekt in na politični prof.t. 8 tem delom moramo prodvsem zasjJ oni prepad med uradništvom in narodom, katerega to izkopale zloglasne besedo: unuln štvo samo žrel Narod in uradništvo nista dve kasti, to je železna enota. Temu delu moramo dat: sistem in umerjeno«.. Treba je konccntraclje sil, enotnega foruma, na katerem naj se pripravlja rešitev vseh uradniških vprašaj: 1.) stanovskih (službena pri^matiki, personalna komis ja, uradniik« komore, vračunjanja slu7.1 h nih iH.i, Uo k nanena tt racrimn Bvljenjo. Izpodbiti so rau mora dobra vera in za^ U|«inje v pivske tovariše, ki ga odtegujejo od družine in dostojnemu družabnemu življenju. I)a pritegne te naloge v svoj delokrog U>r jih po svojih močeh kar naj-po[Krln»j?e n-ši. obstoj pri oddelku za sociaJno politiko j-okrajiuaka uprave o>i*ek za «Javno pomoč>. Ta urad nastopa pred vsem kot posvetovalen kakor tudi kot posredovalen organ za alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti. 2ena, otroci, bližnji sorodniki i-■=r«-^ovati v «|w»nh med alkoholikom in račun anja sluzmnin leti, -. — ... • * i 2.) gospodarskih (slušni prejemki, re- njegovo drižmo.da «* ,itev iz dol"ov, ustanovitev kredit b možno na lep n*C,n brez btu&ca m tni- žitev iz dolgov, ustan«viiev krodi'r. h zavodov in hranilnic, ureditev kcusuin-nih in drugih zadrug). 3.) stanovanjskih (financiranje stavb, zadrug, zManje liiš. znažanje voznih tarif v okolici mest), 4.) socialnih (bolniško zavarovanje, *a-natoriji. počitniške kolonij*, bolnice, skrb za dijake-sinove uradnikov) itd. iti. Ta forum mora biti posvetovalni zbor uradništva pri ministrstvu za socialno polit ko. Ako pravimo, da Imamo poljedelski svet, posvetovalne zbore za r.nančnega ministra itd. — nas oblije rde« ca ob za-vesti, da najvažnejši stan v državi nima ; svojega koncentričnega stanovskega zastopstva, na katerega mnenje bi se morala vlada brezpogojno oz rati. To ustvariti jo naša prva dolžnost. V tem delu bo blagoslov novega leta. Državna pomoč proti alkoholizmu Naša javnost vidi v pijancu brezčasnega in delomržnega človeka, ki bi lahko opustil brezmejno uživanje alkohola, ko bi le hotel. Alkoholizem je po njenem mnenju le privatna zadeva vsakega posameznika in zato se ne briga veliko zanj. Ta sodba je krivična. Med skrbstvom 7* slepce, gluhoneme, [»habljene in je-tične ter skrbstvom za alkoholike obstoji važisa razlika. Med tem, ko prvi prosijo j »omoči, je drugi največkrat od-; klanjajo, ker ne vidijo, ali nočejo vi- ■ deti svoje nesreče. n!i nesreče družine. Alkoholika ja treba učiti, da spozna svojo bolezen, vzgojiti mu je treba vo- možno na lep nxčin brez bmšča in tm sta. brez f«dnij» in brez ne)>ol-rebiiili stroškov. Stranke, ki bo iz umljivih razlogov sra-niii»jo iskati v teh zadevah kje druži« tKimo?i. se pri tem uradu lahko zaupno zglasijo, ker ostane njihova za 'eva tai"a. V slučaju, kje* [vvsr^dovanj^ ne bi izpelo ter »o družinski člani, zlasti otroci alkoholika potrebni posebnega nr»vnega varstva, jim M ttidelek za socialno jalitiko tako vi«itvo preskr-bel in za«igo-loval. da se nnstavi takim otrokom dober varuh, oz-romi da se odtlaio v primerno vzffniovali.šče. Ravno tako se l>o na zahtevo proskrUelo. da se }K-»»uvi alkoi'"!ik-z.T"-av1i;vje pod kuratelo. V interesu svojcev alkoholikov bo ta urad posredoval, da pre- preCl loCKerr taiomsMfi, aH ta rečno željo 2eue, oziroma, moža, da »t« [K*peži. . Enako bo oddelek posredoval taw. da se pogodbe, sklenjene ▼ pijanost^ razveljavijo, kolikor je to ▼ okviru V-konitih določb možno. V delokrog t ena urada epada nadam l>osred >vanjc, da se mlajše delomrice, alkoholu vdane osebe spravijo v P^;, bolj?evalnico, oziroma po potrebi Uioi V VaiTt jo tudi naloga odlika, da ^krbi za pravljenje alkoholikom*. točka obsega zdravljenje doma s tem, da se odpravi iz alkoholikove hš^ves •ilkohol, da se družinski člani alkoholikov poučijo, kako da morajo vplivati na slednjega z vzgledom ali na ka.K drug način, dalj« s tem. da se pivcu v prostem času pomaga do primem;g* duSevnegi razvedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje. Drucič pa spada tu sem oddaja alkoholikov v zdraMlKča. Dokler se n« ustanovi v Jugoslaviji za alkoholik* nosebno zdravilišče, bo treba za xdrav-1 jen je te vrste pacijcntov ustanoviti vsaj Pr> ?e obst°J0&b bolme" nic poseben oo možnosti sodeluje pri delu za streznenje celokupnega naroda. SREČNO IN UE5EL0 NOUO LETO ŽELI nflQ. PHflRn. a U5TER, LEKARNA PRI SU. PETRU veletrgovina z manuiakturo. : Zaloga: Skladišče Balkan, Ljubljana. Dular I Fabiani V*tV» •/.•.•.•A* -. .' ■. I tovarne usnja in usnjatih izdelkov Hrani, Vrliniha, Ljubljana. Gsntraina pisarna: Ljubljana, 5v. Petra s. B8. Telefon 5Z8. I. Industrija usnja. S V.-.'. S A. Vcgetabilno (črcslostro-jeno) usnje: 1. kravine rujave, črne in cha-grin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovtime in ko/.ino 8) inazane, rujave in ^rne, b) barvane za mobilje ia ta-peciranje in koulekcijo, 5. vackettes a) za izdelavo dokolcnic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogomet, žou, c) za izdelavo razue usujate konfekcije, 6) Svinjine (spccialiteta) a) za lino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za kovčeke, c) za mobilje in galant. konfekcijo (Portenionnais, portei. in knjigoveštvo, 7. potplati a) t ro vloženi, hrastostrojeni podplati, b) Vacbe. 8. Crou poni za izdelavo trans- misijskih jermenov, a) sp. strojeni, ang. sistem, b) hrastostrojeni. B. Cbroin usnje. 1. Box-calf črno in barvano, 2. Ciicvreaiu, 3. Cbevrette, 4. Chrom usnje za lzdc-Iavo nogometnih žog. 5. Chrom usnje za izd. jermen- C. Galun usnje. za izdelovanje vcziluih in šivalnih jermenčkof D. Lak usnje. 1. Box-cali, 2. Ciicvreaot. II. Industrija usnjatih izdelkov. A. Čevljarski izdelki: 1. čevlji za štrapac, 2. čevlji za rudnike, 3. čevlji za šport in nogomet, 4. čevlji po vojaškem vzorca, 0. sandale. B. Konfekcija transmisij-skili gonilnih jermenov. 1. Specijalni stroj, 2. hrasiov stroj, S. chromstroj, 4. jermenci za šivanje in rezanje transmisij. jermeno-' C. Konfekcija za: dokolenice fgamaše), nogometne žoge, torbice, portefeulles it