poročili
OBISK NA COLLEGE OF HEALTH AND CARING SCIENCES, UMEA, ŠVEDSKA
(POTOPIS)
UVOD
College of Health and Caring Sciences v
Umei je dal lani (1994) pobudo za
sodelovanje z Visoko šolo za socialno
delo v Ljubljani. Obisku iz Švedske in
podpisu sporazuma o sodelovanju je sle-
dilo študijsko potovanje v Umeo, ki sva ga
ob koncu maja letos opravili s kolegico
mag. Pavlo Rapoša Tajnšek.
Direktorica študija Marie-Luise Nil-
sson, kolegice (navedla bom samo oseb-
na imena, ker smo se tako naslavljale)
Asa, Gunbritt, Riitta, Maria, Kerstin, Mi-
mmi in kolega Lennart so nama pripravili
zanimiv program. Ljubeznivo so nama po-
kazali in razložili, kar naju je zanimalo, in
nama pustili tudi čas za samostojno zbi-
ranje vtisov.
KURIKULUMI
Najbolj naju je zanimal način študija. Gos-
titeljice so nama predstavile študijski pro-
gram oziroma programe. Upam, da je
povzetek kljub dvojnemu prevajanju (iz
švedščine prek angleščine v slovenščino)
pravilen. V Umei izvajajo tri študijske
programe, ki se bolj ali manj ujemajo s
študijskim programom na VŠSD. College
of Health and Caring Sciences ima, kot
je razvidno iz imena, več programov, od
katerih sta socialnemu delu blizu dva: za
socialno varstv^o (social care) in deloma
za socialno pedagogiko. Programa sta
triletna. Univerza v Umei pa ima univer-
zitetni 4-letni program socialnega dela.
Študij poteka po kreditnem sistemu.
Študij socialnega dela na visoki šoli je
»vreden« 120 točk, na univerzi pa 140
točk. Ena kreditna točka predstavlja
teden študija. Če se študiju na collegeu
doda še 40 točk programa socialnega var-
stva, ki se tudi izvede na collegeu, je
mogoče opravljati magisterij iz social-
nega dela.
College for Health and Caring Sci-
ences bo vključen v univerzo v dveh do
treh letih. Ovire so predvsem upravne in
finančne narave. Univerza je državna, vi-
soka šola pa deželna (County Väster-
botten ), zato je financiranje različno.
Vsebina kurikulumov je dokaj svo-
bodno določena. Država (parlament) po-
stavi študijske smotre. Na visoki šoli mora
biti 60 kreditnih točk socialnega varstva
(social care ), se pravi izobraževanja za
neposredno delo z uporabniki. V tem
okviru učitelji, študenti in strokovnjaki
določijo vsebino kurikuluma in število
kreditnih točk za posamezna študijska
področja (predmete). Brošuro z univer-
zitetnim študijskim programom social-
nega dela sva dobili, nisva pa prišli v stik
z izvajalci tega programa.
SOCIALNA DRŽAVA
Od državnih institucij sva si ogledali dom
za stare, dom za otroke s posebnimi
potrebami in center za priseljence.
Presenečajo »standardi in norma-
tivi«, ki so glede števila zaposlenih zelo
ugodni, čeprav so sogovorniki ves čas
omenjali visoko ceno delovne sile.
Dom za stare se nahaja v mestu. Tam
stanuje 130 oseb, večinoma v enosobnih
stanovanjih s kuhinjo in kopalnico. Za-
poslenih je 120 oseb, od tega 83 s polnim
delovnim časom. Večina zaposlenih so
»pomočniki« (care givers , helpers ).
Filozofija doma je, da so ljudje svo-
bodni, odgovorni zase in neodvisni. To
poskušajo spoštovati tudi pri nepokret-
nih stanovalcih, ki po prihodu v dom
ohranijo svojega dotedanjega izbranega
zdravnika. Tako prihaja v dom okrog 20
zdravnikov.
45
POROČILI
Stanovalci se lahko hranijo v resta-
vraciji dòma ali si kuhajo sami oziroma s
pomočjo pomočnikov. Vsakdo ima svoj
ključ od vhodnih vrat dòma. Sorodniki in
drugi obiskovalci lahko prenočijo v do-
mu bodisi pri stanovalcih ali v posebni
sobi za goste.
Stanarina za bivanje v enosobnem
stanovanju znaša 2400 švedskih kron. Vse
ostalo, npr. hrano (če si stanovalec ne
kuha sam), zdravstveno nego, pomočnike
itn., je treba plačati posebej. Če stanova-
lec ne zmore izdatkov, plača občina, po-
tem ko preveri materialno stanje prosilca.
Če ima ta v lasti materialne dobrine večje
vrednosti, npr. avtomobil, mu svetujejo,
naj jih proda, šele nato mu sofinancirajo
bivanje v domu.
Presenetilo me je, da nikjer v domu
nisem opazila skupin starih ljudi, ki bi
tako kot pri nas posedali pri vhodu ali po
hodnikih in opazovali obiskovalce. Mogo-
če posedajo v svojih garsonjerah.
Knjižnica, restavracija, prostori za
razne terapije in prostočasne dejavnosti
so na voljo tudi starim ljudem iz okolice.
Dom za otroke s posebnimi potre-
bami se nahaja v majhni vasi Talsmarks
gard, dobrih 50 km severno od Umee. V
prostorni enodružinski hiši živi 8 otrok,
za katere skrbijo 4 vzgojitelji, 4 vzgojite-
ljice in direktor doma. Vsi so zaposleni s
polnim delovnim časom. Prisotnost vsaj
dveh vzgojiteljev je zagotovljena vseh 24
ur na dan. Osebje in otroci skupaj kuhajo,
opravljajo domača dela, delajo na vrtu in
podobno. Vsak otrok ima svojo sobo.
Dnevna soba s sedežno garnituro je prav
taka, kakršne so dnevne sobe v običajnih
hišah, le večja je. Vzdušje se mi je zdelo
toplo in domače. Čevelj pred pragom in
nogavice, ki so kukale iz predala, so me
nostalgično spomnile na nekdanje prizo-
re iz družinskega življenja.
Težave, ki jih imajo otroci, so raz-
lične: prestopništvo, incest, hude težave
oziroma nesoglasja v šoH in pri vseh
neugodne družinske razmere. Ob našem
obisku so bili v šoli. Hodijo v vaško šolo,
vendar v poseben razred s kombiniranim
poukom, v katerem učita dva učitelja.
Učitelja in osebje doma se sestanejo vsak
dan. Vsi otroci končajo osnovno šolo. Di-
rektor doma pravi, da je to sicer drago, a
se splača.
Približno dve tretjini otrok se vrne v
družino (če se je v družini medtem kaj
spremenilo). Starši lahko obiskujejo otro-
ke, tudi otroci lahko gredo obiskat starše,
če je to mogoče.
Večkrat sem povprašala sogovor-
nike, ali pričakujejo, da bo vstop Švedske
v Evropsko Unijo zahteval zmanjšanje so-
cialnih pravic, a so bili vsi mnenja, da se
to ne bo zgodilo.
»ZA BOLEZEN SO ZDRAVILA,
ZA LJUBEZEN PA JIH NI«
Na Uradu za priseljence (Immigration
Biro ) so nam predstavili razvoj priselje-
vanja na Švedsko in aktualne probleme.
Imela sem občutek, da so sodelavci Urada
zelo zavzeti za svoje delo.
Švedska do II. svetovne vojne ni
imela imigrantov, razen iz sosednje Fin-
ske. Z ekonomskom razcvetom je prišla
ekonomska imigracija in za njo politična,
se pravi, begunci iz raznih držav, nazad-
nje iz Bosne. Priseljenci so v glavnem pri-
hajali na jug Švedske. V zadnjem času
poskuša država z različnimi ukrepi doseči
enakomernejšo porazdelitev imigrantov
oziroma beguncev po vsej deželi.
Za priseljence švedska država mate-
rialno dobro poskrbi, a status priseljenca
se kljub pridobljenemu švedskemu drža-
vljanstvu vleče v naslednjo generacijo, že
če je eden od staršev priseljenec. »Moji
otroci so priseljenci druge generacije,
čeprav imajo švedskega očeta, švedsko
državljanstvo in so rojeni na Švedskem,«
pravi kolegica, ki je po rodu Finka, »am-
pak to velja tudi za kraljeve otroke, saj je
kraljica Nemka.«
Poleg pravih imigrantov je na Šved-
skem precej posvojenih otrok iz azijskih
držav, ki se med odraščanjem srečujejo z
vprašanjem pripadnosti. Nekateri posku-
šajo najti stik z domovino bioloških
staršev. Menijo, da bi moral razviti svet
poskrbeti za otroke iz nerazvitih držav oz-
iroma iz revnega okolja tam, kjer živijo, in
ne s posvojitvami.
46
OBISK NA COLLEGE OF HEALTH AND CARING SCIENCES , UMEA
Zvečer se srečamo z begunci iz
Bosne. Plavolasa mladostna ženska, ki go-
vori z Riito švedsko, se izkaže za otroško
zdravnico iz Jajca. Seznaniva se še s stroj-
nim inženirjem, direktorjem iz Tuzle,
upravnim delavcem, profesorjem, socio-
logom. Sprašujejo naju o slovenskih poli-
tikih in športnikih, o Mariboru, kjer je bil
nekdo nekaj časa zaposlen, o vsem, kar
jim pomeni vez s preteklostjo. Pravijo, da
so materialno primerno preskrbljeni. De-
narno pomoč dobivajo natančno odmer-
jeno po »tablicah« za različne potrebe.
Ker znajo skrbno gospodariti, ker sami
kuhajo in kupujejo na razprodajah, si la-
hko privoščijo izredne izdatke za otroške
igrače in podobno. Otroci hodijo v šved-
ske šole, kjer so zelo uspešni, odrasli v
jezikovne in druge tečaje. Ampak uni-
verzitetne diplome iz bivše Jugoslavije
niso priznane. Študij bi morali opraviti
tako rekoč znova, možnosti za zaposlitev
nimajo, delati ne smejo. Upravni delavec
hodi v kuharski tečaj, a ne verjame, da se
bo lahko kdaj zaposlil vsaj kot kuhar. Še
najboljše perspektive ima 30-letni so-
ciolog, ki je dovolj mlad, da vse začne
znova. Kdor je star 40 let ali več, bo ver-
jetno za vedno ostal brez zaposlitve, tu-
jec, odvisen od humanitarne pomoči, z
domotožjem, ki mu ni videti konca.
Čeprav »jim ničesar ne manjka«, me nji-
hov položaj najbolj prizadene.
TREZNI VIKING
Obiskali sva tudi prostovoljno organi-
zacijo Halfwayhouse za pomoč odvis-
nikom, ki se po zdravljenju vključujejo v
vsakdanje življenje. Prostori se nahajajo v
večjem stanovanju stanovanjskega bloka.
Organizacijo vodita nekdanja odvisnika.
Vodja mogočne postave je zelo podoben
moji predstavi o Vikingu.
Organizacija je financirana kot fon-
dacija. Velik del stroškov pokriva država.
Kontaktna oseba za povezavo z državno
socialno službo je »uradni« socialni de-
lavec. Voditelja skupine imata supervizijo
pri psihiatru. Povezani so tudi s cerkvijo.
Halfwayhouse pomaga pri iskanju
stanovanja in vključitvi v socialne mreže.
Stanovanje najprej za eno leto najame so-
cialna služba. Če se stanovalec primerno
vede in redno plačuje stanarino, lahko po
enem letu sam sklene najemno pogodbo.
Delujejo po minessottskem modelu.
Vključi se lahko, kdor želi. Pogoji so le, da
je »čist« (ne jemlje mamil) in trezen
(clean and sober ), da se udeležuje ka-
kšne oblike obravnave (treatment ) in da
spoštuje pravila vedenja. Velik pomen
pripisujejo izobraževanju. Na Free Nor-
dic University je mogoče študirati pro-
gram adiktologije na daljavo.
»Viking« pravi, da gre pri alkoholu in
drogah za isto, le da zdravljenje alko-
holikov traja dalj časa. Navede podatek,
da je 10% švedskega prebivalstva alko-
holikov. Videti je, da je alkohol problem
tako za prebivalstvo kot za državo. Že na
letališču v Stockholmu je Pavlino ostro
uho zaznalo žvenket steklenic, ki je priha-
jal iz plastičnih vrečk nekaterih potnikov.
Na večerji v dobrem lokalu je gostiteljica
vljudno pojasnila, da si lahko izberemo
brezalkoholne pijače in pivo, vina ne sme
ponuditi. Edina izložba v mestu, na kateri
sem opazila kovinsko mrežo, je bila tista z
alkoholnimi pijačami.
GLAS LJUDSTVA
Stanovali sva v manjšem družinskem ho-
telu ob reki. Skrb za sobo je popolnoma
samopostrežna. »Delovna sila je draga«,
nama pojasnjuje lastnikov bratranec.
»Včasih so bile v hotelu zaposlene štiri so-
barice, zdaj nimamo nobene.«
Samopostrežno je — kljub brezposel-
nosti — vse, kar je le mogoče. V klasično
opremljeni kavarni gostom pri pultu na
pladenj postavijo le krožnik z izbranim
pecivom, kavo si natočijo sami in ob od-
hodu je treba odnesti pladenj na stojalo,
kot smo počeli nekoč v študentski menzi.
Direktor doma za otroke s posebni-
mi potrebami ima v vasi pekarno. Zapos-
litev je postala negotova in pametno je
imeti rezervni oziroma dodatni vir pre-
življanja.
Kolegica, ki je doma z dežele, nima
več drugega stanovanja v mestu, ker je to
postalo predrago.
47
POROČILI
»Z vstopom v Evropsko Unijo je
postalo vse še slabše,« pravijo v trgovini s
spominki. »Nemški turisti so včasih več
kupovali, ker so dobili povrnjen davek.
Zdaj je tega konec.«
»In ti tujci!« nadaljuje najin hotelski
informator. »Od povsod prihajajo. Ne zna-
jo jezika, ne znajo delati; vse, kar potrebu-
jejo za življenje, dobijo zastonj. Mi pa pla-
čujemo 100% davke.« Tega o 100% davkih
mi ni uspelo razvozlati. Vsekakor morajo
biti visoki, saj sem v brošuri na letalu pre-
brala, da je zaradi njih protestirala celo
Astrid Lindgren.
PROSTORNOST IN PROSTRANOST
Mogoče je bilo tako zaradi dolgega dneva,
zaradi skandinavskega smisla za notranjo
opremo, zato, ker je severni del Švedske
redko poseljen, ali zato, ker sva s Pavlo
drugič v istem letu doživljali zgodnjo
pomlad — ampak vsa bivališča so se mi
zdela svetla in prostorna in vsa pokrajina
prostrana.
Prostorno in prostrano je mesto
Umea, ki je po uničevalnem požaru do-
bilo široke ulice, obrobljene z brezami
(ki so simbol mesta), da se katastrofa ne
bi ponovila.
Naša prijateljska šola je predvidoma
za 3 leta nameščena v opuščeni tovarni,
dokler ne »ozdravijo« njihove stavbe, v
kateri se je pojavila lesna goba (če sem
prav razumela). Šolski upravni prostori
so v upravni zgradbi tovarne, študentska
menza in drugi prostori za obštudijske
dejavnosti so v manjših tovarniških halah,
predavanja potekajo v bivalnikih. Kljub
začasnosti so prostori urejeni z občut-
kom za posebne potrebe uporabnikov. V
predavalnici sta bila npr. poleg navadnih
stolov dva vrtljiva, oblazinjena, z visokim
naslonjalom — za študente, ki imajo
težave s hrbtenico.
V nedeljo so naju gostiteljice skupaj
z dr. Jan Mason z West Sydney University,
ki je bila na obisku ob istem času kot me,
peljale na izlet k mogočnim brzicam reke
Vindeln. Interkontinentalno druženje je
bilo prav zabavno. Evropejke smo si pred-
stavljale Avstralijo kot deželo živinorejcev
in s tega izhodišča navezovale pogovor s
prebivalko velemesta, ki ji je bila ta dejav-
nost popolnoma tuja.
Evalvacija praktičnega dela študen-
tov, ki sva se je tudi udeležili, je potekala
na otoku Norrbyskär, v nekdaj vzorni de-
lavski koloniji, ki je po propadu industrij-
skega obrata v rabi za delavski turizem.
Najlepše pa je bilo vsekakor pri
kolegici, ki živi na deželi. Prebiva v tradi-
cionalno urejeni stari brunarici v gozdu,
ki spominja na Pokljuko. Prav kratka
steza pelje do obale Baltiškega morja s
pogledom na bližnje otočke. Iz Pavle so
kar sami privreli verzi iz pravljice o kralju
Saltanu.
KAMENČEK V KOLESJU
Ob odhodu iz Umee sva na letališču iz-
vedeli, da ta dan osebje letalske družbe
SAS na mednarodnih linijah stavka. Kljub
temu sva morali domov, saj so naju
pričakovali domači, da o študentih niti ne
govorimo.
Odpotovali sva do Stockholma.
Postavili sva se v dolge vrste sotrpinov, ki
jim je SAS-ovo zemeljsko osebje v potu
svojega obraza iskalo nadomestne polete
do doma, medtem ko je na galeriji zasedal
stavkovni odbor SAS-ovega nebesnega
osebja. Po dveh urah in pol sva dobili
novo zvezo, a ko sva hoteli oddati
prtljago, se je izkazalo, da naju ni v raču-
nalniku. Spet čakava, najdejo naju, telefo-
nirava domov, čakava, in ko končno na
Lufthansinem letalu odletiva proti Du-
naju, nama odleže. Še zadnji stres na
Brniku, kjer zaman čakava na prtljago. Iz-
kaže se, da je prispela že s prejšnjim leta-
lom. Padeva v objem svojih najdražjih in
Pavla je zadovoljna, ker bo lahko po do-
govorjenem razporedu opravila konzul-
tacijo s študenti.
Andreja Kavar Vidmar
48