T
MENJALNICA
Velenje, TomSčeva 13, tel.: 063/862-522
Menjalnica v Velenju je do nadaljnega zaradi prenove zaprtal
Pretežno sončno z občasno oblačnostjo.
številka 17
četrtek, 29. aprila 1999
160 tolarjev
Srečanja občanov, ki jih prireja Ob-močna organizacija ZSSS Velenje na Graški Gori, še zlasti množično pa pri-hajajo Ijudje na to srečanje iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, so posta-la tradicionalna. Marsikdo od tistih, ki se bodo v praznično jutro zbudili do-ma, bo najbrž v soboto tam. Progra-mom na Graški Gori bodo pričeli ob 11. uri. Srečanje bo tudi, če bo dežev-ni dan, saj bodo na Gori postavili ve-lik šotor.
Slavnostni govornik bo župan Mestne ob-čine Velenje Srečko Meh, srečanje pa se bo po programu nadaljevalo v znamenju dru-žabnih in športnih iger. "Uradno" bo za-
ključek srečanja okoli 17. ure.
Tudi letos bodo udeležence do Plešivca vozili avtobusi (iz Velenja od 8. ure vsakih 30 minut s postaj Pesje, Foitova, Gorica, Bevče, Nama, Tržnica in Rudarski dom; iz Soštanja in Mozirja ob 9. uri z avtobusne postaje). Starejšim udeležencem bodo omogočili prevoz vse do Graške Gore, na-zaj v dolino pa bodo avtobusi vozili med 15. in 17. uro.
Za prvomajsko budnico bodo poskrbele godbe - Pihalni orkester Premogovnika Ve-lenje, Pihalna godba Soštanj in Godba na pihala Zgornje Savinjske doline.
■ mkp
Cestitamo za 1. maj!
Msmo prihođnosH
SprefflgRilno prihodnost!
ZSSS Velenje vabi na Graško Goro
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
območna organizacija Velenje
Svoboda in Gorenje odlicna
Izvozniki pozdrav- navdušil Ijudstvo
Ijaio nov davek ££}RK Gorenje brez Sumijo Gozdovi. ^■'"Evrope" Čigavi že?	AMlladi dopisniki
Izročilo delavskega^"^poročajo
(še) živi /f^Sreča ob prvem Dori ^"^pralnem stroju
ISSN 0350-5561
16. državno tekmovanje pevskih zborov
Maribor, 24. aprila - V Unionski dvorani v Mariboru je na 16. državnem tekmovanju pevskih zborov Naša pesem zapelo več kot tisoč petsto pevcev in pevk iz cele Slovenije ter za-mejstva. Po besedah predsednika žirije Marka Muniha so bila merila ocenjevanja zelo viso-ka zaradi velikega števila nastopajočih zborov in tudi zaradi vse boljšega zborovskega petja pri nas.
Vsi pevski zbori so v 10-minutnem programu zapeli štiri pesmi (ena je bila obvezna, tri so izvajalci izbrali sami, od teh je morala biti ena slovenska ljudska pesem v izvirni obliki in pri-redbi). Med 33 zbori sta bila tudi dva naša mešana zbora, Svoboda iz Šoštanja in Gorenje iz Velenja. Znova sta se odlično odrezala in s tem dokazala, da sodita v sam vrh slovenske zbo-rovske poustvarjalnosti. Prvi je namreč osvojil srebrno, drugi pa bronasto priznanje. (Dalje na strani 9)
■ Tp, foto: vos
9770350556014
2 kVAS 11S
DOGODKI
29. aprila 1999
i------------------------1
| Kresovi bodo j
goreli
'	ŠOŠTANJ - Kar dva kresa bosta zagorela na predvečer	'
"	praznika dela v Šoštanju. Občinski odbor ZLSD Šoštanj	■
|	pripravlja mogočen kres na Goricah. Prižgali ga bodo ob 20.	'
!	uri, s kresovanjern pa počastili dan upora in praznik dela.	'
.	Občinski odbori SDS in turistično olepševalno društvo pa	!
•	pripravljata kresovanje na jasi pri rezervoarju nad graščino.	.
■	Tudi ta kres bodo prižgali ob 20. uri.	. ,	ŠMARTNO OB PAKI - V občini Šmartno ob Paki v pozdrav	, ,	prazniku, 1. maju že nekaj let zagorijo po vrhovih številni	, |	kresovi. Osrednji bo, tako kot že nekaj let, tudi letos na	, |	predvečer praznika zagorel pri gasilskem domu v Šmart-	| |	nemobPaki.	| |	GABERKE-Vtejkrajevniskupnostizaprimernoobeležitev	| I	praznika že tradicionalno poskrbijo Člani tamkajšnjega	I I	Mladinskega društva. Kres bodo na predvečer praznika	I I	prižgali v starem delu Gaberk ob 21. uri. Za prijetno razpo-	I I	loženje bodo zaigraii ćlani ansambla Rosa.	I
■	ŠKALE - Na predpraznični večer bo krajevna skupnost ' 1 Škale Hrastovec pripravila kresovanje na Lubeli. Krajane ' J vabijo že ob 16. uri na postavijanje mlajev, ob 19. bodo začeli ' J športne igre, druženje bodo popestrili še s kulturnim pro- J . gramom, velik kres pa bodo prižgali ob 21. uri.	J
Dan odprtih vrat ERICa
Zbornik "Vinska gora 97/98"
Ob dnevu zemlje, 22. aprilu, so na Inštitutu za ekološke raziskave Erico Velenje odprli vrata pred kratkim odprtih prenovljenih in moderno opremljenih prostorov. Za nakup opreme so v zadnjem obdobju namenili kar okoli 100 mili-jonov tolarjev, tako sodijo med bolje opremljene tovrstne inštitute v državi. Ob tej priložnosti so povabili medse tudi udeležence zadnjih dveh raziskovalnih taborov, ki sta potekala v Vinski gori in predstavili zbornik, ki je bogat prikaz vsega kar je 145 mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev, odkrilo v tem kraju.
To je že tretja knjiga v zbirki zbornikov raziskovalnih taborov. Prinaša 24 strokovnih člankov o delu raziskovalnih skupin . Zbornik sta uredila Matjaž Šalej in mag. Emil Štrbenk (oba sta lani tabor tudi vodila, prvo leto pa je tabor v Vinski gori vodil mag. Franc Avberšek - direktor Erica), oblikoval pa ga je arhitekt, publicist in oblikovalec Rok Poles. Publikacija, ki je v celoti nastala v Šaleški dolini, obsega 336 strani.
Letošnji zbornik je precej drugačen od prvih dveh. Odločili so se, da celotno raziskovalno delo (potekalo je dve leti) opravljeno v Vinski gori, združijo v eni knjigi, ki so jo obogatili in ji dali pečat strokovne monografije, s kakršnimi se ponaša le malo naših krajev. Novost v knjigi so tudi angleški povzet-ki, barne reprodukcije grafik likovnih skupin, pa tudi sicer je knjiga bogatejše likovno in slikovno opremljena. Članke je jezikovno predledala Marija A1 Sayegh, angleške povzetke je priravila Nada Zore.
"Avtorji člankov so v večinoma domači strokovnjaki, ki se skozi publicistiko tako ali drugače ukvaijajo z domoznanstvom. Prav zato jim delo na taborih predstavlja strokovni izziv in prispevke k vedenju in znanju o naši domači pokrajini. Avtorji so člankom dodali tudi bogat slikovni material, preglednice, karte in grafikone, ki strokovnost del še poveča," sta med
V ERICu so usposobljeni tudi za najzahtevnejše raziskave
drugim dejala na predstavitvi zbornika Matjaž Šalej in mag. Emil Štrbenk.
Mladi raziskovalci in drugi gostje so si nato pod vodstvom mag. Julije Vrbovšek Beričnik z velikim zanimanjem ogledali laboratorije Inštituta za ekološke raziskave, ki so sodobno opremljeni in zagotovo bo našel v njih delo marsikateri mla-di raziskovalec. Direktor ERICa mag. Franc Avberšek nam-reč obljublja, da se bo število raziskovalcev v tem zavodu v pri-hodnjih letih najmanj podvojilo.
■ Mira Zakošek
Iz občine Smartno ob Paki
Za stranke 887 tisoč SIT na leto
Na zadnji seji so člani sveta občine Šmartno ob Paki med drugim sprejeli predlog odloka o fi-nanciranju političnih strank v občini. Po nje-govih določilih bo tamkajšnji odbor LDS-a za dva svetnika dobil nekaj več kot 10.000 tolarjev, odbor SDS za tri svetnike 14.000, podružnica SLS za svetnika in župana slabih 31.000 in od-bor SKD za tri svetnike 18.000 tolarjev na mesec. Občina bo iz proračuna namenila za finan-ciranje političnih strank 74.000 tolarjev na mesec oziroma 887.000 SIT na leto. Svetniki so še sklenili, da bodo povišali vrednost vsakega dobljenega glasu za prihodnje leto v skladu z rastjo indeksa drobno prodajnih cen v Sloveniji, kakor so to uredili v nekaterih drugih slovenskih občinah.
Malomarni izvajalci
Ureditev kanalizacije oziroma načrtovanih del pri izgradnji prve faze kolektorja čistilne naprave v Rečici ob Paki je med nekaterimi tamkajšnji-mi krajani vzbudila precej nezadovoljstva. Pa ne zaradi naložbe, ampak zaradi malomarnih izva-jalcev. Vsaj tako so ob obravnavi opozorila pred tožbo enega od krajanov ocenili šmarški svetni-ki. Pri tem so poudarili, da mora župan v do-govorih z izvajalci, predvsem pa nadzornim organom, ki ga dobro plačujejo, svojega dela pa ne opravlja kot bi ga moral, čimprej zadeve ure-diti. Kajti, nepotrebno zapletanje lahko povzroči še več škode. Med drugim so ob tej temi znova opozorili na past, ki preži na udeležence v cest-nem prometu na cesti Rečica - Šmartno ob Paki.
Spodbujanje mladih športnikov
500 tisoč tolarjev so v letošnjem proračunu predvideli v občini za spodbujanje športa mladih. Svetniki so odločili, da bo od tega smučarka Ana Drev dobila dve tretjini, preostalo tretjino denarja pa si bosta razdelila obetavna atletinja Anja Rak ter učenec 2. razreda šmarške šole
Vprašanje ministru za zdravstvo
m V
Angelo Novkovič, ki dosega lepe uspehe v tenisu. V razpravi so nekateri tudi menili, da bi v pri-hodnje morda razmišljali še o kakšni štipendiji za obetavne mlade športnike.
Znova o zobotehničnem labora-toriju
Zapletov glede najema priročnega zobotehničnega laboratorija v zdravstveni posta-ji Šmartno ob Paki očitno še ni konec. Na prejšnji seji so svetniki zahtevali od vodstva Zdravstvenega doma Velenje pisnem odgovor. Na zadnji seji so ga tudi prebrali in glede na navedene trditve v dopisu ocenili, da bodo zaplet najbolje rešili, če se vpleteni o zadevi pogov-orijo za skupno mizo.
Seje sveta v ponedeljek ali v torek?
Na prvi seji sveta v novem sestavu so se svetniki dogovorili, da bodo seje tega organa ob ponedeljkih in ne več ob četrtkih, kot v prejšnjem mandatu. To naj bi bil edini prosti dan, ko bi lahko tvorno sodeloval v razpravah o vprašanjih, pomembnih za življenje in delo tukajšnjih občanov, tudi neodvisni svetnik Bojan Prašnikar. Na nedavni seji pa je v imenu svetniške skupine strank pomladi za presenečenje poskrbel svetnik Frančišek Berdnik. Dal je namreč pobudo o prestavitvi seje na torek, ker menda zaradi ob-veznosti nekaterim svetnikom pomladne koali-cije ponedeljek ne ustreza. Njegova pobuda je pri svetnikih, tudi iz vrst omenjene koalicije, naletela na dokaj buren odziv. Odgovora na vprašanje svetnice Frančiške Krbavac, komu dosedanji dan sklica seje ne ustreza, nismo slišali. Slišali pa smo pobudo svetnika Franca Kumarja, ki je predlagal glasovanje o tem na naslednji seji sve-
ta.
Itp
Kaj bo z bolnišnico Topolšica?
Takoj po tem, ko so se v javnosti pojavila ugibanja, kakšna bo nadaljnja usoda bolnišnice Topolšica (celo direktor je za namene izvedel iz časopisa), je velenjski poslanec v Državnem zboru Bojan Kontič, postavil to vprašanje min-istru za zdravstvo dr. Marjanu Jerebu, ki je takole odgovoril:
"Bolnišnica Topolšica je predmet živahnih razprav zaradi tega, ker skušamo celovito ured-iti razmere v slovenskih bolnišnicah. Zagotavljam, da ni še nič določenega, da ni-mamo nobenih temnih načrtov zanjo, niti za kakšno drugo bolnišnico. Urejamo pa mrežo
slovenskih bolnišnicc s katero bomo opredelili število postelj, število strokovnih teamov, ki bodo obravnavali bolnike in šele temu bodo sledile odločitve. Opravičujem se za tisto, kar je prišlo v časopis, to je bila le neka misel... Je pa res odprto vprašanje razmerja moči ali pa obsega de-lovanja med celjsko bolnišnico in bolnišnico Topolšica. To še zdaleč ni urejeno. Upam, da bo, ko bo dokončno opredeljena prej omenjena mreža. Do takrat pa bo bolnišnica Topolšica v enakem položaju kot vse druge bolnišnice v Sloveniji.
KOPER - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je po uspešnem preskušanju	kartice
zdravstvenega zavarovanja v Posavju povabil k sodelovanju tudi zavarovalno družbo Adriatic iz Kopra, ki se kot ed-ina komercialna zavarovalnica ukvarja tudi z zdravstvenim zavarovanjem, torej bodo imeli slovenski zavarovanci le eno kartico.
VUZENICA - Prenova treh dravskih elektrarn prehaja v sklepni del, načrtujejo še pren-ovi HE Vuhred in HE Ožbalt, minuli petek pa se je zavrtel novi agregat v hidroelektrarni Vuzenica, ta turbina je že šesta v vrsti novih; takoj po praznikih bodo ustavili še tretjo staro turbino v Dravogradu, kar bo zadnji del obnove treh elektrarn.
LIPICA - Po doigotrajnem mrtvilu naj bi kobilarna v Lipici novo sezono dočakala v novi preobleki, saj bo letos goste zu-naj in znotraj povsem prenovljen dočakal tudi hlev za šolske kon-je, ki letos slavi 100 - letnico iz-gradnje, povsem obnovili pa so tudi prireditveno jahalnico, ki je med ostalim dobila novo razsvetljavo in ozvočenje.
LJUBLJANA - Lovska zveza Slovenije je v soboto pripravila	vseslovensko
očiščevalno akcijo z geslom Naravi krademo smeti, ki je imela namen očistiti okolje in opozoriti ljufll. ta takšne akcije ob primerni zavesti ne bi bile potrebne, v njej pa je sodelova-lo 4126 lovskih društev, z njimi tudi mnogi šolarji, lastniki goz-dov in turistična društva.
LJUBLJANA - Veteri-nars-ka uprava Republike Slovenije bo predvidoma od 26. aprila do 26. maja polagala vabe za spom-ladansko vakcinacijo lisic proti steklini, ki jo v Sloveniji na divjih živalih s polaganjem vab zati-ramo od leta 1995, seveda pa je v tem času prepovedano prosto gibanje psov.
LJUBLJANA - Državni zbor je za novo ministrico za gospodarske dejavnosti imeno-val dr. Teo Petrin, ki doslej ni imela nobene omembe vredne politične funkcije, njenih zad-njih 30 let pa je prežeto z ve-likanskim strokovnim in znanstvenim delovanjem.
m II
Bomo ali ne bomo - še vedno je vprašanje
Sajje že kar smešno: kdor se kje spomni, deli lekcije o ustanavljanju regij. Le tisti, ki bi res morali kaj reči o tem, (pametno) molčijo. Za politike je očitno pomembnejše, da "<obvladujejo" občine, saj se jim z us-tanovitvijo regij lahko podre kakšen pred-volilni koncept. Nazadnje so o regijah gov-orili socialni demokrati in to na bližnjem Koroškem. To je seveda zjanimivo tudi za šaleško območje, saj nekatera predvide-vanja še vedno tudi vidijo v eni regiji Saleško dolino in Koroško. Prvak te stranke ni bil kajprida jasen, Korošcem je le oblju-bil, da bo, če bo nastalo vsaj 11 regij, ena Koroška.Seje pa prvak te stranke moral tudi "zagovaijati" zaradi pobude te stranke o vo-lilnih pokrajinah. Tudi mi smo ie pisali o taki čudni predvolilni regionalizaciji, ki predvideva povezovanje dela Koroške z Zgornjo Savinjsko dolino. Ali konkretneje, da bi črno priključili Mozirju. Slo naj bi le za proceduralni pristop, pa naj kdo to razume ali ne.
JJstanovitvi šaleške regije je očitno bolj naklonjen celjski župan. Ne iz kakšne posebne Ijubezni do Velenja, le očitno je spoznal, da je Velenje gospodarsko že pre-hitelo Celje, zato sezaveda, da se ne bo kar tako pustilo komandirati Celju. Celjske regije, kot je bila, po njegovem ne bo več. S tako napovedjo celo nekoliko prehiteva, saj zamisel o "velikem " Celjskem še ved-no obstaja tudi na državni ravni.
Sedanjih prvomajskih praznikih, ki so za nekatere že pravi dopust,
so znova priložnost, da v nekaterih tur-ističnih centrih udarijo po zvonovih in opozorijo na vnovično nazadovanje naše-ga turizma. Nekaterim je bližina vojne prišla kar prav. Posebno tistim, ki so nazadovali že lani, pa za to niso našli pravega krivca. Zdajga vendarle imajo. Za vse naj bi bila kriva nevedna Evropa, ki še vedno ne ve, kje je Slovenija, kako daleč je od Kosova, kako daleč od vojne. Gotovo pa ve, da tudi naše nebo parajo Natova
letala. Za nekatere pa je že to sinonim za vojno. Tudi njim včasih izgovorpravpride. Ob tem se seveda lahko vprašamo, v kaj smo vložili tako velike denarce, kako smo predstavljali našo mlado deželo, če neka-teri v Evropi, da drugod po svetu sploh ne govorimo, Slovenijo še vedno rišejo nekje v balkanskem kotlu. Celo hitra Ralf Schumacher in Alberto Tomba si te dni nista upala v Ljubljano. Da nas Evropa ne pozna, ali pa nas zelo nizko ceni, kažejo tudizadnje ankete, ki nas uvrščajo na sam rep dežel, kije bi bili Evropejci pripravljeni imeti med sabo. To pa je hud udarec naši samovšečnosti in nad njim bi se bilo tre-ba resno zamisliti. Ne le tisti na državni ravni, tudi člani številnih deiegacij in posamezniki, ki še vedno tako radipotu-jejo po tujini,in ki ob vrnitvi zagotavljajo, s kako veliko Ijudmi so se srečali. Le o čem se pogovarjajo!
U(k)
29. aprila 1999
AKTUALNO
MS ČAS 3
STE IMETNIK TEKOČEGA ALI ŽIRO RAČUNA
IN ŽELITE NATANČNO INFORMACIJO O STANJU NA VAŠEM RAČUNU?
Četrtkova seja Sveta občine Šoštanj potekala v znamenju "tajnosti"
Brez proračuna, zato pa s tretjim podžupanom
ŠOŠTANJ, 22. aprila - Občina Šoštanj ima že teden dni tret-jega podžupana, to je David Ravnjak, član SDS (za podžupa-na so ga imenovali na njegov 35. rojstni dan), še vedno pa nima osnutka proračuna za letošnje leto. Sklep o začasnem fi-nanciranju javne porabe po dvanajstinah poteče konec aprila, ker je svet na četrtkovi seji zavrnil predlog o podaljšanju take-ga sklepa do priprave proračuna, bodo v Šoštanju zdaj prisi-ljeni hiteti s pripravo.
Sicer pa je bila ena glavnih "imenitnosti" tokratne seje tajno glasovanje. Celo dnevni red o nekaterih točkah so sprejemali tako.
Na tej sejije bilo treba kar nekajkrat v vrsto - po glasovnice. Usklajevanje mnenj med čakanjem na izid tajnega glasovanja.
v prejšnjcm mandatu. Komisijo za okolje in prostor bodo raz-širili na sedem članov, prav toliko pa jih bo štela tudi komisija za razvoj drobnega gospodarstva.
Vroče o tistem, česar še ni...
Temperatura je znova narasla ob predlogu župana Bogdana Meniha, da bi zato, kcr osnutek proračuna za letos še ni priprav-ljen, podaljšali sklep o začasnem financiranju javne porabe do takrat, da bo proračun sprejet. Nekaterim svetnikom (iz vrst opozicije) sc je zdelo nesprejemljivo, da osnutka še ni na mizi, zgovarjanje na to, da iz države niso dobili pravočasno navo-dil za pripravo, pa za lase potegnjen. Sledilo je novo tajno gla-sovanjc in odločitev, da predlaganega sklepa ne podaljšajo. Os-nutek naj bo pripravljen do konca aprila, do takrat, ko že sprejetemu sklepu o financiranju javne porabe po dvanajsti-nah, poteče veljavnost.
... in o denarju, ki naj bi šei strankam
O denarju pa so vseeno veliko govorili. In to predvsem o ti-stem, ki naj bi šel iz proračuna za njihovo delovanje - o finan-
ciranju političnih strank, ki so dobile mandate v svetu in za žu-pana, pa o zagotavljanju materialnih pogojev za delo in o pla-čah občinskih funkcionarjev ter nagradah članov delovnih teles. O drugem in tretjem bodo še govorili, čeprav sta bila pravilni-ka že predlagana v sprejem, a je bilo preveč pripomb na oba.
Zato pa so sprejeli sklep o financiranju političnih strank in žu-pana. Političnim strankam bodo mesečno iz sredstev proraču-na zagotavljali po 30 tolarjev za vsak dobljeni glas na lokalnih volitvah v občinski svet in za župana. To pomeni, kot je izraču-nal Peter Rezman (Zeleni), da bo SDS mesečno dobivala 92.000 tolarjev, SLS 87.000, SKD 83.000, DeSuS 77.000 (ker so te stranke v drugem krogu volitev za župana podprle Bogdana Me-niha), druge stranke pa bodo prejemale precej manj, LDS de-nimo 15.000 tolarjev, ZLSD 13.000 tolarjev. Skupaj letno 4,5 mi-lijona tolarjev.
Peter Rezman je svetu predlagal drugačno "razdelitev" in si-cer, da bi župana pri financiranju političnih strank "izločili", vklju-čili pa v financiranje tudi liste, ki so dobile v svetu mandate. Po tem ključu, bi denimo prejemala SDS 20.000 tolarjev, SLS 16.000, SKD, LDS, ZLSD kakšnih 15.000..., nekaj pa tudi liste.
Tajno
Opozicija v Šoštanju, tako je videti, želi s predlogi o taj-nem glasovanju, malo "majati" koalicijo, saj računa na to, da bi na tajnem glasovanju neposlušnosti utegnil podleči tudi kdo izmed njih. Zadnjič denimo je uspelo s tajnim glasova-njem o financiranju javne porabe in umiku cen vrtcev.
To bi letno proračun stalo 1,3 milijone, razliko pa, so predlaga-li nekateri, namcnili v dobrodelne namene. Njihov predlog ni bil sprejet.
Kot že zapisano, bodo ponovno odločali o odloku za zagotav-ljanje materialnih pogojev za delo skupin (predlog je - članov) sveta občine Šoštanj in o plačah ter nagradah. Nekateri izraču-ni, ki so bili navrženi, so namreč nekatere svetnike dobesedno "vrgli v zrak", morda ne toliko tisti o plačah župana ( 493.000 bruto), podžupani bi prejemali 197.000 bruto, tisti o nagradah
Podžupan o pristojnostih, ki jih (n)ima
Podžupan Milan Kopušar (LDS) je na vztrajno "vrta-nje" mag. Cvetke Tinauerjeve, naj pove, kako je s pristoj-nostmi podžupanov, katera področja pokrivajo... odgovo-ril: "Dogovori z županom tečejo, ne gre pa tako hitro, kot si eni zamišljajo. V krajevnih skupnostih (zlasti na to so opo-zarjali nekateri svetniki) so na komunalnem področju res velikc težavc, sam jih usmerjam na gospoda Dreva, ki te za-deve najbolj pozna. V nobenem primeru pa delo podžupa-nov ni delo na črno, čeprav pristojnosti še niso razmejene."
članom delovnih teles, ko bi lahko kdo prejel za udeležbe na se-jah tudi 74.000 tolarjev bruto, pa so se jim zdeli nerealni. Nek-do je zadevo komentiral, češ, če si član več komisij, potem ti sploh ni treba več v službo ...
Zato želijo prihodnjič, ko bodo o teh dveh dokumentih ponov-no odločali, imeti pred seboj oceno finančnih in drugih posle-dic za proračun, da bodo vedeli, kot so dejali v opoziciji, o kak-šni "količini" denarja se pogovarjajo.
Še vedno - šola ali šoli
Zupan Bogdan Menih je na dnevni red četrtkove seje uvrstil tudi informacijo o zagotavljanju prostorskih možnosti za devet-letno osnovno šolo v občini, v ospredju česar je v Šoštanju še ved-no znana dilema: šolanje otrok v enem ali dveh objektih. Raz-prava je bila pestra, in čeprav je bila obravnava sprva namenje-na zgolj seznanjanju članov sveta o tej zadevi, so ob koncu na predlog svetnice mag. Cvetke Tinauer sprejeli sklep, da mora ob-činska uprava vse do sprejetja ustrezne odločitve o tem - ena ali dve - nadaljevati aktivnosti za pridobitev republiških sredstev v dveh različicah; torej za eno in za dve šoli.
O pobudah, tudi teh je bilo precej na tej več kot osem ur tra-jajoči seji, pa več naslednjič.
■ Milena Krstič - Planinc
Če je vaš odgovor pritrdilen in če imate telefonski aparat s tonsko izbiro, izpolnite še samo ustrezen obrazec, ki ga dobite na bančnem okencu in zagotovili si boste sleherni trenutek, 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih dostop do željenih informacij.
Storitev je brezplačna, zato ne odlašajte s svojo odločitvijo. Podrobnejše informacije so vam na voljo v vseh enotah naše banke.
Prepričani smo, da bo avtomatski odzivnik presenetil tudi vas.
®
/O ) bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
banina skupina Nove Ljubljanske banke
Rekli so...
Dr. Vladimir Topler, predsednik RK Slovenije o krvodajalstvu v prihodnje:
" S spremembo sistema se je spre-menila tudi družbena klima glede tega. Za zdaj smo edina tranzicijska država, kjer zberemo dovolj krvi. Ne želimo spreminjati sistema, ampak ga samo dopolniti z določenimi spremembami. Še vedno si bomo prizadevali, da bo darovanje krvi prostovoljno, brezplač-no, anonimno, torej izraz solidarnosti in humanosti. Seveda pa želimo krvodajalcem zagotoviti nekaj ugodnosti. Te se naj ne bi kazale kot vstop mimo čakalne vrste v zdravstvenih us-tanovah, ampak se trudimo, da bi bili oproščeni plačila dodat-nega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako bomo vztrajali pri enem prostem dnevu na dan odvzema. "
Dr. Ivan Kralj svetnik Slovenskih krščanskih demokratov v svetu mestne občine Velenje: "Želim, da bi dan državnosti dostojno obeležili, da bi med drugim pripravili tudi kresovanje na Pirglovem vrhu. Vodstva krajevnih skupnosti in občane je treba spomni-ti, naj izobesijo zastave, vodstva trgovin pa, da primerno okrasijo izložbe." Marko Jeraj svetnik Slovenske ljudske stranke v sve-tu mestne občine Velenje: "Vedno, ko hodim po Cankaijevi cesti v Velenju me moti, zakaj se tako imenuje, saj to ni ces-ta, predlagam, da jo preimenujemo v Cankarjev trg ali Cankarjevo spreha-jališče..."
Pankrac Semečnik, svetnik LDS v sve-tu mestne občine
Velenje: "V Našem času sem prebral, da načelnica državne uprave v Velenju ni zadovoljna s sosvetom, pa ga sploh ne sklicuje. Prav tako ne razumem, zakaj se pri razreševanju vprašanja poročne dvorane ne posvetuje s pooblaščenci, ki imamo na tem področju veliko izkušenj."
Slovenija kot orodjarna Evrope
Gorenju orodjarna najvišja nagrada
Na mednarodnem bienal-nem sejmu orodjarstva Forma Tool 99 od 21. do 23. aprila v Mariboru, se je znova uspešno predstavilo podjetje Gorenje Orodjarna. Med številnimi
domačimi in tujimi razstav-ljalci s podroćja izdelave orodij in orodnih strojev si je pris-lužilo najvišjo nagrado - zlato medaljo. Dobili so jo za kom-binirano orodje namenjeno
proizvodnji nosilcev za oljne filtre pri avtomobilih mer-cedes.
Pri podelitvi nagrade so or-ganizatoiji upoštevali inova-tivnost, izvirnost, prihranek
materiala in energije, tržni in-teres, humanizacijo dela... Najvišjo nagrado je Gorenjeva orodjarna na tem sejmu dobi-la že tretje leto zapored.
UV.Z.
Umik podražitve vrtcev
Debelo uro so porabili, da so se zmenili od dnevnem redu, o umiku nekaterih točk z dnevnega reda pa so se izjasnjcvali taj-no. Rezultat: umik predloga o podražitvi šoštanjskih vrtcev, umik je predlagal Peter Rezman (Zeleni) vse do takrat, da Šo-štanj ne dobi proračuna. Dodatno pa so na dnevni red na pred-log župana Bogdana Meniha uvrstili osnutek odloka o začasni razglasitvi premičnih spomenikov iz Tovarne usnja Šoštanj (stro-ji, pohištvo, slike) za kulturni spomenik in ta dokument tudi spre-jeli, najbrž pa bo doživel še nekaj sprememb.
Tretji podžupan David Ravnjak
O tretjem podžupanu, ne —-
toliko o kandidatu za to me-sto, kot o tem, ali občina Šo-štanj potrebujc tri podžupane, ali ne bi bila nemara dovolj samo dva, se je razvnela raz-prava takoj za tem. Mnogi svetniki, seveda iz vrst opozi-cije, Matjaž Natek (ZLSD), Anton Skornšek (SKD), Peter Rezman (Zeleni), mag. Cvet-ka Tinauer (Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj), Marjan Vrtačnik (Lista za razvoj mesta in
vasi), Drago Koren (SKD),	-
so menili, da bi bila dva po- Dav/d Ravnjakje tretji podžupan
džupana za tako občino kot je	občine Šoštanj.
Šoštanj, čisto dovolj. V raz-
pravi so z različnimi besedami razlagali, da je cena za zagotov-ljenih 12 glasov v svetu (toliko jih ima skupaj pozicija) za dav-koplačevalce občutno previsoka. Glasovanja so se na predlog Marjana Vrtačnika, ki je zbral dovolj podpisov, lotili tajno. Rezultat: od 19 prisotnih svetnikov je za Davida Ravnjaka gla-sovalo 11 svetnikov, 8 jih je bilo proti.
Imenovali so komisijo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ji bo predsedoval podžupan Marjan Jakob (SLS), in nadzorni odbor, ki ga bo vodil Bojan Kugonič. Ta je nadzorni odbor vodil tudi
4 MS ilAS
V ŽARIŠČU
29. aprila 1999
Z mesecem julijem bo začel veljati davek na dodano vrednost
Mesec julij, čas, ko bo začel veljati v Sloveniji đavek na dodano vrednost se hitro pribtižuje. Žal pa se tudi ob uveđbi tega davka kaže stara praksa; čeprav je ze dol-go znano, da ga bomo uveđU, nanj še ved-no nismo pripravljeni in marsikakšna po-drobnost je še tudi danes neznanka, pa čeprav bi novemu davku ze morali prila-
gajati poslovanje in tudi prilagoditi infor-macijski sistem. Tako mnogi pričakujejo davek na dodano vrednost z veliko nego-tovostjo, še posebej ker vse kaze, da bo driffva davke zelo hitro pobirala in jih zelo počasi vračala. To pa bi lahko zelo poslabšalo likvidnostno stanje podjetijs tem pa tudi njihovo konkurenčno
Gorenje
Izvozniki pozdravljajo nov davek
Četudi je uvedba davka na dodano vrednost izvoznikom naklonjena, v Gorenju niso brez skrbi. Clanica uprave zadolžena za področje financ Marija Miheljak poudarja, da še vedno ni jasno, kako bo država vračala davek na do-dano vrednost, saj si je določila dolg rok vračila in sicer kar od 30 do 90 dni, kar lahko pomeni, glede na to, da se dav-ek obračuna konec meseca, tudi 120 dni. Tako dolgih rokov za plačilo dobaviteljev pa Gorenje nima, zato od države pričakujejo, da bo svo-je obveznosti do večinskih izvoznikov sproti poravnavala. Marija Miheljak meni ob tem, da bi bilo veliko bolj smiselno, če bi lahko medsebojne ob-veznosti podjetja in država kompenzirali in se potem z roki sploh ne bi ubadali.
Sicer pa so v Gorcnju na uvedbo davka na dodano vred-nost dobro pripravljeni, saj so priprave stekle žc sredi lanskcga leta, ko je še kazalo, da ga bomo uvedli v začetku leta. Aktivnosti vodi projektna skupina, ki jc pripravila pro-gram za uvedbo davka za celoten koncern. Pri tem so upoštevali izkušnje svojih
hčerinskih firm, ki imajo sedeže v tujini, posvetovali pa so se tudi z vodilnimi finančnimi in-stitucijami, tudi tistimi, ki so pripravljale zakon na dodano vredriost. V podjetju so za vse, ki se bodo z davkom srečcvali,
Marija Miheijak, članica uprave Gorenja: "Proizvodi Gorenja se ne bodo podražili."
pripravili številne izobraževalnc oblike.
Izvoznikom je davek na do-dano vrednost naklonjen, pa tudi sicer je, pravi Miheljakova, preprostejši in preglednejši od starega. V verigi bo mogoče drug drugega nadzorovati. Tudi
Območna obrtna zbornica Velenje
"Nimamo še dokončne
ocene"
Sonja Jamnikar, sekretarka Območnega	obrtnega
združenja: "Novo davčno za-konodajo, kot sta Zakon o trošarinah in Zakon o davku na dodano vrednost, jemljemo v obrti kot del obvezne zakon-odaje, ki jo mora država spre-jeti zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Obrtna zbor-nica Slovenije je z vsemi svoji-mi območnimi zbornicami ves čas, ko sta bila predpisa v par-lamentarnem postopku, pred-lagala spremembe zato, da bi bili predpisi čim bolj uporabni za obrt. Marsikje smo uspeli, ostaja pa še nekaj odprtih vprašanj, kot je obdavčevanje domače in umetne obrti, cvetličarske dejavnosti, plačevanje obveznosti od fak-turirane realizacije.
Ceprav se predpisi še ne uporabljajo v celoti (uporaba stopenj, način poročanja in
Sonja Jamnikar: "Težave vidimo v gradbeništvu, odprto vprašanje je obdavčevanje domače in umetne obrti,..."
obračunavanja), se bo novost poznala v vseh dejavnostih. Težave vidimo predvsem v gradbcni dejavnosti ne le zara-
di bistvencga skoka stopnje ob-davčitve, ampak tudi zaradi uporabe dveh vrst stopenj. Prav vsem obrtnikom se bo povečala zahteva po več denarju za poslovanje po I. juliju, tako pri nabavi kot pri možnem plačilu davkov. Prav tako še nimamo dokončne ocene, kako bodo storitvene dejavnosti vstopile v krog davčnih zavezancev po davku na dodano vrednost.
Ali bodo zaradi tega neka-teri cene znižali, jih obdržali ali se bodo uskladili na ravni de-javnosti. Ker na obrtni zborni-ci želimo, da bi bili pred dokončno uporabo novosti vsi obrtniki kar najbolje seznan-jeni s sistemom davka na do-dano vrednost, bomo cel junij in julij svojim članom svetovali in jih seznanjali z uporabo pred-pisov. "
mtp
sposobnost. Sicer pa poglejmo, kako so na uvedbo davka na dodano vrednostpriprav-^eni v štirih nam bližjih in večjih delovnih okoljih, kaj od njega pričakujejo in kajjih
ob njegovi uveljavitvi najbolj moti. Predvsem pa ali bodo njihovi proizvodi zaradi te obdavčitve dražji.
BSH Hišni aparati
"Da ne bo plačnikov spet vzela megla!?"
državi bo lažje in če bo vse tako kot jc prcdvideno, bi se moral zmanjšati tudi obscg sivc ekonomije. V Gorenju so v celoti že pripravili registracijo davčnih zavezancev (svojih dobaviteljev).
Se bodo z uvedbo davka na dodano vrednost izdelki Gorenja podražili?
"Cetudi se bo večina davkov povcčala z 10 na 19 odstotkov, se ne bi smelo nič podražiti, saj storitve, pri katerih sc bo dav-ek povcčal nimajo velikega delcža v našem poslovanju. zato smo v Gorenju trdno odločeni, da ne bomo ničesar podražili. Davek na dodano vrednost ni element cene am-pak element obračuna. Je pa vprašanjc, kako bo ravnala domača trgovina, čcprav se bo tudi zanjo davek znižal za eno odstotno točko. Sicer pa v Gorenju pozdravljamo napove-di finančnega ministrstva, da bodo spremljali gibanje cen, saj so prepričani, da novi davek vsaj pri večini proizvajalcev ne bi smel veliko vplivati na cene izdlekov," pravi Marija Miheljak.
MM.Z.
V nazarskem podjetju BSH Hišni aparati , ki več kot 90 odstotkov posluje v izvozu, se zakona o davku na dodano vrednost naj ne bi bali, če..."Če ne bi bilo vse nejasno. Država bo svoje dajatve dobesedno po-brala na vhodu. Plačati bomo morali davek za ves kupljeni material, še danes pa n( jasno kako bo to dejansko izgledalo. Nihče tega ne zna, ne more ali ne upa povedati. Govorijo, da bomo dobili nazaj približno v toliko in toliko dneh. Mi si to preprosto razlagamo tako, da bomo enkrat plačali, potem pa naj bi bili dobropisi. V določenem obdobju bomo torej državo financirali, globoko pa upam, da ti dobropisi res bodo. Če pa se bo zgodilo, da bomo morali dvakrat, trikrat plačati dajatve na vhodu, dobropisov pa ne bo, potem tudi mi nismo tako bogati, da bi kaj takega vzdržali," pravi direktor Vili Eisenhut.
Vili Eisenhut tudi upa, da bo država uspela zagotoviti plačilno disciplino in da nc bo več tako kot danes, ko nihče nikomur ne plačuje: "Ne bo se smclo več dogajati, da dobiš račun, potem pa te čisto po domače vzame megla. Država bo morala potegniti črto in izračunati kdo je komu kaj dolžan. Dodatno pride še trošarina, ki v bistvu ne pomeni nič novega, danes pač rečemo
Era Velenje
promctni davek. Vendar ni čisto tako. Poglejmo samo odprte terjatve na davkariji, ob tem pa nekateri javno govorijo, da ne bodo plačali, javno tudi govorijo, da imajo tri firme za račune, nabavo in plače. To je
V/fi Eisenhut, direktor BSH Hišni aparati: "Cene neka-terih izdelkov bi morale biti nižje."
treba urediti, sicer ne vem kdo bo komu lahko kaj vzel. Mi kot firma moramo plačati vse. zato si majčkcno tudi želimo, da nam nekdo plača blago, ki ga mu prodamo, glede tega pa trenutno niti prave zakonodaje nimamo," je precej zaskrbljcn direktor firme BSH Hišni aparati. Pri tem ponuja izkušnjo sosednje Hrvaške, ki je po njegovem davek na dodano
vrednost uvedla na ho - ruk in s tem "dosegla", da je tretjina gospodarstva propadla takoj, druga tretjina pa propada sedaj.
Kaj pa cene? Vili Eisenhut: "Cene se sevcda naj nc bi spre-menile. Tudi danes potrošniki plačujemo 20 odstotkov, pa tega niti ne vcmo. V bodoče naj bi bilo podobno, cnkrat 19, drugič 9 odstotkov. V resnici naj bi cene izdelkov, ki bodo šli na 9 odstotkov, šlc dol, samo tega nihče noče reči. Ce si bo kdo po starem "jugoslo-vanskem receptu" v ceno vračunal neplačevanje, pa po-daljšane roke plačila in podob-no, potem bodo cene seveda šle gor. Mi si dviga cen v noben-em primeru ne moremo pri-voščiti, za nas v celoti velja za-kon trga. Kakršne cene bo imcla konkurcnca, (akšne bomo morali imeti mi. Kvečjemu nižje, kako težko je to zagotoviti, pa vemo. Lahko pa se seveda zgođi, da nckateri izdelki nc bodo več konkurenčni, da bo treba us-taviti kakšno linijo, da bodo viški zaposlcnih, da bomo manj naredili, manj zaslužili, manj investirali, nazadovali. Glede tega lahko znotraj firme nared-imo marsikaj, kaj bo zmogla storiti država, pa ne vemo. Nas nihče ne posluša, kaj šele, da bi nas kaj vprašal!"
Ujp
Izobraževanje za zaposlene in večje partnerje
Ivan Hozjan, vodja račun-ovodstva: "V Eri se zelo zavze-to pripravljamo na uveljavitev samega zakona. Poleg ožje strokovne skupine, ki neposredno dela na projektu davka na dodano vrednost, smo v program izobraževanja na to temo vključili precej naših sodelavcev, več kot 170. Zdi se nam pomembno, da se s samim zakonom podrobneje seznani čim več Ijudi, saj se bomo z njegovimi določili -glede na zelo razvejano de-javnost naše družbe - srečevali skoraj povsod. Izobraževanje smo organizirali tudi za za-poslene v podjetjih, ki z Ero poslovno tesneje sodelujejo.
V tem obdobju se nam nenehno odpirajo nova vprašanja, na katere za zdaj še nimamo odgovorov. Mednje
Ivan Hozjan: "V obdobju priprav na izvajanje Zakona se nam odpira še vrsta vprašanj, odgovorov nanje pa za zdaj še nimamo."
zagotovo sodi tudi vprašanje, ali sodijo obresti iz naslova za-
mud pri poravnavi teijatev med poslovnimi partnerji v davčno osnovo ali ne. Tudi kar nekaj vprašanj tehnične narave imamo, saj sta Zakon in Pravilnik v zclo pomembnih točkah	neusklajena.
Napovedujejo sicer spremembe obeh, kar pa bo tistim. ki že imajo novc računalniškc pro-
grame, povzročilo dodatne težave. Upam, da bo zmagal razum, saj nam je do uvedbe davka na dodano vrednost os-talo malo časa.
Ne glede na vse težave, bomo v Eri uveljavitev Zakona o davku na dodano vrednost pričakali pripravljeni in potrudili se bome, da ga bodo naši kupci finančno čim manj občutili".
mtp
29. aprila 1999
AKTUALNO
NAS CAS 5
Kdaj komunalna direkcija?
V tem trenutku priložnosti niso zrele
Lani spomladi so sveti občin Velenje, Šo-štanj in Smartno ob Paki na sejah pozor-nost med drugim namenili tudi tako ime-novani komunalni direkciji. To naj bi bila strokovna službf., ki bi bila občinam v po-moč pri izvajanju vlaganj in drugih aktiv-nosti na področju gospodarskih javnih služb. Nekako na silo so pobudo sprejeli. Po letu dni dejavnost direkcije še ni zaži-vela. Kje so razlogi? Ali se res nekdo boji nadzora, kot menijo nekateri? Odgovore na vprašanja smo najprej poiskali pri prvem možu občine z največjim lastniškim dele-žem Kbmunalnega podjetja Velenje - pri županu mestne občine Velenje Srečku Mehu.
Cigava je bila pobuda o oblikovanju ko-munalne direkcije in kje oziroma zakaj so se ustavile aktivnosti v zvezi z njo?
Srečko Meh: "Pobuda je nastala na osno-vi potreb, ki so se kazale pri usklajevanju ak-tivnosti na področju komunalne nadgradnje in vsega ostalega. Po razpadu občine Vele-nje na tri občine so se namreč razdelile pri-stojnosti in odgovornosti tudi glede komu-nalnega podjetja. Zupani tvorimo skupšči-no podjetja, ki pa pri usklajevanju dejavno-sti ni dovolj. Na komunalnem področju bi potrebovali organ s petimi, šestimi stro-kovno usposobljenimi delavci, ki bi za in v imenu vseh treh občin ter komunalnega podjetja vodili potrebne aktivnosti. Ustavi-lo se je prav pri tem, kako bi komunalno di-rekcijo upravljali, vodili, organizirali, pod či-gavo pristojnostjo naj bi bila in kako bi jo seveda financirali. Sam sem zagovornik ob-likovanja komunalne direkcije, ker to potre-bo tudi najbolj čutim. Ko smo v komunali želeli ločiti izvajanje od nadziranja in načr-tovanja, smo pravzaprav postavili temelje komunalne direkcije. Ta bi morala nadzo-rovati in načrtovati zadeve, komunalno podjetje in drugi pa bi bili izvajalci. Mi-slim, da smo ustavili aktivnosti zato, ker nismo našli uspešnega ključa za vodenja, fi-nanciranja in glede pristojnosti med ko-munalnim podjetjem in občinami. Težko bi danes na koga pokazal s prstom, ampak posebne volje res nismo imeli."
V javnosti krožijo govorice, da dejavnost komunalne direkcije še ni zaživela, ker se nekdo boji nadzora. Po mnenju nekaterih se ga bojite župani, ki tvorite najvišji organ komunalnega podjetja, drugi menijo, da ste se umaknili zaradi pritiskov komunalne-
ga podjetja?
Srečko Meh: "Ja, možni sta najbrž obe razlagi. Tudi vsega je malo res. Dejstvo je, da komunalne službe še nimajo oblikova-ne v vseh treh občinah, da nismo oprede-lili nalog, ki naj bi jih opravljali v komunal-nem podjetju, prav tako iz dejavnosti sled-njega nismo v celoti izdvojili načrtovanja in nadzora. Menim, da bi lahko krivdo, če jo tako imenujem, razdelili na vse tri: na žu-pane, na komunalno podjetje in svete ozi-roma na službe v samih upravah. Sam pred vsako skupščino komunalnega podjetja prosim sodelavce, da material pogledajo, občasno pa vključim tudi zunanje sodelav-ce, ki pogledajo, kaj se dogaja v podjetju. V tem trenutku se mi zdi, da je o komunal-ni direkciji težko govoriti tudi zaradi rela-tivno majhnih pristojnosti, ki jih imamo glede cen. Te so gotovo pomembnc pri or-ganizaciji komunalnega podjctja. Za zdaj vse aktivnosti usklajujemo in izvajamo pra-viloma v naši upravi, seveda ob sodelova-nju Vikija Dreva iz občine Šoštanj in Jan-ka Kopušarja iz občine Šmartno ob Paki. Prepričan sem, da bi komunalno direkcijo morali ustanoviti, v tem trenutku pa ocenju-jem, da nimamo najbolj srečne roke v po-stopkih, ki jih vodimo."
Ali se res pri tem kdo boji nadzora, kot menijo nekateri? Ali morebiti ocenjujete, da gre za neko mero nezaupanja?
Srečko Meh: "Župani, vsaj sam, se nad-zora ne bojim. Ne bi rekel nezaupanje, bolj gre pri tem za nedorečenost."
PredvidevSte nadaljevanje začetih aktiv-nosti?
Srečko Meh: "Morali bi jih nadaljevati. Bojim pa se, da bodo nastopile kadrovske težave. Za sestavo komunalne direkcije obstajata dva predloga: prvi predvideva štiri, pet inženirjev, ekonomista in pravni-ka, drugi pa, da bi v direkciji delali vse, od finančnega poslovanja, načrtovanja do in-ženiringa. Kar pomeni, da bi morali neka-tere službe v komunalnem podjetju izdvo-jiti, jih organizirati in se tudi v občinah opredeliti, da bi lahko to delali. V tem tre-nutku ocenjujem, da niso zrele priložnosti za nadaljevanje aktivnosti za organizira-nje komunalne direkcije."
"Potrebno se je izogniti podvajanju"
Po nekaterih informacijah naj bi bili med
tistimi, ki nasprotujejo ustanovitvi direkci-je, tudi na Komunalnem podjetju Velenje. Direktor podjetja Marjan Jedovnicy nam je zatrdil, da temu ni tako. Njihovo stališ-če glede tega vprašanja je vseskozi znano ter jasno in ga za zdaj še niso spremenili. Potrebo po ustanavljanju medobčinske di-rekcije razume kot potrebo občin in občin-skih svetov po strokovnem organu, ki bo iz-vajal skupne naloge, kot so dolgoročno na-črtovanje, nadzor in svetovanje pri izvaja-nju gospodarskih javnih služb. "Pri defini-ranju dejavnosti in obsegu njenih nalog je potrebno upoštevati sedanjo organizira-nost in kadrovske zmogljivosti Komunal-nega podjetja Velenje, Urada za gospodar-ske javne službe pri mestni občini Velenje in v službah drugih dveh občin. Vsekakor se je treba izogniti podvajanju dejavnosti in kadrovskih zmogijivosti."
Po njegovcm mncnju naj bi bile gospodar-ske javne službe izvajalci posameznih jav-nih služb, in sicer pri izvajanju operativnih nalog in nalog, ki pomenijo nadaljevanje dejavnosti (investicijsko vzdrževanje, obno-ve in posodobitev obstoječe nadgradnje) na sedanji ravni oziroma pomenijo tehnično in ekonomsko racionalizacijo komunalne nadgradnje. "Taka delitev je umna iz več razlogov. Po našem mnenju ne bi bilo do-bro, če bi v komunalnem podjetju ali kate-ri koli drugi organizaciji ob že obstoječih iz-vajalskih opravljali še nadzorno in svetoval-no nalogo, saj tako ne bi dosegli razmeji-tve med izvajanjem dejavnosti, načrtova-njem in nadzorom izvajalcev. To velja tudi,
v	tem primeru za direkcijo, če bi bile v njej združene funkcije načrtovanja, nadzora, svetovanja in izvajanja. Predlagam, da iz-vajalske naloge še naprej opravljajo izvajal-ske gospodarske javne službe. Na takšen način bi, po mojem prepričanju, jasno raz-mejili pristojnosti med medobčinsko di-rekcijo in izvajalci gospodarskih javnih služb ter zagotovili sodelovanje pri izdela-
vi	dolgoročnih ter srednjeročnih načrtov iz-vajanja gospodarskih javnih služb." Jedov-nicky nam je še povedal, da se nadzora gle-de poslovanja Komunalnega podjetja Ve-lenje ne bojijo, saj tega poleg nadzornega sveta in skupščine podjetja izvaja še poob-laščena revizijska hiša.
■ tp
Zgornja Savinjska dolina
Sumijo gozdovi..., čigavi že!?
Že nekaj let je eno najzahtevnejših opravil upravnih enot izvajanje zakona o denacionalizaciji. Postopek že sam po sebi terja veliko pravnega znanja, poz-navanja predpisov, ki neposredno ureja-jo to področje ter zakonodajo, ki je spremljala nacionalizirano premoženje vse od nacionalizacije same naprej.
Pa to še ni najhujše. Po sedemletnem iz-vajanju zakona o denacionalizaciji so še vedno odprta različna pravna vprašanja, za nameček jih je lanska novela zakona odprla še več, saj o določenih zadevah ni pojasnil, sodna praksa pa jih ne pozna. Posamezna ministrstva enako vprašanje različno tolmačijo. Zmedo povečuje tudi to, da državni zbor zagovarja eno stališče, ustavno sodišče pa drugo.
Še vedno ni znano kako vračati pre-moženje v obliki nadomestnih zemljišč, ni jasno, katero premoženje je fevdalnega izvora, različna so stališča glede upoštevanja hipotek, glede vrednotenja premoženja v primerih sprememb kul-tur, bonitetnih razredov in še marsikaj bi se našlo. Prava "poslastica" je vedenje odškodninskega sklada, ki praviloma pre-reka vsako cenitev premoženja, ki jo pred-ložijo upravičenci in zahteva predložitev listin, kot bi sam vodil ugotovitveni postopek, ustnih razprav pa se ne
udeležuje. Zato so postopki določanja odškodnin v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada izjemno dolgo-trajni.
Vse te nedorečenosti spremljajo tudi delo Upravne enote Mozirje. V za-konskem roku so prejeli 222 zahtevkov za denacionalizacijo premoženja in pre-moženjskih pravic, na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti pa 37. Skladno z zakonom je trenutno nerešenih 51 denacionalizacijskih za-htevkov, od tega so v 42 primerih izdali delne odločbe za premoženje, ki ga je možno vrniti v naravi, v preostalih zade-vah pa teče postopek usklajevanja cenitev oziroma jih obravnavajo na pritožbenem organu. Od 37 zahtevkov za vračilo pre-moženja ali pravic agrarnim skupnostim so jih rešili 24,13 je nerešenih, od teh pa so v štirih primerih izdali delne odločbe.
Upravičenci so zahtevali 3.586 hektarjev kmetijskih zemljišč, doslej so jih vrnili 718 hektarov; gozdov naj bi vrnili 12.003 hek-tarov, vrnili pa so jih le 3.658; zahtevkov za stavbna zemljišča je bilo 4,5, vrnili pa so 3,3 hektarje. Skupaj so torej na Upravni enoti Mozirje prejeli zahtevke za 15.594 hektarov zemljišč, doslej pa so vrnili le 4.380 hektarjev.
Razlog za tako nizek odstotek vrnjenih
površin je daleč največji zahtevek ljubl-janske nadškofije, s katerim je tudi največ zapletov in težav. Zahtevek nadškofije skupno dosega 10.566 hektarov, od tega je 2068 hektarov kmetijskih in stavbnih zemljišč ter 8.498 hektarov gozdov. Doslej je bilo nadškofiji vrnjenih 22 hektarov gozda in kmetijskega zemljišča v k.o. Šmartno ob Dreti in solastninski delež na družbi Glin Holding. Z ugotovitvenim postopkom vračanja premoženja nadškofiji seveda nadaljujejo, ob vsem ostalem pa trenutno ugotavljajo tudi spre-membe katastrskega stanja parcel, saj se zemljišča nahajajo v kar 28 katastrskih občinah od skupno 36, kolikor jih je na območju Upravne enote Mozirje. Kot že rečeno, pa je pri tem ogromno ne-dorečenosti, za katere pa upravna enota ni kriva, torej tudi ne za dolgotrajnost postopka.
Omenimo še, da so agrarne skupnosti zahtevale 891 hektarov »'kmetijskih zemljišč in gozdov ter 2706 hektarov planinskih pašnikov. Doslej so dobile vrn-jenih 800 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov, zahtevek za planinske pašnike pa je zajet tudi v zahtevku ljubljanske nadškofije, zato še ni rešen.
UJP
Piše: Dare Hriberšek
Izrastki, ki so zadnja leta pognali iz asfalta slovenskih lokalnih cest včasih skurijo še zadnji zalogaj potrpežljivosti voznika. Saj ne, da bi tako imenovane cestne hitrostne ovire kakorkoli vsebinsko povezovale Ljubljano in Velenje; zdi se mi celo, da so zaradi hitrega oprijemanja ideje, ki za mali vložek pri-nese skorajda stoodstotne rezultate, na gosto posejan problem po vsej deželi.
Nič hudega sluteči voznik se v tej bitki spopada najprej s pretiranimi omejitvami hitrosti, ki pa so včasih še premalo pretirane za tisto, kar vam nekaj kas-neje pomeče plombe v naročje in nato upravičenostjo, včasih zares lucidno raz/jorejenih ležečih policajev.
Predstavljam si, da se je pred kakimi desetimi leti - takrat se mi zdi, da se je ta vragpojavil - moralpredsednik kake kra-jevne skupnosti zatavati kam na tuje in od tam prinesti ide-jo, ki bo voznike prisilila, da mimo, denimo osnovne šolezares zmanjšajo hitrost. Ni vrag, da so dotlej računali le na prometne znake in kulturo voznikov. Odveč je omenjati, da tovrstni posegi sprva niso imeli nikakršne podlage v za-konodaji. Nujna posledica take anarhije je bila, da so ovire imele zelo različno zunanjopojavno obliko. V Velenju deni-mo, so se na Jenkovi odločili prijeti bika za roge z lepo pozi-dano zadevo, kipa ji avtomobili z nižjim podvozjem, po mo-jem povsem nestrokovnem mnenju, niso najbolj kos. Tudi v Ljubljani in še posebej v okoliških zaselkih so čez noč pog-nali doma betonirani izdelki, njihova velikost in primemost, pa je prilagojena augenmasu lokalnega »prometnega inženir-ja«. VSiški imamo na naši ulici na asfalt privite upognjene plastične plošče. Ceprav se je na prvi pogled zdelo »kakfnemčiji«, se je izkazalo uporabno zgolj za kake ponižne Skandinavce ali pa kakšne Beneluksarje. Ni namreč mini-lo teden dni, ko se je našel nekdo s pravšnjim ključem, in napravil koridor, skozi katerega zdaj veselo brzimo po oprav-kih. Včasih se prav dobro počutim kot balkanec.
Najbolj pomilovanja pa so vredne tako imenovane zvočne hitrostne ovire, ki so praktično za enkratno uporabo. Ko se človek zapelje čeznje, se izpod koles sliši čuden zvok, ki pa se ga, tako kot prometni znak, da v naglici zelo elegantno spre-gledati.
No, da povem kar naravnost. Ležeče policaje sem odkrito zasovražil zaradiprej omenjenih ovir na Jenkovi ulici, ki sta pokončali mojega rajnkega hrošča. Ta sipotem, ko sem tam v bližini nekaj časa imel punco, ni nikoli več opomogel. Spomnim se tudi neke ženske kije takole obrazložila, zakaj bo za župana volila Adolfa Stormana. Ker je menda oblju-bil, da bo odstranil grbine, na katerih ona vsako nedeljo, ko od mame pelje kosilo, polije polovico juhe. Eto.
Saj ne, da bi imel kajproti temu, da se uredi hitrost prometa v bližini krajev, ki tak ukrep potrebujejo. Le, da bi morali že preden so kdovekje pozidali prvo, tudi opredeliti, koliko v zrak ovire smejo štrleti, kdo najjih postavlja in kje so zares upra-vičene. Pa vsaki občini bi morali kupiti še enega Ferrarija, da bijih lahko preizkusili tudiza najnižja podvozja.
Cestne ovire so kako debelo leto po svojem rojstvu sicer'do-bile tudi uradno kritje v prometni zakonodaji. A glej ga vra-ga. Do danes še niti ene niso odkrampali. Čeprav, priznam, se niti nisem pozanimal koliko znašajo v uradnem listu ob-javljene dovoljene mere sodobnih stalagmitov, pa bržkone kar vse po vrsti ne morćjo ustrezati. Tistim, ki ne verjamejo pred-lagam, da se kdaj v bližnji prihodnosti z na znaku pred-pisano hitrostjo peljejo po Jenkovi.
Ob Povšetu še Tevž in Natek
VELENJE - Na nedavni 16. skupščini Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Velenje so za predsednika znova izvo-lili Jožeta Povšeta, za podpredšednika pa Antona Tevža iz občine Šmartno ob Paki in Matjaža Natka iz občine Šoštanj. Naloge sekretaija bo tudi v prihodnje opravljal Fadil Krupič.
Podelili so tudi priznanja. Prejeli so jih prejeli: sekretar združenja Fadil Krupič, osnovna šola Gustava Šiliha Velenje in novinaiji Radia Velenje oziroma Našega časa: Mira Zakošek, Milena Krstič- Planinc in Stane Vovk.
RSPEKTIVA
HHHHflHHHHIIHHHHHHHBHHHiHHI
6 NitŠ iAS	PRAZNIČNE ĆESTITKE	29. aprila 19991
		
VELENJSKA KOOPERACIJA Z.O. STARI TRG 36, VELENJE TEL: 063 / 856 - 672, 856 - 417 FAX: 063 / 856 - 957
FOOROČUiDEJAVN0ST1:
M1 mmsMA m ommmo šmmm m. ^»mmmimm
■ 3 Hi Kom m msm j 4 msuwA fopujm m hiuiio izolmms M § mmmm mm mn j o moMm/mv/o m mimvs i mmm mmrnmiJ®
AM PRUEINE PR\
i
^m m Jg
W Vfiv
Lekarna Velenje, telefon; 898-18-80 Lekarna Šoštanj, telefon: 883-002 Lekarna Šniartno ob Paki/ telefon: 885-136
Želimo vamprijetne prvomajske praznike!
ostin^0
rize"1
rrtO*"1"
niK°vtt
fast footf KLUB
tel. 862 131
restavracija KLUB
tel, 862 131
restavracija JEZERO
tel. 854 493
vila ŠIROKO
tei. 881 030
bistro OAIA
tei, 853 312 int. 1800
bistro ORION
tei. 853 829
turistična agencija
tei 855 336, 863 789
\
bistro ARKADA
««*«< Prežiuite prazmhe u naši di
rimo
Cash&Carry
Blagovnica Gorica
Goriška 46, Velenje Telefon: 063 855 639'
MilS ilAS 7
29. aprila 1999
Vecno zivi upot
Upor, večno živa beseda! Že iz davnine. Biblijski motiv. Antično razodetje v Prome-teju. Temu, ki je ukradel bogovom ogenj in ga daroval človeštvu... Vedno se človek upi-ra. Kadar je ogrožen, kadar ga hoče nekdo popolnoma zasužnjiti. Tako je v zgodovini ravnal tudi naš slovenski narod. Kresovi na vseh hribih so zagoreli, ko so grozili Turki. Delavstvo vsega sveta se je začelo upirati kapitalistom, ko je bila mera izkoriščanja prepolna. Vedno je morala v uporih, orga-niziranih in neorganiziranih, teči kri. Za svobodo človeka, za znosnejše življenje.
Nikoli ne pozabim tistih orumenelih dni v oktobru, leta 1941. Bil sem še fantič in po obisku celjske gimnazije me je zaneslo mi-mo celjskega Narodnega doma. Toda, gro-za! Na tlaku pred stavbo so ležale žrtve, pr-ve žrtve nacističnega divjanja: deset jih je bilo. Med njimi tudi poznanka, Tončka Ce-čeva. Krvave kaplje vseh so orosile našo zemljo. Ljudje so molče opazovali mrtvece.
Sam ne vem, kaj se je dogajalo v meni. Po-gled na kri me je pretresel do tal. Komaj sem še zmogel prebrati zaničevalno besedo nad ustreljenimi: banditi... Kako sem tega dne prišel domov, sploh ne vem. Mati me je pogledala v oči in presvetlila moje srce: "Ja, kaj pa ti je, otrok? Tako bled si kot stena?"
"Mama, slabo mi je. Ti ne veš, kaj vse sem videl..."
Več nisem zmogel. Kaplje krvi so me še dolgo spremljale v življenje. In kadar sem zagledal rdeče zastave, s svastiko, me je pretreslo in se je zbudil v meni gnev.
Zopet je april, spomin na veliki upor na-ših, slovenskih ljudi. Takrat, ko je začela trepetati vsa Evropa. Pred nasiljem.
Upor je plemenito dejanje. Je boj za člo-vekovo dostojanstvo in svobodo.
Previharili smo vse viharje, kot je podob-no zapisal bojevnik in poet Matej Bor. Do-živeli smo svobodo, ki jo želimo ohraniti za-se in za naš narod. Kadar pa doživlja človek krizo, materialno ali ideološko, takrat po-novno seže po samoobrambi. V najbolj kri-tičnih momentih se odloči za upor. Kako so ta termin še poimenovali? Upor je resnično večno živa beseda za vse človeštvo! Tudi za del tistega, ki ne more več živeti, eksistirati. Živeti svoje borno življenje pred kupi zlata. April in maj sta zato pri nas skrivnostno po-vezana praznika. Zapisal ju je naš človek, zapisala ju je zgodovina. Taka, spomina na našo preteklost, bosta tudi ostala tako dol-go, dokler bo živel naš narod. Iz kresa sred-njega veka še vedno tlijo v naših očeh iskre in še vedno znova se zavedamo preteklosti, čeprav nikoli več ne želimo, da bi za upor morala teči kri...
■ Vlš
Odrešitev za pasje dni
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
) banka celje
V varnem zavetju tradicije
Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel. 063 431 000, http://www.banka-celje.si
| mala ANKETA
Izročilo
delav-
skega
praznika
/ V % V • •
(se) zivi
Sredi prazničnih dni smo, tistih dni, ki so nekoč nekdaj pomenili nekaj velikega, poseb-nega. Ne le zaradi prostih dni, ki smo jih izko-ristili tako ali drugače, praznično, izletniško, delovno. Pomen dneva upora je, žal, zbledel, pomen mednarodnega delavskega praznika bi se moral okrepiti, pa se ni, prej nasprotno. Državnih veličastij ni več, izročilo tega prazni-ka pa med Ijudmi vendarle še živi. Poglejmo, kaj so o delavskem prazniku in delavskih sindikatih povedali nekateri naši bralci: TOMAŽ KRIŽNIK, sindikalist: "Izročilo 1.
maja,	mednarodnega
delavskega praznika, še velja in bo zame tudi ostalo. Seveda je razlika, saj je prej država na-menjala prazniku veliko po-zornost. Danes mu večinoma namenjamo nekaj več po-zornosti le, če gre za potrebe - kakšnega posameznega politi-ka, čeprav je še vedno državni praznik in čeprav je mednarodni praznik dela, ki si ga nis-mo sami izmislili. Prav zaradi tega je v zadnjih letih premalo kresov, drugih prireditev in prazničnega veselja.
Sindikati? V Zgornji Savinjski dolini ima vid-nejšo vlogo le zveza svobodnih sindikatov. Sicer so sindikati preveč razdrobljeni, niti zno-traj svobodnih ni prave enotnosti, brez enot-nosti pa ni uspešnega nastopa proti oblasti, za-to so delavci mnogokrat prikrajšani za svoje pravice, niti si jih ne morejo izboriti."
SIMONA VJESTIČ, uslužbenka: "Prvi maj bo ostal prvi maj, če že zaradi drugega ne, pa zanesljivo zaradi dejstva, da posamezna
Ugodna počitniška posojila
Vedno bolj vroče je. In bolj ko se približuje čas dopustov, bolj se Vaši počitniški načrti utapljajo v pomanjkanju denarja. Ne odpovejte se počitnicam!
Pridite v Banko Celje. Z ugodnimi počitniškimi posojili Vam bomo pomagali, da si uresničite dopustniške načrte.
Vabimo Vas, da si ogledate našo predstavitveno stran na intemetu: http://www.banka-celje.si
društva, pa predvsem manjši kraji, skupine v posameznih okoljih še vedno postavljajo pr-vomajske mlaje in se na dolga leta uveljavljenih mestih zbira-jo in poveselijo ob kurjenju kresov. To živi v ljudeh in nobena oblast jim tega ne more vzeti.
O sindikatih kaj posebej lepega ne bi mogla reči. Preveč jih je, vsak vleče na svoj konec, država pa se smeji in izkorišča njihovo neenot-nost in nepovezanost. Delavci v glavnem vemo samo za njihove razprtije, če seveda vsaj malo spremljamo dnevno "politiko," sicer pa njihove-ga dela in pripravljenosti ne čutimo posebej, razen v primerih, ko se ljudje čutijo prizadete in ogoljufane v postopkih lastninjenja."
MAJA ZORČIČ, optičarka: "Z družino, znanci in prijatelji bomo praznične kresove kurili še naprej in se poveselili ob njih, pa naj katerakoli oblast o prazniku misli kar hoče. Ne vem zakaj nekateri ob tem poz-abljajo, da je to še vedno državni in mednarodni praznik, čeprav bi o pravicah delavcev po sve-tu in doma težko govoril. Tisti, ki so pri koritu," si pač pravice krojijo po svoje in zase.
Sindikati imajo pri tem "posebno vlogo," danes od njih niti ozimnice nimamo, pa so časi vse težji, za delavce seveda. Preveč jih je in država ob vsej razdrobljenosti lahko počne kar se ji zahoče, to pa običajno ni v korist "navad-nih" delavcev. Pri tem je seveda težko govoriti o delavskih pravicah, še posebej, če ti zabrusi-jo, da si lahko vesel, da delo sploh imaš, pa naj bo plača kakršnakoli."
Milan Grobelnik, upokojenec iz Podkraja pri Velenju: "Zame je prvi maj že od nekdaj pravi praznik, tudi sedaj, ko sem že šest let upoko-jen. Ko sem bil še zaposlen na Premogovniku, sem vedno praznoval, sedaj pa se ponava-di z družino odpravimo na izlet ali pa na pohod. Doslej sem bil največkrat na Gori Oljki, letos pa bom prvomajski dan preživel na Rogli. Doma se veliko pogovarjamo o položaju delavcev danes. Mislim, da jim je vsako leto težje, vedno več zahtevajo od njih, bolj so obremenjeni, vsi bolj hitijo, marsikje pa tudi gospodarsko kar slabo kaže. Sin je zaposlen na Premogovniku, žena v Gorenju in hči v Modnem salonu. Ja, povsod imajo sindika-te, a bi težko govoril o njihovi vlogi pri zaš-čiti delavcev. Jaz nikoli nisem bil član
nobenega sindikata. Morda zato, ker me nihče ni vanj povabil."
Marija Slivnik, delavka v Gorenje IPC iz I ^ jjppi Zavodenj: "Že dolgo sem član-ica sindikata SKEI, ki se mi zdi v našem podjetju resnično do-Di	* bro organiziran in tako tudi
deluje. Nudi nam strokovno pomoč in odgovore na številna vprašanja v zvezi z našimi pra-vicami in obveznostmi, poleg tega nam priskrbi kakšen ugoden nakup in le-tovanje. Sama sem bila vedno zadovoljna s tem sindikatom, čeprav moram reči, da se mi zdi danes največ vredno, da imaš službo in redno plačo. Zato verjetno marsikje sindikat niti ni tako močan kot bi lahko bil, ker se ljudje boji-jo za službe. Nezaposlenim ni lahko, zdi pa se mi, da lahko vsak, ki si res želi delati, kljub težki situaciji najde kakšno delo. Letos prvo-majske praznike preživljam doma, z družino. To bodo mirni dnevi oddiha, ki ob stalnem hirtenju in gledanju na uro zelo pašejo. Prvi maj, ki je zame še vedno praznik delavcev, bo-mo preživeli na pohodu v Razbor, ki ga pri-pravlja DPM Zavodnje."
Ivan Meh, voznik, Šmartno ob Paki: "Delav-r^^Hj-i cem v današnjih časih ni lahko.
^kl Postajamo pravi mezdni delav-ci, na drugi strani pa so delo-| dajalci, ki nam za delo odmer-jj jaj° nizke plače. Kar umetnik Pk -*—•■ M\ že moraš biti, da združiš zače-tek in konec meseca. Tolažba, | lahko bi bilo še slabše, ni ravno spodbudna. Včasih smo imeli na svoji strani vsaj sindikat. Obrnili smo se lahko nanj takrat, kadar smo potrebovali njegovo pomoč. Obču-tek imam, da je danes narediti kaj takega brez-predmetno. Že kar nekaj časa ni čutiti njegove dejavnosti in v razmerah, kakršne so, je najbrž še nekaj let ne bomo. Zame je 1. maj - praznik dela praznik brez prave vsebine. Samo na pa-pirju je to še delavski praznik, v resnici je le dela prost dan. Mislim, da bi delavci morali bolj strniti svoje vrste in ga praznovati iz po-

. t ---
dobnih razlogov, kot so ga včasih."
Tatjana Lemež, vzgojiteljica, Šmartno ob Pa-
ki: "1. maj -praznik dela je del tradicije. Tudi sama ga tako jemljem. Zagotovo ga doživ-ljam drugače, kot so ga včasih. Zaznamujemo ga na najrazlič-nejše načine: najpogosteje s pohodi, srečanji, ki pa imajo danes nekoliko drugačno vse-bino, kot so ga imeli. Menim, da je to vsemu navkljub praznik, ki spominja ljudi na to, da je potrebno sodelovati, se zavzemati za svoje pra-vice, saj lahko le s skupnimi močmi dosežemo boljši jutri. Ob tem seveda ne smemo zanema-riti odgovornosti do družbe. Vloga sindikata pri tem je zelo pomembna. Glede na število is-kalcev pravne pomoči pri sindikatu pa bi lahko rekla, da so delodajalci močnejši. V našem ko-lektivu, kjer nas je malo, posebnih težav nima-mo. Se dogovorimo in kar se da zadeve uskla-dimo. Plače so seveda poglavje zase. Glede na odgovornost in delo, ki ga opravljam, bi si za-gotovo zaslužila višjo plačo, kot jo imam. Sem skromna in glede na to, da je delovno mesto vrednota, sem zato tudi s to zadovoljna."
Helena Brglez, delavka Tuša: "Ko si enkrat na čakanju na delo, je zate 1. maj vse prej kot delavski praz-nik.Tudi sicer, ocenjujem, se je izjalovil. Mlajša generacija praktično ne ve zanj. Sploh se-daj, ko imamo delavci vse manj pravic in vedno več obveznosti. Ali bi lahko sindikati naredili več kot naredijo? Konkretno za naš sindikat vem, da je nemočen. Med vsemi je morda še najmočnejši "knapovski", saj njegovi člani zna-jo stopiti skupaj, strniti vrste, kadar gre za nji-hove pravice. Ne vem, ali smo ostali za to sami krivi, ali se res tako bojimo za delovno mesto, da smo z vsem zadovoljni? Delavec je danes samo številka. Ko si mlad, zdrav, ko lahko de-laš, si še "v igri". Kadar pa je drugače, si nepo-memben in nepotreben. Upam, da ga bodo na-ši otroci lahko doživljali drugače."
8 MS ČAS
107,8
29. aprila 1999
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
LESTVICA DOMACE GLASBE	(St.313)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter
vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 25. aprlla:
1.CVERLE:	Fantič mlad	14 glasov
2.FRAIKINCLARI:	Naš ata je ta glavni 5 glasov 2.KRAŠKI KVINTET: Valentina	5 glasov
4.M0DRI	VAL:	Kadar zakoljemo prašiča 4 glasovl
5.P0D0KNIČAR:	Podoknica	2 gjasova
Predlogi za nedeljo, 2. maja:
1.ALFI:	Ja, ja, moj kuža
2.BENEŠKI:	Vince rumeno
3.BRATJE	IZ OPLOTNICE: Jaz sem fantič mlad 4.IG0R & ZZ:	Ženki moji lep pozdrav 5.KOPITAR: Izpijmo ga, prijatelji
■ Vili Grabner
Kitariada - z veliko
začetnico!
ANJA RUPEL&
FUNK Y0U
Prva kitariada se je zgodila ne vem več kdaj v Stiskarni. Lani se je kitariada zgodila prvič v Mladinskem centru Velenje. Udeležba je bila borna, žur pa slab. Letos se je kitariada zopet
zgodila v istem prostoru. Tokrat je bila udeležba fenomenalna, žur pa edinstven in neponovljiv. Poslušalci so lahko prisluhnili prav vsem zvrstem popevanja ob zvoku kitarskih strun. Lirično opevanje ljubezni, vseživljenjski recitali, stari mački v (nekoliko ostarelih) rokerskih pozah, blues-jazzovski intermezzo "let-nikov 75", predsednikov duo s taborniškimi evergreeni - vse to je napolnilo naša srca in duše ter pripeljalo na oder še legen-darni duo, ki je z znanim (tudi legendarnim) komadom otvoril jam session, kar je še bolj podkurilo že tako odlično vzdušje (najbolj pogumni so celo zaplesali).
■ Zalika
Sam spadam v tisto generacijo, ki Anjo Rupel še pomni iz časov, ko jo je bilo mogoče pogosto slišati tudi v živo. Takrat sicer z zasedbo Videosex, legendarno slovensko pop skupino, ki je Anjo pravzaprav lansiraia v medijski prostor. Na dediščini Videosexa temelječa kasnejša glasbena kariera vodilne slovenske pop pevke, je v devetdesetih šla drugo pot. Anja je svoje pevske in druge kvalitete izkoristila za bolj komercialen pristop h glasbi in zaplavala v vode poslušljivega plesnega popa, kar je razširilo območje njenega poslušalstva in ji prineslo tudi večji zaslužek. Seveda pa je vstop med Ijudske množice s sabo prinesel tudi mnoge slabe strani tovrstneg pristopa. Ena takih so gotovo instant diskotečni nastopi na playback, ki razen možnosti hitrega zaslužka, promocije in nastopov na vseh, tudi najbolj nemogočih mestih, v glasbenem smislu ne pomenijo prav ničesar. Prav zato je Anjina odločitev, da se vrne k prastaremu načinu podajanja glasbenih
stvaritev, z živimi nastopi z bendom, brez sintetike. pre-senetljiva in hkrati vredna vse pohvale.
Promocijsko je Anja stopila na oder in po skoraj petnajstih letih zapela ponovno v živo prav v Velenju. Da je bilo temu tako, veijetno ni slučaj. Skupina, ki jo spremlja na njenih nastopih po Sloveniji, prihaja namreč prav tako iz Velenja. Gre seveda za Funk You, ki je s svojo zasedbo in tudi glasbeno usmeritvijo kot nalašč za to nalogo.
Po nastopu v klubu Max prejšnji petek, lahko ugotovimo, da je kombinacija zelo posrečena in dobro funkcionira. Anja je vse nejeverneže in skeptike, ki so dvomili o njenih pevskih sposobnostih, prepričala, da zna zelo dobro zapeti tudi v živo, Funk You pa so ji pri tem izdatno pomagali. Precej bolj nar-avno zveneče uspešnice z njenih zadnjih plošč, so dobile ostrejši prizvok, dance sintetiko, pa je zamenjal ušesom mnogo bolj prijazen funky zvok. Skladbe so zato zvenele bolj sveže in raznoliko in niso dajale vtisa, da gre za klone ene same uspešnice.
Drugačen pristop je Anji torej prinesel osvežitev. Vendar pa bo za pravo prenovo morala storiti še kaj več. Manjka namreč nekaj popolnoma novih skJadb, ki bi njeno glasbeno podobo, ki v slovenskem glasbenem prostoru že nekaj časa ostaja ista, popolnoma prerodile. Mogoče bi pomagal še kakšen drug avtor, ki bi dopolnil za zdaj glavnega kovca Anjinih uspešnic, Aleša Klinarja.
■ MiČ
Demolition group v Mladinskem centru Velenje
V petek, 30. aprila, ob 21. uri bodo v Mladinskem centru Velenje nastopili Demolition group. Kot predskupina se bodo predstavili Burkofsky iz Slovenske Bistrice.
Avdicija bo maja
Tisti, ki ponoči ne morete spati, ali pa ne morete zaspati, če vam kje v ozadju ne igra glasba, ste morda že opazili, da Radio Velenje med polnočjo in 3. uro zjutraj "vrti" glasbo. Drugi lahko to preverite. Gre za prvi korak v nočni program, ki ga že snujemo. Na začetku so bili precej na trnih naši radi-jski tehniki, a začetek je spod-buden in na njem bomo še gradili.
Smo pa izjemno veseli, ker je razpis na avdicijo za nove radijske sodelavce, naletel na tako dober odziv. Zelo veliko vas je, ki bi radi postali naši. Vsem vam, ki ste se prijavili, bomo v prvi polovici maja
poslali vse potrebne napotke o tem, kje in kdaj se dobimo, da vas preizkusimo. Brez tega namreč ne bo šlo. A, brez bojazni. To, da ima človek pri takem preizkusu nekaj, včasih pa tudi veliko treme, vemo in tega ne bomo šteli v "zlo". Nekateri so v svojih vlogah prišli na dan že s čisto konkret-nimi predlogi, kaj bi želeli početi pri nas in priznati je treba, da so nekatere zamisli take, da bi jih veljalo upoštevati.
Vmesno merjenje po Mediani je pokazalo, da se je poslušanost Radia Velenje v zadnjem obdobju znova povečala. To je dober znak.
Čeprav je že vrsto let od takrat, ko se je upokojil Bogdan Mugerle, pa se občasno v naši redakciji še pojavi s
kakšnim prispevkom.
Sodimo namreč, da se neka- zapustili, spet vračate k nam. teri, ki ste nas malo že	| mkp
v
Student naj bo
Tarok turnir
V soboto, 24. aprila, je v Plac-u p ot e k a 1 t a r o k turnir. Zaradi pomanjkanja informacij razplet spopada še ni znan. Dejstvo pa je, da se bo nekdo do sitega najedel v restavraciji Mami v Nami, nekdo drug pa bo lahko igral tarok s kartami, ki so jih podarili v Mladinski knjigi Velenje. Sladek butik v Nami je podaril množico slaščic, Svet knjige pa Smrekarjev tarok. Se nekdo pa bo s prijatelji lahko igral odbojko pri Prislanu. SSK se zahvaljuje vsem sponzor-jem!
Burger teater v Velenju
V soboto, 8. maja, ob 21. uri bo v Mladinskem centru Velenje predstava neodvisnega eksper-imentalnega gledališkega stu-dia BURGERTEATER z naslovom "Piki in Roni". V
predstavi nastopata Peter Musevski in Nataša Burger, režiser pa je Janez Burger. Predstava je nastala kot poskus združitve avtorske improvizacije s klasičnim študijcm gledališkega besedila. Igralca in režiser so se na prvi vaji sestali brez teme, besedila, brez kakršnekoli žanrske, for-malne ali idejne vizije. Po nekaj vajah je nastala predsta-va "Piki in Roni", ki si jo boste lahko ogledali v organizaciji ŠŠK-ja tudi v Velenju.
"Bicikel rejli"
V primeru lepega vremena bo v soboto, 15. maja, "1. bicik-listični rejli". Vsi zagrizeni (in malo manj zagrizeni) biciklisti boste lahko pomerili moči na zelo težki progi. Več informa-cij sledi kasneje! Sovica vas lepo pozdravlja in si že nabira moči za DMK 99!
■ Zalika
istoimensko uspcšnico, sicer priredbo znane-skladbe še bolj znanega dua Simon & Garfunkel. Na povem albumu je devet sklađh, Pd katerih jih je večino napisal Marino Marčela, dve skladbi pa sta priredbi. Trenutno je posebej uspešna prav predelava stare-ga hita hrvaškega pevca Draga Mlinarca - skladba »Caracas«. Skladba ima značilen latino ritem, ki je Juđi sicer pre-vladujoč med "skladbami na albumu. ;
DARJA ŠVAJGER
CILI PATROL
28-letni Sevničan Cili Patrol je pri založbi Mandarina dočakal izid svoje-ga albuma z naslovom »Don Juan«. To je sicer njegova druga plošča, a prva, ki jo je objavil sam. Pred tremi leti je namreč kot član Dua Patrol objavil album »Cecilia« z
Mariborska pevka Darja Švajger, ki bo zastopala Slovenijo na letošnjem final-nem večeru izbora za evroviz-ijsko popevko, se že pripravlja na odhod v Jeruzalem. Pod vodstvom režiserja Petra Bratuše je že posnela videospot za skladbo »Tisoč let«, ki je nastal na Tivolskem gradu in v Ankaranu. V Jeruzalemu bo Darja nastopi-la v kreaciji znanega modne-ga kreatorja Alana Hranitelja, pela pa bo (vsaj po podatkih, ki jih imamo) v angleščini. Skladba bo v začetku maja izšla na posebnem albumu z desetimi skladbami v slovenščini in angleščini, ki ga
bnejše nagrade za dosežke na glasbenem področju v Sloveniji. Nagrade so podelili kar v tridesetih različnih kate-gorijah,	med
najpomembnejšimi pa so žlahtne kipce prejeli: Miran Rudan (za najboljšega pop pevca in pop album),
iivajalca jazz glasbe).
BLONDIE
Po zelo uspešnem prodoru prve uspešnice z novega albu-ma skupine Blondie, skladbe »Maria«, zdaj pričakujemo izid drugega singla s te plošče. Ceprav so sprva najavljali, da bo to naslovna skladba »No Exit«, so si v zadnjem času premislili, saj je zdaj že jasno, da bo novi single skladba z naslovom »Nothing Is Real But The Girl«. Skladba bo uradno izšla 17. maja, njeno besedilo pa se bo razlikovalo od verzije na albumu. Skupaj s
bo izdala Darjina založba Nika.
ZLATI PETELINI
Minuli vikend so v Ljubljani podelili najpomem-
Kingston (najboljši dance izvajalci, najboljši dance album in najboljša dance pesem), Šank rock (najboljši izvajalci rocka), Orlek (za najboljši rock album in najboljšo rock skladbo), Miladojka Youneed (za najboljšega izvajalca alterna-tivne glasbe, za najboljši alter album in alter skladbo), Zoran Predin in Mar Django quartert (za najboljšega izva-jalca etno glasbe in najboljši etno album), Mia Znidarič (za najboljši jazz album) in New Swing Quartet (za najboljšega
to skladbo bosta na maxi CD-ju izšli še dve živi verziji skladb »Maria« in »Rip Her To Shreds«.
■ MiČ
29. aprila 1999
KULTURA, ŠOLSTVO
NAK iAS 9
Knjižnica KC IN kupuje veliko novih knjig
Se več bralcev, knjig in prihodkov
Ne vem več, koliko let se že ve, da Velenje nujno potrebuje novo, večjo knjižnico. To priz-navajo vsi, tako bodoči investi-torji (pa naj bo to država ali MO Velenje, še najverjetneje pa oba), kot tudi obiskovalci. Se vedno pa bo, kot kaže, leto ali dve, morda celo več, knjižnica prisiljena delovati v sedanjih, pretesnih prostorih. In ob tem slediti vsem novostim, ki jih prinaša hiter razvoj telekomu-nikacij, ponudbo pa bodo še naprej poskušali bogatiti s knjižnimi novostmi, za katere na policah in v skladiščih že dolgo ni več prostorov.
Da o oddelku študijske knjižnice in čitalnici sploh ne govorimo. To bo cilj in pobožna želja, ki se bo lahko uresničila šele z novimi prostori. Do takrat tudi revij in časopisov ne bo potrebno arhivirati, saj zara-di nepreglednosti kotička, kjer jih lahko obiskovalci listajo, tc pogosto izginejo neznano kam
in s kom.
Lado Planko, vodja knjižnice pri Kulturnem centru Ivana Napotnika pravi: "Svetle luči na obzorju glede novih prostorov še ni. Delovanje knjižnice moramo zato racionalizirati, kolikor se le da. Ob tem je treba reči, da je bilo lansko leto za knjižnico rela-tivno uspešno." Takoj po novem letu lani so pridobili novo lokalno računalniško omrežje, marca pa tudi dostop do Interneta, ki ga lahko uporabl-jajo tudi bralci. Potem so se priključili na medknjižnični program Cobbis, ki je večjemu številu bralcev prinesel številne ugodnosti, knjižnici pa je že v letu dni prinesel za okroglo polovico več prihodkov. Predvsem zaradi ažurnejšega zaračunavanja zamudnin. Druga pridobitev je bila zamen-java dotrajanih in nič več funkcionalnih regalov na odd-elku za odrasle - na njih je našlo
Krajevna skupnost Mozirje
Raznoliko in veselo za jurjevo
V mozirski krajevni skupnosti so minuli teden proslavili kra-jevni praznik, ki ga že tretje leto slavijo na jurjevo. pripravili so
raznolik program, pri čemer je bila v ospredju kultura.
Tako so v galeriji kulturnega doma odprli stalno zbirko, za katero je bogato gradivo podaril Aleksander Videčnik in nosi njegovo ime, obenem pa so predstavili njegovo novo knjigo, tokrat z naslovom Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti. O avtorju in njegovem delu je spregovoril dr. Matjaž Kmecl, Aleksander Videčnik pa je bil ob tej priliki deležen številnih priznanj, čestitk in lepih želja. Več o praznovanju naslednjič.
■ slika: dk
Prejeli smo
Popoln
gledališki
večer
Ustrezno mestu, času in prostoru	uprizoritve
gledališkega dela Stric iz Amerike, slovenski kulturni javnosti že znanega sodobnika Evalda Flisarja, je prejšnji petek zvečer v gledališki popol-nosti igralske skupine velen-jskega amaterskega gledališča izzvenel lep gledališki večer na velenjskem odru.
Mogoče malce zamorjen, deževen dan se je za gledalce končal v izjemno polni dvorani kulturnega doma ' (kot hvalevredno priznanje tovarne Gorenje za velenjsko kulturo), pa le kot smešnica tragikomičnemu življenju, ki je lahko še najbolj sodobno, toda brez Flisarjevega in mar-sikaterega umetniškega peresa bi bilo to naše življenje oropano človeškega, bilo bi ena sama kolumna (kritika), stereotip, itd.
V takšnem in podobnem flu-idu gledalištva lahko vsak na svoj način občuti v (svojem) življenju moč ljubezni ter stopn-jcvanje kljubovanja in maščevalnosti. Skozi to pa tudi (v sebi) lahko poišče samega sebe. Primerjal sem se z neka-terimi karakterji igralcev in moj občutek je rasel... Ali naj gre v pozabo tako lep obutek?
Brez ozira, ali sem ali nisem kolumnist s tega področja ali žanra, se pri tem zavedam še pomembnosti režije, ki je tudi tokrat bila pod že velikokrat uspešno taktirko tudi slovenski javnosti znanega režiserja Renata Jenčka in dalje scenografije in še vrste za kom-pletno predstavo pomembnih detajlov. (Vsega se žal ne more analizirati v kratkem prispevku).
Zato le še nekaj bsed, pri čemer pa vsekakor upoštevam Flisarjev vrstni red razen izjeme in zato začenjam z igralcem mestnega dramskega gledališča ljubljanskega,	Leonom
Cižmekom, kar seveda ni res, lahko bi pa bilo, ko bi ta nadar-jeni velenjski gledališčnik tudi v njem zaigral in nadaljujem z Janezom. Ta bi se v tej burki lahko imenoval tudi Karel, ki je tako dobro odigral Janeza.
prostor tudi veliko novih naslovov. "Prvič v zgodovini knjižnice se nam je zgodilo, da smo dosegli normativ pri nabavi knjig in to za vse tri oddelke. Kupili smo 4.I41naslovov oziroma 7.520 enot. In s tem krepko presegli doslej nedosegljivo mejo 7 tisoč enot v enem letu. Začela se nam je vračati tudi investicija v Cobbis. Lansko leto je izposoja skočila na skoraj 200 tisoč knjig, tudi obisk je zrasel z 70 na 83 tisoč bralcev, kar je sko-raj za 20 odstotkov več kot leto prej." To hkrati pomeni, da je knjižnico obiskalo povprečno 300 bralcev dnevno, vsak dan pa so s seboj odnesli okoli 700 knjig. Obremenitve zaposlenih so zato velike - pomagajo si s študenti bibliotekarstva in javn-imi deli, saj denarja za nove nove redne zaposlitve ni.
Letos načrtujejo kar nekaj novosti - sledili bodo novim
trendom na področju knjižničarstva, še naprej se bodo povezovali z bazami podatkov, v kratkem bodo dobili nove telefonske številke, obnovili pa bodo tudi WC-je, ki so že sramota za hišo. Ker je bila lani poleti izposoja zelo velika, nič kaj manjša kot v drugih mesecih, razmišljajo, da bi tudi v času ppčitnic podaljšali delovni čas. Se naprej bodo pripravljali različne prireditve za vse strukture svojih bralcev in upali, da ne bodo več imeli likvidnostnih težav. Kljub velikim lastnim prihodkom, s katerimi po Plankovih besedah razpolagajo le v principu. "Glede na obče znano finančno situacijo Kulturnega centra, ki se že leta otepa z izgubo, je razpolaganje z denarjem, ki ga ustvarimo, omejeno," je dodal k temu.
■ Bojana Špegel
Dan norosti v Velenju
Najbolj "odštekana" komedija
Gotovo se še spominjate uspešnice Klinika Tivoli. Režiser Branko Đurie - Đuro je tokrat v Mengšu skupaj / ekipo igralcev, ki jih poz-nate tudi s televizije, pripravil novo komedijo, ki je vedno razpro-dana.
Po daljšem dogovarjanju prihaja ta uspešnica, v petek, 9. maja, ob 19.00, tudi v Velenje. Joe Orton:
Igrajo: Borut Veselko, Jožcf Ropoša, Uroš Maček, Mirjam Korbar, Nina Ivanič in Jernej Kuntncr.
Doktor v psihiatrični kliniki sprejema novo tajnico, seveda ga zani-
vkh Hofoo'fri
renja Branko ĐURIĆ - 0UR0
vVT
IUR0 Jgg
Nina Gašperl Jern< % IVANIC Iic m KUNTN
PijiPBorut Uroš Joief Nina Gašperl Jernej KOft^J>^VESElKO MAfjgi^ R0P0ŠA S IVANIČ IIČ J^ KUNTNER
majo tudi druge njene lastnosti. Vstopi žena, katero sobar iz hotela izsiljuje s fotografijami. Sobarja išče policija. Preoblečejo ga v tajni-co...
Vstopnice 2.000 SIT.
V primeru velikega zanimanja bo ob 21.00 še đodatna predstava. Zato pohitite z nakupom oz. rezervacijo vstopnic! Pokičite nas na telefon 862 002.
Namreč, odigrati iluzijo o večni Ijubezni ni tako zahtevno, toda zaigrati iluzijo potrošniškega sveta je treba več, kot si mis-limo. Kako odigrati sebe in hkrati še več, biti zanimiv potrošniku - sočloveku? Zato je treba daru, ki ga ima Janez oziroma Karel.
Alenki je uspelo odigrati potrošniško brezsrčnost tako dobro, da ji je mogoče kot človeku tudi sami žat... Toda! To je pravzaprav "rola"! Odigrati negativca, ki se samo poljublja z denarjem. Od tako potrošniško razkrojene družine si je še dobro "korakajoča" mati poiskala in našla zatočišče v invalidskem vozičku v domu za ostarele. Poskočna (kot na nogah) je pa tudi umsko tako dobra, da je uspela odigrati velike razlike svojih otrok. (Usoda in posledica potrošniškega sveta?). Seveda in z njo v povezavi naj omenim njenega moža in glavarja družine, ki je (v mladih leih) želel postati oficir, pa ga je usoda izbrala samo za kon-jskega hlapca. Po svojem šarmu in zlobi pa bi lahko bil (tako kot je "puklast") tudi kakšen odsluženi general z oziroma na strategijo... Tudi o vseh ostalih vlogah in osebah lahko povem,
da ni bilo nobene, ki bi dišala po provincialni majhnosti. Tako sem si ob koncu tega večera zas-tavil vprašanje: "Kakšna je sploh razlika med poklicnimi in ljubiteljskimi igralci?" Poglejte si to predstavo, športniki, imet-niki psov in vi, ostali potrošniki!
Zaključujem z besedami pisateljičine spremne beede, Tatjane Zidar, ki ob koncu pravi: "Zato je vsaka Flisarjeva drama neke vrste žrtvovanjski obred - pred očmi gledalcev so žrtvovane dominantne iluzije sodobnega človeka. Z njihovo smrtjo nastopi moment streznitve, očiščenja. To se zgodi, ko skozi igro na odru začutimo olajšanje ob spoznan-ju, da so naše bivanjske preoku-pacije smešne, celo absurdne. Ko spoznamo, da svoje igre igramo preveč zares. Ko iluzije odrskih junakov propadejo, doživimo premike in spoznanja, s katerimi se očistimo dvomov, se presvetlimo. Pomaga nam smeh, ki je pri Flisarju katarzičen, saj nam prinese sprostitev in nam hkrati obnovi življenjsko moč."
■ Josip Bačić, Savski
Svoboda in Gorenje odlična
(Nadaljevanje s 1. strani)
O uspehih sta zborovodkinji povedali:
Anka Jazbec - Verdnik, zborovodkinja Svobode
Soštanj:" Za naš zbor osvojitev srebrnega priznanja ni bOo pre-senečenje. Resnici na ljubo pričakovala sem ga in menim, da so nas ocenili dokaj realno. Ob takšni konkurenci in ob tako visokih merilih žirije smo uspeha seveda zelo veseli. Sicer pa je v naši vitrini že nekaj srebrnih priznanj s tekmovanja Nale pesem. Lahko bi rekia, da je to lep uvod v praznovanje 30-let-nice delovanja zbora, ki jo praznuje letos."
Tadeja Cigale, zborovodkinja zbora Gorenje:"Štirikrat je zbor doslej sodeloval na tem tekmovanju, vsakokrat z drugim dirigentom, vsakokrat pa smo se vrnili z bronastim priznanjera. Uspeha smo seveda zelo veseli, čeprav nam še vedno odmeva v ušesih mnenje strokovnjakov, da bi si zaslužili srebro.Tega smo "zgrešili" za 0,6 stotinke točke (79,4). Mi se bodo tudi v prihodnje udeleževali tega tekmovanja, saj se na njem lahko veliko naučimo in pridobimo izkušnje. Sicer pa je zborovsko petje vse kaj drugega kot tekmovanje. Pomembnejši je tankočuten odnos do glasbene umetnosti, prijateljstvo med generacijami, povezanost pevcev in pevk."
■ tp
Občine Velenje, Soštanj in Smartno ob Paki
Tudi v drugem krogu nobene šole
Republiško ministrstvo za šolstvo in šport je konec letošnjega februarja objavilo razpisne pogoje za prijavo v drugi krog posku-snega uvajanja devetletne osnovne šole v Sloveniji.
Clani posebej imenovane delovne skupine za uvajanje devetlet-ke v mestni občini Velenje so mesec dni kasneje na delovnem ses-tanku te prevetrili in menili, da v tem okolju še vedno vse šole ne zagotavljajo enakih pogojev za šolanje vsem šoloobveznim otrokom, kar je pri tej zadevi temeljno izhodišče ustanoviteljice šol - mestne občinc Velenje. Se vedno namreč na treh osnovnih šolah poteka pouk v dveh izmenah. Ustanoviteljica tako nobeni od šestih šol ne bo izdala priporočila za prijavo na razpis, katerega rok poteče 24. aprila.
Kot nam je povedal svetovalec za vzgojo in izobraževanje na Uradu za negospodarske javne službe pri mestni občini Velenjc Dušan Dolinar, sc je ob vnovičnem preverjanju možnosti za prija-vo na razpis in v zvezi s tem oblikovanega temeljnega izhodišča us-tanoviteljice porajalo kar nekaj vprašanj. "Med drugim tudi, na katero šolo bodo vpisali svojega nadebudneža starši, ki se za pro-gram devetletke ne bi odločili. V obdobju poskusnega uvajanja je namreč njihovo soglasje za vključitev otroka temeljni pogoj za izda-jo soglasja ministrstva za šolstvo in šport za uvajanje novosti. Tega do sedaj šole niso mogle natančno preveriti. Tudi sam sem najprej zagovarjal stališče, da naj bi se vključila vsaj ena velenjska šola. Toda, ko smo pregledali zatečeno stanje, smo ocenili, da bi s tem zadeve na področju osnovnega šolstva še bolj zapletli, kot so sedaj. Več učilnih zidan na kupu, v krogu s polmerom 800 m, je lahko prednost ali tudi pomanjkljivost. Otrok, ki ga starši ne želijo vklju-čiti v poskusno uvajanje programa devetletne šole, mora imeti možnosj šolanja po programu osemletke in to čim bližje svojega doma. Sola mora sprejeti takega otroka ne glede, če bi si s tem zmanjšala možnost za organiziranje pouka v eni izmeni." Še najb-ližje zadostitvi prostorskih pogojev za prijavo na razpis je, po besedah Dolinarja, osnovna šola Livada.
Dolinar je še pojasnil, da so do sedaj opravili vse potrebno za določitev zmogljivosti osnovnih šol, kar je pogoj za oblikovanje šolskih okolišev po novih določilih. Zakonske podlage za to so bile sprejete v letu 1996, uredbe, ki določajo način njihovega oblikova-nja, pa marca lani. "Postavljen drugi rok za ureditev teh zadev -18. marec - res zamujamo iz objektivnih razlogov, vendar jih bomo uredili v kratkem."
Na vprašanje, kaj pomeni nevključitev v poskusno uvajanje za strokovnost izvajalcev programa, pa je Dolinar odgovoril, da je šolstvo živo, in da eksperimentiranje ni vedno dobrodošlo. Ne glede na to, da učitelji velenjskih osnovnih šol v prvem in drugem krogu poskusnega uvajanja devetletke ne bodo direktno vključeva-ni, bodo na seminarjih in drugih oblik sprotnega spremljanja, ki jih bosta organizirala Zavod za šolstvo Republike Slovenije in repub-liško ministrstvo za šolstvo in šport, imeli možnost seznaniti se z vsemi novostmi in izkušnjami. "Tako bodo lahko svoje delo ob koncu poskusnega uvajanja opravljali na pričakovani strokovni ravni."
Tudi na šolah v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki ne izpolnju-jejo prostorskih pogojev za poskusno uvajanje devetletke, zato pri-jave za drugi krog niso poslali.
Kakorkoli je že in še bo. Neizpodbitno dejstvo je, da se bodo čez dve leti, ko se izteče obdobje poskusnega uvajanja, vse šole morale vključiti v program devetletnega osnovnošolskega izobraževanja ne glede na to, ali izpolnjujejo pogoje ali ne.
■ tp
"Spomini na otroštvo"
VELENJE -STARA VAS - V domu krajanov Stara vas so pšrejšnji teden pripravili "Kruh".
z njo so želeli prikazati različne vrste kruha in krušnih izdelkov, ki jih pečejo krajanke in krajani.
Svoje izdelke so na razstavi predstavile tudi tri velenjske pekarne - Pekarna Klasje, Pekarstvo Vodončnik in Pekarna Tratnik. Obiskovalci razstave so spoznali še žita, iz katerih meljejo moko za peko kruha, več vrst moke in miniaturni mlin.
Ob zaključku razstave je bilo v Domu krajanov "Srečanje kra-jank Stare vasi". Za zanimiv program in vedro razpoloženje so poskrbeli pevka Agata Šumnik Zgonec ob spremljavi Maijana Marinška in Dušana Krajnca ter recitator Drago Karel Seme. Glavna pokrovitelja razstave "Kruh" in "Srečanja krajank Stare vasi" pa sta bili velenjski podjetji Pečovnik in Plan.
■ ma
10 NAŠ iAS
OBVEŠČEVALEC
29. aprila 1999
KINO VELENJE-
v hotelu P.AKA
II A II I II 1? v | p p J I? m: 497 66 80/ 497 66 81
V	četrtek 29. 4. V VELIKI DVO-RANI Nl FILMSKIH PREDSTAV!
V	soboto 1.5. V OBEH DVO-RANAH Nl FILMSKIH PREDSTAV!
Petek 30.4. ob18h in 20.30h Nedelja 2.5. ob18h in 20.30h Ponedeljek 3.5. ob 18h in 20.30h
ZAUUBUENISHAKE-SPEARE
(romantična komedija) Režija: John Madden Vloge: Ralph Fiennes, Gwyneth Paltrow
Dolžina: 123 minut
S sedmimi letošnjimi Oskarji spada ta romantična komedija nedvomno med največje filmske dosežke leta. Poleg najodmevnejšega Oskarja za najboljši film je namreč dobil še Oskarje za glavno in stransko žensko vlogo, za scenarij, za glasbo v komediji ter za kostumo-grafijo in scenografijo. Ta roman-tična komedija iz današnjih dni je postavljena v 16,stoletje. Za veličastno Ijubezensko zgodbo se skrlva duhovita, seksi in brezčasna pripoved o Lady Vloli, ki si želi postati igralka v Shakespearovem gledališču. Ker to ženskam takrat ni bilo dovoljeno se spremeni v moškega. Z odkrivanjem njene identiteta se med njo in velikim piscem, gledaliških del, Williamom Shakespearom, ki je trenutno v veliki ustvarjalni krizi, vnema in razvne velika strast in Wiilu spet steče pero saj tokrat v besede preliva lastno ijubezen.
Torek 4. 5. ob 20.30h Sreda 5.5. ob18h in 20.30h
PATCH ADAMS -ZDRAVNIK S SRCEM
komedija.
Režija: Tom Shadyac Vloge: Robin Williams, Monica
Potter
Dolžina: 115 minut
Hunterja Patcha Adamsa so že med študijem medicine označiii kot pretirano veselega on pa je le hotel postati klovn. Toda hotel je postati tudi zdravnik zato je združil obe strani svoje osebnosti in postal pacient in zdravnik v psihiatrični kliniki.
V nedeljo 2.5. ob 16h
BEAN
komedija. Dolžina: 100 minut
Kino Velenje in Hotel Paka nagraju-jeta!
OSKARJEVCI' 99: Četrtek 29.5. ob19h Torek 4.5. ob19h
ZAUUBUENISHAKE-SPEARE
(romantična komedija) 7 OSKARJEV: za film, za glavno žensko vlogo, za stransko žensko vlogo,
za glasbo v komediji, za scenarij, za kostumografijo in za scenografi-jol
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice
tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje.
Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure.
Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
URAD ZA OKOUEIN PROSTOR
od 19. aprllti do 25. aprlla 1999
Jlo.
Sk!
Jl
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. ŠKALE
P19.4. B20.4 Q21 4 022.4 .23 4 D24.4. .25.4. |
, d.o.o. Velenje, Simona Blatnika 1 tel.: 063/861-026, lax: 063/851-821
ŽELEZNINA DEUA ŠOŠTANJ, TEL 063/881-049
VELIKO POMLADANSKO. ZNIŽANJE
Delo na polju, v gozdu, na vrtu in pri gradnji se je pričelo, zato izkoristite izjemno priložnost. Pridite in si oglejte orodja in stroje, ki jih potrebujete! Ponudba velja do razprodaje razstavljenih zalog!
Republika Slovenija UPRAVNAENOTAVELENJE
Oddelekza upravne notranje zadeve p.p.40,3322 Velenje TeL/faks: 063 42-21 -200/42-21 -602
OBVESTILO TEHNIČNIIN STROKOVNI PREGLEDI LAHKIH
PRIKLOPNIKOV
Lahki priklopniki so tista priklopna vozila, katerih največja dovoljena masa (masa vozila + nosilnost) ne presega 750 kg. Tehnični pregledi lahkih priklopnikov se po 01.05.1999 opravljajo najmanj enkrat na leto.
I.	LAHKI PRIKLOPNIKI, KUPUENIPO 01.05.1998:
Prvi tehnični pregled lahkega priklopnika mora biti opravljen 3 leta po nakupu za tiste lahke priklopnike, za katere so lastniki ob nakupu prejeli Izjavo o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila s črko A v serijski številki.
Drugi lahki priklopniki, za katere kupci niso prejeli take izjave, pa morajo biti tehnično pregledani pred pričetkom uporabe v cestnem prometu po 01.05.1999.
II.	LAHKI PRIKLOPNIKI, Kl IMAJO LISTINO 0 TIPSKI HOMOLOGACIJITER VTISNJENO ŠTEVILKO ŠASIJEIN PRITRJENO DEKLARACIJSKO TABLICO, morajo po 01.05.1999 opraviti le tehnični pregled, brez strokovnega pregleda, ki se opravi pri vsaki pooblaščeni organizaciji za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil (Avtoprevozništvo in servisi, d.d., Velenje, Avto Celje, Ljubljanska 11, Celje, Avtoservis, p.o., Slovenj Gradec, Kidričeva 4, Slovenj Gradec in AMZS, d.d., Celje, Ljubljanska 35, Celje).
POMEMBNO: Kateri so takšni lahki priklopniki? Takšni priklopniki so:
•lahki priklopniki, za katere je bila izdana izjava o ustreznosti vozila s črko A v serijski številki. Izjava se je izdajala od 26.03.1993 do 30.04.1998. Lahki priklopniki morajo imeti vtisnjeno številko šasije in pritrjeno deklaracijsko tablico; •lahki priklopniki, za katere je bila izdana Izjava o posamično pregledanem vozilu s črko B v serijski številki, imajo vtisnjeno številko šasije s strani pooblaščene organizacije in pritrjeno deklaracijsko tablico;
•lahki priklopniki, izdelani pred 26.03.1993, ki so že bili strokovno pregledani s strani pooblaščene organizacije in imajo vtisnjeno številko šasije in pritrjeno deklaracijsko tablico.
III.	LAHKI PRIKLOPNIKI, IZDELANIV SAMOGRAONJI,
morajo opraviti pred prvim tehničnim pregledom strokovni pregled, vtisniti jim je potrebno številko šasije in pritrditi deklaracijsko tablico. Strokovne preglede opravlja JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKIPROMET d.o.o. iz Ljubljane, ki je pooblaščeno za homologacijo lahkih priklopnikov. Poleg tega opravlja v celjski regiji od 01.09.1998 dalje in predvidoma do 01.09.1999 strokovne preglede še AMZS PE Celje. 0 opravljenem strokovnem pregledu lahkega priklopnika se stranki izda potrdilo. Opravljen strokovni pregled je hkrati tudi prvi tehnični pregled, zato dobi stranka poleg potrdila o strokovnem pregledu še zapisnik o tehničnem pregledu vozila in "Karton tehničnega pregleda motornega - priklopnega vozila", v katerem se določi datum naslednjega tehničnega pregleda. POMEMBNO: Kateri so lahki priklopniki, izdelani v samogradnji? Takšni priklopniki so:
•lahki priklopniki, izdelani iz nekaterih sestavnih delov, namenjenih za različna vozilater nekaterih delov lastne izdelave; •Lahki priklopniki, izdelani iz originalnih sestavnih delov posameznih proizvajalcev, ki izdelujejo lahke priklopnike (npr. TPV ali IMV), na katerih so že vtisnjene številke. Te posamezne sestavne dele so lastniki nabavili pri proizvajalcu, nato pa priklopnik izdelali v samogradnji. Na strokovnem pregledu bodo vtisnili novo številko, morebitno staro številko šasije pa presekali; •Lahki priklopniki, ki so predelani tako, da je na podvozje tovarniško izdelanega lahkega priklopnika (npr. podvozje počitniške prikolice), ki ima vtisnjeno številko šasije in pritrjeno deklaracijsko tablico, vgrajena nova nadgradnja. Na strokovnem pregledu bodo obstoječo številko šasije presekali, vtisnili novo številko šasije ter odstranili staro deklaracijsko tablico in pritrdili novo. Torej, ni pomembno samo, ali ima lahki priklopnik vtisnjeno številko šasije in pritrjeno deklaracijsko tablico. To je lahko zavajajoče. Pomembno je tudi, ali ima listino o tipski homologaciji in kakšne vrste.
UPRAVNA ENOTA VELENJE" ANDREJA MEVC, univ.dipl.obr., VODJA ODDELKA
GIBANJE PREBIVALS TVA	
Upravna enota Velenje	roj. 1911, Celje, Kajuhovac. št. 10; Stanislav Steblovnik, roj. 1928, Rečica ob Paki št. 62/b; Franc Ružič, roj. 1935, Velenje, Jenkova c. št. 10; Martina Selič, roj. 1931, Tržška gorca št. 12; Veronika Lampret, roj. 1906, Stražica št. 21, Frankolovo; Frančiška Zelenko, roj.
. Poroki:	
Tomo Gorišek, Velenje, Cesta 11/26 in Petra Lalek, Veienje, Goriška c. št. 53; Rade Gvozden, Velenje, Kersnikova c. št. 17 in Nada Aleksić, Dravograd, Meža št. 154/b	
■ Smrti: I	1906, Slov. Konjice, Škalska c. št. 6; Herman Škorjanc, roj. 1936, Laze št. 57; Ivana Tomažič, roj. 1914, Zabukovica št. 57.
Ana Golavšek, roj. 1908, Šešče pri Preboidu št. 55; Andrej Jesenek,	
ČITRTIK, 29, aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Siovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Oiimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.(»Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Iv. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj SkMMPP pogovor s ptretised-nikom vlade Janezom Drnovškom; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19 00 Na svidenje.
PETEK, 30. aprila:	6.00 Pozdrav, 6.30 Poročila, 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poroćilo Avto moto zveze Slovenije: 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec: 7.30 Poročila; 8.30 Poročila: 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 9.00 Turistiena ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdiav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.11 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 1. maj:	6 oo Dobro jutro, 6.30 Poročila: 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomnaeije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko oostajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30Poročila; 9.3QPoročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; ČesMe; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kđaj, kje, kaj, 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu so*e; 19,00 Na svkienje.
NEDELJA, 2. ma\:	6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav: I. blok čestitk; 14.45 EPP: 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 3. moj: 6.00 Dobro jutro, 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje: 9.30 Poroćila; 10.00 Na sviden-je; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ^^ .
TOREK, 4. maj:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poroćila; 7 00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto rr-oto zveze Slovenije: 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 RadljsB džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo am> po stovensko. 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16 30 Porocila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 5. maj:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko posta-jo Celje; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na sv-idenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številkl snemamo. la informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na teletonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravnikj: Četrtek, 29. aprila - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Gusič Petek, 30. aprila - dopoldan dr.
D
STROPNIK
Stari trg 26, Velenje Tel.: 063/851 -458 Zavese po naročilu
NOVO: OKENSKE POLICE IN IZDELKIIZ MARMORJA TER GRANITA PO NAROČILU!
Izmere, svetovanje, montaža
Del. čas: vsak dan od 9.-12. in od 14. -18. ,ob sob.: od 9. do 12. Vabljeni!
Lazar, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Puvalič in dr. Budnjo Sobota, 1. in nedelja, 2. maja -
dežurni dr. Friškovec in dr. Lovrec-Veternik
Ponedeljek, 3. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Budnjo in dr. Slavič Torek, 4. maja - dopoldna dr. Žuber, popoldan dr. Blatnik, nočni dr. Puvalič in dr. Grošelj Sreda, 5. maja - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
1. in 2. maja - dr. Zora Koharovič-Pavlovič, dežurna zobna ambulanta na Vodnikovi 1 v Velenju (od 8. do 12. ure).
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 30. aprila do 7. maja - Ivo
Zagožen, dr. vet. med., mobitel 0609/633-677.
mali OGLASI in ZAHVALE m: 898 17 51
29. aprila 1999
OBVEŠČEVALEC
W VAS 11
MESARSTVO VALAND
Mesnica Staro Velenje, Stari trg - poslovni
(ob pizzcriji Picadilly), tel.: 856 - 778
center
mali OGLASI
Vedno SUPER ugodna ponudba kvalitetnega MESA in domačih MESNIH izdelkov - lastne proizvodnje
DeL čas: tot 8. - 16.h; sre., čeL, Pet 8. - 18.h; sob. 8. - 13Jh Za bogato obloženo mizo - Mesarstvo Valand!
^ff ^ff ^ ^Sv t?t\ t?t\ t?t\ t?t\	<!"5| ^Ks	t?t\ tft\ t>t\
rnmmm-
^fc	JpP®*^ Podjetje za urejanje prostora. d.d.
X	Koroška 37/b. 3320 Velenje
PE VRTNARSTVO **
POGREBNA SLUZBA 3



GLASBILA
HARMONIKO Podgoršek BEsAs (6 let staro) prodam. Telefon: 885-557.
GRAOBENI MATERI.
350 KOM STREŠNE opeke Internit Kara prodam. Telefon: 856-652. 2000 RABLJENIH STREŠNIKOV in
okno s polkno 12x14 prodam. Telefon: 885-450. VEČ RABLJENIH OKEN z dvojno zasteklifvijo prodamo. Telefon: 893-046.
KOLESA
APN 6,1. 88, lipnik izpuh, nove gume, lepo ohranjen in metronom prodam. Telefon: 893-317.
KUPIM
CLIO, PUNTO, POLO ali R-5 kupim Telefon: 041/672-374.
POSESTI
V M0ZIRJU prodamo večjo parcelo na sončni in izredno lepi legi z možnostjo gradnje. Telefon: 724-377.
(' ////?//// )/ t r oe/i///y////// )// //////////j oe/>faece/// /o// c/// /// ///// )//...
ODKUP DELNIC INSPREJEM
Poslovalnica Velenje BORZNIH Foitova 2, tel.: 063/870-070 NAROČIL
fOSRlDNISTVO
Q	Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih	Q
Q	priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse	Q
Q	potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje	Q
Q	plačila đogovarjamo posebej.	Q
^	.. . ..	**
**	Vedno na voljo
X	NA NOVIH TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:	X
X	063/865-866 in mobitel 0609/640-208 ali 620-128,	X
X	ter CVETLIČARNA na pokopališču 063/865-860.	X
•M?	v^ ^t? t\t? t\t>	^ ^ ^t? ^t?
^	ttt\ 0<i\	t?t\
mspmiMt&tmm
PRODAMO:
•STAN0VANJSK0 HIŠO NA PAŠKEM KOZJAKU, OB CESTI, NEDOKONČANA, 120.000 DEM
•	10.000M2 TRAVNIKA IN SADOVNJAKA S STAREJŠ0 HIŠO, 80.000DEM
•	HITRO VSELJIVO TR0S0BN0 STANOVANJE NA GORICI 73.000 DEM
•HIŠO V ŠOŠTANJU ZA 150.000 DEM
•30M2 P0SL0VNI PR0ST0R NA EFENK0VI IN B. KRAIGHERJA, 30.000 DEM
•76M2 PISARNIŠKI PROSTORI, OPREMLJENI NA EFENKOVI, 100.000 DEM
0631661-833,8609/ 624-77S, 041 / 620-888
Smrt, ta nepredvidljiva usoda potrka na vrata takrat, ko jo najmanjpričakuješ...
ZAHVALA
Umrl je mož, oče in dedi
FRANC ŠINTLER
4.10.1938 -17.4.1999 iz Crnove 53
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
VSINJEGOVI
V SLOVO
Nenadoma in brez slovesa nas je po hudi bolezni zapustil dijak 2. letnika Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole
ZIJAD MURSELOVIC
Kdosem, kaj sem?
... morda sem pesem, ki se v srcih snuje, morda sem v polju cvet droban - bilka brez opore v nevihti življenja sem; ... morda le trenutek, ki ga vesolju vprid čas oblikuje ...
Kljub tvojemu vztrajanju si omagal. Spomin nate ostaja; pogrešamo Te. Sošolci in učitelji
Solskega centra Velenje
VIKEND v naselju KUNTA KINTE ob
jezeru prodam. Telefon: 865-489.
RAZNO PRODAM
VRTAVKASTI zgrabljalnik VZ280 prodam. Telefon: 882-666. GARAŽNA VRATA (rabljena) ugodno prodam. Telefon: 886-070. D0LG0, BEL0, poročno obleko (št. 42, unikat) prodam za simbolično ceno. Telefon: 832-397. ŠANK - dolzina 2,70 m, generalno obnovljen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 893-251.
KAMEN ŠKRILJAVEC zatalne in stneske obloke prodam na več obrokov. (rdeči, rjavi, sivec). Velenje: 041/720-954.
KVALITETN0 SEN0 prodam. Tone Tajnšek, Arnače 22/c, Velenje. ŠTEDILNIK (2 plin + 2 elektrika) in štedilnik (3 elektrika) prodam. Telefon: 882-048. SLADK0 SEN0 prodam. Telefon: 881-763
V NAJEM 0DDAM stanovanje v Paki. Telefon: 862-089 dopoldan,
861-643, popoldan. 0DDAM V NAJEM EN0S0BN0 STAN0VANJE. Telefon: 881-718, po 16. uri.
0PREMLJEN0 STANOVANJE v
stanovanjski hiši oddam. Telefon: 865-086.
VEČJ0 HIŠ0 0DDAM V NAJEM za
mirno dejavnost, pisarne ali primer-no skladišče. Telefon: 851-506. 0PREMLJEN0 STAREJŠ0 HIŠ0
oddam v najem večji družini, dvema paroma brez otrok ali samskim ženskam. Telefon: 851-506, zvečer.
STANOVANJSKA OPR.
D0BR0 0HRANJEN0 0MAR0 za
dnevno sobo in mizo prodam. Telefon: 858-260.
VOZILA
MAZD0 323 F - športna izvedba, I. 96, prevoženih 30.000 km, ugodno prodam. Telefon: 853-087. JUG0 K0RAL 65,1. 89, reg. do 3/2000, ugodno prodam. Telefon: 888-586.
G0LFII., letnik 88, reg. 12/99, prodam. Telefon: 864-276, 041/776-417.
GOLFJGL, I. 82, prev. 120.000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon: 895-197.
F0RD FIEST0 1,3, rdeče barve, I. 93, prodam. Telefon: 893-763. G0LF, I. 88, reg. 7/99, potreben popravila karoserie, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 855-294.
ZAPOSLITVE
REDN0 ZAP0SLIM MIZARJA -
parketarja. Telefon: 0609/653-253 od 7. do 19. ure.
ŽIVALI
TRI PAVE (dve leti stare) prodam. Telefon: 741-202. JAGENJČKE za zakol prodam. Telefon: 864-865.
AKCIJSKA PR0DAJA MLADIH K0K0ŠI, ki že nesejo po 750,00 SIT/kom v nedeljo, 2. maja od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon: 0602/61-202.
PUJSKE , težke 25 kg, prodam po ugodni ceni. Telefon: 881-764. MLADIČE škotske ovčarke prodam. Telefon: 882-856. VEČ PRAŠIČEV težkih od 30 do 80 kg prodam. Telefon: 885-989.
JARKICE pred nesnostjo prodajamo. Krajnc, telefon: 472-071.
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662
ZAHVALA
V 58. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama
MARUAJUVAN
25. 8.1941 -18 4.1999 Goriška 26, Velenje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja,
darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi dr. Kralju, duhovniku za opravljen obred, pogrebcem in pevcem za
odpete žalostinke.
Zalujoči: mož in sin z družino
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčičj
V SPOMIN
KRISTINIZALEZNIK
iz Šoštanja 1907-1991
Minilo je osem let, od kar te več ni med nami ljuba mama, vendar živela boš večno v srcih vseh, ki smo te imeli radi. Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite njen spomin.
NJENINAJDRAŽJI
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 29. april 1998, ko si zatisnila svoje oči draga žena, mama, tašča in oma
VIKTORIJA KREGAR
izRudarske2dv Velenju
Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcih z nami ti. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli.
-

Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag. Še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se
živeti brez njega. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prinašate cvetje, prižigate sveče ter z iskreno mislijo obudite spomin nanjo.
VSINJENI
12 MŠ i:AS
VRTIUAK
29. aprila 1999
Ob velenjski Rdeči dvorani je velik parkirni prostor in le malo dobre voije'bi bilo potrebne, da bi sodil med urejene. Kakšen pro-metni znak bi bilo treba postaviti in označiti smer vožnje po par-kirnem prostoru. Tako pa... nič čudnega, če tistim, ki pridejo (se pripeljejo) v naše mesto, ni jasno, kako bi parkirali in katero smer bi ubrali.
EUROPEAN COMPETITION FOR TOVVNS AND VILLAGES IN BLOOM
EVROPSKO TEKMOVANJE V UREJENOSTI MEST IN VASI
fntente Fforafe
VELENJE
SLOVENIJA
Velenjski mestni stadion že od lanskega leta blesti in sodi med sodobnejše, a do tja je bilo do nedavnega težko priti. Zdaj so tudi parkirišča in dovozna pot asfaltirana in tudi okolica stadiona je vredna pohvale.
FRKANJE
REZANJE ŠOŠTANJA
Tako kot večlna odrasllh ljudi, sem si tudi jaz us-tvaril dnevni ritem življenja, ki ni nič posebnega. Zgodaj zjutraj se prebudim in se spravim iz postelje, zvečer med deseto in polnočjo odhajam spat. V na-vado pa mi je prišlo, da skoraj ob vsem kar počnem, ves dan poslušam radijske programe. Vse tri Ijub-ljanske, pa tudi »našega«, velenjskega. Priznati pa moram, da največkrat le pritisnem tisti gumb, ki lo-
vi	signal Vala 302. Toda ne le na omenjenem rađiu, tudi v drugih medijili človek redko ujame vesti in novice, ki bi Šoštanj slikale v pozitivni luei. Tako sem bil prijetno presenečen, ko sem 81. aprila zju-traj iz zvočnika zaslišal znan glas. Maiee sramezljivo je moški kramljal z voditeljico o tem in onem in mi tako popestril jutranje povezovanje med popevkami. Meni in drugemu vesoljnemu slovenskemu poslu-šalstvu, ki si čas ob jutranji kavici krajša s posluša-njem radia. Vesel sem bil zato, ker je bil Šoštanj menda prvič odkar poslušam jutranji »val«, pred-stavljen drugače, kot takrat, kadar so prekoračene koncentracije žveplovega dioksida v zraku. Omenje-nega jutra je ta negativni trend prekinila vodite]jica, ki je za svojega jutranjega sogovornika v goste pova-bila Petra Eadojo. Ta je namreč prejšnji dan predsta-
vii	svojo pesniško zbirko v eni od Jjubljanskih knjiž-nic in to je bila tudi rdeea (če ne modra) nit njune-ga sproščajočega besedovanja.
Ne bi rad delal krivico Petru, a toliko poznam slo-vensko literarno sceno, da vem, da samo kvaliteta li-terarnega dela ne odpira vrat do stopnic slovenske-ga Parnasa. Zato sem toliko bolj vesel, da je Eadoja spoznal nujnost »lobiranja« tudi ali pa predvsem v majhnem svetu slovenske literature. In pri tem mu je bila gotovo v veliko pomoč njegova prodorna »mentorica« Uršula Menih in prav je, da Peter to njeno naklonjenost sprejema in spretno izkorišea sebi v siavo in čast, braleem in poeziji pa v korist.
Seveda pa je vsako črno-belo slikanje s\reta ne-
realno in celo škodjjivo. Zato je tudi v primeru te, za poezijo koristne zveze (Peter Radoja - Uršula Me-nih) vredno razmisliti, kaj je tisto vezivo, ki drži za-devo skupaj. Dvomim, da je to kvaliteta poezije, kaj-ti daleč naokoli je znano, da je umetniški kriteriji Uršule Menih visoko nad sivim povprečjem lokal-nih umetnikov, kar s posebno grenkobo ugotavljajo šoštanjski bolj ali manj resni slikarji. V mestni ga-leriji, kjer je prva in zadnja beseda izključno bese-da ambiciozne profesorice, zaman čakamo na samo-stojno razstavo katerega od še živih »domaeinov«. Pa naj bodo to takšni, ki jih vabijo galeristi iz tuji-ne, ali oni, ki jim je slikarstvo samo malo več kot re-sen konjiček, v katerem so našli smisel svojega bi-vanja. Če torej kvaliteta ni kriterij pomoei umetni-kom, kaj bi to lahko bilo? Skupni imenovalec ]judi, ki jim mentorsko pomaga Uršula Menih je samo en kanon, ki ga ne smejo kršiti. To je vdanost njenemu očetu, občinskemu županu in kdor prekrši to nena-pisano pravilo, izgubi pri njej vso milost. Takšen »pubhc relation« serveda ni izum kamarile našega župana, saj so mnogi veliki umetniki v zgodovini padali v nemilost in celo v smrt, če niso bili oblasti vdani, ne glede na kvaliteto njihovega deia.
Takšen odnos pa mnoge ljudi boh. V zadnjem času takšno »bol« še posebej občutita dva šoštanj-ska originala. »Domin« in »Mazek« že skoraj pol le-ta živita v županovi obljubi, da bosta lahko razsta-vila svoje slike v mestni galeriji, pa se vedno najde kaj, da se ta županova obljuba ne more izpolniti. Vse pa kaže, da bi bila obljuba hitro izpolnjena, če bi podpisala pristopno izjavo k šoštanjskemu »esde-seu«. Da bi kvaliteta njunega dela vplivala na »di-rektorico« mestne galerije, ni mogoče verjeti, saj so slike teh đveh šoštanjskih amaterjev povsem pri-merljiva s platni kakšnega Cekute. Če pa bi skušali potegniti primerjavo v kvalitetni ravni med Domi-novimi slikami in Badojevo poezijo, potem je treba reči, da oba dosegata enako raven umetniške izpo-vedi; eden s pesmimi, drugi pač s slikami. Razlika je le v tem, da se eden sonei v županovi luči in je tako v milosti županove hčere, drugi pa živi tako, kot mu zjutraj narekuje dan in mu je politika španska vas.
Perorez
Katarina nad odnose
Naša Katarina Srebotnik nikakor ne deluje na ravni naše vlade, ki si želi zboljšati odnose s čim več drža-vami. Katarina jih slabša. Prav po njeni zaslugi smo na nedavnem tek-movanju poslabšali odnose s kar precej državami.
Praznik z neznanko
Tudi letos smo na različne načine proslavili Dan upora. Le da še ne-katerim vedno ni jasno, komu se je kdo in kdaj uprl. Nekateri z upo-rom še sploh niso končali.
Rok trajanja eno leto
Tako, očistili smo tudi Velenjsko jezero. Vendar ima tudi to očiščenje, kot ostala pri nas, kratek rok traja-nja. Kot da nekateri skrbijo le za to, da takih akcij ne bi zmanjkalo.
Praznik dela
Praznik dela dobiva vse večjo ve-ljavo. Za tiste, ki (še) imajo delo, je to res velik praznik.
Za otoplitev odnosov
Nekateri pravijo, da je med svo-jim zadnjih obiskov v Gorenju pre-mier Janez Drnovšek hotel doseči, da v Gorenju le ne bi gradili nove tovarne hladilnih in zamrzovalnih aparatov. Saj so odnosi v Sloveniji
že tako prehladni. Še sreča, da bo velika večina teh aparatov hladila na tujem.
Ptice naj počakajo
Tudi novi svetniki so ob razpravi o gojitvenem parku bolj prisluhnili Škalčanom kot pa pticam.
Trije vogali
Končno je Drnovšek v svojo bliži-no spustil tudi žensko. Bomo videli, če bo Petrinova potrdila tisto reklo, da ženska podpira tri vogale v hiši.
Beg iz Celeie
Komaj smo zvedeli za presenetlji-vo vest, da naj bi se že kmalu zdru-žili Savinjska mlekarna Celeia in Ljubljanska mlekarna, že je prišla druga udarna vest. Direktor Celeie, ki je podpisal tak sporazum, je "iz-plaval" iz mlekarne. Iz mleka še šel v vodo. Za direktoija v Atomske to-plice. To bojda ne pomeni, da je podpisal tako nezdrav akt.
Boljša cena
Na Golteh so v zadnji zimski sezo-ni dobro poslovali. Morda jih bodo zdaj vendarle lahko prodali.
Jasnina
Nad Rudarjem so se končno raz-grnili oblaki.. Čeprav je nad njim še vedno Oblak. Ali pa ravno zato.

m » Štefan Szabo (LDS) na sredini med Bori-som Gombocom (SLS) in Marjanom Vrtačnikom (Lista za razvoj mesta in va-si), ki ne more verje-ti, da je "svetniška" lahko tako "dolga" (v četrtek je v Šošta-nju trajalo vse sku-paj več kot osem ur), je zadnjič predlagal, naj bi svetniki govo-rili kar iz klopi, da ne bi zamujali časa z odhodi in odhodi za govornico. Predvsem ga je motilo, ker so eni pri tem tako počasnih ko-rakov, da bi jim pri tem najraje pomagal. "Kako naj dopovem ženi, da za tenis nimam več toliko časa kot ga je bilo prej?"
m * Direktor Gorenje Orodjar-na Marjan Kovač direktor-ju velenjske Tiskarne Bru-nu Zagodetu: "Ze tretje leto zapored smo dobili nagra-do za izdelavo orodij na Forma Tooll-u. Odličen ob-čutek. Upam, da bodo se-daj moj priimek pravilno izgovarjali. Sem Kovač kot v verzu "En kovač konja kuje...".Cuj, če smo za mer-cedes dovolj dobri, bi mor-da tudi midva lahko skle-nila kakšen posel?"
Bruno Zagode: "Na slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu sem videl ogromno dobrih stvari. Morda bi jih lahko delali tudi mi, če bi imeli pravo orodje. Bom razmislil!"
Le kaj je žena znanega kul-turnika Karla Semeta rekla svoji sestri Ireni Brložnik, da se je tako prisrčno na-smejala? Mogoče tole: "Ire-na, nikar mu vsega ne verje-mi, saj veš, da zna govoriti kot raztrgan dohtar."
29. aprila 1999
____

AKTUALNO
KAS VAS 13
pri
predsedniku
države
Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline
Je enotnost resnično zagotovljena?
Redni letni občni zbor Gasilske zveze Zgornje Savinj-ske doline so v prostorih Go-stinstva nazarske lesne indu-strije opravili minuli petek. naj so se temeljito pripravili. Poročilo o lanskem delu ter de-lovni in finančni načrt sta pred tem obravnavala in potrdila predsedstvo in po-veljstvo zveze, podlaga za vse skupaj pa so bili občni zbori, ki so jih februarja in marca izvedli v vseh petnajstih druš-tvih, ki sestavljajo zvezo. Velja ocena, da so bili dobro izve-deni, zlasti pa so zadovoljni z udeležbo mladih in žensk. Vse bi bilo lepo in prav, če..., če de-lovanja zveze vendarle ne bi načenjal nadležen črv neenot-nosti.
Nesoglasja glede smiselnosti obstoja in delovanja skupne zveze, predvsem pa glede za-gotavljanja sredstev za njeno nemoteno delo, niso od včeraj. So eden od "sadov" nove lokalne samouprave, torej raz-delitve nekdanje skupne občine Moziije najprej na pet in z letošnjim letom na šest novih občin. Zadeve so se po-grevale do vrelišča, se ohlajale, v lanskem letu uredile in umir-ile, iskrica neenotnosti pa se je prižgala znova v začetku letoš-njega leta, saj na čisto vseh
občnih zborih društev zvezi le niso dali prave podpore.
Najprej misel podprcdsedni-ka zveze Franca Terbovška: "Vse se začne in konča pri denarju. Lanski delovni pro-gram smo uspešno uresničili, enake velja za finančni načrt. Pri tem je razveseljivo dejstvo, da smo v letošnje leto uspeli prenesti 320.000 tolarjev, kar je za delovanje zveze zelo pomembno, pravzaprav odlo-čilno. V začetku vsakega leta namreč priliv sredstev zaradi še nesprejetih občinskih prora-čunov ni dovolj reden, zato je prihranek iz prejšnjega leta posebej dobrodošel. Sicer pa moram poudariti, da občine redno nakazujejo dvanajstine, kljub temu pa se zatika vsaj pri enem društvu, ki enotni zvezi ni naklonjeno, kar so z večino glasov potrdili na občnem zboru."
Ob denarnih zadevah je pomembno še nekaj. To je sprememba načina financira-nja delovanja zveze. Doseda-njih meril, ki jih je pripravljala republiška uprava za zaščito in reševanje, ni več. zato so morali sami poiskati drugačen ključ. na petkovem občnem zboru so tako predlagali plače-vanje na podlagi kategorije društev in predlog sprejeli,
čeprav iz "upornega" društva (Gorica ob Dreti) ni bilo na društvenem občnem zboru po-trjenih delegatov. Na tej pod-lagi naj bi letos zbrali 2,7 mili-jona tolarjev, kar bi pomenilo redno uresničevanje nalog skupne zveze in s tem tudi boljše delo posameznih društev. Vse naj bi bilo torej lepo in prav, kanček bojazni pa vendarle vseeno ostaja.
O tem je na občnem zboru zveze spregovoril tudi pred-sednik zveze Roman Krajner, ki je med drugim dejal: "Veliko je bilo namigovanj o ukinitvi zveze in o ustanovitvi manjših zvez, ob tem pa lahko zatrdim, da bi to podražilo že tako ma-jhna sredstva za redno delova-nje takšnih zvez in društev. za-to moramo danes razčistiti s pripombami, ki so na račun de-lovanja zveze "letele" na posa-meznih občnih zborih društev. Ta društva z nerednim porav-navanjem finančnih obvezno-sti, čeprav jim občine redno nakazujejo sredstva, otežujejo sprotno delovanje organov zveze. To moramo danes rešiti v skupno zadovoljstvo, sicer bomo morali kakšno društvo postaviti na "stranski tir." Kaj bi to pomenilo za to društvo, je jasno vsakomur. Osebno seve-da močno želim, da gasilci os-
tanemo enotna organizacija, ki ve kaj mora storiti, ko je v ne-varnosti imetje naših bližnjih." Kakorkoli že, predlog financi-ranja zveze so potrdili, na druš-tvih pa je, da ga redno spoštu-jejo.
Morda še beseda ali dve o le-tošnjem delovnem programu. Znova je obsežen in zahteven, kar posebej velja za tekmova-nja, izobraževanje in usposab-ljanje, operativno delo in opremljanje društev. V skoraj vseh občinskih poveljstvih bo-do izvedli tečaje za osnovni naziv gasilca, znova pa bodo pripravili tudi tečaj za vodje enot, to je za gasilske častnike. "Tečaja bosta pravzaprav dva, saj se je že doslej prijavilo preko 70 gasilcev. Naj povem, da je jeseni začeti enak tečaj za gasilske častnike s praktičnim izpitom na Igu pri Ljubljani pred mesecem dni uspešno opravilo 29 tečajnikov. Če upoštevamo še letošnje pri-jave, moramo biti izredno za-dovoljni, saj bomo naše vrste resnično močno okrepili z us-posobljenimi kadri, kar je bil doslej zelo pereč problem," je dodal podpredsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Franc Terbovšek.
Ujp
Janko Potočnik- državni prvak v mešanju pijač
Prijetna izkušnja
"Najboljši"
Predsednik države Milan Ku-čan je prejšnji teden pripravil vsakoletni sprejem za predstav-nike najbolje ocenjenih krajev v projektu TUristične zveze Slove-nije Moja dežela - lepa, urejena in čista. Tega sprejema so se med drugimi udeležili tudi predstavniki Velenja (drugo med mesti z več kot 20.000 pre-bivalci) in Mozirja (prvo med izletniškimi kraji).
Predsednik Kučan je v zvezi z organiziranostjo in đelovanjem turističnih organizacij še zlasti poudaril, da bo potrebno um-nejše organiziranje teh ustanov na državni ravni in nuditi več materialne in strokovne podpo-rc na lokalni ravni, kjer se turi-zem tudi dogaja.
Seveda je čestital vsem pre-jemnikom nagrad.
■ Foto: Ciril Sem
Prima Cash & Carry Doline in Ere
Ne prvi in ne zadnji skupen projekt
Velenje, 23. aprila - Prima Cash & Carry je nova trgovina na Gorici v Velenju, s katero sta podjetji Dolina in Era združili pobudo blaga za obrt-nike, podjetnike, društva, us-tanove in za vse, ki želijo do-biti za svoj denar več.
Kot je na otvoritveni slove-snosti poudaril direktor Tlrgov-skega podjetja Dolina Drago Pokleka bo ta sodobno oprcm-
ljena trgovina, prva take vrste na tem območju, pripomogla k vitalizaciji njihove blagovnice Gorica. Imena Prima niso izbrali po naključju. Ureditev 1000 kvadratnih metrov po-slovnega prostora, od tega je 700 kvadratnih metrov prodaj-nih površin, jih je veljala 40 mi-lijonov tolarjev, vrednost zalog v njem pa so ocenili na približ-no 60 milijonov SIT.
Predsednik uprave Ere, del-niške družbe Gvido Omladič
pa je poudaril, da je otvoritev nove trgovine, ki so jo zasno-vali skupaj s podjetjem Dolina, pomembno za Ero iz vsaj dveh razlogov: zato, ker so zapolnili vrzel v ponudbi z novo vrsto trgovine, in ker so jo v kapitalskem in strateškem partnerstvu zasnovali skupaj. Prima Casy & Carry ni prvi in
Na 8. odprtem prvenstvu Slovenije v mešanju pijač na Bledu je bil med 44 tekmovalci iz 8 držav tudi Janko Po-točnik, natakar v Naravnem zdravilišču Terme Topolšica.
Brez posebnih pričakovanj se je odpravil nanj, domov pa se je vrnil s kar dvema pokaloma. Enega je prejel za zma-go na finalnem tekmovanju, na drugem pa ni moč spregie-dati poudarjenega napisa: državni prvak. Oba je osvojil v skupini long drinkov. V skupnem tekmovanju je zasedel tretje mesto.
"Poskusil sem, ratalo je. Zame je bilo to prvovrstno pre-senečenje. Po kvalifikacijah sem se odpravil med občins-tvo, vendar so me poklicali na polfinale, nato so me čakale še finale. Z mano so se veselili tudi mentor Andrej Gracer, ob strani pa sta mi stala še Mitja Acman, ki je v skupini Iong drink osvojil tretje mesto,%i znana velenj-ska barmanka Anica Oblak. Res je za mano prijetna iz-kušnja, in če bo vse po sreči, se bom morda udeležil še svetovnega tekmovanja barmanov, ki bo letos na Sved-skem."
Janko Potočnlk je pravi natakar - od nog do glave, očitno pa tudi odličen v mešanju pijač. Njegov Hot line mu je "prinesel" kar dva pokala.
Jankov uspeh za tiste, ki ga poznajo in njegovo veselje do mešanja pijač, gotovo ni bilo presenečenje. Osvojitev najžlahtnejšega naslova namreč ni bilo njegovo prvo takšno priznanje in prepričani smo, da tudi ne zadnje. Priprava koktajlov - okusnih napitkov za najrazličnejše priložnosti - je zanj poseben izziv. Če mu je uspel tokrat-ni povsem lasten "recept", zakaj mu ob takšni volji in zag-nanosti ne bi še kakšen. "Najprej in znova najprej. Nič drugega ne morem povedati o načrtih," je dejal vidno za-dovoljen, vzel v roki pokala in odhitel na svojo delovno mesto. Za zdaj ju še hrani tu, kajti obljubili so mu menda, da bodo izdelali vitrino in vanjo postavili na ogled tudi njegove dosežke.
Čestitamo!
■ Tp
ne zadnji skupen projekt, v prihodnje jih namreč načrtu-jejo še več.
Utp
Pomembno pridobitev sta predala svojemu namenu vodilna moža: direktor Doline Drago Pokleka (prvi z leve) in Gv/do Omladič, predsednik uprave Ere, del-niške družbe Velenje. _
14 MŠ VAS
OD VSEPOVSOD
29, aprila 1999
Kulturni večer v Velenjski knjižnici
Župnik Dori navdušil Ijudstvo
Prostori velenjske knjižnice in galerije so bili pretekli četrtek premajhni, da bi spre-jeli vse, ki so hoteli poslušati Ijudskega fajmoštra Dorija. Zbralo se jih je okrog 150. S svojim nastopom pred velen-jskim občistvom je karizmatični Izidor Pečovnik -Dori pokazal, da je odličen sogovornik, ki zna svoje odgov-ore zabeliti tudi z dobro mero humorja.
Povedal je, da ima lepe spomine na svoje kaplanovanje v Soštanju (mimogrede: na večeru je bilo tudi veliko Šoštanjčanov), kjer je takoj pokazal pravo lice: včlanil se je v tamkajšnja športna društva, sodeloval v pevskem zboru (je odličen tenorist) in se spopri-jateljil z Matjažem Natkom, Jožetom Kavtičnikom in drugi-mi. Potem, ko je prevzel župni-jo v Sentrupertu nad Laškim pa je postal pravi ljudski duhovnik, saj so k njemu romali ljudje iz vse Slovenije, bodisi k njegovim mašam in pridigam, bodisi da so potrebovali cerkvene zakra-mente ali pa so prišli samo na razstave in veselice, ki jih je rad prirejal. Za tisto modno revijo v cerkvi, zaradi katere se je moral posloviti od idilične župnije, mu ni žal in če bi bilo treba bi jo ponovil. Povedal je tudi, da ga takrat škof sploh ni sekiral in da so bili za njegov odhod v tujino krivi nekateri okoliški župniki. Od domovine se je težko ločil in z veliko težavo začel novo
službeno pot v župniji sv. Elizabete v Berlinu. Za prvi nastop pred nemškim občinstvom je imel tri dni drisko, tako ga je bilo strah. Tam je moral začeti vse na novo: naučiti se je moral
nemškega jezika (pridige v nemščini so še danes njegova največja težava), saj bi rad povedal tako, kot to zna v materinem jeziku in kot je to delal doma. Treba je povedati, da je poleg slovenske župnije prevzel tudi nemško, ker tam primanjkuje duhovnikov. V Berlinu se veliko druži z našimi rojaki (skoncentriranih okoli 2.500 Slovencev, kar je več, kot v kateremkoli drugem tako velikem mestu), skoraj vsak dan je na kosilu pri kakšni družini, ob nedeljah pa imajo pravi žur, saj se po maši srečuje s svojimi
farani in največkrat sledi še kakšna pogostitev. Dori je prepričan da je duhovnikovo delo v tujini bolj v povezovanju Ijudi, v njihovi duhovni bogatitvi, kajti vse drugo ti ljud-je že imajo. O uvedbi verouka v
šole je povedal, da so v tujini slabe izkušnje, in da je zanj lepše, če o cerkvenem nauku in božjih skrivnostih govori v cerkvi. Ce bi bil papež, bi prvi dan odpravil celibat, vendar meni, da je samski stan duhovnikov čisto koristna in praktična stvar, ki se mu sam ne bi odrekel. Politično se ne izre-ka in kadar nastane kak prepir med Slovenci takoj sproži veselico in prepir je pozabljen. Ce ni časa za veselico, pa začne peti kakšno slovensko narodno ali pa tisto "Še eno rundo daj, točajka", vsi mu pritegnejo in
pozabijo za kaj so se sploh prepirali.
Dori je še povedal, da je čustveno navezan na škofa Grmiča, ne samo zaradi njegov-ih pogledov na cerkev, temveč tudi zato, ker ga je Grmič na Vranskem krstil, pripeljal k prvemu svetemu obhajilu, ga birmal in na koncu posvetil še v duhovnika.
To nedeljo bo Markova nedelja in bo Dori boter Marku, enemu svojih fantov v Kvintetu DORI, ki bo po birmi imel veliko promocijo najnovejše plošče v Šentjurju pri Celju in v Topolšici. V sredo pa se bo vrnil v Berlin, kjer pri tamkajšnjem kardinalu zaseda tak položaj, kot ga doma nikoli ne bi dobil: je namreč član kardinalovega sveta, se pravi eden petih nje-govih najožjih sodelavcev. Kardinal nima nič proti tujcem, še manj proti malim narodom, kot smo Slovenci.
Voditeljica pogovora Nataša Gerkeš Lednik je vodila pogov-or tako, da so navzoči zvedeli vse ali skoraj vse iz življenja tega komaj 44 let starega Ijudskega duhovnika. Trio Moj dom, v katerem pojeta Maja Lesjak in Tanja Meža ter citrar Marjan Marinšek, pa je večer obogatil s slovensko narodno pesmijo. Dori je bil nad njimi tako navdušen, da jih je povabil v Berlin.
■ ar
Nazarje, Mozirje
Razporoke vendarle ni bilo
Precej potiho in stran od oči javnosti se je v minulih tednih odločala usoda poročne dvo-rane v nazarskem gradu Vrbovec, stvari pa so bolj jasne šele sedaj, ko se je zgodba raz-pletla. Ob tem ni odveč podatek, da sta na področju Upravne enote Mozirje sobi za sklepanje zakonskih zvez le v Lučah in Nazarjah.
In kaj se je zares dogajalo in zgodilo? Začetek zgodbe sega v leto 1991, ko je izvršni svet bivše občine Mozirje decembra tega leta z zasebno firmo TGM Petek sklenil pogodbo o najemu prostorov v gradu Vrbovec, v katerem so kasneje uredili poročno dvorano. Leto kasneje so tej pogodbi dodali aneks. Takratna mozirska občinska skupščina je namreč za opremo te dvorane vložila določena sredstva, ta vložek pa so preračunali v pogodbeno dogovorjeno najemnino, znesek pa se je "izničil" 30. septembra 1997. Pogodba je torej preneha-la in skleniti bi bilo treba novo.
Vmes se je namreč "zgodila" lokalna samouprava, sklepanje zakonskih zveze je prešlo v pris-tojnost Upravne enote Mozirje,
najkrajšem času podpisal novo pogodbo, seveda pa k temu sodi tudi zagotovilo, da bo servis povrnil stroške najemnine od septembra 1997 do danes z vsemi obrestmi vred. Torej smo nepotrebni zaplet vendarle razrešili v skupno zadovoljstvo, " pravi načelnik UE Mozirje Darko Repenšek.
Vendar pa se je v zadnjih tednih zgodilo še nekaj, kar je vročico še povečalo. V Mozirju namreč obnavljajo poslopje ob cerkvi, ki je sicer last župnišča. V njem bodo uredili in opremili kulturno in spominsko sobo, ki naj bi bila primerna tudi za poročno dvorano. Na to pobu-do se je odzvala tudi upravna enota in se o njej spočetka resno pogovarjala. vendar se je kasneje izkazalo, da želje niso zlahka uresničljive, občina ni mogla zagotoviti, da bodo zadeve pravočasno urejene, saj pobuda ni dobila večinske pod-pore v občinskem svetu, kar pa je samo pospešilo reševanje zapleta s poročno sobo v gradu Vrbovec.
■ JP
Šentilj
S konji po vinski poti
Pododbor	Ttirističnega
društva Velenje v Šentilju je na jurjevo soboto pripravil pohod s konji po vinski poti v Šenti-lju, ki so jo uredili in odprli pred dvema letoma. Na prijetno pot se je odpravilo okoli 30 udeležencev iz Šaleš-ke in Savinjske doline. Desetkilometrski pohod so začeli in s sklepnim srečanjem končali na kmetiji Novina Mirka Vranjeka v Ložnici pri Velenju. Konjeniki - pohodni-
ki, med njimi tudi Mirko Vranjek in Sandi Potočnik z dvokolesnikom "sikom," so se na poti ustavili na nekaterih domačijah v Šentilju in se okrepčali.
Prireditev je odlično uspela, zato organizatorji glede na zdajšnje veliko število udele-žencev podobne pohode načr-tujejo tudi v prihodnje.
■ B. Mugerle
Ena izmed skupin med pohodom
Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje
Iz babičine skrinje - drugič
Mentorica kulturnega društva na osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju Mira Cretnikje skupaj s svojimi sodelavci in sodelavkami znova poskrbela za pester, razgiban, predvsem pa zelo zanimiv kulturni dan šole, ki bo marsikomu ostal še dolgo v prijetnem spominu. Lani so v projektu z naslovom Iz babičine skrinje pozornost namenili Ijudskemu izročilu (ple-som in običajem), tokrat pa so se odločili za sodoben ples. Ples živi v nas so poimenovali druge del omenjenega projek-ta in ob sprehodu po razredih šole ni bilo težko ugotoviti, da je bilo temu res tako.
"Vemo, da otroci radi plešejo in zato smo jim ponudili možnost, da ta svoja nagnjenja lahko tudi izživijo. In res so jih. Program za celostno plesno obarvan kulturni dan so pripravili v Plesnem Studiu M iz Ljubljane, na to temo pa smo se udeleženci srečali v dveh delavnicah ter na zaključni prireditvi v telovadnici naše šole. Tako so učenci od 1. do 8. razreda eno uro preživeli v delavnici plesne in video animacije, kjer so spoz-navali različne plesne zvrsti, nato pa se "obdelave" teh v razredih tudi "lotili". Rdeča nit vseh je bila makarena," je
Pa naj še kdo reče, da ples ne živi v njih - utrinek z ene
plesne animacije
povedala Čretnikova. Učenci prvih razredov so vadili ples robotek, drugošolarji zobarja, učenci tretjih razredov so plesali krokodilčke, četrtih gusarski ples, petošolci so poskakovali v stilu "cela ulica nori", šestošolci so se naučili ča -ča -ča, v sedmih razredih ples hip hop in osmošolci jazz.
Na zaključni prireditvi v telovadnici šole so učenci drug drugemu pokazali, kaj so se naučili, njihov nastop so s svojimi točkami popestrili tudi njihovi gostje iz Ljubljane. Razpoloženje in doživetje tega dne pa je doseglo svoj vrhunec na zaključnem plesu makarene, kjer so skupaj zaplesali vsi učenci, njihovi men-torji ter učitelji. In takrat ni bilo mogoče spregledati dejstva, da ples živi v nas.
Po besedah Čretnikove so v goste povabili Plesni Studio M iz Ljubljane zato, ker imajo za takšne priložnosti, kot je bil njihov kulturni dan, celostno izdelan program. Zanje so izvedeli na izobraževalnih seminarjih za učitelje iz cele Slovenije. "Morda bo ideja za plesno šolo spodbudila koga tudi v našem okolju," je ob koncu pogovora razmišljala Mira Čretnik.
■ tp
Vrtca Vrtiljak in Polonca ter grajske delavnice
"Grad, grad, odkrij zaklad"
Pod tem naslovom so vzgojiteljice velenjskih vrtcev Vrtiljak in Polonca pripravile svojim varovancem in njihovim staršem lepo in nevsakdanje popoldne v čudovitem okolju velenjskega gradu. Zeleli so, da otroci v muzejskem okolju, ob opazovanju muzejskih predmetov, slik in kipov, doživljajo, ustvarjajo, izražajo čustva in krepijo domišljijo.
Tako so se v sodelovanju z "graščaki" kot pogovorno imenujemo kus-tose na velenjskem gradu, odločili grajske delavnice, ki so potekale v
Foto: Nina
različnih grajskih prostorih. V projektu "Grad, grad, odkrij zaklad" so na grajskem dvorišču uživali najmlajši, ki so se preizkušali v igranju s kamenjem. V prostorih afriške zbirke so otroci in starši oblikovali iz gline, kartona in usnja različne maske, ob tem pa plesali ob ritmih afriške glasbe. Otroci so ustvarjali tudi v grajski galeriji, na podstrešju pa so otroci in starši oblikovali reliefe, oblikovali siporeks in mavec... In ob koncu popoldneva so si bili tako otroci kot njihovi starši edini - bilo je več kot enkratno. Bilo je zabavno, poučno, odlično. S tem so se strinjali tudi "graščaki", ki so vrata gradu tokrat (na takšen način) prvič odprli predšolskim otrokom.
Pohvalno.
ki bi morala skleniti novo pogodbo. Na upravni enoti so se tega zavedali in so že marca tega Ieta začeli pripravljati novo pogodbo, najemnik pa naj bi bila poslej država, natančneje servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije, gre torej za tris-transko pogodbo. Kljub vsem prošnjam in zahtevkom upravne enote servis te pogodbe ni uspel podpisati do konca lanskega leta, in ugodilo se je, kar se je moralo zgoditi: zasebnik je povsem upravičeno enos-tavno prekinil sodelovanje z upravno enoto, ki bi na ta način ostala brez pros-tora za sklepanje zakon-skih zvez. In se je začelo.
Brez poročne dvorane razumljivo ni šlo, zato je uprav-na enota vendarle sklenila dogovor s firmo TGM Petek, da naj bi poroke vendarle sklepali v tem prostoru, ki je lepo ure-jen, tudi turistično privlačen in znan širom po Sloveniji. Prav zaradi tega v gradu Vrbovec letno sklenejo bistveno več
Poročna soba v gradu Vrbovec
porok, kot bi jih sicer.
"Seveda smo močno "pritis-nili" na servis, celo podpredsed-nika vlade smo seznanili s kočljivo zadevo, in kolesje se je vendarle zavrtelo. Tako smo sredi prejšnjega tedna končno dobili potrdilo, da bo servis v
29. aprila 1999
MODRO mm KRONIKA
MS VAS 15
Veriga ni bila ovira
V	sredo okoli 15.30 je brez sivega kolesa z motorjem, znamke Tomos APN 6, ostal Aleš J. Kolo z motorjem je za kratek čas pustil pred zdravstvenim domo v Velenju in bil toliko previ-den, da ga je zaklenil z verigo. A tudi to ni pomagalo.
Letoval bo!
V	začetku preteklega tedna, verjetno pa v torek popoldne ali v noči na sredo, je brez nekoliko starejše počitniške brako prikolice ostal Soštanjčan Sead S. Nezanec mu je prikolico ukradel iz lesene ute na Goriški ulici v Soštanju.
Vlom v Sunshine bar
V	noči na četrtek je neznanec vlomil v Bar Sunshine v Gaberkah pri Soštanju. S seboj je odnesel kar precej; glasbeni stolp znamke AIWA, 10 zavojčkov različnih cigaret in manjšo vsoto menjalnega denarja. Vida B. je oškodovana za okoli 80 tisoč SIT.
Mamljiv avto radio
Na Selu je nekdo v noči na sredo vlomil v osebni avto znamke Zastava Jugo last Romane S.. Vlomilec je odnesel avtora-diokasetofon znake Subaru in cfekumente od vozila, vse sku-paj vredno okoli 35 tisočakov.
GSM dobil noge
V	petek popoldne je neznanec izkoristil zaposlenost proda-jalke v trgovini Evrofon na Starem trgu v Velenju. S police je odtujil mobilni telefon GSM znamke Samsung, vreden 84 tisoč SIT.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Ob baldahin
Tatiči niso počivali tudi v Zgornji Savinjski dolini. Očitno se pripravljajo na letovanje, saj so v času od četrtka do sobote v kraju Varpolje vlomili v počitniško prikolico. Iz notranjosti so odnesli baldahin znamke Induplati in s tem Franca R. oškodovali za približno 130 tisoč SIT.
Motorist trčil v avto
V petek ob 16.30 se je na glavni cesti izven naselja Velika Pirečica pripetila prometna nesreča, v kateri je ena oseba do-bila hude telesne poškodbe. Tudi materialna škoda je bila ve-lika - skoraj 600 tisoč SIT.
Voznik osebnega avtomobila 68-letni Vilijem K. iz Celja je vozil iz smeri Velenja proti Veliki Pirešici. Izven naselja Velika Pirešica, kjer na vozišču potekajo obnovitvena dela, je vozil v počasi premikajoči se koloni vozil. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše, je pričel zavijati levo v smeri dovoza do hiše. V istem trenutku je v isti smeri pripeljal voznik motorncga kole-sa 31-letni Matjaž B. iz Velenja, ki je po levi strani prehiteval kolono vozil. V trčenju se je Matjaž hudo telesno poškodoval.
Motoristi pod drobnogledom
Saleška dolina - Prctckli konec tedna so policisti PP Velcnje izvedli poostreno acijo nadzora v prometu, tokrat za voznike z motorjem in motornih koles. Kontrolirali so 17 voznikov; od tega so jih pet predlagali sodniku za prekrške, 4 pa so bili denarno kaznovani. Podobno akcijo pripravljajo tudi jutri!
TRGOVINA KOSARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
0LJE ZVEZDA 12/1L	204,90	KRMNIJEČMEN	23,90
KAVA TR0PIC 100G	99,90	KRMNA K0RUZA	26,90
NAP0LITANKE 1 KG	469,90	KRMILNA M0KA	18,90
VEGETA 1KG	869,90	SUBSTRAL2L	899,00
ARIEL 5,4 KG	1.399,90	PIV0 PL0C. 0,5IL PLAT0	2.850,00
M0KA TIP 500 25/1KG	62,90	VRTNA KOSILNICA 4KM	51.900,00
CENJENIM STRANKAMIN G0ST0M ČESTITAMO 0B PRAZNIKU DELA IN VAS VABIM0 V NAŠ0 PR0DAJALN0, SAJ B0 0BRAT0VALA TUDIV S0B0T0 1. MAJAIN NEDEU0 2. MAJA 0D 7.30 D0 11.30 URE CENE VELJAJ0 00 RAZPR0DAJE ZAL0G!
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICIKUPUJE!*
Konovsko športno igrišče propada
Vandaiizem se seli na podeželje
Športna igrišča so marsikje na podeželju edino pravo zbi-rališče otrok in mladine, svojo vlogo pa tam dobro odigrajo tudi gasilska društva. Žal se v zadnjem času vse prepogosto dogaja, da najdejo domačini igrala in športne objekte poškodovane. Ker tudi s svo-jim delom vlagajo v vzdrževan-je tovrstnih objektov je jeasno, da jih sami ne uničujejo - van-dali, ki se znašajo nad športni-mi igrišči prihajajo od drugod. To se, žal, zadnje čase dogaja tudi na Konovem, kjer je šport-no igrišče še posebej na udaru, odkar je pogorel zasebni ob-jekt ob njem.
O tem so pred dnevi na seji sveta KS Konovo spregovorili člani sveta. Predsednik sveta KS Karli Stropnik nam je o tem povedal: "Kalvarija, ki se je začela izvajati na tem igrišču, ni nikomur v ponos in lep zgled. Na "pohodu" so skupine mladih, ki se iz centra mesta selijo v predmestje, torej na deželo. Na našem igrišču so uničili velik del opreme in naprav. Clani upravnega odbo-ra, predvsem pa dolgoletni predsednik Milan Ocepek, so postorili vse, da bi se to uničevanje zaustavilo, sedaj pa so tudi ti obupali. Z dobrim sodelovanjem policije smo od-
krili povzročitelje uničevanja premoženja, vendar smo zara-di njihove mladoletnosti in postopkov, ki jih zoper mlado-letne dopušča zakonodaja, bolj ali manj nemočni. Ker je zemljišče, kjer smo uredili igrišče, v denacionalizacijskem postopku, krajevna skupnost sodeluje tudi v tem postopku. V preteklih letih smo iz tako imenovanega Pavlinčevega "tajhta" v sodelovanju z občino, ZKO, podjetji in lastnim vla-ganjem zgradili to igrišče. Ta sredstva po oceni znašajo preko 12 milijonov 300 tisoč SIT. Glede na to, da smo kot KS, oziroma upravni odbor igrišča, postorili skoraj vse, kar je bilo mogoče za zaščito premoženja, in ugotovili, da je potrebno v razreševanje vključiti širši krog inštitucij, je svet KS na tokrat-ni seji sprejel sklep, da skliče poseben sestanek s predstavni-ki MO Velenje, policijo, OŠ Šalek, Centrom za socialno delo, lastnikom objekta ob igrišču in predstavniki upravne enote Velenje, ki vodijo dena-cionalizacijske postopke."
Sklenili so tudi, da bo upravni odbor igrišča še naprej skrbel za najnujnejša dela, v upanju, da bodo na razširjenem sestanku našli dolgoročnejšo rešitev.
Ubš
Svet za preventivo in vzgojo v cest• nem prometu
25 novih pionirjev prometnikov
Mladi pionirji prometniki bodo sedaj, ko so pridobili nova znanja iz varnosti v prometu, aktivni udeleženci pri preven-
tivi mladih v prometu.
Velenjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v četrtek podelil 25 diplom os-novnošolcem, novim pionirjem prometnikom, ki so uspešno "prestali" izobraževanje za pomoč mladim udeležencem v prometu.
Pionirje prometnike so izo-braževali Miha Macur, Robert Vodušek iz PP Velenje ter
inštruktor Jani Sojč. Njihova naloga bo predvsem pomoč vrstnikom in mlajšim v prvih dneh šolskega leta in tudi ob drugih priložnostih.
Po podelitvi diplom z nazivom "pionir prometnik" so mlade dobitnike člani SPV-ja tudi pogostili s tortico in sokom.
Ubš
c
EKOLOSKO

KURILNO OUE
CELJE 063/49-02-440
Kulturnl center Ivana Napotnika Velenje
KOLEDAR KULTURNIH
PRIREDITEV
191
■
Četrtek, 6. maja, ob 20.00, Knjižnica Velenje Kulturni večer - SMILJA BARANJA
Pogovor bo vodil Marjan Marinšek. Vstopnine ni!
Petek, 7. maja, ob 19.00, Dom kulture Velenje Mladinski abonma (6) in izven
Joe Orton: DAN N0R0STI -najbolj "odštekana" komedija
Režija: Branko Đurič-Đuro. Igrajo: Borut Veselko, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Mirjam Korbar, Nina Ivanič in Jernej Kuntner.
Vstopnice 2.000 SIT.
V primeru velikega zanimanja bo ob 21.00 še dodatna predstava. Zato pohitite z nakupom oz. rezervacijo vstopnic!
Petek, 7. maja, ob 19.00, Galerija Velenje Otvoritev retrospektivne razstave plastik FRANCE R0TAR
Sreda, 12. maja, Obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Zlati abonma (5)
NEMŠKA K0M0RNA FILHARMONIJA BREMEN
Dirigent in solist: Heinrich Schiff. Program: W. Rihm, J. Haydn, L.van Beethoven.
Odhod avtobusa ob 16.30 iz Slovenj Gradca in ob 17.00 iz Velenja.
Četrtek, 13. maja, ob 17.00, Knjižnica Velenje ZAKLJUČEK SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA
Petek, 14. maja, ob 20.00, Dom kulture Velenje -Beli gledališki abonma
Nedelja, 16. maja, ob 20.00, Dom kulture Velenje -Rumeni gledališki abonma Gostuje SNG - Drama Maribor
Tone Partljič: MAISTER IN MARJETA, komedija
Režiser: Mario Uršič. Igrajo: Maša Zidanik, Anica Sivec, Irena Varga, Nataša Sirk, Sonja Blaž, Mojca Simonič, Vlado Novak, Miloš Battelino, Iztok Bevk, Alojz Svete, Zvone Funda, Bojan Maroševič, Franci Gabrovšek, Ivica Knez, Rado Pavalec.
Vstopnice 2.000 SIT!
Četrtek, 20. maja, ob 19.30, Knjižnica Velenje Predstavitev publikacije
SPREH0D P0 PARKIH SP0DNJE SAVINJSKE D0LINE
Četrtek, 27. maja, ob 19.00, Knjižnica Velenje
Pogovor 0 ZASV0JEN0STI
Občina Gornji Grad
Plazovi čakajo na zakon
Od vseh občin v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini je no-vembrska poplava povzročila največ škode v občini Gornji Grad, saj je ocenjena na 156 milijonov tolarjev. Za najnujnejši del sanacije je država prispevala dva obroka po 3 in 9 milijonov. Seveda nestrpno čakajo na sprejetje zakona, ki naj bi ga poslan-ci sprejeli še aprila, pri tem pa upajo, da bo znesek ocenjene škode
	iffif kMi\	| ||gfi|y|jH|
3B3 cf C3	m	
		
ostal, saj bi le tako lahko odpravili posledice na komunalni nad-gradnji in cestah ter na kmetijskih in stanovanjskih površinah.
Med najnujnejše naloge je razumljivo sodil most preko Drete v naselju Kropa, saj je bila brez njega pretrgana povezava med Bočno in Gornjim Gradom. To sedaj zagotavlja vojaški most, ob njem pa naj bi še letos začeli gradnjo betonskega
IJP
ACMAN
Moda za vse letne case
Boutique ACMAN št. 1, Velenje, tel.: 862 925. Prodajalna ACMAN, Griže 25, tel.: 7100 420.
akci|ske cene § § plaćilo na 6 čekov
mmm m m m Mm m brezplačni prevoz
^^JM	NAD 1000 litrov
^^ ^^	NAROČILA od 7. do 19. ure
IVELIKA NAGRADNA IGRAl
16 NAS VAS		V SPORT		29. aprila 1999
Celjanom osmi dvojni naslov
"Evropa" brez Gorenja
V Rdeči dvorani v Velenju je bil minulo soboto in nedeljo sklepni del letošnjega slovenskega rokometnega pokalnega tekmovanja. Za naslov najboljšega so se potego-vali Pivovarna Laško, Prevent, Prule 67 in domače Gorenje; torej najboljša moštva iz državnega prvenstva, če izvza-memo tretjeuvrščeno Trebnje.
Po pričakovanju so Celjani osmemu državnemu naslovu dodali še osmega pokalnega, v finalni tekmi so premagali Ljubljančane, Velenjčani kot gostitelji finalnega turnirja, pa so bili tokrat v svoji dvorani samo četrti. To pa je bilo pre-malo, da bi tudi v tej sezoni igrali v kakem izmed evropskih pokalov.
gledalce, je Boštjan Kavaš izenačil z zadnjim strelom z devetih metrov po izteku redne-ga dela igre. V dveh podaljških po pet minut so bili Ljubljančani spet boljši in tekmo dobili s 24:23.
V	drugi tekmi sobotnega rokometnega praznika je Pivovarna Laško lažje, kot so Ijubitelji rokometa pričakovali, premagala Prevent, ki se jim je v zadnji prvenstveni tekmi v Golovcu močno upirala. Celjani so bili od podprvakov v državnem prvenstvu boljši kar za 17 zadetkov, izid je bil 39:22.
V	nedeljo je bila najprej na vrsti tekma za tretje mesto med Gorenjem in Preventom. Ta ni o ničemer več odločala, kajti Slovenjgradčani so si igranje v
Z leve proti desi: Marko Cvetko, Borut Plaskan, Miri Maksimovič (fizioterapevt) irt Boštjan Kavaš. Kot da Miri želel povedati igralcem: "Za dežjem vedno posije sonce"
Vrata v Evropo so jim zaprli prav Ljubljančani, vsekakor najprijetnejše presenečenje, ne samo pred nedavnim končanega državnega prvenst-va, ampak tudi velenjskega turnirja. Prav ti dve ekipi sta v soboto odprli sklepno pokalno tekmovanje. Hitri Ljubljančani so imeli v glavnem ves čas tekme prednost, toda po nadvse razburljivih zadnjih trenutkih tekme, ki so dvignili na noge
pokalu Evropske rokometne zveze zagotovili z odlično uvrstitvijo v državnem prven-stvu, Velenjčani pa morebitno igranje v pokalu pokalnih zmagovalcev zapravili s pora-zom prejšnji dan. Zanimivo, tudi v zadnjem prvenstvenem krogu sta si bila v Ljubljani nasprotnika Prule in Gorenje, in že tedaj so Ljubljančani s prepričljivo zmago napovedali, kaj želijo v pokalu.
Uroš Šerbec, kapetan Pivovarne Laško, prejema pokal za
osmi naslov
krepko ušteli. Čeprav so z uvrstitvijo v finale dosegli sija-jen uspeh, jih je to še dodatno motiviralo in najboljši ekipi so bili dostojen nasprotnik. Pivovarji se jim nikakor niso mogli odlepiti. Drugo vprašanje je, če so bili enako motivirani kot Ljubljančani; no, dejstvo je, da so morali zmagati, saj je bil njihov vložek v minuli sezoni znova zelo velik, zato si morebitnega negativnega pre-senečenja niso smeli privoščiti. To zahtevo je izrekel njihov predstavnik na novinarski kon-ferenci v Velenju pred turnir-jem. Ljubljančani so še devet minut pred koncem zaostajali za njimi le za dva gola (24:22), toda predvsem po zaslugi izvrst-nega Dejana Periča, najboljšega vratarja turnirja, in Rastka Stefanoviča, najboljšega igralca dvodnevnega tekmovanja v Velenju, so na koncu za nasprotnikom zaostali za pet golov (24:29), v svoji vrsti pa so Ljubljančani imeli najboljšega strelca v soboto in nedeljo, to je bil s 16 goli Sergej Sokolov. Ti trije so dobili od prireditelja praktične nagrade.
Pred finalno tekmo so se pomerili menedžerji Velenja in Ljubljane. Gostitelji so zmagali 10:4.
■ vos
Tekma med Preventom in Gorenjem je bila zgolj prestižnega pomena in tudi tu so Velenjčani razočarali. Slovenjgradčani so zaigrali s pomlajeno ekipo, s kar štirimi mladimi igralci, v velenjski vrsti pa sta manjkala Tome zaradi poškodbe prejšnji, zaradi enakega razloga (tako je pojas-nil trener Tone Tiselj) tudi Branko Bedekovič, že na začetku tekme pa si je menda kar hudo poškodoval koleno Sandi Krejan. Mimogrede, Branku Bedekoviču je bila sob-ota tudi slovo od velenjskih lju-biteljev rokometa, saj je že, kot smo poročali v prejšnji številki, podpisal predpogodbo s Pivovarno Laško, res pa je, da bo formalno član Gorenja še do junija, ko mu poteče pogodba z velenjskim klubom. Kazalo je, da bodo domači doživeli hud poraz, kajti razigrani ježki so dobrih deset minut pred kon-cem ušli že za osem zadetkov (18:26), slab vtis pa so Velenjčani nekoliko popravili in izgubili "samo" za dva zadetka (27:29).
Ljubljančani dosto-jen nasprotnik
Tisti, ki so pričakovali, da bodo Celjani "z levo roko" odpravili Ljubljančane so se
NK Rudar
Brane Oblak: "Igramo tvegano!"
Nogometaši Rudarja so tudi minuli teden potrdili, da so veliko presenečenje spom-ladanskega dela prvenstva oziroma po 11. krogu, ko jih je prevzel Branko Oblak, najboljši slovenski nogometaš vseh časov.
Med tednom, v 24. igralnem dnevu, so gostovali v Domžalah in še drugič v spomladanskem delu premagali domači Technik, izid pa je bil isti kot v 21. krogu - 1:0, in podobno kot tedaj, je tudi v sredo bil strelec Živojin Vidojevič. V sobotni domači nočni tekmi, ki jo je "motil" tudi dež, pa so pred svojimi gledalci premagali zadnjeuvrščene Kranjčane s 3:1. Z novimi šesti-mi točkami so še bolj utrdili na 3. mestu, saj je bil razplet v ncdeljo v Novi Gorici zanje zelo ugoden. Celjski Publikum je namreč pretresel Novogoričane z nepričakovano zmago z zade-tkom v zadnji minuti tekme. Po 25. krogu Velenjčani zaostajajo za vodilnim Maribor Teatanicom, tudi zanje je igral Publikum, za štiri točke, za HIT Gorico na drugem pa samo za dve. Muri, ki jo je na njenem igrišču premagal Technik (2:1), so ušli za štiri točke, peta SCT Olimpija, ki je na Prevaljah premagala Korotan s 3:0, za njimi zaostaja že kar debelih
sedem točk, prav pri Olimpiji pa bodo Velenjčani gostovali v nedeljo.
Gotovo bodo rudarji sedaj
vse pogosteje slišati vprašanje, kdo bo zaustavil velenjske zeleno - črne. Trener Ljubljančanov Janez Zupančič,
S sredine tekme v Domžalah. V nenavadnem položaju Anton Grobelšek, za njim Jani Hribar, nekdanji nogometaš Rudarja
lovili drugo mesto, že sedaj pa lahko trdimo, da je tudi po nji-hovi zaslugi boj za vrh lestvice zanimivejši. Oblakov niz je zavi-danja vreden. Edini poraz je doslej doživel v 13. krogu v Kopru - skratka, enajst krogov je že brez poraza. Zaveda pa se, da so porazi sestavni del tudi nogometne igre. In prav zato je
ki je po srečni zmagi v pokalu proti Esotechu vrnil ekipi samozavest, si gotovo želi, da bi to uspelo prav njemu v nedeljo za Bežigradom. No, velenjski dirigent Branko Oblak si s tem ne beli glave. Pravi: "Če si že tako dolgo nepremagan kot mi, potem se mora kdaj pripetiti tudi poraz. Kdaj se bo to zgodi-
lo, se mi ne obremenjujemo, s tem se naj obremenjujejo naši nasprotniki. Zavedamo se, da nas lahko premaga vsakdo, ker igramo zelo tvegano, torej odprto igro, bunkerja ne poz-namo."
Torej lahko v Ljubljani lju-bitelji nogometa pričakujejo gotovo zelo zanimivo tekmo.
■ vos
NK Usnjar
Ob zmago v zadnji minuti
Z neposrednim tekmecem za tretje mesto so se na gostovanju v Staršah pomerili nogometaši Usnjarja. Z Izidom 2:2 so iztržili točko, lahko in morali pa bi vse tri, saj so še šest minut pred koncem vodili z 2:0, strelca pa sta bila vratar Čanič z enajstih metrov (66) in Dragič le dve minuti kas-neje. Domači se niso predali, v 84. minuti so izid zmanjšali, v 90. pa izenačili.
Sobotna tekmeca torej z enakim številom točk ostajata na tretjem (Starše) in četrtem mestu, v naslednjem krogu pa bodo usn-jarji gostili igralce Kovinaija iz spodnjega dela lestvice.
Rekla sta po porazu v polfinalu:
Ali v RK Gorenje že razmišljajo o novi sezoni, o zamenjavi za Bedekoviča?
Franc Plaskan, predsednika kluba: "V sebi najprej razmišljam, ali bom sploh še nadaljeval, ali ne. Rekel sem sebi in predsedniku Pivovarne Laško Tonetu Turnšku, da če vztraja na Bedekoviču, ne želim več delati v rokometa. Nisem še razmišljal, če bo takšna odločitev tudi dokončna. Če se bom odločil nadaljevati, bomo gotovo našli dobro rešitev: ali bomo ekipo še pomladili, ali pa bo ekipa znova v vrhu slovenskega rokometa, če se bo tako odločil tudi spon-zor.
Tone Tiselj, trenen "Pet let je bilo Gorenje v Evropi, letos nas torej ne bo. Moram pa čestitati fantom, ker so znova dokazali, da so pravi borci, da se nikoli ne predajo. Težko se je boriti proti odlični ekipi, kot so Prule, težko se je boriti proti veliki nesreči skozi vso tekmo in zares veliki smoli.To je generacija, ki ji je treba v Velenju postaviti spomenik. Dolga leta je vlekla, danes pa ni imela niti kančka sreče."
'M
Tone Tiselj (levo) in Franc Plaskan: Se bosta razšla?
(vos)
Tako so igrali
Prva SNL, 24. krog: BS Tehnik - Rudar 0:1 (0:0)
Rudar: Dabanovič, Jeseničnik, Balagič, Brezič, Granič, Čeri-movič (Sulejmanovič), Pavlovič (Golob), Lavrič, Šumnik, Javornik	(Grobelšek),
Vidojević.
Strelec: 0:1- Vidojevič (84).
Prva SNL, 25. krog:
Rudar - Živila Trigiav 3:1(1:0)
Rudar: Dabanovič, Balagič, Brezič, Granić, Pavlovič (Šumnik), Lavrič (Grobelšek), Javornik	(Jeseničnik),
Vidojevič, Sulejmanovič, Podvinski, Gajser. Streici: 1:0- Vidojevič (6), 1:1 - Feigel (65), 2:1- balagič (71), 3:1- Podvinski (85).
Druga SNL, 22. krog: Esotech - Drava 3: 0 (0: 0)
Esotech: Kališek, Javornik, Memik, Oblak, ~ Omeragič, Repovž, Zlodej, Borštnar (Vodovnik), Smajlovič (Korun), Mujanovič, Šoštar (Pokleka). Strelca: 1:0- Mujanovič (70), 2 : 0 - Zlodej (75), 3:0-Mujanovič (80).
Druga SNL, 23. krog: Železničar - Esotech 1:1 (0:1)
Esotech: Kališek, Javoraik, Mernik, Oblak, Omeragič, Repovž, Zlodej, Borštnar (Vodovnik),	Mujanovič
(Podgoršek), Smajlovič, Šoštar (Korun).
Strelca: 0:1- Repovž (38), 1:1 - Dragusha (52).
Tretja SNL, 19. krog: Starše - Usnjar 2:2 (0:0)
Usnjar: Čanič, Uršnik, Merčnik, Daničič, Kraljevič, Mir, Milanovič, Keršič (Hrnjič),
MujakovtCKorao^lT'eSno^i:),, Dragič (Fenko).
1.	B SKL, kvaliflkacije,
3. tekma:
Elektra - Vorij Plava laguna 94: 78(51:34)
Elektra: Brinovšek 14, Kovačevič, Rupreht, Rizman 27, Tajnik, Božič 11, Divjak 2, Repinc, Maličevič, Zupanc 13, Medvešek 19, Črešnik 8.
Rokomet, finale slovenskega
pokala:
Polfinale:
Gorenje - Prule 67 23 : 24 (20 : 20,11:11)
Gorenje: Matovič, Tamše 7, Krejan, Bedekovič 7, Plaskan 3, Kimčenko 1, Sovič 4, Rozman, Cvetko, Kavaš 1, Tome, Dubonosov.
Za 3. mesto:
Goreiye - Prevent 27 : 29 (11 : 13)
Gorenje: Matovič, Tamše 1, Krejan 1, Kavaš 5, Plaskan 5, Sovič 6, Rozman 3, Kimčenko, Oštir, Gavriloski 3, Cvetko 3, Dubonosov.
Sportnik (ca) meseca marca
Akcijo nadaljujemo s četrtim in zadnjim kuponom za izbor športnika ali športnice meseca marca. Se vedno ste pri pošiljanju premalo pridni, saj gotovo imate "svojega" šport-nika ali športnico, ki ga spodbujate, zato mu namenite še glasove v našem izboru. Doslej ste jih največ namenili Katarini Srebotnik, nekaj manj Mladenu Dabanoviču, za njima pa sta Boris Kališek in Jolanda Ceplak. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje, do torka zjutraj pa jih lahko prinesete tudi v uredništvo Našega čas.
r:~--------------------1
i Sportnica - športnik marca	J
i Glasujem za športnico(ka)..................................................
i	I
j Naslov glasovalca............................................................ |
I .............................................................................................. I
L______________________I
29. aprila 1999
ŠPORT IN REKREAC

S 17
KK Elektra
Uspeli so!
Začetek odločilne tekme za obstanek v 1. B ligi ni bil za Šoštanjčane nič kaj obe-taven, saj se je že v prvem napadu lažje poškodoval Andrej Božič. Na igri Elektre se to ni toliko poznalo, saj sta ga uspešno zamenjala Divjak in kasneje še Kovačevič, predvsem v obrambi.
Domačini so povedli že na začetku in vodstva do konca tekme niso več izpustili iz rok. Rizman je bil izredno strelsko razpoložen, izvrstno pomoč pa je imel v soigral-cih, kapetan Brinovšek se je dobro boril pod košem, Medvešek pa je z nekaj odličnimi prodori spravil publiko na noge. Da tekma ne bi bila prehitro odločena, sta na drugi strani poskrbela Erjavec, ki je dosegel tri tro-jke, nato pa ga je trener zara-di treh osebnih napak poteg-nil na klop in kapetan Valentinčič (Matjaž).
V 11. minuti se je Božič s povezanim obrazom vrnil na igrišče, vendar si je kmalu zatem poškodoval še gleženj, tako da je moral znova na klop. Namesto njega je vstopil mladi Kovačevič, ki je v obrambi ustavil Valentinčiča, Elektra pa si je z delnim izidom 16:3 priigrala prednost šestnajstih točk - 43:27 v 16. minuti.
Kljub visokemu vodstvu gostiteljev se Ljubljančani niso predali in na začetku drugega dela še poskušali obrniti rezultat sebi v prid. Z delnim izidom 11:0 so se prib-ližali na zgolj 7 točk zaostanka
(55:48), več kot to pa jim ni uspelo. Elektra je napake v napadu popravila z dobro igro v obrambi in pod obema košema, kjer sta se poleg Brinovška odlično borila še Zupanc in Črešnik. V zadnji četrtini tekme je v igro znova vstopil Božič, ki je dosegel 11 točk in dokončno zagotovil Elektri obstanek v 1. B ligi. S 27 točkami je bil pri Šoštanjčanih	znova
najučinkovitejši Rizman, ki je bil gotovo tudi najboljši igralec Elektre v minuli sezoni.
Drago Vezjak (trener Elektre): "Danes je zmagal kolektiv, saj so ostali, kljub poškodbi Božiča, iz^rstno odigrali v obrambi. V drugem polčasu smo imeli manjšo krizo, vendar smo zmogli dovolj koncentracije za zaslužen obstanek v ligi." Bojan Brodnik (trener Yurija): "Tekmo smo izgubili v 1. polčasu, v 2. pa nam ni bilo dovoljeno narediti preo-brata. Čestitam svojim igral-cem za lepo sezono, domačinom pa za obstanek v ligi."
o o o Minuli vikend se je tudi začela liga za člane do 20 let.
V	prvi tekmi so košarkarji Elektre v nedeljo doma premagali ekipo Malgaj Rudar iz Trbovelj z izidom 86:76, v ponedeljek pa so v Dupleku premagali tudi istoimensko moštvo s 129:52.
V	soboto so pionirji Elektre doma izgubili proti Rogaški z 59:89.
■ Tjaša Rehar
NK Smartno Esotech
Dviganje uteži
Spodbudno - prihaja več mladih
Letošnjega članskega državne-ga prvenstva v Rdeči dvorani v Velenju se je udeležilo 26 dvi-galcev iz štirih klubov, med njimi je bila tudi ena dvigalka. Pred leti so bila takšna prven-stva številčnejša, vendar se je zaradi "rezanja" denarja za to zvrst športa število tekmoval-cev in klubov v državi zmanjšalo. Po dolgem času so bili na tem prvenstvu pred-stavniki te zveze malo bolj zadovoljni, saj se znova več mladih vključuje v ta šport. Tekmovanje je izvedel domači Težkoatletski klub Rudar. Prvenstvo je bilo pomembno
Kegljanje
tudi za njihovega člana Matjaža Koželja, ki je bil glavni sodnik. Delo je opravil odlično in naredil izpit za sod-nika.
Posebne pozornosti je bil pred dnevi deležen tudi predsednik kluba Jože Zaluberšek, saj so ga izbrali v nadzorni odbor evropske zveze v dviganju utcži, poleg tega pa bo v teh dneh sodil na svetovnem študentskem prvenstvu v dvi-ganju uteži na Japonskem. Uvrstitve Velenjčanov - do 56 kg: 1. Roman Germadnik; do 69 kg: 2. Milan Zep; do 77: 1. Fredi Gajšek, 5. Slavko Laljek;
Zmaga doma, točka v gosteh
Nogometaši Esotecha so med tednom v Šmartnem gos-tili ptujsko Dravo. V taboru domačih so pričakovali obrambno igro gostov, vendar sta prve pol ure moštvi igrali po sredini igrišča, premoč domačinov pa je bila le navidezna.
Po lepi priložnosti Mujanoviča so domači le bolj napadli, lepe prilike do konca prvega polčasa pa so zarnudili Borštnar, Omeragič in Šoštar.
Drugi polčas so Smarčani začeli bolj podjetno, zadetek je visel v zraku, mrežo gostov pa je šele v 70. minuti načel Mujanovič. Pet minut za tem je Zlodej s sijajnim strelom zagotovil zmago, ki jo je še pet minut za njim s svojim drugim golom na tekmi potrdil Mujanovič.
V nedeljo so se v derbiju kroga v Mariboru srečali z Železničarjem, ki je najuspešnejša ekipa v ligi v drugem delu prvenstva. Bili
so boljši nasprotnik in bi zaslužili zmago, tekma pa se je razpletla z izidom 1:1. Šmarčani so že na začetku prevzeli pobudo, vseeno izrazitih priložnosti ni bilo na nobeni strani. Gostje so proti koncu polčasa postajali nevarnejši in v 38. minuti se je v gneči najboljše znašel Repovž in povedel Šmarčane v vodstvo.
Po odmoru so najprej pritisnili domačini, vendar je šmarska obramba zlahka ustavljala njihove napade do 53. minute, ko so gos-titelji bolj naključno izenačili. Po odbobju izenačene igre so bili Šmarčani zadnjih 15 minut spet boljši, priložnosti, med njimi tudi prečnik Šoštarja, pa so ostale neizkoriščene.
Drago Kostanjšek, trener Esotecha: "Dobro smo igrali in bi zaslužili zmago, prvenstvo pa še ni končano."
Igralci Esotecha so obdržali četrto mesto in imajo pred petim Aluminijem dve točki prednosti, za štiri pa zaostajajo za tretjim Taborom. V nedeljskem krogu seveda želijo nadaljevati dobre igre in povečati zbir točk, saj bodo v Šmartnem gostili zadnjega na lestvici Rudarja iz Trbovelj.
■ Janko Goričnik
Vse več razlogov za veselje. Na posnetku Smajlovič in Javornik
(vos)
Športno društvo Gaberke
Ciljev je več
Poleg gasilcev, Kulturnice, planincev, Mladinskega od nedavnega dalje deluje v kra-jevni skupnosti Gaberke še Sportno društvo. Njegov predsednik Peter Bolha je povedal, da je bilo pravzaprav samo vprašanje časa, kdaj ga bodo tudi uradno ustanovili. "Gre za to, da združimo, povežemo krajane, ki se že ukvarjajo s športno-rekreativno dejavnostjo. Ostale pa s pestro ponudbo spodbudimo, da se nam pridružijo. Ob in na našem igrišču, ki je eno najlepše ure-jenih naokoli, smo se že doslej radi zbirali, le da so bili orga-nizatorji športnih srečanj vedno drugi," je povedal o namenih ustanovitve.
Ideja o ustanovitvi društva se je porodila lani jeseni ob urejanju igrišča. 36 krajanov je takoj podpisalo pristopne izjave, več kot 20 se jih je vključilo v društvo na nedavnem ustanovnem zboru. "Zanimanje je torej res pre-cejšnje, ne glede na to, da so krajani vključeni še v dejavnost drugih društev v kraju."
Poleg povezovanja športa in rekreacije željnih krajanov
načrtujejo v prihodnje organi-zacijo najrazličnejših turnir-
Peter Bolha: "Radi bi združili čim več tistih, ki se že ali se še bodo ukvarjali s športno-rekreativno dejavnostjo v kraju."
jev, tekmovanje za rekreatorja leta, kot ga poznajo v Škalah in Kavčah, tvorno nameravajo sodelovati z ostalimi društvi v kraju, v občini in sorodnimi tudi izven njenih meja.
■ Tp
Težko pricakovani konec
S tekmami 22. kola v moški in 18. kola v ženski konkurenci se je končalo državno prvenstvo v vseh treh ligah. Šoštanjski ekipi, ki sta tekmovali v drugi državni ligi, s svojo uvrstitvijo nikakor ne moreta biti zadovoljni.
Fantje so v celotnem delu zbrali le 10 točk in zasedli 11. mesto. To je ena najslabših sezon, odkar so se uvrstili v drugoligaško konkurenco. Za tako slabe rezultate ni pravično kriviti upravo, ki je tekmovalcem nudila vse pogoje (novo kegljišče, oprema, pre-vozi, itd.), ampak je treba vzroke iskati v menjavi generacije. Šoštanjčani so poleg Fužinarja edini ekipi, ki so se lotili zamenjave, kar se pozna tudi na lestvici. Obe ekipi sta na zadnjih dveh mestih. Kljub uspešni menjavi generacij so v upravi Šoštanjčanov malo razočarani, saj so zapravili uvrstitev v novo ustanovljeno l.B ligo. Tja se je uvrstilo prvih pet ekip druge lige.
Le točka do uvrstitve v 1. B ligo je bila potrebna dekletom, ven-dar v zadnjem kolu na Leškem gostovanju ni bilo uspeha, kljub temu da so dosegle enega najboljših rezultatov zadnjih let. Tudi za dekleta velja, da je to ena slabših uvrstitev v zadnjih sezonah. Za neuspeh deklet je kriva predvsem bolezen, pa tudi tragična smrt njihove trenerke in igralke Hojanove. Žal menjava trenerja ni pri-nesla željenih uspehov.
Sezona 98/99 je končana, zato je treba že razmišljati o novi, ki se bo pričela po poletnih počitnicah. Tako fantje kot dekleta imajo sedaj dovolj časa, da se temeljito pripravijo in se brez kvalifikacij uvrstijo v tako željeno l.B ligo. Seveda v tem obdobju v klubu ne bodo mirovali. Udeleževali se bodo raznih turnirjev, državnih prvenstev v parih in mešanih parih, že ta teden potujejo na močan mednarodni turnir v Muenchen.
Rezultati zadnjega kola: moški - Radenska : Šoštanj 2:6 (5017:5125), Šoštanj: Arnuš 835 (1), Kramer 877 (1), Fidej S. 872 (0), Fidej L. 882 (1), Križovnik 801 (0), Novak 858 (1); ženske -Konstruktor : Šoštanj (2556:2487), Soštanj: Premelč 389 (1), Lesnik 399 (0), Mihaljev 407 (0), Drev 469 (1), Lozič 436 (0), Borovnik 387 (0).	■ lf
Velenjčani
do 85: 3. Igor Sevšek; do 94: 3. Justin Vanovšek. ■ vos
Strelski šport
Na državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v Ljubljani so nastopili tudi učenci osnovnih šol Gustava Šiliha, ki so s 493 krogi osvo-jili 15. mesto (Kok 180, Blagovič 167, Borovnik 146), Livadaje bila 22. s 476 krogi (Rebič 170, Rek 154, Banovšek 152), nastopili pa so tudi strel-ci OŠ Antona Aškerca in CSŠ. Ekipno so zmagali Zalčani s 528 krogi, pri posameznikih pa je bil Velenjčan Andrej Kok (GŠ) 8., pri učenkah pa Alenka Dimec (AA) 18.
Na regijskem strelskem prvenstvu društev upokojencev so nastopili predstavniki Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Škal, Raven na Koroškem in Velenja. največ uspeha so imeli velenjčani, ki so zmagali ekipno s 653 krogi (Rek 173, Misja 166, Bauman 162, Orlačnik 152), drugi so bili upokojenci Šmartnega ob Paki (611), tretja ženska ekipa Velenja 572 itd. Med posamezniki je zmagal Rek (173), drugi je bil Misja (166), oba iz Velenja, tretji pa je bil Goršek iz Šmartnega ob Paki (162).
Namizni tenis
Mlada Velenjčanka Tamara Jerič je osvojila svojo prvo medaljo na državnem prvenstvu za mlajše kadetinje, ki je bilo minuli vikend v Domžalah.
Drugo mesto in s tem srebrno medaljo je Tamara Jerič osvojila v igri dvojic z Mariborčanko Manjo Klinger. Najtežje delo je velenjsko - mari-borska dvojica imela v polfinalu, ko sta dekleti z veliko borbenosti premagali domači par Lužar - Ravnikar, ki sta bile prve nosilke turnirja. Klonile sta šele vfinalu, ko sta jih z rezultatom 2: 1 premagale Primorke Škrabar - Črneka. Strokovno vodstvo velenjskega pn<oligaša ERA -Tempoje Tamara Jerič seveda nadvse razveselila, prepričani pa so, da se ne bo ustavila le pri eni medalji in da bo v prihodnosti dosegale še boljše rezultate. Na državnem prvenstvu za najmlajše kategorije sta se dobro odrezala tudi Miha Kljajič in Benjamin Klavžar, ki sta bila v predtek-movalnih skupinah druga in s tem osvojila vsak po deset točk.
Mali nogomet
Člani Športnega društva Vrbovec iz Nazarij letos slavijo 20 let uspešnega delovanja društva. Ob tej priliki pridno gradijo nove garder-obe in sanitarije, ki jih bodo odprli jutri, čeprav so imeli veliko škode in dela zaradi lanske hude poplave.
Ne glede na to bodo 30. aprila in 1. maja izvedli že 21. maratonski turnir v malem nogometu, na katerem sodelujejo ekipe od blizu in daleč, celo iz Nemčije. Turair že vsa leta doslej namenjajo obema praznikoma, tako bosta tudi letos pokrovitelja Območna organizacija ZSS Velenje in občina Nazaije.
Turnir bodo začeli jutri, v petek, ob 19.00, sklenili pa predvidoma 24 ur kasneje, sklepni del je namreč odvisen od števila ekip, žreb skupin pa so opravili včeraj.
V	Škalah so začeli 9. medobčinsko ligo malega nogometa, v prvi in drugi ligi pa nastopa po 10 moštev. Za prvi krog je značilna velika učinkovitost strelcev, kar seveda obeta zanimivo tekmovanje.
Izidi uvodnega kroga, 1. liga: KMN Cirkovce-Mins Nol 3:1, Mušketirji Cigrad Kajuh-Mušketiiji Cigler 0:1, KMN Bambino-KMN Fori Škale 2:2, Kamnoseštvo Kozjak-Texas KK Zbičajnik 5:3, Kalimero-Pološport Zlatorog Škale 0:8.
. 2. liga: Skaza Trans-Liverpool 1:3, Okrepčevalnica Mastig-Zavodnje 0:0, Panterji-Smogovci Čub 1:3, NK Vigo-Veplas 5:0, Konovo-Flamengo 0:2.
Plavanje
V	spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Športna zveza Velenje v petek, 23. aprila, izvedla 12. memorial Boštjana Mariniča. Spominske tekme, ki je bila tudi medobčinsko prvenstvo, se je udeležilo 60 učencev starih od 7 do 10 let iz Velenja, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Rečice ob Savinji in Mislinje. Najboljše plavalce imata OŠ Gorica in Gustava Šiliha, največ pa jih je prišlo iz OS Šalek.
Rezultati:
Mlajši dečki - 50 m prosto - memorialna disciplina: 1. Matevž Skoflek (GŠ), 2. Jože Blažina (Gorica), 3. Marko Krstič (MPT); 50 m prosto: 1. Matevž Škoflek, 2. Jože Blažina, 3. Andrej Kržič (Livada).
Mlajše deklice - 50 m prosto: 1. Nika Kugonič (Gorica), 2. Tjaša Pušnik (Mislinja), 3. Ana Lukenda (GŠ); 50 m prsno: 1. Nika Kugonič, 2. Tjaša Pušnik, 3. Ana Lukenda.
Stafeta 4 x 25 m prosto (mlajši dečki in mlajše deklice): 1. OS Miha Pintar Toledo, 2. OŠ Gorica, 3. OŠ Anton Aškerc.
Gospodična Karmen Marinič je vsem nastopajočim podelila diplome, najboljšim medalje, zmagovalcu memorialne discipline Matevžu Škofleku pa pokal v trajno last.
Šahovske novice
Na mesečnem turniiju za prehodni pokal ŠŠD se je zbralo 15 tek-movalcev. Odigrali so 15 krogov po Bergeijevem sistemu s tempom 2 x 5 minut. Zmagal je Milan Goršek, ki je zbral 11.5 točke. Za njim so se uvrstili: 2. Milan Matko (10.5), 3. Radiša Rajković (10.5), 4. Tone Vedenik (9.5) in 5. Asim Huremović (8.5).
18 NAŠ ČilS
MNENJA, POTOPIS
29. aprila 1999
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni preso-ji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Prispevek lahko prinesete (zaželeno) tudi na disketi.
Uredništvo
indeks zamujenih priložnosti
Glede na delo, ki ga opravl-jam, sem vedno vesel odmevov v zvezi z velenjsko knjižnico, pa naj bodo tiskani ali (iz)gov-orjeni, pohvalni, ker je knjižnici kaj uspelo, ali kritični, kar ji lahko služi kot kažipot in pomoč. Manj me veseli ob-našanje katerega od bralcev, ki se v trenutku, ko mu zmanjka argumentov, zateče k anonim-ki in v njej, da bi dal duška svo-ji frustraciji, kot pijan maha-radža vsevprek otepa z izmišljotinami, polresnicami in celimi lažmi. Pa celo to skušam nekako razumeti, človek si na-jbrž ne zna pomagati drugače, tako da se mi kvečjemu zasmili - živeti s takšnim seboj je že do-volj huda kazen in anonimka je sicer slaba, primitivna oblika psihoterapije, pa vendar nekakšna samopomoč. Ko odmislimo osebno prizadetost, obstaja za vse vrste reagiranj, če naj ne bodo navadno "tum-banje" (nakladanje, nerganje, šimfanje) eno samo skupno merilo: stvarnost predmeta.
Dopis Jureta Trampuša z naslovom "Indeks prepovedanih knjig (NC, 22.aprila) sicer ne sodi v kategorijo opisanih av-toterapevtskih podjetij, vendar razkrije v zadnjem odstavku, da je bil Jurc pomanjkljivo in netočno informiran, če že ne nahecan (zaradi svojega statusa
naj bi knjižnica dobivala manj denarja, kupovala naj bi večin-oma le leposlovje ipd.), očitno zato, ker je informacije zbiral bogve kje in bogve kako, samo ne tam, kjer bi jih edino lahko dobil: v knjižnici.
Toliko bolj me veseli (tudi njegova) ugotovitev, da mesto tako glede na svoj razvoj kot na število študentov in na vi-sokošolske oz. višješolske pro-grame v njem potrebuje študi-jski oz. prezenčni oddelek v knjižnici; stara je vsaj kakšna tri leta in jo je moč najti, če že ne drugje, v mojem (menda prvem) pogovoru za NČ pozimi 1995/6. Poleg tega obstaja nekaj tem, ki bi bile vredne in potrebne javne obravnave: o sedanjem trenutku in o izzivih knjižnicam v času informatike, o problemih knjižnic na splošno in velenjske posebej: o jari kači financ in prisilnem subvencioniranju drugih de-javnosti s strani knjižnice, o mlinskem kamnu, prisilnem jopiču ali popolni nespameti, kar predstavlja za knjižnico vključenost v Kulturni center, o prostorski stiski ali o knjižnici, ki deluje na slabi tretjini potrebncga prostora (si lahko predstavljamo pri istem številu ucencev namesto šestih samo dve osnovni šoli?), o načrtih za razvoj - pripravlja se srednje-in dolgoročni načrt razvoja, o študijskem oddelku v pripravi, za katerega se zbira gradivo, itd. Vse to ga, kot sam pravi, ne zanima, s čimer se možnosti tvornega sodelovanja vnaprej odpove, kar ga pa ne ovira, da ne bi o tem pisal. Knjižnica bo namreč takšna in tolikšna, kakršno bo mesto s skupno voljo postavilo na noge. S skup-no, tudi politično voljo in pod pogojem, da nam ne bo - ne čisto in tudi ne malo manj -vseeno. K skupni volji bi ravno študentje lahko in morali prispevati svoj delež.
Bojim se, da je s tega zornega kota Juretov dopis za knjižnico bolj zamujena kot izkoriščena priložnost.
Lado Planko, vodja knjižnice
Koliko beguncev še
v	Slovenijo?
Posledica vojne na Balkanu so seveda tudi begunci, katerih število se giblje v stotisočih. Vsak dan lahko vidimo po TV nepregledno število beguncev, ki tavajo po nikogaršnji zemlji med Srbijo, Makedonijo in Al-banijo, vse države pa se jih bra-nijo. Val te reke beguncev je pljunil tudi v Slovenijo. Kot de-mokratična, humana in evrop-ska država smo jih del dolžni sprejeti, vendar ima vse svoje meje. To je potrebno uskladiti z velikostjo in ekonomsko zmogljivostjo naše države. Po zadnjih uradnih podatkih ima-mo v Sloveniji še 3500 beguncev iz BIH, ki se ne želijo vrniti, če-prav v Bosni že dolgo ni več vojne. Nato imamo 2744 be-guncev s Kosova in iz ZRJ, vla-da pa želi sprejeti še 1600 do 2000 beguncev. Leta 1998 je prispelo v Slovenijo 4000 ile-galcev, v prvih treh letošnjih mesecih pa že 2000 in to v glav-nem s Kosova in iz ZRJ. Če se-štejemo, dobimo število preko 14000 beguncev in ilegalcev, ki so evidentirani. Kolikšno pa je število ilegalnih beguncev, ne ve nihče, verjetno pa je večje od te znane številke. Vsekakor je število beguncev za slovenske razmere absolutno preveliko.
Kam namestiti vse te begun-ce? Razen begunskih centrov in sorodnikov Albancev, naj jih sprejmejo tudi Srbi v Sloveniji, saj so državljani ZRJ in so nji-hova "brača", so pa tudi posle-dica genocidne politike njihove-ga "vodža".
Vso to breme beguncev in ile-galcev gre v breme slovenskih davkoplačevalccv oziroma ne-posrednih proizvajalcev - de-lavcev. Imamo 125000 brezpo-selnih, ljudje v Posočju po letu dni še vedno živijo v zabojni-kih, 15 odstotkov Slovencev ži-
vi	na robu revščine. Mladi ni-majo služb, ni stanovanj, nata-liteta upada, ni perspektive. Zato je izjava sociologa Rastka Močnika, da naj Slovenija sprejme 120000 beguncev, grozljiva, rekel bi genocidna za Slovenijo. Helsinški monitor in njena predsednica ga. Neva Mi-
klavčič - Predan se bori samo za pravice Neslovencev in tujcev, obubožanih Slovencev pa sploh ne vidi.
Sam sem rudar in delam 400 metrov pod zemljo v velenj-skem premogovniku. Sem pri-pravljen še plačati kakšno po-ložnico za Posočje ali kaj po-dobnega, ne pa za begunce.
Ga. Nevo Miklavčič - Predan in g. sociologa dr. Rastka Moč-nika pa vabim v velenjski pre-mogovnik, da si ogledata, kako se fizično dela in od kod pri-haja denar tudi za begunce.
Bojan Rihter
Naše zablode v odnosu do sveta
Današnja znanost je spoznala, da se na vsako odgovorjeno vprašanje o skrivnosti narave odpre tisoč novih, da ni niti malo verjetnosti, da bi lahko z gotovostjo odgovorila, kaj je namen materialnega in ener-getskega sveta in kaj je ter za-kaj je življenje. Nova spoznan-ja znanosti in njena priznanja, da dvomi v svoje izdelane slike sveta, zelo počasi prodirajo med ljudi, celo med znanstvenike	različnih
znanstvenih vej, kaj šele med laike. Srednje generacije še vedno nosijo s seboj prepričanja, ki so jim jih vcepile zastarele šolske vsebine, da je človek gospodar narave in ne-sprejemljive razdelitve rastlin in živali na koristne in škodljive iz takratnih učbenikov, ki so krive za človekov polpretekli odnos do narave, ki jo je pripel-jal do roba uničenja. Največ presenečenj v odkrivanju novih dognanj so doživeli fiziki, as-tronomi in psihologi. Njihove teorije o gravitacijskem in elek-tromagnetnem polju, katerih vir se nahaja nekje daleč v glo-binah prostora in ki obdaja in napaja tudi nam znani svet, da-jejo slutnjo tudi o bioener-getskem in psihoenergetskem polju in njunem viru ter o nje-govi sili kot hotenju po ustvar-janju - brezpogojni ljubezni. Zivljenje je del razvoja vesolja, vesolje pa je ustvarjeno za živl-jenje, kar potrjujejo številna čudna naključja v njegovi
zgradbi.
Tako smo preko bioener-getskega in psihoenergetskega polja povezani z vsemi živimi bitji in tako z uničenjem katerc-gakoli uničimo del sebe. To spoznanje si prepočasi utira pot med ljudi. Krivda je v poenos-tavljanju vsega, kar nas obdaja. Največji greh človeštva je po-manjkanje modrosti, ki jo že nekaj časa skuša izriniti iz živl-jenja. Tako obstajajo strahotne razlike med nami: v psihičnem življenju enako kot v material-nem; na eni strani beda, na dru-gi izobilje. Razlike v material-nem bogastvu so odvisne od or-ganiziranosti družbe, v kateri živimo, razlike v psihoener-getskem pa od našega doživl-janja sveta. To bogastvo lahko črpamo iz narave - s sposob-nostjo doživljanja pestrosti in lepote njenega živega in nežive-ga sveta.
Dokaz o posledicah, če se odtrgamo od tega vira, so naša mesta, prepolna enoličnosti ob-lik življenja - ljudi, ki z odsot-nostjo drugih živih bitij: rastlin in živali siromašijo psihoener-getsko polje. Tako se v njih razvijajo Frankenštajni, ki se oklepajo zgolj materialnega sveta, ker jim drugega ni bilo dano spoznati. (Pretresljivi in strah vzbujajoči so podatki o nasilju mladih v mestih). Neprestano govorimo o odtu-jenosti med ljudmi, vzrokov za to pa ne iščemo, zato jih tudi ne skušamo odpraviti, kar pred-stavlja nevarnost za prihodnost človeštva. Človeštvo ima v sedanji tehniki moč, da uniči Zemljo, nima pa moči, da bi to preprečilo.
Zato je njegova prihodnost zapisana v našem odnosu do sveta, ki ga prenašamo na otroke in mladino, v vredno-tah, vzgoji in zgledu, ki jim ga dajemo. Žal jim večinoma kažemo le strast po materialnih dobrinah in strah, da bi jih izgu-bili. Zaradi tega strahu smo sposobni ubijati in uničiti vse, kar ogroža naše imetje ali dobiček - ljudi, živali in rast-line. Zato begamo skozi živl-jenje, nezadovoljni z njim in se-boj in iščemo krivdo tam, kjer je
ni. Tako uhijamo "škodljvice", da bi ohranili pridelek, prc-ganjamo živali, ker se nam zdi, da nam ogrožajo življenjski prostor, rušimo drevesa, ker nam zakrivajo razgled ali nam njihovo listje pada na dragoceni avtomobil, razdiramo golobja gnezda, ker se bojimo za fasade, uničujemo zelenice, ker se bojimo blata. Tako vse bolj siromašimo svoje življenje, v katerih ni prostora za sožitje, ljubezen, strpnost in sočutje in vso to bedo prenašamo na pri-hodnje generacije ter pozabl-jamo, da bomo v jeseni svojega življenja popolnoma odvisni od njih. Kako bomo živeli v brezčutnem svetu, ko bomo postali onemogli in nekoristni za materialni svet, drugega pa nismo pomagali ustvariti ali pa smo smešili ali celo onemogočali tiste, ki so si zanj prizadevali? Gnusijo se nam živali in njihovi odpadki, ne trudimo se. da bi ga premagali. Narava je tudi nam odmerila čas zdravja in lepote, za njim pride bolezen in ostarelost tele-sa, ki bo vzbujal odpor v drugih, morda celo v naših otrocih. Tako bomo morali polagati svo-jo ostarelost v tuje, neljubeče roke.
Morda se nam zdi še preveč tuja miselnost, da nam živali in rastline pomagajo ohranjati moč bioenergetskega in psi-hoenergetskega polja, ker ga imajo same v izobilju. Človek lahko preživi v družbi živali mesece samote, ne da bi izgubil človečnost (kar potrjujejo Ijud-je, ki živijo daleč od Ijudi), lahko pa jo kaj kmalu izgubi v družbi ljudi, ki živijo samo v materialneim svetu. V svetu se tega žc zavedajo, kar kažejo številna prizadevanja in klici za ohranjanje biotske raznovrst-nosti. To pričakujejo in zahte-vajo tudi od nas, če hočemo, da nas bodo sprejeli v svoj svet. Zato pustimo ljudem. ki znajo spoštovati živali, da jim omogočajo preživetje, ker so potrebne tudi nam, čeprav se tega ne zavedamo.
Marija Šavor Šaleško ekološko društvo
Nova Zeknđija
Pišeta: Ksenija in Boštjan Sovič Pri ogledu mostu Kawaru Bridge, ki se uporablja za skoke z elastiko, se nama je zgodil neljub dogodek. Ko sva zapuščala avto, sva po nesreči vanj zaklenila avtomobilske ključe. Večer se je že prevešal v noč, do mesta je bilo 20 km, pri sebi pa sva imela samo fotoaparat. Nekaj časa sva tavala okrog avta in poskušala neuspešno vlomiti vanj. Kaj hitro nama je posta-lo kristalno jasno, da bo potrebno poiskati pomoč. Dvignjen palec je ustavil že prvi avto-mobil, iz katerega je izstopil prijazen domačin. Takoj, ko sva mu razložila nastalo situacijo, je brez oklevanja poklical vlečno službo. Ker je bil član avtomobilskega društva, je imel na voljo brezplačne nekatere avtomobilske usluge. Ob odhodu je dejal, naj Boštjan samo reče, da se piše VVilliam S. in ne bo potrebno plačati za opravljeno uslugo. V času čakanja na mehani-ka sva gladko pozabila na ime najinega do-brotnika. Po brezplačnem žvlomu' v najin avto je bilo potrebno podpisati potrdilo o opravljeni storitvi. Rutinsko opravilo? Prav gotovo ne, če ne veš za žsvoje' imc. Iz zagatc nama je z nas-meškom pomagal kar sam mchanik, ki si je za-pomnil, kdo ga je poklical po telefonu. Uradna verzija je torej bila, da jc domačin William S., ki jc sicer govoril s precej čudnim tujim naglasom,
imel težave z zaklenjenimi avtomobilskimi ključi.
Naslcdnji dan sva v bližini mesteca Wanaka za sprostitev napenjala možgane v zelo izvirnem zabaviščnem parku pri iskanju izhoda iz 1,5 kilo-mctra dolgega labirinta. Naj se zdi še tako enos-tavno, naloga je vse prej kot lahka. Kot začaran se kar naprej vrtiš v krogu, vse poti so enake in vseskozi srečuješ iste obupane obraze, ki ravno tako neuspešno blodijo naokrog. Po uri in pol sva dodobra utrujena nekako le pritavala do izhoda. Poleg labirinta je druga atrakcija sestavljanje tri-dimenzionalnih sestavljank. če naju ne bi pre-ganjal čas, bi lahko ob slednjem opravilu preživcla preostanek dneva.
Iz turističnih predelov Nove Zelandije sva na-jino potovanje nadaljevala na zahodno obalo do področja ledenikov. V daljavi so se v soncu bleščali mogočni vrhovi zasneženih tritisočakov, izmed katcrih je prednjačila najvišja gora, 3755 m visoki Mt. Cook. Pokrajina jc postajala vse bolj divja, že itak redko posejane hiše so izginile. Na najino presenečenje ni bilo več niti ovc, ki so prej kraljcvale na vsakem koščku travnate površine. Pred nama se jc odprl čudovit poglcd na razburkano morje, divjo skalnato obalo in ncp-rehodno poraščene hribe. Edina sled civilizaci-jc jc bila vijugasta ccsta.
Ledeniki se nama niso nikoli zdeli nič poseb-
ncga. Nič drugega kot večni led in sneg, ki ga ni težko najti v Alpah na visoki nadmorski višini. Ko pa sva stala ob vznožju Fox-ovega ledenika, ki se nahaja komaj 10 minut vožnje od morske obale na nadmorski višini 250 metrov, kar nekako nis-va dojela, kako je to mogoče. Ogromna gmota
ledu je gospodar celotne doline široke tudi do enega kilometra. Iz nje je vel hlad in nisva si mogla kaj, da se nisva zgrozila ob misli na nez-nansko moč tega ledu. Ledenik se namreč ob vznožju tali, istočasno pa se preostaii led pomi-ka navzdol. Zanimiv je način, kako so določili hitrost premikanja ledu. Na bližnji ledenik, ki se imenuje po avstrijskem cesarju Franzu Josefu, je v preteklosti strmoglavilo letalo na oddal-jenosti 3,5 km od vznožja. Po šestih letih in pol so zaradi lezenja ledu v dolino razbitine letala dosegle vznožje. Povedano drugačc, povprcčna hitrost ledenika je bila 1,5 metra na dan.
V lepih vremenu, kakršnega sva bila deležna tudi midva, je pogled na ledenik, ki je obdan z gozdom pomirjajoče zelene barvc in s sncgom pokritimi tritisočaki v ozadju, vreden vsake za-pisane besede. Posebno doživetje predstavlja vzpon na ledenik pod vodstvom izkušenih vod-nikov, ki iz dneva v dan na novo izklešejo žstop-nice' v led. čeprav na prvi pogled izgleda hoja po ledu enostavna, je lahko to počctje tvegano zaradi nevarnosti zdrsa v številne razpoke. Ob vsakem pogledu sva bila vedno znova prevzeta od te neverjetne stvaritve naravc in niti za trenutek nama ni bilo žal pešačenja do vznožij obeh ledenikov.
Ko sva na trajektu čcz Cookovo ožino med severnim in južnim otokom razmišljala o vtisih, sva si bila enotna: edinstven živalski svet in nepozabna narava, ki je nekako drugačna, kot sva je bila do takrat navajena.
Dalje
29. aprila 1999
IV SPORED
W VAS 19
CETRTEK, 29. aprila
SLOVENIJA 1
09.30 Brišipiši 10.25 Otroška oddaja 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Sara, 5/6 11.35 Kdojenavrsti?, 5/12 12.05 Druženje in praznovanje, 1/10
12.25 Mojstrovine Slovenije, 8/9 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Portret: Mišo Čadež,
Tomaž Pengov in njegova kitara 14.30 Žrebanje 3x3 16.00 Osmiđan 16.30 Slovenci po svetu 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.40 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Oddaja o znanosti 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport ».05 Tednik 21,00 TVpoper 21.40 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Opus
23.20 Somrak stoletja: splavarji, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
10.30 Dr. Schvvartz in dr.
Martinova, 4/8 11.20 Ekstremne avanture:
Schmula 11.45 Fiimski triki 12.10 Gospa Bentinck ali
• nespravljivi značaji, 2/6 13.00 Svet poroča 14.50 Ferdi, 9/13 15.10 Polja smrti, ang. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dekle, 2/3 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring s Tanjo 28.00 Ekstremne avanture: s
kajakom po Korziki 21.25 Filmski triki 21.00 Ples na ulici, 8. del dokum. oddaje
2.00 Poseben pogled: dobra
volja, švedsko danski tilm 00:50 Senca svobode, 1/4
_	
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Za Eleno, nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Dobri slabi fantje, nan.
14.00	Nevame dirke, nan.
15.00	Naš Čarli, nan.
15.45	Diagnoza: umo[, nan.
16.40	Ljubezenske vezi, nad.
17.30	Za Eleno, nad.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20,00	Beverly Hills 90210, nan.
21.00	Brez zapor z Jonasom
22.00	Damon, nan.
22.30	Dharma in Greg, nan.
23.00	Dobri slabi fantje, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
	ajiiaifci,. kanall
	kTi [fj 27
H	ULXI# 46
	la&USlUJF eo
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	NAJ SPOT, ponovitev
	glasbene oddaje
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	TVIZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.30	TVIZLOŽBA
19.35	OBVESTILA
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU
20.00	OSVOBODITEV
	CELJSKEGA STAREGA
	PISKRA LETA 1944,
	dokumentarni zapis
21,00	KAKO BITIZDRAVIN
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 67
	oddaja
21.30	REGIONALNE NOVICE
21.35	ZGODOVINA AVTOMOBI-
	LIZMA, 9. del
22.00	NAJ SPOT DNEVA
22.05	TVIZLOŽBA
&10	VIDEOSTRANI
PETEK, 30. aprila	
SLOVENIJA 1	
09.30	Ročne ustvarjalnosti
09.40	Tedi, oddaja za mularijo
10.20	Oddaja za otroke
11.05	Srečni Larry. ang. drama
12.00	Oddaja o znanosti
13.00	Poročila, vreme, šport
14.20	Po domače
16.00	Opus
16.30	Mostovi
17.00	Kekec, glas. ples. Predst.
	Za otroke
17.35	Oddaja za otroke
18.00	Obzormk, vreme, šport
18.10	Dober večer
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.30	Seinfeld, 14/24
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Polnoćni klub
00.00	Tango med pnjatelji z
	Danielom Barenboimom
00.55	Dober večer
SLOVENIJA 2	
10.30	Dekle, 2/3
11.20	Knza, tv priredba predstave
	SNG Maribor
14.10	Ples na ulici, dokum
	oddaja
15.10	Manj kot nič, španski film
16.35	Človeško telo, 3/8
17.30	Po Sloveniji
18.05	Otok Jersey, 5/12
18.35	Simpsonovi, 10/50
19.00	Kolo sreće, tv igrica
20.00	Danes in nikoli več?, 3/20
21.05	Nihče ne bo jokal za mano,
	nemški film
22.45	Umon, 17/22
23.35	Izročitev, 3/6
00.25	Omerta, zakon molka, 7/11
02.00	Košarka NBA Houston:
	Utah, prenos
	
06.00	Dobro jutro, Sloveniia
09.00	Ljubezenske vezi, nan.
10.00	Za Eleno, nad.
11.00	Prevare, nan.
12.00	Umor, je napisala, nan
13.00	Dobri slabi fantje, nan.
14.00	Brez zapor z Jonasom
15.00	Naš Čarli. nan.
15.45	Diagnoza: umor, nan.
16.40	Ljubezenske vezi. nan.
17.30	Za Eleno, nad.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Film2: Jumanji, amer. film
21.50	Iskreno, noro. globoko.
	ang. film
00.00	Moška stava, erotični film
01.30	24 ur, ponovitev
	Mk. kanall
{	E5jJ» n
	■ 52
09.00	DOBRO JUTRO, informa-
	tivno-razvedrilna oddaja
10.15	OSVOBODITEV
	CELJSKEGA STAREGA
	PISKRA LETA 1944,
	dokumentarni zapis
11.15	VABIMO K OGLEDU
11.20	KAKO BITI ZDRAV IN
	ZMAGOVATI; S.E M. - 67.
	oddaja
11.50	ZGODOVINA AVTOMOBI-
	LIZMA. 9. del dokumen-
	tarne oddaje
12.15	TVIZLOŽBA
12.20	VIDEOSTRANI
17.55	NAJ SPOT DNEVA
18.00	OTROŠKI MIŠ MAŠ,
	kontaktna oddaja
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	LOKALNI UTRIP KOZ-
	JANSKEGA IN OBSOTEL-
	JA. informativna oddaja
	lokalnih skupnosti
19.25	TVIZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDIJ
20.00	PRAVIČA OBUPANCEV,
	ameriški film
21.30	REGIONALNE NOVICE
21.35	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.35	TV IZLOŽBA
22.40	VIDEOSTRANI
SOBOTA, 1. maja
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Trojčice. 5/13
08.55	Otroška oddaja
09.40	Don Kihot, 31/39
10.05	Kino Kekec
11.30	Seinfeld, 14/24
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila. vreme. šport
13.30	Petka
14.45	Matewan.amer.film
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Navrtu
18.35	Ozare
18.40	Svetčudes, 1/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.15	TVgenii
21.15	Rolada
21.50	Druženje in praznovanje. 2/10
22.30	Poročila, vreme, šport
22.55	Življenje z Rogerjem, 5/20
23.25	Glavni osumljenec, 1/2
01.05	IP 5, franc. film
SLOVENIJA 2
09.55	Zlata šestdeseta
10.45	Štafeta mladosti
11.40	Davov svet, 7. del
12.05	Pearl, 7/22
17.55	DP v košarki finale
končnice M
19.30	Videoring
20.00	Noro zaljubliena, 1/25
20.25	Slačenje. amer. film
22.00	Cikcak
22.25	Sobotna noč: Elton John, PN tour 14
07.00 Jetsonovi, risana serija 07.30 Bojevniki pnhodnosti.
risana serija 08.00 Kremenčkovi. nsana serija 08.30 Jama zlate vrtnice, 1/2 10.30 Power ranger, nan 11.00 Računalničarji, nan 11.30 Morska deklica, nan. 12.00 1,2,3-kdodobi? 13.00 Formuta 1, trening 14.00 Mlada čarovnica, nan. 14.30 Konan, nan. 15.30 Sinbadove pustolovščine, nan.
16.20 Nove dogodivščine Robina
Hooda, nan. 17.15 Pop'n rol, glasbena oddaia 18.20 Izganjalka vampirjev, nad. 19.15 24 ur
20.00 Filmski hiti: Domov za
praznike. amer. film 21.50 Teksaški mož postave, nan.
22.45 Gole duše, amer. film 01.00 Skrivne izpovedi in
fantazije, erotična serija 02.00 24 ur, ponovitev
inall
27 46
52
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 LOKALNI UTRIP KOZ-JANSKEGA IN OBSOTEL-JA, informativna oddaja lokalnih skupnosti .10.30 PRAVICA OBUPANCEV.
ameriški film 12.00 TV IZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 787. VTV MAGA2IN, regionalni informativni program 20.20 DOBRODELNI KONCERT NOVO UPANJE, posnetek prireditve v Kranju 2130 IZ NAŠEGA ARHIVA: -■■;■ KONCERT OB 50. LETNICI PIHALNEGA ORKESTRA SLOVENJ GRADEC, posn. 22.45 787. VTV MAGAZIN,
. ponovitev 23.05 NAJ SPOT DNEVA 23.10 TVIZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI
NEDEUA, 2. maja
SLOVENIJA 1
08.00	Svet Petra Zajca in prijateljev
08.25	Tabaluga. 22/26
08.50	Srebrnogrivi konjič, 35/39
09.20	Pika nogavička, 8/13
09.50	Ozare
09.55	Veliki skladateiji:
Rahmaninov
11.00	Dnevnik velikih mačk, 3/6
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Pomagajmo si
14.50	TV genij
15.00	Rolada
15.30	Našapesem
17.00	Podomače
18.00	Obzormk, vreme, šport
18.10	Slovenski magazin 18.40 Mojstrovine Slovenije, 9/9
19.15	Risanka
19.30 TV dnevnik. vreme, šport
20.00	ZOOM
21.30 Večerni gost: A. Gustinčič
22.25	Poročila, vreme, šport
22.45	Sakralni koncert v spomin
Duka Ellingtona 00.30 Mojstrovine Slovenije, 9/9
SLOVENIJA 2
09,20 Videoring z Natalijo 09.30 Ne joči, Peter, slov. film 11.00 Zvezde Holywooda: Burt Lancaster. dokum. serija 11.30 Cikcak 12.00 Murphy Brown, 10/26 12.30 Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski 18.30 Košarka NBA action 19.00 Teniški magazin 19.30 Videoring 20.00 Gospa Bentinck ali
nespravljivi značaji, 3/6 20.55 Resmčna zgodba o mostu na reki Kwai, ang. dok. od. 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Nihče ne bo jokal za mano, nemški film
07.00	Jetsonovi, ris. serija
07.30	Mali bogataš, ris. serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Jama zlate vrtnice, 2/2
10.30	Kalifornijske sanje, nan.
11.00	Beverly hills 90210,nan.
12.00	Melrose place. nan.
13.00	Oddaja pred prenosom
dirke formula 1
14.00	Formula 1, prenos
16.00	Nedeljsko popoldne
19.15	24 ur
20.00	Melrose place, nad.
20.50	Fotomodeii, nan.
21.45	Športnascena
23.00	Rdeči blues, amer. film
01.00	24 ur
iiii^- kanall
^isfc^ tt
PONOVITVE ODDAJ:
09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov.
10.00 IZ PONEDELJKOVE
ODDAJE DOBRO JUTRO 11.00 786. VTV MAGAZIN,
regionalm inform.program 11.20 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 11.40 IZ SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 12.40 787. VTV MAGAZIN,
regionalni inform. program 13.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 13.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK: Gost: MITJA DEISINGER, predsednik Vrhovnega sodišča Slov. 14.05 IZ PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 15.05 DOBRODELNI KONCERT NOVO UPANJE, posnetek prireditve v Kranju 16.15 LOKALNI UTRIP KOZ-JANSKEGAIN OBSOTEL-JA, informativna oddaja lokalnih skupnosti 15.40 VIDEOSTRANI 17.00 OSVOBODITEV CEUSKEGA : ■ STAREGA PISKRA LETA 1944, dokumentami zapis 18.00 PRAVICA OBUPANCEV,
ameriški film 19.30 NAJ SPOT, glas. oddaja 21.00 KAKO BITIZDRAVIN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 67. 21.30 VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 3. maja
SLOVENIJA 1		
09.20	Kekec, glas. ples. predst.	
	za otroke	
10.00	Poročila	
10.10	Dober večer	
11.00	Na vrtu	
11.25	Svetčudes, 1/13	
12.00	Slovenski magazin	
12.30	Utrip	
12.45	Zrcalo tedna	
13.00	Poročila, vreme, šport	
13.15	Ko zorijo jagode, slovenski	
	film	
15.20	Polnočni klub	
16.30	Dober dan, Koroška	
17.00	Radovedni Taček	
17.15	Pika Nogavička, 8/13	
18.00	Obzornik, vreme, šport	
18.10	Recept za zdravo življenje	
19.00	Žrebanje 3x3 plus 6	
19.15	Risanka	
19.30	TV dnevnik, vreme, šport	
20.00	Komisar Rex, 16/18	
21.00	Cesta bratsva in enotnosti,	
	dokum. meseca	
22.00	Odmevi	
22.25	Univerzitetni razgledi	
22.30	Kultura	
22.40	Šport	
22.50	Svetloba in senca, likovni	
	portret Jožeta Spacala	
SLOVENIJA 2		
10.00	Sobotna noč, ponovitev	
12.00	Otok Jersey, 5/12	
12.25	Simpsonovi, 10/50	
12.50	Danes in nikoli več, 3/20	
12.55	Z Micahelom Palinom okoli	
	oceana, 3/10	
13.55	Resnična zgodba o mostu	
	na reki Kwai, ang. dokum.	
	oddaja	
15.30	Kinoteka: sence preteklosti,	
	amer. film	
17.00	Pripravljeni, oddaja o	
	slovenski vojski	
17.30	Po Sloveniji	
18.00	Sestre, 15/24	
19.00	Jasno in glasno	
20.00	Gospodarska panorama	
21.00	Studio city	
22.30	Vest in pločevina, 7/7	
».00	Brane Rončel izza odra	
00.25	Sence preteklosti, amer.	
	film	
		
	.„JT.....""g	
06.00	Dobro jutro, Slovenija	
09.30	Ljubezenske vezi, nan.	
10.20	Za Eleno, nad.	
11.10	Prevare, nan.	
12.00	Umor, je napisala, nan.	
12.45	Športna scena	
14.00	Fotomodelia, nan.	
15.00	Naš Čarii, nan.	
15.45	Diagnoza: umor, nan.	
16.40	L|ubezenske vezi, nad.	
17.30	Za Eleno. nan.	
18.20	Prevare. nan.	
19.15	24 ur	
20.00	1,2, 3-kdo dobi?	
21.10	Gladiator, amer. film	
23.00	Dobri slabi fantje, nan.	
00.00	Privid zločina, nan.	
01.00	24 ur, ponovitev	
	Ml^lJP^ S2	
09.00	OOBRO JUTRO, informa-	
	tivno - razvedrilna oddaja	
10.15	787. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	
10.35	VABIMO K OGLEDU	
10.40	DOBRODELNI KONCERT	
	NOVO UPANJE, posnetek	
	prireditve v Kranju	
11.50	TVIZLOŽBA	
12.00	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	REGIONALNE NOVICE	
19.05	OTROŠKI PROGRAM	
19.25	TV IZLOŽBA	
19.30	OBVESTILA	
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.00	MINISTRSKISTOL; Gost:	
	mag. ANTON BERGAUER,	
	minister za promet in zveze	
21.00	REGIONALNE NOVICE	
21.05	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO	
22.05	TVIZLOŽBA	
22.10	VIDEOSTRANI	
TOREK, 4. maja
SLOVENIJA 1
Radovedni Taček Oaza, 2/6
Recept za zdravo življenje Resna glasba Komisar Rex, 16/18 Poročila. vreme. šport Cesta bratstva m enotnosti, dokum. meseca 15.30 Svetloba in senca, likovni portret Jožeta Spacala Duhovni utrip Sprehodi v naravo Najlepše počitnice Obzormk, vreme, šport Dogodivščine iz živalskega vrta, 8. oddaja Risanka
TV dnevnik, vreme, šport Župnik za deset tednov, 8/20
Pro et contra Odmevi Šport
Abesimja, dokum. feljton
SLOVENIJA 2
Sestre, 15/24 Gospodarska panorama Studio city
Jasno in glasno, kontaktna oddaja
Vest in pločevina, 7/7 Matewan, amer. film Po Sloveniji Saint tropez. 95/26 L ingo, tv igrica Naj, naj v športu: živali in otroci, športni film, 3. del 20.30 Kolesarska dirka po Slovemji - Nova Gorica:Kamnik, posnetek 21.00 Tehnološki vohuni, dokum oddaia
22.00 Ognjeviti tango, argen.
španski film 00.00 Svetporoča
Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 10.20 Za Eleno, nad. 11.10 Prevare, nad.
Umor je napisala, nan. 13.00 Dobri slabi fantje, nan. 14.00 Pop'n'rol 15.00 Naš Čarii, nan. 15.45 Diagnoza: umor, nan. 16.40 Ljubezenske vezi, nad. 17.30 ZaEleno, nad. 18.20 Prevare, nad. 19.15 24 ur
20.00 Resnične zgodbe: Materin
instinkt, amer. film 21.40 Bolmšnica upanja, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Dobri slabi lantje, nan. 00.00 Privid zločina, nan
01.00 24 ur, ponovitev
jiOM
tall
27
SREDA, 5. maja
SLOVENIJA 1
09.25	Sprehodi v naravo
09.40	Najlepše počitmce, 4/12
10.10	Dogodivščine iz živaiskega
vrta, 8. oddaja
11.10	Proetcontra
12.05	Župnik za deset tednov. 8/20
13.00	Poročila, vreme, špori
13.45	Obzorja duha
14.15	Ljudje in zemlja
15.05	Abesinija, dokum. feljton
15.35	POMP
16.30	Mozaik
17.00	Male sive cellce, kviz
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Kdo je na vrsti?. 6/12
18.35	Sara, 6/6
19.00	Dobrodošli doma
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Sedmi pečat: Skrivnostni
lažnivec, ang. lilm
22.30	Odmevi, vreme, šport
23.30	Osmidan
00.00	Koncert orkestra slovenske fllharmoni|e
SLOVENIJA 2
10.30 11.20
12.10
15.25 15.55
18.20
19.00 20.00
21.30
22.00
Saint Tropez. 6/26 Tehnološki vohuni, amer, dokum. oddaja Naj, naj v športu: živali in otroci, športni film Po Slovemji
Oslo: Sp v hokeju skupina A Češka:ZDA, prenos Dr. Schwartz in dr Martinova, 5/8 Kolo sreče DP v košarki M finale končnice, prenos Kolesarska dirka po Sloveniji Krško - Ptu|. posnetek
Batman - prikazen z masko, amer. film
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad
10.20	ZaEleno. nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor je napisala. nan.
13.00	Dobri slabi fantje, nan.
14.00	Bolnišnica upanja, nan.
15.00	Naš Čarii, nan.
15.50	Diagnoza: umor, nan
16.40	Ljubezenske vezi, nan.
17.30	ZaEleno, nad.
18.20	Prevare nan.
19.15	24 ur
20.00	Plačilo za umor, amer. film
21.40	Nevarne dirke, nan.
22.30	Dharma in Greg, nan.
23.00	Dobri slabi fantje, nan.
00.00	Privid zloćina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev

kanall
27
	MV«r 52		09.00	DOBRO JUTRO, informa-
				tivno-razvedrilna oddaja
09.00	NAJ SPOT DNEVA		10.15	788. VTV MAGAZIN,
09.05	MINISTRSKI STOL; Gost:			ponovitev
	mag. ANTON BERGAUER,		10.35	VABIMO K OGLEDU
	minister za promet in zveze		10.40	ŠPORTNITOREK, športna
10.05	VABIMO K OGLEDU			informativna oddaja
10.10	TVIZLOŽBA		11.00	IZ PRODUKCUE
12.00	VIDEOSTRANI			ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-
18.55	NAJ SPOT DNEVA			JE, oddaja ATV SIGNAL
19.00	OTROŠKI PROGRAM			LITIJA
19.25	TVIZLOŽBA		11.30	TVIZLOŽBA
19.30	OBVESTILA		12.00	VIDEOSTRANI
19.55	EPP/VABIMO K OGLEDU		18.55	NAJ SPOT DNEVA
20.00	788. VTV MAGAŽIN.		19.00	REGIONALNE NOVIČE
	regionalni informativni		19.05	OTROŠKI PROGRAM
	program		19.25	TVIZLOŽBA
20.20	ŠPORTNITOREK, športna		19.30	OBVESTILA
	informativna oddaja		19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU
20.40	IZ PRODUKCIJE		20.00	VIDEO TOP, glasbena
	ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-			oddaja
	JE, oddaja ATV SIGNAL		20.45	VEČERNI KLEPET, Gost:
	LITUA			ALEKSANDER VIDEČNIK iz
21.10	788. VTV MAGAZIN,			Mozirja
	ponovitev		21.30	REGIONALNE NOVICE
21.30	NAJ SPOT DNEVA		21.35	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.35	TVIZLOŽBA		22.35	TVIZLOŽBA
21.40	VIDEOSTRANI j		22.40	VIDEOSTRANI
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naroćnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovomi urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikoval-ka), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konećnik. Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih lotogralijin rokopisovne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas' uvrščen med praiivode informatlvnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
20 NitŠ VAS
PRAZNIČNE ČESTITKE
29. aprila 1999
SEDEZPODJETJA	. 0
Hrastovec 24, tel.: 063/893-740	HONDA
SALON VELENJE Z GALERUO SLIK	®
Prešernova 22, tel.: 063/897-0521	Mercedes-Benz
PROIZVODNO TRGOVSKI CENTERIN SERVIS ® ® Slovenj Gradec, Celjska 45, tel.: 063/45-169 Ho~r»AMercedes-Benz
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER AVTOMOBILSKIH ZNAMK
trcovina na debelo in drobno proizvodnj,
cesta simon;
3320 velenji tel.: 063/ 85! fax: 063/ 85(
LBM& SlOiimo.
vašc kakovostno 6ivanje!
Podjetje za upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov 3320 VELENJE, Kardeljev trg 6 Tel., Fax: 063 851-062
naprave na petem bloku ekološko neoporečna.
Dogradilijo bomo do konca prihodnjega leta!
JALNO
P^tfAUtpo

b
RAZNICNE CESTIT
k
Elektronika Velenje d.d.
Štrbenkova 10, 3320 Velenje Tel.: 87-91-200 Fax:87-91-510
EVELUX lepo ga jegledati
Vsem občankam
in občanom želimo prijetne prvomajske praznike!
Živel
maj
i
m
ZDRUZENA LISTA
socialnih demokratov
C2C2
Indlkat pr1dobi
irovln Slov«rtije
Na začetku najlepšega meseca v letu sipripnimo nageljne, oprtajmo si nahrbtnike in družine povabimo na pot. S kančkom dobre volje, rojene v trdoživosti delavske zavesti, si privoščimo praznovanje, ki bo s čudovito lahkotnostjo opravilo s pritlehnimi strastmi novodobnega človeka. Vtem bomo našli bogastvo, ki bo mnogim, zlasti prenekateremu zmagovalcu sedanjega časa, ostalo prikrito.
To bo zanesljivo samo naš dan.
V
Cestitamo ob 1. maju, mednarodnemu delavskemu prazniku
Predsedstvo SPESS in Izvršilni odbor sindikata Premogovnika Velenje
B/S/H/
Vsem bralcem želimo prijetne
i
BSH HIŠNI APARATI, d.o.o. NAZARJE
22 KAS VAS
PRAZNICNE CESTITKE
29- aprila 1999
m
d.o.o.
proizvodnja iesnih poiproizvodov
Partizanska 78, Velenje Telefon: 063 / 89 81 350 Fax: 063 / 864 975
P0I5ČITE nas, veeeli bomo vaseqa obiska,
a\\
POKLIČITE nas,
veeeli bomo tudi kiica.
Velika izbira žaganega lesa, žaganje po naročilu, prodaja decimiranih e\ementov in parketnih friz, lesnih eekancev, drv in žagov'me
Cestitamo za 1. Maj- mednarodni praznik dela
__
3

u
SOLSKICENTER VELENJE
Trg mladosti 3, 3320 Velenje Tel.: 0631853-181
*	Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola
*	Poklicna in tehniška strojna šola
*	Poklicna in tehniška rudarska šola
*	Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti
*	Splošna in strokovna gimnazija
*	Višja strokovna šola
*	Dijaški in študentski dom
Dijaki, študenti in delavci ŠC Velenje Vam želimo prijetne praznične dni.
PECOVNIK d o o TEHNOLOŠKE
KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA KffffmMC STROJEV, ORODIJIN NAPRAV Koroška 31 /A, VELENJE
Tel: 063/856-352, Fax: 063/854-461 ____REŠITVE
rm
ZA VASO
Poslovnim partnerjem VELj ^ in bralcem želimo prijetne	^»mmMf
prvomajske praznike! PROIZVODNJO!
Stanovanjsko podjetje d.o.o.
Foitova 6,3320 Velenje
telefon 852-918, 852-911, 854-930
V/em, ki nom zoupote, uprorljonje objektov, bomo ludi y bodoče /krbno /loli ob /Ironi!
Želimo ycim prijelne pryomcij/ke praznike!
Do sobote, 2. maja vas čakajo še posebne ugodnosti
Želimo vam prijetne prvomajske praznike!
HRANILNO KREDITNA SLUZBA ŠOŠTANJ
Trg svobode 12, 3325 ŠOŠTANJ
Vsem občankam in občanom želimo vesele prvomajske praznike!
Sporočamo Vam, da si lahko pri nas uredite zavarovanje Vašega premoženja, avtomobila, sklenete polico življenskega ali rentnega zavarovanja.
Naše poslovne enote: Velenje, Prešernova 10, tel. 856-539 Šoštanj, Trg svobode 12, tel. 882-587 Šmartno ob Paki 12/b, tel. 885-567 Veselimo se Vašega obiska pri nas!
prešernova 8 - telefon 853-367
862-283
Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje.
ŽEUM0 VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE !
Avtohiša JAKOPEC OPEL O
3320 VELENJE, Kosovelova 16, tei.: 063/864-380
Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice).
Vsem našim občanom pošiljamo najlepše čestitke in jim voščimo prijetno počutje v prihodnjih in vseh naslednjih dneh, iskrice prazničnih kresov pa naj pomenijo upanje in prepričanje v še večje skupne uspehe.
i « ■ • * »■» ■ ■ ■ ■ •»»••■■■i

Občinski svet in župan
OBČINE MOZIRJE
29. aprila 1999
VI PIŠETE
NjIŠ i:AS 23
TO IN ONO
mU	poročago
Ni programov
VELENJE - Na zadnji seji so člani upravnega odbora Ob-močne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje med drugim spregovorili o položaju poslovne enote Industrije usnja Vrhnika v Soštanju. V razpravi, kako pomagati predvsem delav-cem, ki čakajo na delo, so menili, da je na voljo marsikaj (pro-stor, delavci, tudi denar bi se našel), le razvojnih programov ni. Do tega spoznanja so prišli tudi predstavniki večjih sistemov v dolini in župana občin Velenje ter Soštanj na delovnem sestan-ku na isto temo.
Na njem so pokazali razumevanje in pripravljenost za sodelova-nje pri reševanju nastalega položaja, seveda glede na svoje možno-sti. Tako je med drugim direktor Gorenja Notranja oprema povedal, da so že zaposlili tri delavce, pet jih najbrž še bodo. Prav tako so za-nje zanimivi prostori TUS-a. Predstavnik Vegrada je izrazil potrebo po zaposlitvi poklicev v gradbeništvu (zidarji, tesarji, keramičarji, pleskarji) z možnostjo prekvalifikacije. Na Premogovniku Velenje ne razmišljajo o novi delovni sili, saj bodo zaposlili 20 danes še dija-kov Rudarske šole Solskega centra Velenje. V šoštanjskih termoe-lektrarnah prav tako ne predvidevajo povečanje števila zaposlenih, ker tako narekuje večinski lastnik - država. V Gorenju pa bodo za-poslili delavce TUŠ-a glede.na gibanje števila zaposlenih.
Po besedah predstavnika Industrije usnja Vrhnike si v matičnem podjetju še nadalje prizadevajo za zaposlitev manjšega števila delav-cev v programu konfekcije, iščejo možnosti za proizvodnjo usnja ter razmišljajo o proizvodnji izdelkov higiensko tehnične zaščite.
Ze kmalu po uvedbi ukrepa prisilne poravnave se je v reševanje vključila tudi občina Šoštanj. Za delavnice sklada dela je, na pri-mer, ponudila svoje prostore, subvencionira nekaterim otrokom zaposlenih TUS-a malico in podobno.
Ob koncu delovnega sestanka so udeleženci znova opozorili, da je potrebno razmišljati o razvojnih programih v regiji in ne živeti od danes na jutri.
■ tp
Najboljši pridelovalci vin
ŠMARTNO OB PAKI - V prostorih podjetja Era Vino v Smartnem ob Paki je Društvo vinogradnikov tega kraja za svoje člane pripravilo drugič zapored ocenjevanje vina, tokrat letnika 98. Petčlanska strokovna komisija, ki ji je predsedoval mag. An-ton Vodovnik iz Maribora, je ocenili kar 72 vzorcev. Od tega so jih izločili 10 ali 13 odstotkov, preostale pa razdelili v skupino namiznih vin (do 16 točk, teh vzorcev je bilo 26 odstotkov), ka-kovostnih (od 16 do 18 točk) je bilo 55 in vrhunskih vin (več kot 18 točk) 4 odstotke.
Po podatkih predsednika društva Franca Malusa so bili ocenje-valci presenečeni nad kakovostjo vzorcev, saj so bili ti boljši kot lanski, k čemur je zagotovo prispevalo izobraževanje članov. Temu so v društvu namenili precej pozornosti. Podelili so kar tri zlate in 13 srebrnih medalj.
V skupini zvrst belih vin so podelili le srebrno priznanje. Med belimi sortnimi vini pa so zlato medaljo prejeli chardoney vino-gradnika Danila Pokleke iz Šmartnega ob Paki, beli pino Bena Za-gerja z Dobrne in rumeni muškat Tomislava Vrstovška iz Velenja. V skupini zvrst rdečih vin so dodelili le bronasto priznanje, med rdečimi sortnimi vini pa pet srebrnih medalj.
Na društveni slovesnosti, v prvi polovici maja, bodo najboljšim vinogradnikom - članom društva - priznanja tudi uradno izročili.
■ tp
S PLESOM IN IGRO V POMLAD - Prejšnji mesec so pevci in pevke iz občin Velenje, Soštanj in Smartno ob Paki za-peli v pozdrav pomladi, devet otroških folklornih skupin Zahodne Štajerske pa jo je pozdravilo s plesom in igro konec minulega tedna. To je bilo že 15. srečanje teh skupin, pripravila pa ga je Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Velenje.
Na odru Doma kulture v Velenju je nastopilo več kot 170 mladih (stari so bili od 4. do 13 lct) ohranjevalcev slovenskega narodnega blaga. Mladi folkloristi so zapeli, zaplesali, zaigrali na instrumente pesmi, ki jih danes bolj poredko slišimo. In prav za-to, da ne bi tonile v pozabo, je prireditev, kot je srečanje folk-lornih skupin, nadvse dobrodošlo in hvalevredno dejanje.
■ tp, foto:vos
stopili drugošolci. Za nastop nas jc pripravila mentorica dram-skega krožka, učiteljica Anica Osetič.
■ Miša Štravs, 2. razred
Že dvakrat temeljito čistili
Skupnost učencev šole rada živi v urejenem okolju in skupaj z vodjo Anico Drevovo smo večkrat žalostni, ker je naš trud pogostokrat zaman. V letošnji pomladi smo namreč že dvakrat temeljito očistili širšo okolje naše šole in tako naravi omogoči-li zadihati v pravo pomladno razpoloženje. Upamo, da bodo tako želeli tudi drugi.
■ Barbara Bungič, predsednica skupnosti
Sodelovanje OŠ Gorica z vrtcem Ciciban
V deževnem četrtkovem jutru so nas obiskali malčki iz vrtca Ciciban. Pogumno so prikorakali skozi velika vrata naše šole. Vanjo so stopili brez strahu, a z velikimi očmi, ki so izražale: kako je šola velika...Male šolarje je vodstvo šole povabilo na ogled njene notranjosti. Dodobra jo bodo spoznali letošnjo je-sen, ko bodo postali njeni učenci.
■ Katja Pohar in Viktorija Hrgota, 7. razred
0Š Gustava Šiliha Velenje
Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev
Skrb za nadarjene učence je ena izmed prednostnih nalog razvojnega načrta osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. Poleg rednih oblik, oprede-ljene so v šolski zako-nodaji, izvajamo tudi nove in drugačne ob-like dela z njimi. V minulem šolskem letu smo uvedli še bolj bogat program za nadarjene učence, v tem šolskem letu pa smo bili izbrani kot ena izmed petih slo-venskih osnovnih šol v republiškem razvoj-nem projektu Spod-bujanje razvoja na-darjenih učencev.
Vseskozi skrbimo za strokovno izobra-ževanje učiteljev. Pred nedavnim pa smo na delovnem sestanku gostili strokovnjake Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Ministrstva za šolstvo in šport, Pedagoške fakultete Maribor ter petih v razvojni projekt vključenih osnovnih šol.
■ Brigita Kričej Korelc, vodja projektne naloge
0S Salek
Pouk angleščine malo drugače
Pred nedavnim sta nas obiskala dva Američana. Prvo uro nam je opisovala svojo družino Mrs. Holt in popestrila uro s pesmi-co iz angleščine. Drugo uro nam je Mr. Holt povedal nekaj o zgodovini Amerike, njeni legi in življenju tamkajšnjih ljudi. Omenila sta tudi njuni potovanji po Kitajski in Ukrajini. Naša dežela Slovenija je zanju čudovita. Živita v Celju, kjer poučuje-ta na gimnaziji v angleškem jeziku.
Sama sem se kar nekaj naučila o Ameriki, njeni zgodovini in samem življenju tam. Spoznala sem tudi državo Utah, od koder prihajata Američana.
■ Janja Stopar, 7. a
0Š Anton Aškerc
Bralna značka, to pa to!
Prejčnji četrtek sem bil eden izmed 493-tih srečnežev iz OS Antona Aškerca. Osvojil sem bralno značko, izročil pa mi jo je (saj ne boste verjeli) Adi Smolar. Po podelitvi bralnih značk smo imeli srečo, da smo prisostvovali njegovemu nastopu v živo. Rečem vam, to pa je nekaj! Za takšno doživetje bi prebral še dvakrat toliko knjig.
Ob tej priložnosti bi se zahvalil našemu ravnatelju g. Zdenku Gorišku in mentorici ga. Martini Hribernik, ki sta omogočila to čudovito prireditev.
Povem vam, tudi naslednje leto ne bom manjkal na podelitvi bralnih značk za učence OŠ Antona Aškerca.
0Š Biba Roecka Šoštanj
212 pridnih bralcev
Srcdi aprila smo na naši šoli podelili priznanja vsem, ki so pridno prebirali izbrana dela za letošnjo bralno značko. Ob tej priložnosti smo med nas povabili pisatelja, scenarista, snemal-ca, zdaj pa novinarja na Radiu Slovenije Vitana Mala. V pri-jetnem klepetu nam je veliko povedal o svoji mladosti, o začet-kih njegovega ustvarjanja. Ob koncu pa je skupaj z ravnatelji-co ŠQle Vido Rudnik kar 212 bralcem od 4. do 8. razreda izročil zaslužene nalepke. Za spomin na naše skupno srečanje smo se gostu zahvalili s knjigo o Šoštanju, on pa nam je podaril svojo noviteto Dvojni agent Žardna s posvetilom: Učencem in učenkam OŠ Biba Roecka v spomin na prijeten klepet!
■ Katja Švarc, 8.b
Prostovoljno delo na šoli
Na seminarju strokovnih delavcev slovenskih šol z naslovom Prostovoljno delo v šoli v Topolšici, smo sodelovale tudi tri prostovoljke naše šole. Na naši šoli namreč že tretje leto orga-niziramo pomoč pri učenju in osebni podpori. Zbranim so naše prostovoljke predstavile lastne izkušnje pri opravljanju svojega dela, občutke, prednosti in pomanjkljivosti, doživljajih pri tem ... Katja je predstavila tudi raziskovalno nalogo, ki jo je opravila še z dvema sošolkama: Prostovoljno delo - da ali ne. S svojo neposrednostjo, odprtostjo in številnimi izkušnjami so navdušile udeležence seminarja.
■ Jasmina Imširovič, Gabrijela Tajnik, 7. c in Katja Švarc, 8.b
Tretji dom v Belih Vodah
Taborniki rodu Pusti grad smo doma v Šoštanju, vendar se radi vsako leto za nekaj dni preselimo v Ribno pri Bledu. Že nekaj let pa z veseljem konec tedna preživimo v prostorih naše podružnice v Belih Vodah. Vodstvo rodu sem pripeljala že ve-liko mladih tabornikov, ki se vsako leto radi vračajo v prijetno okolico šole, ki nam nudi veliko možnosti za izvajanje našega programa. Tu smo taborniki našli svoj tretji dom.
■	Helena Urh
0Š Gorica in podružnica Vinska Gora
Aljoškina pesniška zbirka
Aljoška Tolazzi, učenka 8. b razreda, pripravlja ob sodelova-nju mentorice, vodstva šole, pokroviteljev in staršev izid pe-sniške zbirke. Piše že nekaj časa, zbirka pa bo izšla še pred koncem šolskega leta. Svoje pesmi je predstavila že na literar-nem večeru osnovnih šol v Mladinskem centru Velenje. Ilu-stracije zanjo bo pripravila Aljoška kar sama.
■ Jerneja Verboten
Zdrava šola
Naša šola je že drugo leto vključena v projekt Zdrave šole. V njem sodelujejo vsi učitelji in učenci od prvega do osmega razreda. Skupaj skrbimo za red in čistočo v straniščnih prosto-rih in jedilnici, dvakrat na leto pa opravimo akcijo, v kateri oči-stimo okolico šole. Za šolo največ naredimo takrat, kadar upo-števamo šolska pravila in si med seboj pomagamo.
■	Katja Pohar
Čebelarski krožek na podružnici
Na naši podružnici že tretje leto sodelujejo nekateri učenci v čebelarskem krožku. Spoznavamo življenje čebel in koristi če-belarjenja. Naša mentorica Marinka in Tone Lesjak bosta zelo vesela, če se bo kdo med nami odločil za dejavnost tudi pozne-je. Nad našim delom bdita in nam pomagata ravnatelj šole Ivo Planinc in in izkušen čebelar Tone Košir. Ravno sedaj priprav-ljamo dva panja, da jih bomo uredili v prijeten domek dvema čebeljima družinama.
■ Jerneja Legnar, 4. razred
Dve drugi mesti
V prvi polovici aprila smo imeli planinci na področju Vinske Gore orientacijsko tekmovanje. Tekmovali smo v ligi Smreko-vec. Sodelovali smo tudi šolarji našega 4. razreda in peto ter šestošolci matične šole. V obeh kategorijah A in B smo bili uspešni, saj smo dosegli drugi mesti. Naša mentorica Nada in tudi druge učiteljice so bile uspeha zelo vesele.
■ Borut Špegel, 4. razred
Sreča in nesreča
Na veselem popoldnevu, ki ga je organiziralo Prosvetno društvo Vinska Gora, smo s kratko igrico Sreča in nesreča na-
24 NAŠ ilAS
PRAZNIČNE ČESTITKE
29. aprila 1999
gorenje
flV
IMAMO SVOJ STIL URESNIČUJEMO DRZNE SANJE
VSEM ZELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE
X<AK<: ~~
m
mrrri
POSLOVNA ENOTA VELENJE noue telefonske številke INFORMACIJE: 063/870-199 PROMETNA SLUŽBA: 063/870-204
Cestitamo za mednarodni praznik dela -1. maj!
■
UHIVSKZUM
Šaleška 18, Velenje Tel.: (063) 853-267,853-996 (avto salon)
Pooblaščeni prodajalec vozil Hyundai
#	llgodni krediti žeodT + 2%
#	Možnost menjave staro za novo
#	Ugodna izbira rabljenih vozil - tudi možen kredit
#	Trgovina z nadomestnimi deli
restftano ni fffiniiil dlstaL
Blaginja, demokracija, svoboda, izobraževanje niso nagrade.
Razvijajo, izražajo, udejanjajo sevvsenoan
mp detu.
ZVMNIN Sm$ OBCIN
29. aprila 199
w	w
PRAZNICNE Cl
mm

CIDIUNnilPlV'
Set^
SUPER PRAZIMIČNA ponudba Mesarstva Prekoršek!!!
ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
ACMAN
V
Zelimo Vam prijetne prvomajske praznike.
STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška 48, Velenje Telefon: 853-281, 856-045, 855-031 Fax: 855-844
-	prenove, popravila in novogradnje vseh gradbenih delov stavb in hišnih instalacij
-	polaganje talnih oblog in keramike ter izvajanje vseh vrst slikopleskarskih in fasaderskih del
-	strojno čiščenje kanalizacijskih priključkov
-	upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter poslovnimi prostori in objekti
Zejimo va^m
^rijetae prvoma^jslce pra\zr\i!ce!
Te SUPER cene veljajo do razprodaje zalog.
*	PEKARSTVO tor., sre. 8. - 15.h, *G0SnNSTV0 čet. 8. - 16.h,
*	MESARSTVO
ije, Kapdeljev trg 11, tel.: 858-941
FL0RENCE © VDQUE
Vsem prebivalcem Šaleške doline želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov!
VELENJE, PREŠERNOVA 7; TEL. (063) 853-693
0 P T I K A
PREMOGOVNIK VELENJE
Partizanska 7a, 3320 Velenje Telefon: 063 853 312, 855 321 Fax: 063 854 986 httpl/www.rlv.si
MMNMMHMHIIiNNMMiHHnHUUttSKMMM
Od 1, Jntru*^* v Sri'ni'h 'protla^jabuV
ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
Radi©¥eien|e
GARANT d.d. Industrijska prodajalna Tel.: 063/70-37-130, 70-37-131 Delovni čas prodajalne:
ponedeljek - petek od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
-	Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah
-	Dodatno znižanje omar z drsnimi vrat
-	Razprodaja izvoznega modela zakonske spalnice že od 89.000,00 SIT dalje
-	Kuhinje NINA takojšnja dobava
-	Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov izjemno ugodno
-	RAZPRODAJA PROGRAMA C0MP0- znižanje 20% Informacije na telefon: 063/ 70-37-130,063/ 70-37-131
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBIIN NAS OBIŠČITE! VABUENI!
NE ZAMUDITE!
750,00 SIT/kg 795,00 SIT/kg
26 NilŠ ČAS
NAGRADNA KRIŽANKA
29. aprila 1999
Aa? u
T&cgaska ^lalina
LADY ROGAŠKA SLATINA, Celjska 7, TeL: 063 / 813 - 113 Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom " NAGRADNA KRIŽANKA
PRODAJA DIETETICNIH PREPARATOV ZA LEPOTO IN ZMANJŠANJE TELESNE TEŽE!
Ce prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste do-bili geslo križanke podjetja LADY . Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 10. maja na naslov: NAŠ CAS d.o.o.,
PODJETJA LADY" Izžrebali bomo štiri nagrade:
1.	nagrada: Kokusai
2.	nagrada: Normaline
3.	nagrada: Isocell
4.	nagrada: Selen 500
GRSKAIN TURSKAP0-KRAJINA NA BALKANU, MED R0D0PI, EGEJSK.IN MARMARS. M0RJEM
MEDVEDU P0D0BNA P0LARNA ŽIVAL
B0LNIK, Kl B0LUJE ZAASTM0
VIKTOR IVANCIĆ KOSITROV OKSID
AVT0R KRIŽANKE R.N0Č
ZNAČIL-N0STM0R-SKEV0DE
MEST0 INLUKA VSIRIJI
MINERAL ZAVALE
AM.FILM. IGRALKA (D0R0THY)
K0MUNALNA BANKA
PREBIVA-LECANT. A0NUE
DROBNA SLAMA, SLAMICA
2T
UMIVAL-NIK.ŠKOLJ-
KAZA UMIVANJE
ST.GRŠKI PESNIK
SOD.SLOV. PISATEU
DRŽAVA V AFRIKI, OB
JžffiEMJ
UKRIVLJENO HRBTENICEVSTRAN
ANTIČNO MESTOPRE-GREHEV FALESTiNI
VULKANS-KOZRELO
OLEG TIHONOV
IMETREH PERGAM-
SKIH KRAUEV
INDUSKI BOG SMRTI
OBICAJ
JAP.SMUČ. SKAKALEC (TAKANOBU)
NEPOPOLN ZLOM
VERA IVANOVNA
AVTI ČLC
'OMAT. :LQVEK
HUSITSKA
SEm.
rahEL
VETRIČ
MUSLIM. WL
QT(
CJI
TOKVOTO-'IURIUKIU
STENSKA OBLOGA
AM.FILM. IGRALEC (JOHN)
MESOJEDA MOCVIRSKA RASTLINA
ALBERT STRUNA
NIKO MATUL
NEHŠfl MESC. FILOZOF (GEORG)
MINATTI
0psv
USESU
17
NEKDANJI VOJASKI KRUH
VERSAJ-SKIGRAD
STANE MANCINI
PODROČJE VLADANJA IMAMA
MARIJ AVČIN
ROMAN L.N. TOLSTOJA
CRKA CIRILSKE AZBUKE
TRAVNIK OBVODI
TUJEZEN-SKOIME
GR.JUNAK, KIJEBIL RANLJIV LEVPETO
MUSLIM. OBLAČILO PISEC FLEMING
REKA POZABj LJENJAV GRŠK.POD-ZEMUU
ZEN.OSEBA IZOPERE »PLESV MASKAH<>
ŽIVČNI BOJNI STRUP
PRIRODA, NATURA
NEMŠKA PESNICA SEIDEL
GERM.BOGI-
N,
VBEN-GALSKEM ZALIVU, GL.MESTO PORT BLAIR
NO LOKAL
REZISERKA ZETTERLING
KNJIGA ZEMLJE-VIDOV
MONGOL. POGLAVAR

26
PROŠNJA KBOGU
SEZIGALNI-CATRUPEL
PESNIK UJEVIč
GL.MESTO JEMENA
NAŠA STFJU-PENAKACA
VRSTA ŽITARICE
NAŠA DENARNA ENOTA
27
NAJVIŠJI VRHVPI-RENEJIH
ANG.FILM. REŽISER WEI1ES HRUSCOV
PRIJETEN VONJ
NormaLine
Đietetico - Integratore di libro aSmentofe
| Glucomonnano AJtamente Puri ficato -500rng ćGcompresse

i riduzione del peso corporeo.
ZENSKA, Kl TARE LAN
KUUČAVN. ORODJE
PRISTAN. NAPRAVA
DREVORED
DVOJICA
FRANC. SKLADATELJ DELIBES
ZGORf OKONCINA
IVAN NAPOTNIK
24
BALETNIK OTRIN
RIMSKI HIŠNIBOG
ST.CESKI POLITIK (ALOIS)
JUZNOAM. KUKAVICA
ZVEZ.DRZA-VAVZDA
NIKO ERMAN
SESTRIN SOPROG
STARO-RIMSKI STENO-GRAF
OTO REISINGER

ANDREJ KURENT
ćermel«
m.
EMENTAL-SKISIR
2A
26
EKVI-NOKCIJ-
IT.SLIKAR INARHI-TEKT (GIORGIO)
NERESNICA
20
.7. ČERNEJ
„mojepoti«
AVSTRIJ. ARHITEKT (ADOLF)
FR. FILMSKI REŽISER (ROGER)
15
POGON DIVJADI
OKLEPNO VOZILO
EPSKI PESNIK
PEVKA MAVRIČ.
BALERINA MLAKAR
SNOV, MATERIJA
PREBIVAL-KAIRSKE
M
IRSKO OTOČJE
VRSTA VRBE
it.kipar (LEONE)
MESTO VINDUI
yiMOiDO-CI.PEŠEC TEKSTILNI IZDELEK
ŽIRAFAS KRATKIM VRATOM
DELOBRA-ZA, ORGAN VOHA
PRISTAŠI IREDEN-TIZMA
ZRTEVAPO-PLEKSIJE
TlSOČ" GRAMOV
IGRALKA ULLMANN
25
ABONENT
REVIJAZ ZABAVNO VSEBINO

13
VEDAOLE-TALSTVU
18
PEVKA FALK
IVRSTA UJEDEf (BRKATI...'
OKRAJS.ZA DEKAGRAM
ŠVEDSKO SMUO, SREDISCE
DOVRŠNI PRETEKLI ČASVSR-BOHRV.
KRASTACA
NEKDANJI DAVKAR
SLIKAR-KAPLE-STENJAK
EDVARD GRIEG
ZVEZNA DRZAVA V ZDA, V SKALNEM GOROVJU
danski otok
ZNAČAJ, MORALA
ORJASKI PAJEKIZ JUŽNE EVROPE
VARNOST-NORAZ-STRELIVO
TURSKO JEZERO
500
RUDI OMOTA
HRVAŠKI NOVELIST KOVACIĆ
SIMF.PES.R. KORSAKOVA
OSEBA, |<l NAJ PLACA MENICO
PISATELJ SVEVO
ANGL.MIT. KRALJ
ODISEJEV OTOK
HRV.MES-TECEOB ČABRANKI
ITALIJ. RADIO
EKSPLOZ. TELO
SL.PEVEC (RAFKO) SKLADAT.HA-ČATURJAN
MANJSA VOJAŠKA ENOTA
8
GOGOLJEV JUNAK
REKANABA-VARSKEM
TINE LOGAR
ST^NE ERZEN
PREBIVALKA ANTIČNE ASIRIJE
10
OLGA MEGLIČ
19
2.5
APETIT
ANDREJ ROZMAN
"[3"
F
W
Th W
115 HT
15
16
17
18
119 i20
m
22
23
w
125"
w
27
28
29- aprila 1999
ZANIMIVO
w i:AS 27
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Kdo pravi, da nistc spoiobni izvleči iz vsake ćudne siluacije, ki jo večina označuje že za nevarno, najboljiega? Ponovno bosle dokazali, da sfe sposobni lakšnega dejanja in lo ravno zato, ker sle brezkompromisni. Res pa je, da zaradi lega ne bosle imeli več prijateljev. Eden od tislih, ki ste ga imeli za odliinega prijatelja, vas bo pusfil na cedilu, vi pa se boste naučili, da ne smete niko-mur zaupati.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Vaš čas je prišel in v njem boste letos resnično kraljevali. Do konca maja boste nizali uspeh za uspehom, če se boste le držali načela, da morate prisluhniti predvsem sebi in zdravemu razumu, manj pa raznim napotkom in dobrohotnim nasvetom okolice. V Ijubezni boste naravnost uživali, obsipali vas bodo s pozornostjo in nežnostmi. Lahko se zgodi, da vas bodo te pričele celo dušiti. Več časa si vzemite le zase!
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Znani ste po tem, da znate reševati težave. Zato je v zadnjem času v vašem življenju več srečnih in uspešnih trenutkov kot žalostnih. Nenavadno neodvisni boste od mnenja drugih in se odločali po lastni presoji. V svojem življenju boste končno naredili tudi prostor za nežnost in toplino. Prinesli jo bodo prvi majski
dnevi in nekdo, ki ga že dolgo sanjate.
_______
Mirne dneve, ki so pred vami, ćim bolj izkoristite zase. Razmislite, čemu se želite posvetiti v prihodnje. Načrtovani kora-ki bodo koristni za kariero in finančni položaj. Dobro počutje, ki bo sledilo vašemu trenutnemu početju, vam bo dalo energijo za marsikaj, kar še sami ne boste mogli verjeti. Predvsem pa bodo presenečeni vaši nojbližji, ki so že obupali nad tem, da bi se vi lahko resnično postavili na svoje noge.
LEV OD 23.7. DO 23.8.
V naslednjih dneh boste v sebi začutili ne le pomladno utrujenost, ampak fudi nemir, ki vasžm ne bo pustil spafi, delal bo cmok v grlu ali pa vas neprijefno stiskal okoli srca. Pomislite, kako obre-menjeni ste zadnje čase in vsaj poskusite razbremeniti svoj vsak-dan. Sicer vas bo zdravjc prisililo, da se boste ustavili in to ne le za kratek čas. Vrnife se k naravi, pojdite med drevesa in trave, poskrbite za ne prenaporno rekreacijo.
DEVICA OD 24.8. DO 23.9.
Zvezde vam še nekaj dni ne bodo najbolj naklonjene, zato se izogibajte predvsem situacij, ki bi za vas lahko imele finančne posledice. lo področje bo namreč še naprej eno občutljivejših, saj kaže, da še nekaj tednov ne boste uredili finančnih zapletov. Res pa je tudi, da za to ne boste sami prav nič krivi. Poskrbite, da si bodo skrbno načrtovan družabni dogodek vsi dobro zapomnili. tjubczen - obnašali se boste, kof da vam zanjo zmanjkuje časa in energije.
TEHTNICA OD 24.9. DO 23.10.
Včasih se zdi, da bi radi ostali večno otrok, zato se obnašate, kot da ne bi želeli odrasti in nase prevzeti odgovornosti za sfvari, ki ni nujno, da jih bo mogoče uspešno izpeljati. lokrat bo pred vami res fežka naloga, sploh, ker si bosfe na glavo nakopali preveč dela in načrtov. Pri tem bosfe spef zamenarjali sebe in svoje počutje, poleg tega vas letos pomladanska utrujenost ne bo zaobšla. Zato se ne čudife, če si boste želeli le miru in spanja. Veliko več kot ponavadi.
SKORPUON OD 24.10. DO 22.11.
Navajeni ste že, da od vas res veliko pričakujejo in tako bo tudi v prihodnjih dneh.
Vendar vas bodo fokrat kar nekajkrat krepko ujezili z različnimi sfvarmi, med drugim tudi obtožbo, ki bo res privlečena za lase. Partner vas bo pogrešal, saj bosfa skupaj preživela zelo malo časa. Poskusite se mu posvetiti vsaj tisti čas, ko sta resnično skupaj. Za ohranitev dobrih odnosov bo to že dovolj. Večji finančni izdatki bodo nepričakovani, zato boste kar v manjši finančni krizi.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Zivljenje se vam bo v kratkem močno spremenilo, česar se malce bojite. Izkazalo se bo, da bo sprememba več kot pozitivna in to v več smereh. Zato bodo napornim dnevom, ki bodo od vas zahte-vali tudi veliko fizične kondicije, sledili prijetni, sproščeni dnevi, v katerih si boste nabrali novih moči. Na življenje boste pričeli gledati povsem z drugimi očmi, kar bodo opazili vsi, ki vas obkrožajo. ludi sodelavci. Posfali boste nezadržno privlačni za nasprotni spol, kar zna biti "nevarno".
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
V službi so poskrbeli zo nekaj burnih, stresnih dni, ki so vas krep-ko vrgle iz tira. Sedaj se bodo strasti počasi umirile, vse grobo povedano bo dobilo mehkejši ton in tudi vi se boste pomirili. Zato pa boste že začeli načrfovati nove podvige in cilje, ki vsekakor ne bodo kratkoročni, saj so povezani z veliko različnimi dejavniki, na katere nimate direktnega vpliva. Prijatelji vas bodo vedno pogosteje vabili v svojo družbo, vi pa se bosle še naprej zapirali med štiri sfene. Nikar, sprostitev vam bo več kot dobro dela.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Dnevi se bodo daljšali, vam pa se bodo zaradi obilice dela zdeli vsak dan krajši. Ko boste spoznali, da ne morete čisto vsega pos-torifi sami, bo skoraj že prepozno. Vaši najbližji se bodo namreč z vsemi štirimi uprli delitvi dela in nalog, saj stejih predolgo raz-vajati s tem, da ste postorili čisto vse. Partner vas bo obsipal s pozornostmi in nežnostmi, kar vam bo zelo godilo, hkrati pa vam bo dalo novo energijo, ki jo še kako potrebujete.
RIBI OD 20.2. DO 20.3.
Nekaj dni počitka bi vam dobro delo, zato, če je le mogoče, poskrbite za to. Še sami se boste čudili, kaj vse boste uspeli pos-torifi v prihodnjih dneh, saj se vam bo ves čas zdelo, da ste utru-jeni. Minilo bo, ko boste spoznali, da morate zo svoje počutje poskrbeti predvsem sami in da vam nihče ne bo prav ničesar pok-lonil, brez da bi od vas zahfeval profiuslugo. Dobra prijateljica vam bo krepko pomagala že s tem, da bo poskrbela, da boste odšli med Ijudi in se vsaj malo zabavali.
Pomlad in poletje v velenjski Nami
|F
" Kako lepo je, ko se ^^^ zbudiš in ugotoviš, da je pomladi naposled uspe-lo izriniti turobno zimo," je bil moto Namine tradicionalne modne revije, na kateri so pred-stavili modele letošnje pomladi in poletja. Tudi tokrat so privabili medse številne svoje kupce, ki so napolnili restavracijo Mami do zadnjega kotička.
Predstavili so najnovejše modele Mure, Laboda, Lisce, Elkroja, Triglava, Gorenjskih oblačil, Ria, Sportine, Mini kluba, Svilanita, modele vodilnih italijanskih proizvajalcev (na njihovilih policah je ponudba bogata in pestra) in še mnoge druge in prepričali obiskovalce, da bodo letošnjo pomlad bodo kupovali pri njih.
Vseslovenska akcija lovcev
v
Cistili so gozdove in polja
Vse črne vreče so bile polne smeti
Očiščevalna akcija velenjskih tabomikov uspela
Za vitkost
Pijemo čaj iz mešanice: korena sleza, listov bele breze, cveta lipe, kamiiice, listov sene.
Eno žličko mešanice prelijerao z 2 dcl vrele vode, pustimo pokrito 10 minut, zasladimo in spijemo pred spanjem. Proti izpadanju las
2 krat na dan namažemo glavo z repinčevim kisom. Krepitev las in proti prhljaju
2 krat do 3 krat na teden glavo operemo z vodo, v kateri smo prekuhali korenino repinca.
Caj za pomiritev
Zmešamo 10 g lipe, lOg melise, 2 žlici meda z vinom. Primašmo čaj iz 20g drobno zrezane plazeče pirnice, kuhane v 1/2 litra vode. Čaj ima odiičen okus in zelo pomaga. Vsako uro vzamemo po 1 žličko.
"Naravi krademo smeti" je bil naslov sobotne akcije Lovske zveze Slovenije, med katero so lovci čistili gozdove. Akcija je dokazala, da so tudi "pljuča narave" zelo onesnažena, in da je v njih še vedno veliko divjih odlagališč.
Članom zelene bratovščine so se v tej vsekakor hvalevredni akciji pridružili tudi šolarji in drugi ljubitelji narave.
Tako je bilo tudi v revirju LD Škale (na sliki), kjer so lovcem pomagali očistiti naravo in bližnja polja šolarji in učiteljice s podružničnih šol Skale, Plešivec, Cirkovce in Paka.
■ vos
V petek, 23. aprila, dan po dnevu zemlje in dnevu tabor-nikov, so velenjski taborniki rodu Jezerski zmaj izvedli očiščevalno akcijo po mestu priložnosti. Zbralo se jih je (neverjetnih) skoraj 400, pri delu pa jih je spodbujal pravi Smetmobil in Smetkoti. Vozili so se po mestu in med pobiral-ci mestne nesnage poskrbeli za vedro razpoloženje. "Akcija je popolnoma uspela, napolnili smo vse črne vreče za smeti," so ocenjevali taborniki ob koncu, ko so na otroškem igrišču prižgali simbolni taborni ogenj in zapeli svojo himno.
Taborniki, ki jih je v Šaleški dolini res veliko, živijo z naravo.
Nekaj drobnih nasvetov
trim steze nad vilo Herberstein. In se ob tem še krepko zabavali. Ob 18.30 so se zbrali pred OŠ Gustava Šiliha in jo družno mahnili na otroško igrišče, kjer so pripravili še taborniški zbor. Ob tabornem ognju, ne prav velikem, saj je bil simboličen, so
nekateri ostali še dolgo, "ta utrujeni" pa so odšli domov. Zagotovo zadovoljni, saj je bilo petkovo popoldne zanje lepo in koristno porabljeno.
■ bš
Zato imajo radi, da je lepa in čista. Tako so tokrat namesto na vodove sestanke, ki jih imajo že po tradiciji ob petkovih popold-nevih, odšli v naravo, vsak s svojo črno vrečo za smeti. Če ne bi bili zraven, ne bi mogli ver-jeti, kako hitro so se vreče pol-nile in koliko jih je bilo. Sproti so jih odvažali delavci PUP-a, ki je pomagal uspešno izpeljati akcijo, da grla tabornikov niso bila suha in želodci ne prazni, pa je poskrbela MO Velenje, ki je prispevala za sendviče in sokove. Taborniki so v nekaj po-poldanskih urah poskrbeli za lepšo podobo okolice vseh ve-lenjskih osnovnih šol, parka, ki bo nekoč nosil ime Sončni park, očistili so obrežje reke Pake, pa področje nekoč vzorno urejene
Ob simbolnem tabornem ognju so ob koncu delovnega po-poldneva zapeli še svojo himno in prižgali simbolni taborni
ogenj.
Ob reki Paki so taborniki pobrali veliko šare jn navlake, med drugim pa so naleteli tudi na nevarne odpadke, kot so odvr-
žene injekcijske igle
in poletje modno in lepo oblečeni, če ■ mz, foto: bz
Osrednja slovesnost ob dnevu upora
Živimo v spoštovani državi
Letošnja osrednja prireditev v počastitev dneva upora je bila v mestni občini Velenje za spremembo namesto v domu kulture, na prostem, na prire-ditvenem prostoru pri Velenj-skem jezeru. Prazniku v poz-drav je zaigrala godba premo-govnika, nekaj pesmi je zapel moški pevski zbor Kajuh, na-stopila pa sta tudi mlada har-monikarja iz Raven oziroma Gaberk.
V prazničnem nagovoru je podžupan in poslanec v držav-nem zboru Bojan Kontič obu-dil spomin na dogodke, ki so zaznamovali posamezna ob-dobja in prispevali k temu, da danes živimo v samostojni in svobodni državi . Ob tem je uporabil tudi citat iz knjige Osamosvojitev Slovenije av-torjev dr. Janka Prunka in Martina Ivaniča, ki sta med drugim nazorno opisala, kako so Slovenci odklanjali okupa-cijo in prispevali k skupnemu boju in zmagi vseh naprednih in svobodomiselnih ter demo-kratičnih držav Evrope zoper nacifašizem. Dotaknil se je tu-
Pozdrav prazniku ob jezeru (vos)
di odprtih problemov, zaradi katerih ljudje v Sloveniji niso zadovoljni, saj so prepričani, da bi mnoge politične, gospo-darske in socialne težave ob večjem sodelovanju strank lahko uspešneje reševali. "Prepričani so, da je mnogo preveč nepotrebnih nespora-zumov, nesoglasij, prepirov pa tudi nepotrebnega potvarja-nja resnice o preteklosti in se-
danjosti. Vse to otežuje dogo-vore o odpravljanju vprašanj, ki so najpomembnejša za lju-di. To pa so vprašanja gospo-darskega in socialnega razvoja države, njihovega dela, plače, šolanja otrok, reševanja sta-novanjskih vprašanj, zdravs-tvenega varstva in pokojnin-skega sistema. Večino ljudi za-nima to mnogo bolj od tega, kateri volilni istem bomo ime-
li..." je dejal Bojan Kontič,. Govor je sklenil s prepriča-njem, da se temeljne odločitve v Sloveniji sprejemajo demo-kratično, da je naš pravni si-stem vse bolj primerljiv z naj-bolj demokratičnimi državami in da je Slovenija mednarod-no spoštovana država. Zbra-nim je čestital za praznik in bližnji praznik dela.
Pri Skrubejevih nad Ljubnim
Sreča ob prvem pralnem stroju
Mnogim je najbrž težko do-jemljivo, je v teh časih sploh mogoče imeti elektriko v hiši dve leti, vodovod eno leto, še težje, da so ženske še letošnjo zimo prale na roke v hudem mrazu, da so pralni stroj v svo-ji hiši videle prvič pred tednom dni, letos seveda. Pa živijo ti ljudje med nami, glede na ta primer pa vendarle nekako ob strani, brez vsakdanjega stika s krajem, z življenjem v njem, z napredkom. Ne poznajo hitrice, s katero čas večino že prehiteva, živyo svoje življenje in so zadovoljni.
In ob vsaki pridobitvi, ki je za večino ostalih že desetletja nekaj samoumevnega, so neiz-merno srečni. Sreča žari iz oči gospodarja Stankota in še posebej iz oči gluhonemih Ane in Gele, pri katerih pa govorica rok in obraza pove veliko, veliko več.
Cetrtkovo opoldne je je neu-smiljeno polnil dež in pot na ti-soč metrov nadmorske višine po dobrih 12 kilometrih gozdne ceste, ki zlasti v zad-njem delu v takem vremenu pokaže svoje slabe plati, ni bila prijetna. Bilo pa je prijetno vsem, ki so za Skrubejeve tako dragoceno darilo peljali in na koncu nosili do hiše. Županja in tajnik občine Ljubno Anka Rakun in Franjo Naraločnik, pa predstavnika Gorenja Vojko Zupanc in Jože Grčar z mojstrom, ki je stroj postavil kot je treba, Gela pa je tipko za prvo pranje pritisnila šele po prepričevanju gostov in sose-dov. Bala se je stroja, a vseeno so njene roke in izrazi na obrazu veselo spraševali, če ne bo treba več ročnega pranja, ožemanja in ostalega na
fSL	ilfil v; S*f ? 11.91	HH fsn w
		
	Pjf /. žfšl* '*r/m	
		
Po dvanajstih kilometrih ceste še "zalogaj" za močne roke
in spretne noge
smo, da jim naš stroj resnično veliko pomeni, da jim bo lajšal življenje in jim ga naredil pri-jetnejšega in bolj zdravega. Zadovoljen sem tudi ob tokrat-nem dogovoru, da bomo akcijo nadaljevali in s pomočjo župan-je in občine Ljubno skušali po-magati še ostalim ogroženim."
Vesela je bila tudi županja Anka Rakun: "Na naši občini smo si zastavili nalogo, da po-magamo tistim, ki si sami ne znajo ali ne morejo. Gorenju smo iskreno hvaležni za razu-mevanje in pomoč, vesela sem ob dogovoru, da bomo to na-daljevali. Našli bomo prave lju-di in jim polepšali življenje."
MJP
V Šentilju otvorili KRS omrežje
Brez
"crknjenih" televizoriev
V zaselku Laze v krajevni skupnosti Sentilj, ki meji na Vinsko Goro, od sobote dalje ne bodo več imeli težav s sprejemanjem TV programov. Dolga leta so namreč težko gledali tako nacio-nalno kot tudi lokalne programe, saj jih med obronki gričev signal ni našel. Lani so se krajani odločili, da si izboljšajo in-formacijske pogoje, zato so novembra zasadili lopate in pričeli z izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema. Omrežje so uradno otvorili ob razdelilni omarici pri Jezerniku, daljinski upravlja-lec pa sta v televizor prva usmerila župan Srečko Meh in pred-sednik sveta KS Sentilj Drago Kolar.
"Laze so skrite za Kožljem, zato so vsa leta imeli imeli tukajš-nji krajani največji problem pri sprejemanju TV programov. Iz-
Nov KRS sistem so uradno otvorili ob razdelilni omarici, ki stoji v bližini Jezernikovih v Spodnjih Lazah. Veselje s kra-jani so delili tudi predstavniki Smart Coma, KRS d.d. Velenje
in župan MO Velenje Srečko Meh.
gradnje smo se lotili kar sami, saj smo vedeli, da bo investicija, ki je bila vredna krepkih 17 milijonov SIT dosti manjša, če bo-mo fizična dela opravili sami. 10. novembra je bilo izkopanih prvih nekaj metrov, danes pa se dela zaključujejo. 56 naročni-kov v Lazah je že priklopljenih na KRS, za priklop je priprav-ljenih še sedem ali osem hiš, omrežje pa bo možno tudi širiti. Strošek na gospodinjstvo pa je bil okoli 140 do 150 tisoč SIT, s tem, da je sem vštetih tudi 30 udarniških ur, kolikor so jih opravili krajani vsake hiše, ki se je priiklopila na sistem. Omrežje bomo širili tudi v najoddaljenejši del Laz, zgornje Laze. Če bodo tam vsi "za", bomo to postorili v čim krajšem roku," nam je o izgradnji in načrtih povedal Drago Kolar tik pred slavnostno otvoritvijo sistema. V svojem govoru je, tako kot nekaj minut kasneje župan Srečko Meh, delil veselje s kra-jani, ki so se zbrali na otvoritvi.
Ko sta uspešno prižgala televizor in s tem tudi uradno zaklju-čila za krajane Laz velik projekt in pridobitev, se je slavje nada-ljevalo v domu krajanov v Sentilju, kjer so podali končno poro-čilo o gradnji, razrešili gradbeni odbor in se poveselili. Iz poro-čila smo izvedeli, da je bil investitor Smart Com d.o.o., ki je pri-pravil tudi projekt in da so med gradnjo vgradili 12.4 km kablov, postavili 18 ojačevalnikov, opravili skoraj 10 kilometrov izkopov in opravili še marsikaj. Vsekakor bo slika na televizorjih v Lazah sedaj lepša, izbira programov pa bistveno bolj bogata.
■ bš
O računalniških novostih v gostinstvu
Domači in sosedje so seveda prisluhnili koristnim napotkom
mojstra
prostem, na mrazu in v mrzli vodi. Roke posledic takšnega pranja tudi niso mogle skriti.
Dober zgornjesavinjski želodec z domačim kruhom in kozarec rujnega za veselje se je tudi prileglo, kot so se prilegle besede Vojka Zupanca iz
Gorenja: "V Gorenju dnevno izdelamo preko 2000 pralnih strojev, zato je lepo in dobro, da kakšnega podarimo. To počnemo še vsa leta, posebej veseli pa smo, če pride v prave roke in pri Škrubejevih se je to brez dvoma zgodilo. Veseli
VELENJE - Hotel Paka za poslovanje uporablja sodobne računalniške programe, ki jih v Sloveniji trži podjetje MAiS Informacijski inženiring iz Ljubljane. Podjetje je skupaj s proizvajalcem gostinske pro-gramske in specialne opreme SMS Developement& Support AS iz Norveške v začetku ted-na v Hotelu Paka pripravilo prvo distributersko konferen-co za tovrstno opremo v Sloveniji. Udeležili so se je dis-tributerji iz Norveške, Nizozemske, Avstrije, Nemčije, ZDA, Švice, Portugalske, Ttirčije, Hrvaške in Slovenije.
Na dvodnevni konferenci, ki so jo v ponedeljek pričeli s
tiskovno konferenco, so pred-stavili razvojne novosti gostinske programske opreme. Na njej so o pomenu tovrstne-ga razvoja v našem gostinstvu in turizmu spregovorili direk-
tor podjetja organizatorja Marjan Stanič, dr.Marjan Špegel iz inštituta Jožef Štefan ter ravnatelj Višje šole za gostinstvo in turizem iz Bleda Janez Šolar.	■ bš