Stev. 39. Leto LXIII.
V Ljubljani, 27. septembra 1923, Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Glasilo Udruienja Jugos!. Učiteljstva
Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Novi disciplinarni predpisi — z ozirom na
učiteljstvo.
Zakon o civilnih državnih uradnikih prinaša tudi povsem nove disciplinarne predpise, ki se jim najbrže vsaj za prvi hip ne bo moglo izogniti tudi učiteljstvo.
Ti disciplinarni predpisi so zelo strogi, da ne rečemo mestoma drakonični, na drugi strani je pa disciplinarno postopanje zelo komplicirano, zvezano z velikim novim aparatom in s stroški — ki naj bi padali na državo, v več slučajih pa celo na ubogega državnega uradnika. Člen 170. daje sicer še možnost, da bi bilo tudi za učiteljstvo predpisano s šolskim zakonom posebno postopanje, toda za temelj bodo sigurno služili disciplinarni predpisi uradniškega zakona tudi tozadevnim predpisom v specialnih zakonih. Višja šolska oblast se je pri nas postavila zaenkrat na stališče, da je novi postopek že uveljavljen in je na zadnji seji iz tega vzroka stavila disciplinarne točke z dnevnega reda.
Po novem disciplinarnem predpisu so pregreški državnega uradnika dvojni, in sicer: kršitev službene dolžnosti predpisane z zakonom in oškodovanje ugleda svojega stanu. Oboje velja v službi in tudi izven nje.
Če je pregrešek manjši, se smatra samo za nerednost, če je večji, je smatrati za disciplinarni prestopek.
Za nerednost se smatra, če ni prekršitev dolžnosti ali oškodba stanovskega ugleda prekoračila obsega navadne nerednosti ali če ni ponovna.
Za disciplinarni pregrešek se smatra: opijanje, pijančevanje, potepanje, kvartanje, lahkomiselno zadolževanje, osorno in nedostojno postopanje s podrejenimi in strankami, zloraba oblasti proti nižjim, malomarnost in nerednost v prihajanju na službo, neposlušnost proti naredbam oblasti, zlohotno ogovarjanje postopanja ali naredb v pisarni ali vpričo nižjih, napravljanje zmede, prepira, nesložnosti s tovariši v službi, opravljanje kateregakoli obrata, trgovskega in industrijskega pod svojim ali tujim imenom, kakor tudi izvrševanje odvetniških poslov, izdajanje uradne tajnosti.
Obsodbo in kazen izreče: zoper nerednost neposredni starejšina ali starejšina vsakega višjega urada, zoper disciplinarni pregrešek pa disciplinarno sodišče, ki je upravno sodišče ali državni svet.
Pri prosvetni upravi je neposredni starejšina v večini slučajev šolski voditelj, starejšina višjega urada pa okrajni šolski nadzornik itd. Prepričani smo, da se bo glede pristojnosti izrekanja kazni za nerednost vnela zopet ista debata, kakor pri podeljevanju kvalifikacije s strani šolskih voditeljev. Vprašanje je tudi, če je zdravo stališče, da izreka šolski voditelj denarne kazni nad podrejenim učiteljstvom. Tudi ni zdrav princip odlo-čevanje glede denarnih kazni samo s strani ene osebe in bi bila zelo na mestu upeljava od obeh strank izbrana disciplinarna komisija pri okrajnih šolskih svetih, ki bi odločala o denarni kazni tudi za nerednost.
Kazni so: Za nerednost opomin in denarna kazen, ki pa ne sme presegati 10% uslužbenčeve osnovne in po-ložajne mesečne plače; za disciplinarne pregreške: ukor, zmanjšanje plače za 20% (največ do enega leta), upokojitev brez zmanjšanja pokojnine, upokojitev z zmanjšanjem pokojnine za 20% (največ za 10 let), odpustitev iz službe, z izgubo pokojnine.
Posledice kazni: Kazen za nerednost se ne vpiše v službeni list, sporoči se pa komisiji za oceno in vsem višjim uradom. Disciplinarne kazni imajo za posledico ukinjenje napredovanja v višjo stopnjo plače in stanarine, najman; za eno leto, največ za tri leta.
Zasliševanje: Preden se uslužbenec ne zasliši, se ne sme izreči kazen. Odločba se mu mora priobčiti pismeno. Nerednost zastari čez leto dni.
Pritožba: Pritožba zoper kazen za nerednost in tudi za disciplinarno kazen je dopustna in jo ureja zakon.
O disciplinarnem postopanju, ki se povsem razlikuje od dosedanjega postopanja pri nas, izpregovorimo posebej.
—k.
prof. Lovšeta in g. ravnatelja Jelenca. Nato je poročal g. predsednik o najvažnejših zadevah in vlogah, ki so se rešile cd zadnje seje. Potem je poročal nadzornik za srednje in meščanske šole g. dr. Poljanec o sedanjem stanju nekaterih meščanskih šol in o spremembah učnega osobja, ki so se izvršile v zadnjem času. Na predlog poročevalca o upravnih zadevah g. dr. St. Majcna je sklenil višji šoiski svet, da se I. dekliška meščanska šola v Mariboru preosnuje v slovensko meščansko šolo z nemškimi vzporednicami. V splošnem svojem poročilu je omenil nadzornik za osnovne šole gosp. Gangl, da manjka na šolah njegovega področja 20 učnih oseb. Na nekaterih šolah so se morali razredi skrčiti. V Prek-murju bi bilo treba ustanoviti 20 r.ov.'h vzporednic. Imenovanja. Za nadučitelje so bili imenovani: Anton Gaberc v Iža-j kovcih, Avgust Minkuš v Bogojini, Karel j Čepregi v Martjancih, Ivan Bevikovič v ' Dokleževju, Janez Somen v Gor. Lakošu, Leon Cepuder v Melincih, Avgust Pože-gar v Gederovcih, Dragotin Čižck v Dolgi vasi, Maksimir Rozman v Strugah, Anton Arrigler v Skaručni, Josip Terpin v Vodicah, Arnold Kreps v Odrancih, Ivan Titan v Kupšincih, Josip Džuban v Križevcih, Aleksander Nežima v Ganča-nih, Ludovik Tomori v Gor. Lendavi, Štefan Kolarš v Serdici, Matija Zver v Kuzdoblanu, Blaž Filo v Markovcih, Vinko Požar v Šmartnem v Rožni dcliri, Drago Vidmar pri Sv. Jedrti, učno mesto na tej šoli se vnovič razpiše; Franc Martine v Št. Janžu na Dravskem t olju, Simon Gerbler na Ptujski gori, Zmagoslav Bergant na Blanci. Za učitelje oziroma učiteljice so bili imenovani: Izidor Koch v Zgornji Šiški, Arpad Benkovič v Bogo-jini, eno učno mesto na tej šoli se vnovič tazpiše; Ladislav Benkovio v Ivancih. Karel Berdon v Pečarovcih, Josip Čuček v Brezovcih, Marija Cepudro/a v Melincih, Ambrož Rusjan v Satahov; Ih. Štefan Poredoš v Tešanovcih, Fianj Rejec in Marija Čuček v Novi cerkvi, Ferdinand
Iz seje višjega šolskega sveta.
V četrtek, dne 20. septembra 1923 se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik g. dr. Beuk je otvoril sejo in ugotovil sklepčnost. Zapisnik zadnje seje
se je na predlog podpredsednika višjega šolskega sveta g. Franca Skulja in gosp. stolnega dekana Nadraha odobril. Za zapisnikarja današnje seje je imenoval g.
Podržaj v Henini, Marija Jenkova v Hrastniku na dekliški šoli; Marija Mavri-nova pri Sv. Lenartu nad Laškim, nad-učdeljsko mesto na tej šoii se vnovič razpiše; Angela Stranjšakova v Jarenini, Zofija Gabrijelčič - Praprotnikova — 3 učna mesta na tej šoli se vnovič razpišejo; Stanko Vičič in Hinko Klenovšek pri Sv. Vidu niže Ptuja. Stalno katehet-sko mesto na osnovni šoli v Kočevju je dobil Vinko Lavrič, dosedaj kaplan v Ribnici. Oddaja nadučiteljske službe na deški osnovni šoli v Hrastniku, oddaja službe za enega učitelja in za dve učiteljici v Dolenjem Logatcu, nadučiteljske službe v Gomilici in oddaja službe učiteljice ženskih ročnih del na Polzeli se odstavi z dnevnega reda. Enako se odstavi z dnevnega reda oddaja učiteljskih služb v Tišini, Dolgi vasi, Lipovcih, nadučiteljske v Dobrovniku in Puconcih, učiteljske v Čentibi, nadučiteljske v Sv. Jurju, v Turnišču in Krogu. Vnovič se razpišejo učna mesta v Nemški loki, Gederovcih, Podčetrtku, Razvanju, nadučiteljsko mesto pri Sv. Barbari v Halozah. Višji šolski nadzornik za osnovne šole gosp. Fr. Gabršek je poročal o nemških vzporednicah na osnovnih šolah po nekaterih mestih in v obmejnih krajih. Sprejeli so se tozadevni predlogi. Na predlog istega poročevalca se je sistemizirala služba za nadučiteljico na dekliški osnovni šoli v Hrastniku. Začasno se je to mesto podelilo ondotni učiteljici Lundrovi. Petnajst disciplinarnih zadev, preiskav in ovadb se odstavi z dnevnega reda, ker disciplinarne zadeve ne spadajo več v področje višjega šolskega sveta, temveč bo v smislu določil uradniške pragmatike razpravljalo o njih upravno sodišče. Nato se izključi krajevno neki učenec VII. razreda na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Slednjič pridejo v razpravo samostojni predlogi podpredsednika višjega šolskega sveta učitelja Fr. Skulja. Tičejo se obmejnega šolskega učiteljstva in uradništva, ki službujejo v teh krajih. Nato zaključi predsednik sejo.
O usposobljenostnem izpitu.
Prepričan sem, da govorim v imenu mnogih tovarišev, ako razpravljam na kratko o usposobljenostnem izpitu. »Uspo-sobljenostni izpit«, to sta besedi, ki ju premišljuje in s skrbjo izgovarja učitelj približno v drugem letu svojega službovanja. Izpit je izpit. Marsikateri poklic zahteva izpitov in hočeš, nočeš, moraš ga napraviti. Če si se nanj pripravil in če nimaš kake smole, ga napraviš, pa Bog — oddahneš si!
Ne mislim s strokovnjaškimi dokazi razmotrivati o potrebnosti ali nepotrebnosti usposobljenostnega izpita. Ne čutim se niti reformatorja in zato ne prihajam na dan s kakimi načrti. O njem imam pač svoje mnenje. Zato vprašujem: Ali ta izpit zasluži svoje ime, ali je izpit v taki obliki potreben? Ali učitelj, ki se na ta izpit pripravi in ga položi s povoljnim uspehom, s tem kaj pridobi? Mislim, nič drugega kakor to, da lahko reče: Prestal
LISTEK.
Vili na izletih in pri ogledovanju znamenitosti ob priliki kongresa UJU v Ljubljani.
IZLET NA TRIGLAV OD 8. DO 13.
AVGUSTA 1923.
Na postaji Jesenice! Od vsega mogočnega števila učiteljev - izletnikov iz vseh pokrajin naše širne države, ki so si stavili kot cilj svojega potovanja v Slovenijo, ogledati si bisere Slovenije čarobni Bled in romantični Bohinj, se od-deli malo število podjetnejših tovarišev in tovarišic z namenom, obiskati sivega očanca in mu izročiti pozdrave vseh onih, ki so ga občudovali samo skozi železniška okna. V tej pestri družbi si opazil to-varišice in tovariše iz ravne in prostrane Hrvatske, iz brdovite Srbije in celo iz daljnih črnogorskih grebenov se nam je pridružil resni Črnogorec, z mogočno okovano palico v roki. — Še en pozdrav našim tovarišem Blejčanom in že se pomikamo urno proti Mojstrani, kjer izstopimo. Kmalu smo v dolini Vrata in tu nas objame vsa divota planinskih dolin, ki se kaže v najbujnejšem rastlinstvu in pestrosti slik.
Peričnik! Mogočno, divje pozdravlja mogočni slap obiskovalce iz daljnega juga, hoteč s tem pokazati vso svojo gigantsko moč in energijo, a obenem tudi svojo lepoto in krasoto, ki naj jo razne-sejo izletniki po vsej domovini in tudi preko njenih mej. Po daljšem odmoru se napotimo dalje in v prvih popoldanskih urah smo v razkošnem Aljaževem domu, kjer nam je bilo postreženo z vsem, kar si je srce poželelo. V prijetnem kramljanju in občudovanju narave pod severno triglavsko steno nam je urno minul popoldan. Pozno na večer so došli za nami še tovariši in tovarišice iz zelene Štajerske, da tudi oni pozdravijo zvestega čuvarja zapadnih meja.
Točno ob 5. uri zjutraj smo se poslovili od prijetnega gorskega hotela in odšli smo med stene. Že stopamo počasi, enakomerno ob mrzli Bistrici, katero kmalu zapustimo, vedno više in više. V serpentinah se vije pot proti našemu cilju. Vsak občuduje med potjo slikovito okolico, ki se z vsakim korakom izpre-minja, nudeč vedno nove slike in vzbujajoč nove občutke. Ko smo prešli nevarno točko Prag, kjer so tudi naši tovariši iz ravnine krepko in junaško stopali preko prvih klinov, smo se odpočili pri hladnem studencu v Severni steni. Naprej nas žene misel na končni cilj, vedno v jutranjem hladu in v senci, a vrh Trigla-
va, Stenar, Škrlatica in v ozadju Mangart, so žareli v zlatorumenih jutranjih žarkih. Že stopamo urno po obrežnih snežiščih pod vrhom Triglava dalje mimo Zelenega snega in po polure trajajoči hoji se za-blišči mogočno, vabeče Triglavski dom. Točno ob 10. uri smo veseli in zadovoljni stopili v Kredarico. Dan smo preživeli tu. Kramljanje in občudovanje divnega razgleda na vse strani je izpolnilo popoldne. Le žalibog, goste, podeče se megle so včasih zakrile vrhove. — Izredno hladen večer nas je kmalu prisilil, da smo odšli spat, saj smo pa tudi hoteli videti solnčni vzhod na vrhu Triglava.
A nismo imeli sreče. Hladna burja je bila vzrok, da nas je vzhajajoče solnce pozdravilo na Malem Triglavu. Nismo se obotavljali in hiteli smo na vrh. Na vrhu smo! Kdo more pač popisati one občutke in ona čuvstva, ki človeka navdajajo, ko prvič stopi na najvišjo točko svoje okolice? Nepopisen je pogled na vso okolico: visoki vrhovi štrle mogočno proti nebu, divji in razsekani grebeni se vrste slikovito brez vsake ureditve, a vmes ozke dolinice, ki se v daljavi razširijo v mogočne ravnine. Popolnoma nov svet. A človek! Malenkosten atom v primeri s celoto, a vendar tako visoko nad vsemi bitji na zemlji in njihov gospodar. — Te misli, taki občutki so navdajali srca naših tovarišev, ki so prvič z najvišjega
vrha motrili krasno panoramo, ki se jim je odpirala na vse strani. Le daleč proti Benečiji nam so zapirale megle pogled, kot bi nas hotela narava spominjati na žalostno usodo naših rojakov, ki prebivajo na njeni zemlji. — Čas je hitel, a to-variši-dolinci se niso mogli ločiti od starca, do katerega so porabili toliko energije. Tu na mestu so spoznali, kaj je nam Triglav in kako važno vlogo igra. Še en pogled preko obširnega terena od vriskajoče Gorenjske preko tužnega Korotana in zasužnjene Julijske Benečije na sivi, kremeniti Kras in podali smo se navzdol preko Malega Triglava v Aleksandrovo kočo. Naprej nas vodi ozka gorska steza mimo grebenov proti Hribarici in kmalu smo v dolini triglavskih jezer. Kratek počitek ob toplem prvem jezeru nam je dal novih moči in dalje nas je gnalo srce mimo divnih gorskih jezer, ki so podobna očescem, saj se njih površje izpreminja v vseh mogočih nijansah od svetlosive preko rudeče in zelene v temnomodro. Večer smo preživeli v veselem razpoloženju v koči ob jezerih. Še pozno na večer so donele vesele gorske pesmi v tiho naravo, kjer so se razgubljale med posamezno stoječimi macesni in skalami proti vrhovom, ki so bili temni in mračni. Le miljoni zvezd so se veselili z nami.
(Dalje prihodnjič.)
sem! Evo izpričevalo usposobljenosti! Rešen sem skrbi!
Mnogo se razpravlja o »okostenelem učiteljišču« z vsemi izpiti, ki se ga drže. mnogo se misli in piše o reformah učiteljske izobrazbe, mnogo se je že sestavilo resolucij v tem smislu, toda nad vsem tem zveni refren naše komodne dobe. »Mi pa ostanemo kakor smo b'li!«
Jaz pravim: Usposobljenostni izpit v današnji obliki ni nič drugega kakor ponovitev snovi učiteljišča pred izpraše-valno komisijo. Treba je n. pr. znati, v katero glagolsko vrsto spada glagol »misliti«, pri kateri toplotni stopnji se živo srebro strdi (ne smeš reči »pri — 40° C, profesor ima drugo knjigo v tej se živo srebro strdi že pri 39° Celzija), izračunati moraš V 2 pri lepopisu moraš vedeti, katera poimenovanja elementov kake črke so profesorju bolj všeč. (Dobro je, ako se o takem in enakem informiraš prej pri učiteljiščnikih). Torej kratko-malo: Treba je mnogo ponavljati, treba se piliti«. Ako si bil pri vojakih, v vojni, v ujetništvu, te imajo že za izkušenega moža. Nastavljen si na deželi, oddahneš si od prestanih naporov. Imaš svoj razred — kopico dece, ki se ji ves posvetiš. Tudi društvo ustanoviš, prirejaš predavanja, vodiš pevski zbor. Iz teh prijetnih skrbi te zdrami tovariš, ki prihaja od usposobljenostnega izpita:Ti, uči se in ponavljaj! In nadaljuje: Veš, eden, ki je bil pred menoj, je rekel, da ima zvonček pet prašnikov ... Tovariš se veseli, da je zlezel, a ti glej, da se pripraviš temeljito. No, če bi ti bilo treba samo malo ponoviti — toda od mature je minilo sedem let. Ti si med tem časom prehodil Evropo in Azijo in nisi nič mislil, kakšno formulo ima na pr. solitrna kislina. Pusti vse, vzemi knjigo in uči se od kraja!
Poleg vsega tega vsebuje usposobljenostni izpit tudi nastop v enem razredu katerekoli osnovne šole. Dobiš temo. Ako misliš, da je sam ne izpelješ, greš h kolegu. Ta ti pomaga sestaviti nastop, ki ga napišeš in — če se ti ne zdi prene-umno — naučiš se na pamet. Toda .pazi! Profesor N. N. zahteva tako in tako.
Učitelj, hoteč izpolniti vse pogoje takega usposobljenostnega izpita, se mi zdi kakor študentek, ki se mu tresejo hlačice pred strogim profesorjem. Kaj pomaga govoriti o vzgoji osebnosti in značaja v osnovni šoli, ko pa obojega po višjih ukrepih niti učitelj sam ne more imeti.
Moje prepričanje je: Iz formul ne bodo zrastli voditelji naroda!
Usposobljenostni izpit je v zvezi z vprašanjem o reformi izobrazbe učiteljskega naraščaja. Ali in v kakšni obliki bo obstojal ta izpit še zanaprej, je stvar bodočih anket — eno pa stoji: Usposobljenostni izpiti, kakor se vršijo sedaj, niso nikaki usposobljenostni izpiti. Ali je uči<-telj usposobljen ali ne, ne more dognati na tak naiven način še tako učena izpra-ševalna komisija. Usposobljenosti ne potrjuje hiter in točen odgovor, recimo iz kemije, niti je ne zanika, ako je bil odgovor nezadosten. — Veliko bolj spada ocenjevanje o usposobljenosti v področje šolskega nadzornika, ki vidi učitelja pri njegovem delu v šoli in izven šole in mislim, da bi zadostovala dobra kvalifikacija, ki jo prejme učitelj po dveh letih službovanja popolnoma in ne bilo bi treba formalitete z usposobljenostnim izpitom. Ali ni smešno in obenem žalostno, da iz-praševalna komisija včasih zametuje ocenjevalno delo nadzornikovo. Zgodil so se slučaji, da so bili učitelji z dobro kvalifikacijo pri usposobljenostnem izpitu repro-birani. Poleg gmotnih neprilik še moralno plačilo v obliki take nezaupnice. Človeka mine veselje.
Ni čudno, ako učitelj z znanim Cankarjevim junakom izprašuje: »Ali sem ali nisem?« Jaz bi odgovoril na to vprašanje : Če sem, bom pač z nasmehom nadaljeval svojo pot mimo vsega takega in enakega, kar sem poprej opisal in me ovira pri mojem stremljenju ter bom v sebi nosil zavest, da ravnam prav. Tudi drugim bom pokazal svoje prepričanje. Če nisem, bom pač »uvaževal praktične razmere« in uslužno kimal z glavo, kadar bo potreba.	Pavle Somrak.
Vestnik meščanskih šoL
RAZSTAVA NA DEŠKI MEŠČANSKI ŠOLI V MARIBORU.
(Dalje.)
V naslednjih delih si videl, kako izpopolnjuje in pojasnuje risanje druge predmete. Preprosta škica pojasnjuje mnogokrat bolje, kakor dolgo vrstno popisovanje. Na drugi strani se lahko vsakdo prepriča s pomočjo risbe ali učenec snov zadostno in pravilno pojmuje. Je pa tudi izvrstno mnemotehnično sredstvo;
kar si se naučil, pozneje narisal, tega ne pozabiš kmalu.
Razstavljena je bila cela vrsta domačih in šolskih zvezkov iz prirodopisja, prirodoslovja in zemljepisja. Povsod si videl, kako spretno se uporablja risanje — kot jezik. Ako si pregledal le par zvezkov, si videl, kako si vsakdo pomaga. Slabši risarji so si pomagali s preprostimi skicami, med tem, ko so bile slike boljših dovršene, da nisi vedel, ali so risane ali tiskane. Posebno zanimanje so vzbujali zvezki iz zemljepisja, nekateri so bili podobni samim atlantom, kakor tudi zemljepisne karte, izvršene v dveh in več barvah. Zanimive so bile dalje domače naloge iz fizike. Razstavljene so bile tudi domače in šolske spisovne in računske naloge.
Najlepši oddelek so bila, brez dvoma, deška ročna dela. Mnogo se piše in govori o teh pri nas, posebno odkar so vpeljana na naših osnovnih in meščanskih šolah. Mislim pa, da ga ni zavoda, kjer bi se delalo toliko praktično, kakor na tej šoli. Največ zaslug ima g. ravnatelj Humek, ki je strokovnjak na tem polju. Delal je sam po več mesecev o počitnicah' pri raznih mojstrih: knjigovezu, mizarju, strugarju itd., da se je sam priučil praktičnemu delu, zato so vsa dela lepo in solidno izdelana in uporabljiva, ne pa kakor sem videl na neki drugi šoli, kjer so bili izdelki le igračke.
Ciril Hočevar.
(Dalje prihodnjič.)
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Kmetijsko - nadaljevalni tečaji in mladinski klubi po deželi. Kmetska mladina je pri nas za svoj stanovski napredek zaradi tega tako malo zavzeta, ker jo k temu nihče ne navaja in ne vnema. Ali ni škoda, da je toliko naše mladine v starosti od 14. leta naprej prepuščene sama sebi? Ako bi se jo vsaj tako daleč privedlo, da bi se začela zanimati za strokovno berilo, da bi spoznavala našega »Kmetovalca« in ga začela z zanimanjem citati! Že to bi bilo veliko vredno! Danes se pa naša mladina ne zmeni ne za strokovno čtivo, ne za kmetijski pouk, ki se prireja po deželi. To so žalostni pojavi, ki jih opazujemo povsod in katerim bi se lahko odpomoglo. Koliko koristne pobude bi v tem pogledu lahko izšlo od ljudskega učitelja, četudi ni mojster-stro-kovnjak! Koliko hvaležnega udejstvova-nja ga tukaj čaka! Saj se da za stanovsko vzgojo kmetskega naraščaja mnogo storiti tudi brez posebne kmetijsko-stro-kovne izobrazbe učitelja. Saj ni res, da bi moral biti učitelj na tem polju popolen veščak. Kaj takega je sploh težko zahtevati! In navsezadnje gre v tem slučaju predvsem in bolj za s t an o v s k o vzgojo kakor pa za strokovni pouk, ki ga ljudski učitelj sploh težko podaja. Če manjka učitelju kmetijsko-strokovnih sposobnosti, naj si pomaga s splošno izobraževalnim in prirodoznan-skim delom in poukom, ki je danes kmetovalcu ravno tako potreben. Naj dela, kar more in kar se od njega lahko pričakuje! Za vpeljavo kme-tijsko-nadaljevalnih tečajev zadostuje izobrazba, ki jo dobi učitelj na tistih kmetijskih tečajih, ki se prirejajo za učitelje na kmetijskih šolah. Seveda je treba, da se je učitelj že prej zanimal in prej bavil s kmetijstvom oziroma s šolskim vrtnarstvom, in da je prišel tudi s pravim namenom v tečaj. Do danes je absolviralo kmetijske tečaje že do 150 učiteljev. Pri tolikem številu bi bilo lahko tudi pri nas nekoliko več dela in uspeha! Manjka pa drugih pogojev. Žal, da so ti uspehi tako redki (n. pr. tečaja v Orlavasi in Št. Go-tardu). Kjer ni mogoče prodreti s kme-tijsko-nadaljevalnimi tečaji, tam naj se skušajo snovati saj m 1 a d i n s k i kmetijski klubi, s katerimi se da v vzgojnem oziru veliko dobrega doseči. Treba le nekoliko več idealizma in zanimanja na strani poklicanih činiteljev. V krajih, kjer delujejo okrajni ekonomi, bi ti lahko pomagali pri kmetijsko-nadalje-valnih tečajih kakor tudi pri kmetijsko-strokovnih organizacijah. Treba le, da se lotimo dela!	Vizor.
—t Program in uredba državne kmetijske šole na Grmu v Novem mestu. Samozaložba. Ravnatelj B. Skalicky, kmet. svetnik. Ob priliki proslave 501etnice državne kmetijske šole na Grmu je izšla navedena brošura, ki je prav informativna in zanimiva za vsakega inteligenta. V početku je opisan zgodovinski razvoj šo'e. v naslednjih poglavjih pa daje pojasnila v sledečih točkah: Namen m uredba šole; teoretični pouk v letni šoli; zini ski šoli; gospodje praktikanti in vajenci;
kmet. tečaji; poučni izleti; šolsko leto in sprejemni pogoji. Gotovo bo knjižica zanimala tudi učiteljstvo.
—t Sadna razstava v Novem mestu. Podružnica Novo mesto sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo priredi v prostorih državne kmetijske šole na Grmu dne 29. in 30. t. in. ter 1. oktobra razstavo sadja. Vabijo se 1. vsi sadjarji, da pošljejo do 25. t. m. vzorce sadja z navedbo množine, ki jo imajo na prodaj in 2. vsi sadni trgovci in drugi interesenti, da si razstavo ogledajo in se prepričajo, kje in kako sadje se na Dolenjskem goji in kje se zamore kupiti. Razstava se otvori v soboto, dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne. Razstava je združena s predavanji za praktične sadjarje, in sicer predavajo: V nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne strokovni su-plent A. Lap: Katere vrste sadja nam je na Dolenjskem gojiti. Ob 2. popoldne: Okrajni ekonom Franjo Kafol: Kako izboljšamo naše sadjarstvo. V p o n d e -ljek, dne 1. oktobra ob 11. uri dopoldne: Ravnatelj Skalicky: Kako naj organiziramo sadno kupčijo. Vsi interesenti se vabijo k obilni udeležbi.
Splošne vesti.
—	Odlikovanje zaslužnega moža. Za
svoje obilne zasluge kot šolnik in mladinski pisatelj je bil odlikovan z redom sv. Save g. Ljudevit Černej, okrajni šolski nadzornik v Celju. Izročitev reda se je izvršila povodom zborovanja celjskega učiteljskega društva dne 20. t. m. V krasno okrašeni dvorani mestne osnovne šole se je zbralo učiteljstvo celjskega okraja polnoštevilno. Prihiteli pa so tudi tovariši od sosednih učiteljskih društev, da prisostvujejo odlikovanju priljubljenega nadzornika. Društveni predsednik nad-učitelj Sivka je v kratkih besedah poudaril pomen dneva, ko prejme odlikovanje z najvišjega mesta mož, izkušen šolnik, priznan mladinski pisatelj in najboljši tovariš. Nato omenja vladni svetnik dr. Žužek vrline g. nadzornika in mu izroči odlikovanje, za katero se je odlikovani ginjeno zahvalil. S himno »Bože pravde« se je zaključila ta skromna, a prisrčna slavnost, ki je pokazala, kako prisrčne vezi vladajo med nadzornikom in učitelj-stvom, kateremu je odlikovanec predvsem tovariš in prijatelj.
—	Tovarišem in tovarišicam, ki so se me spomnili ob moji 601etnici, izrekam zahvalo. Zob časa gloda neprestano ob vsem — tu izdatneje, tam mileje — glad in ljubezen pa kretata svet. Danes ima premoč glad, rekte egoizem. Zato je danes »Dolgost življenja še prekratka«, »Kratkost življenja drugim že predolga«. Mučno nesoglasje oblažilo bo srce, glava sama mrzla ne. »Sapientia Jodorum« pravi: »Princeps virtutum misericordia censetur«. Bože, čuvaj našo domovino! S pozdravi vdani Avg. Požegar.
t Prof. Maks Pleteršnik. Slovenski narod je izgubil s Pleteršnikom veleza-služnega znanstvenika, jezikoslovca in pisatelja. Prof. Maks Pleteršnik je bil rojen dne 3. decembra 1840 v Pišecah na Štajerskem. Služboyal je v Mariboru, Celju, Gorici, Trstu in v Ljubljani, kjer je stopil leta 1900. v pokoj. Največje zasluge za slovenski jezik in pravopis si je pridobil z izvršitvijo Wolfovega sioven-sko-nemškega slovarja. Pleteršnikov slovar je eden najpopolnejših, znanstveno najzanesljivejših slovenskih slovarjev, neizogibno potreben leposlovcem, znanstvenikom in vsem praktičnim poklicem, neizčrpna zakladnica ter najkrasnejša slika bogastva in lepote slovenskega jezika — tako so opravičeno pisali o tem delu te dni slovenski listi. Poleg Slovarja ima pa tudi druge velike književne zasluge za slovanski narod. Pokopali so ga v soboto, 15. t. m. v Pišecah. Slava njegovemu spominu! (Ta sestavek je iz zadnje številke po pomoti izostal).
—	Zahvala. Društvo v p o k o -jenega učiteljstva je točno iz, plačalo vsoto 250 Din kot prispevek k pogrebnim stroškom po pokojni materi Fr. Lundrovi, nadučiteljevi vdovi. Imenovanemu društvu se toplo zahvaljujem Fr. Lundrova, učiteljica.
—	Ljutomer. Ob koncu šolskega leta se je vršila na naši šoli pomembna slovesnost — slovo upok. tovariša g. 1. Robiča, šolskega ravnatelja in gdč. J. Wessnerjeve, ki sta službovala na naši šoli nad 30 let. V bajno okrašeni telovadnici se je zbrala mladina in zastopniki okrajnega šolskega sveta z g. glavarjem Hubadom in šolskim nadzornikom g. Ko-ropcem, dalje zastopniki vseh všolanih občin, učiteljstvo, krajni šolski svet in mnogo občinstva. Govorili so v slovo g. glavar, g. nadzornik, učiteljstvo, župan g.
Babnik, katehet g. Lovrec i. dr. Najbolj ganljivo je bilo slovo učencev (učenk). Krasni šopki so pričali o vdanosti, spoštovanju in hvaležnosti do odhajajočih iz šole. — Drugi dan se je vršila slavljen-cema v čast šolska slovesnost za občinstvo. Na sporedu so bile lepe točke, kakor: Premrlova »Pesem mladini«, s klavirjem, dr. Lampe: »Pri zibeli«, E. Adamič: »Da imel bi perutničke«, zatem pa se je proizvajala spevoigra tov. A. Ko-sija: »Ven na plan v prirodo krasno«, ki ima ljubke in melodijozne speve, večinoma v narodnem duhu zložene. Pesmi se bodo hitro udomačile. Bila je to lepa slavnost. Odhajajočima tovarišu šolsker mu ravnatelju g. Robiču in tovarišici gdč. J. Wessnerjevi še mnogo let v pokoju! Živio!
—	Muzikalije kakor: moški in mešani zbori (tiskani in rokopisni), zbirke narodnih pesmi, samospevi, skladbe za vi-jolino, klavir in orgle, se prodajo. Posebno pripraven nakup za zborovodje. — Ceno in naslov pove upravništvo. Znamka za odgovor.
—	Knjige metodične, znanstvene in leposlovne, važne za mlajše tovariše, ki študirajo za kak izpit, se prodajo. Ceno in naslov pove upravništvo. Znamka za odgovor.
—pl Tečaji za strojepisje in stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru se začnejo novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Le-gatovo učilišče je največja strokovna šola za stenotipijo Jugoslavije in je vsled dobrih učnih uspehov na zelo dobrem glasu. Pripadniki učiteljskega stanu uživajo 50% popusta šolnine. Upisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7.
—	Službo želi menjati starejša tova-rišica na štirirazrednici v lepem trgu blizu avto-postaje in mesta s tako, blizu železniške postaje, predvsem pa s stanovanjem 2 sob in kuhinje v šoli ali blizu nje. Šolske razmere prav ugodne.
Naša kulturna organizacija.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Naše prvo potovanje potom F. S.
Kmalu po ustanovitvi učit. podr. F. S. v Mariboru smo se začeli baviti z načrtom za počitniško potovanje. Vsakdo je predlagal drugo pot in drug način potovanja, ali končno smo se vendarle zedinili, da pojdemo k Plitvičkim jezerom in nato do morja, cilja naših hrepenenj. In pri tem je tudi ostalo.
Dne 19. julija se nas je sestala šesto-rica ferijalcev v beli Ljubljani, kjer smo po vseh ferijalnih pravicah zahtevali če-trtinske vozne listke. Ali tu smo naleteli napačno. Pri blagajni je bila neka »jako ljubezniva« gospodična, ki je sicer nisem videla, pač pa zato tem bolje slišala. Vpila je nad nami, češ, da ona ničesar ne ve o naših olajšavah, ter kričala celo nad uradnikom, ki ji je skušal stvar raztolma-čiti. Čas je potekal, izprevodnik je že klical postaje, vlak je zažvižgal; šele zadnji hip smo po zaslugi našega energičnega tovariša reditelja dobili vendarle vozne listke ter se odpeljali s tolažbo, da nas manj prijazno ne morejo sprejeti niti v Albaniji in je tudi res od Ljubljane naprej šlo vse gladko in brez ovir.
Bele Krajne si žalibog nismo mogli ogledati, ker smo se vozili ponoči. Svi-talo se je že, ko smo se bližali Karlovcu. Na postajah so vstopale čedne ženice v lepih narodnih nošah iz domačega platna in z gosto nabranimi krili. Vse so bile namenjene v Karlovac, kjer je bil ta dan velik sejem, ki smo si ga ogledali tudi mi. Tu srno videli mnogo pisanega življenja. Smatrali so nas za konjske mešetarje ter nas zaradi tega primerno rešpektirali. Ali kljub temu se mi mesto ni bogzna kako omililo; nekdo izmed nas je namreč pozabil na sejmu pri vodnjaku, kjer smo se v prisotnosti mnogih krav umivali, svojo uro, kar ne zapusti baš najlepših spominov na kraj.
Iz Karlovca smo se odpeljali preko Ogulina v Rudopolje, odkoder smo se napotili peš k Plitvičkim jezerom. Pot na"S je vodila po prijazni in rodovitni dolini mimo Babjega potoka, kjer smo se seznanili z ondotnim prebivalstvom z Ličani. Ličani so krepke postave, zmerni in zadovoljni, se odlikujejo po lepi in polno-doneči govorici ter razpolagajo z bogatim besednim zakladom. Ženske so jako marljive, vedno predejo in pletejo, niti ene nisem videla brez dela. Slovencem so Ličani naklonjeni, Hrvatov ne volijo, ker so separatisti.
(Dalie prlh.)
Književnost in umetnost.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. Zoologija za učiteljske škole i više razrede srednjih škola. Napisao Milan M. Tomie, prof. L deo. O čoveku (anatomija). Odobreno od min. prosvete. Ca. 246 slika u tekstu. Cena 45 Din. Str. 344. Izdanje: Izdavačka knjižara Rajko-vič i Čukovič. Beograd. — Terazije.
—k Tomo Jedrlinič: Druga srpska ali hrvatska čitanka za slovenske sole. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Cena trdo vez. 22 Din. Knjiga je prikladna za višje razrede osnovnih šol, za meščanske -šole in za nižjo srednjo šolo. Odobrena je od šolske oblasti.
—kpl. Jurčič-Bajuk: Tihotapec, ljudska igra v petih dejanjih. Ljudski oder 4. zvezek. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 22 Din.
—kpl. Službena pragmatika za državne nameščence je izšla kot XI. snopič Zbirke zakonov. Brošura, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, velja s poštnino vre"d 8.75 Din.
—kpl. Josip Pavčič: Trije moški zbori. Pesem: »Nocoj je pa lep večer«, »Majolčica«. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani.
—kpl. Marko Bajuk: Miklova Zala. Ljudski oder štev. 3. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 22 Din.
—kpl. Pesmarica. Zbirka t r o g 1 a s -nih narodnih pesmi iz II. dela Pevske šole za ljudske, meščanske in glasbene šole. Sestavil prof. dr. Pavel Kozina. Cena 6 Din. Založba »Jug« v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani.
—kpl. Pesmarica. Zbirka četvero-glasnih narodnih pesmi v duru in pesmi v molu iz II. dela Pevske šole za ljudske, meščanske in glasbene šole. Sestavil prof. dr. Pavel Kozina. Založba »Jug« v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani.
—kpl. Pesmarica, zbirka dvoglasnih narodnih pesmi iz II. dela Pevske šole za ljudske, meščanske in glasbene šole. Sestavil prof. dr. Pavel Kozina. Cena 6 Din. Založba Jug v Ljubljani.
—kpl. Pevska šola za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole II. del. Spisal dr. Pavel Kozina, profesor na 1. državni gimnaziji v Ljubljani. Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je knjigo odobrila z odlokom z dne 10. septembra 1923, štev. 3349. Cena 26 Din. Založba »Jug« v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. — Ocena prihodnjič.
Ocene.
—k Zemljepis Jugoslavije. I. del. Slovensko ozemlje. Sestavila Pavel Plesni-čar in Rado Grum. Z 10 zemljevidi in 24 pokrajinskimi slikami. Zemljevide narisal Ferdo Juvanec.
Povojni čas pomeni za naše šolstvo nekako dobo spisovanja šolskih knjig, zakaj z osvobojenjem je bilo treba z dotedanjim poukom in avstrijsko vzgojo obračunati. Poleg vseh potrebnih čitank je natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani tudi zgoraj navedeno prepotrebno knjigo, ki podaja zaokroženo celoto snovi o slovenskem ozemlju, t. j. spoznavanje naše alpske in zapadno kraške dežele kot dela naše velike domovine.
Knjiga bo opora učitelju in učencu. Prvi si bo prihranil mnogo časa s tuin-tam potrebnim narekovanjem, drugi pa bo imel v šoli razloženo snov do popolnosti pred seboj, kar mu bo omogočalo ponavljanje in poglobitev.
Sestava knjige omogoča učitelju obojen učni postopek: analitičen ali sintetičen in bo praktični učitelj lahko uporabljal tega ali onega.
Knjiga vsebuje zemljepisno snov, ki podvoji praktični razdelitvi ne obravnava naše ožje domovine samo iz navadnega zemljepisnega vidika, temveč sta jo spisovatelja koncentrirala tudi z ozirom ua kulturni del, industrijo, gospodarstvo itd.
S tem, da knjiga navaja zveze med kulturno zemljo in med človeštvom, med prirodnimi zakladi, njih lepotami in njih uporabi po človeku, je podana jasna, ob-likovita slika naše ožje domovine in sta spisovatelja postavila knjigo na zdravo podlago s pravilno metodično potjo, ki omogoča prav uspešno gojitev miselnega pouka, kakršen se danes splošno zahteva in uvaja.
Materijal je podan v lepem, ljudskem in preprostem jeziku. Hvalevredno je, da knjiga nima začrtanih naših meja tam, kjer jih je potegnila sanžermenska in ra-pallska pogodba, saj to je edino prava
pot, da vzbudimo v srcih naše mladine zanimanje in ljubezen do ugrabljene naše slovenske zemlje, do naših trpečih bratov in sester.
Zemljevide je narisal poznani šolnik Ferdo Juvanec z veliko vestnostjo in natančnostjo in niso preobloženi kot navadno. Vsebujejo le v knjigi obdelano snov, kar je za prvence v zemljepisnem pouku sploh, kakor tudi za vajo v čitanju zemljevidov velike vrednosti.
Knjigo je odobrila pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere z odlokom z dne 20. februarja 1923. št. 394 kot pomožno knjigo in jo višji šolski svet priporoča v nabavo učiteljem in učencem.
Temu priporočilu se tudi mi z veseljem pridružujemo, ker delo zasluži priporočila.
—k Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Sestavila: J. M e š i č e k in F r. Drnovšek. Odobrena od učne uprave kot pomožna učna knjiga. Cena trdo vezani knjigi 12 Din. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Posebno sedaj, ko je Srednja Evropa izpremenila svojo obliko in so tudi druge države v Evropi dobile svoje izpremembe in korekture, bo knjiga prav dobrodošla tako učencu kakor učitelju. Knjiga našteva in opisuje nove države: Republiko Avstrijo, Republiko Madjarsko, Čehoslo-vaško republiko, Zvezno republiko Nemčijo v novi obliki, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Reko kot samosvojo, Republiko Poljsko, Republiko Ukrajino itd. Sestavki so pregledno sestavljeni in ne preobširni, tako da jih učenci prav lahko obvladajo. Zastopane so vse države Evrope, Azije, Afrike, Amerike, Avstralije do Oceanije. V uvodu je razdelitev zemljepisne tvarine. Posebno spretno je sestavljen zvezdoznanski del, ki obravnava: vsemir, nebesna telesa, oblike zemlje, velikost in oddaljenost solnca, dozdevno premikanje solnca, globus in njega najvažnejše točke in črte, podnebni pasovi, zemljepisna širina in dolžina, vrtenje in tekanje zemlje, kako nastanejo letni časi, luna, kako se luna premice, izpremembe lune, solnčni in lunin mrk, koledar. Knjigo prav toplo priporočamo.
—k Josip Pavčič: »Trije moški zbori«: Pesem, Nocoj je pa lep večer, Majolčica. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani. — Izdaja društvenih inuzi-kalij za leto 1922J23. — Trije lepi moški zbori, trije lepi biseri svežega, pristno narodnega duha, ki se bodo kmalu udomačili med vnetimi pevci. Hvaležno narodno besedilo O. Župančičeve »Pesmi«, narodne »Nocoj je pa lep večer« in Cv. Golarjeve »Majolčice« je navdušilo znanega našega odličnega skladatelja Pav-čiča, da je temu besedilu zložil jako primerne napeve ljubeznivega narodnega značaja. Prva in posebno tretja skladba sta ritmično sicer nekoliko bolj težavni in zahtevata prožnih, izvežbanih glasov, zato pa sta jako učinkoviti ter ju bodo pevci zaradi njunih prikupljivih napevov kmalu in lahko obvladali. Motiv druge skladbe »Nocoj je pa lep večer« nam je že znan iz Emil Adamičevega samospeva, ki si je zanj sam sestavil besedilo. Ko smo prvič čuli opernega pevca Betetta peti ta samospev, je bilo občinstvo naravnost navdušeno za to pesem, ki jo je moral Be-tetto kar trikrat ponoviti. Pavčič je v moškem zboru spretno razdelil to pesem med otožnega, veselega in zaljubljenega fanta. Spočetka mehak, miren in sanjav zbor otožnega fanta, — kar se oglasi veseli fant: »Jaz pa pojdem na vas!« — in zaljubljeni fant mu odgovarja: »Jaz pa zapojem na glas!« — in ves zbor razposajeno veselo vriska v svetlo noč. Pesem ni težavna, pa je jako učinkovita.
Priporočamo zbirsko vsem moškim pevskim zborom v nabavo. Dobiti jo je v Glasbeni Matici v Ljubljani. —a—
—k Fran Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. V Ljubljani 1923. Izdala, natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 151. Cena vezani knjigi 26 Din. — Učiteljska tiskarna je začela zadnje čase posvečati vse večjo pažnjo narodnim pravljicam in pripovedkam različnih ljudstev, kar je pri pomanjkanju tovrstnega čtiva pri nas še posebno hvalevredno, saj so ravno pravljice in pripovedke nedvomno najlepše in najzdravej-še čtivo za mlajši svet. Doslej je izdala že češke in srbske, sedaj so pa izšle tudi zgoraj navedene kitajske v spretnem Erjavčevem prevodu in prikupni zunanji opremi. Vseh je 39, ki jih bo čitala mladina z velikim užitkom, a tudi odraslo občinstvo bo seglo po njih gotovo z zanimanjem, saj mu bodo odkrivale doslej popolno tuj miselni svet. Glede na to priporočamo to uspelo zbirko vsem prav toplo.
—k Zoologija za učiteljske škole i više razrede srednjih škola. Napisao Milan M. T o m i č , prof. kraš. gimn. I. deo. O čoveku. (Antropologija). Odobreno od ministrstva prosvete kot učna knjiga. 246 slik k tekstu. Knjiga je doživela že tretje izdanje, kar izpričuje njeno praktičnost in temeljitost. Obsežno delo ima primeroma izredno nizko ceno, obvlada pa vse, kar je učitelju, inteligentu in celo narodu nujno potrebno vedeti iz tega polja. V uvodu avtor razpravlja o opredelbi zoologije in njeni zvezi z ostalim prirodnimi vedami, o važnosti zoološkega pouka, o higijeni, ki jo jfe potreba potom šole razširiti v najširše mase naroda. Temu slede najvažnejša poglavja iz morfologije. Predvsem je poljudno znanstveno predočeno poglavje o staničevju v splošnem, o protoplazmi in glavnih pojmih bakteriologije in njenimi glavnimi raziskovalci in veljaki na tem polju; predvsem omenja dr. Pasterja. Temu sledi notranja analiza človeškega telesa in nadalje razprava o okostju, pri čemer avtor sproti opozarja na higijeno pri posameznih delih okostja, da se ne poškoduje in spači, n. pr. higijeno sedenja posebno pri otrocih, obutve itd. Okostno staničevje obdeluje pri pripadajočem oddelku, kakor prične enako naslednje poglavje s sestavinami mišičevja in prihaja nato na opis in higijeno mišičevja samega. Na enak način, posebno zanimivo in obširno razpravlja o oddelku živčevja. Pri tem se sproti dotiče važnosti in funkcije živčevja z ozirom na posamezne organe človeškega telesa. Tako obdela v tej zvezi možgane, vazomotore, vid, sluh, voh, okus in pri tej priliki obdela oko, uho, nos in usta. Vse poglavje je pa pre-preženo z bogatimi zanimivimi poizkusi, kar posebno povzdiguje knjigo in ki so še posebej pojasnjeni z mnogobrojniini skicami. Temu šele sledi podroben spis notranjih organov človeškega telesa, pri čemer posveča največjo pozornost krvnemu toku, krvni sestavini (krvnim telesom), pljučam, pri čemer obravnava umetno dihanje in prvo pomoč, srcu in žilevju ter v tej zvezi limfatičnemu sistemu itd. Skratka: knjiga je mojstersko sestavljena, njena metoda je zanimiva in vzgojitelji, ki so po temu delu vzgojeni ter imajo pri tem še srečo, da dobe dobrega profesorja, bodo pravi blagoslov za šolo in narod, z ozirom na znanje in praktično uporabo ter popularizacijo tega znanja med narodom, kar je gotovo velike važnosti za narodovo zdravstveno stopnjo.	—k.
—k Jurčič-Bajuk: Tihotapec. Ster-žajeva dramatizacija Jurčičevega »Tihotapca« je že dolgo pošla. Zato je bilo po-praševanje po tej priljubljeni igri prav veliko in Bajuk je ustregel živi potrebi, da je na novo priredil to priljubljeno Jurčičevo povest. Šestnajst moških vlog in tri ženske nosijo vso igro. Kar bo ljudstvu ugajalo, bo originalno moževanje dolenjskih kmetov. Intrigant Tekmec, ali For-tunatek je krasna komična vloga zahrbtnega sebičneža, ki je obenem tako dovti-pen, da bi ranjki Verovšek Tekmeca pri-klopil k svojemu Mozolu, Krjavlju, Ježu. Tudi Kokočarica, je prav izvrstna ženska vloga, ki s svojo jezikavostjo vzbuja salve smeha. Tihotapec France in gra-ničarski stražmojster Peč, sta pa dve vlogi, ki zahtevata resno zasedbo, ker sta prav težki. Igra je efektna, morda je malo preveč pretepaškega v njej, slog pristno Jurčičev, konec spravljiv in blagovpliva-joč, scenerija priprosta, da jo zlahka zmore vsak podeželski oder. Dejanje je bogato, le v skrajni sili, ob tehničnih ne-tnožnostih, stopi na mesto dejanja pripovedovanje, ki pa ni nikjer utrudljivo. »Tihotapec« se bo gotovo pritihotapil po vseh odrih slovenskega ozemlja z velikim uspehom.
—k Miklova Zala. M. Bajuk. Sketo-va poljudna povest »Miklova Zala«, ki je bila ena najbolj priljubljenih publikacij družbe sv. Mohorja, je doživela že tri dramatizacije. Za Špicerjem se je je lotil Danilo Cerar, a šele Bajukova prireditev je šla v tisk. Igra je prav pripravna za ljudske odre po deželi, ker je pristna ljudska igra, ki ne stavi na igralce pretiranih težkoč in ki tudi tehnično ni preveč težka. Morda bi bilo dobro, ako bi prireditelj dodal nekaj režijskih opazk, ker ne vem, ako bo znal vsak priprost podeželski režiser prvo sliko petega dejanja brez nadaljnega uprizoriti. Slog je jedrnat, pripovedovanje omejeno na minimum, nepotrebne epizode so izpuščene, dolgosti dialoga nikjer ne opaziš, govorica je naravna, dejanje napeto. Plemenita tendenca zakonske zvestobe je jasno in krepko, a vendar ne usiljivo povdar-jena. Osemnajst moških vlog in tri ženske ni preveč za naše razmere. Oderske
slike so zanimive, konci dejanj efektni. Mestoma bi se dala uplesti še kaka pesmica, kar bi igro le poživilo. Igra bo našla svojo pot preko vseh ljudskih odrov in bo izpolnila svojo vzgojno nalogo med ljudstvom in vzbudila spomin na strašne dneve turških navalov na naše kraje i'i klicala gledalcem, da je tudi zasedena Koroška naša slovenska zemlja.
—k Pesmarica. Zbirka troglasnih pesmi. P. Kozina. Seznamek pesmi: Ena ptička priletela, Jaz sem hodil po planin-cah, Kaj pa ti pobič, Kaj ti je deklica, Kje so moje rožice, Oglar je zauber fant, Po cesti gre, Po jezeru. Preljubo veselje, Rasti rožmarin, Roža na vrtu zelenem [cvete, Sem slovenska deklica, Slišala sem ptičko pet', Tam za turškim gričem, Visoka je gora, Vse je veselo kar živi.
—k Pesmarica, zbirka dvoglasnih narodnih pesmi. Dr. Pavel Kozina. Vsebina: Barčica. — Bežimo, tecimo!. — Bože pravde, — Jarko sunce, — Jager pa jaga,
—	Kje so moje rožice, — Ko ptičica sem pevala, — Ko ti kupi, — Lepa si pomlad zelena, — Lepo mi poje črni kos, — Majhna sem bila, — Mati zakliče, — Na planinah solnčece sije, — Nocoj je en lep večer, — Nevena, sestra moja, — Oj oraču, — Oj ta soldaški boben. — Otrok živim v veselju, — Po jezeru, — Popotnik pridem čez goro, — Preljubo veselje, --Pridi Gorenj'c, — Slišala sem tičko pet,
—	5krjanček, — Vrbniče nad morem.
—k Pesmarica. Zbirka četveroglas-nih narodnih pesmi. Pavel Kozina. Seznamek pesmi: Dabi bila lepa ura, Fantje se zbirajo. Gor' čez izaro, Jest pa 'no šišico 'mam, Jest žalosten biti ne morem, Na v'sokem Obirju, Oj, ta mlinar, Po jezeru, Tam na tem hribu, Ura dvanajst je odbila. Vodica med gorami, Vse j' veselo, kar živi. — Seznamek pesmi v molu: a) dvoglasne: Ah, što ču? Čija je ona djevojka? Milič ide stran-čicom; b) troglasne: Čija je ona djevojka? Izabrat stručak do zemlje, Tavna noči. Ti si mati; c) četveroglasne: Črna goro, More koj' ti kupi šaren fu-štan, Sindžiriči zvece ta vala. Državna himna.
Pozor šolska vodstva!
Učiteljška tiskarna razprodaja odrezke risarskega papirja v treh velikostih po prav nizki ceni: 100 listov 17 24 cm Din 11 — 100 listov 14 5/24 cm v 9'-100 listov 13-5/24 cm „ 8 — Poštnina se zaračuna posebej!
Maša gospodarska organizacija.
Rezervni sklad. Prostovoljni organi-začni davek — 1923. 8. izkaz. 35 Din: Šolsko vodstvo — Št. Janž. 15 Din: Šolsko vodstvo — Šmarjeta, okraj Krško. 10 Din: Anton Volavšek — Sv. Ema. 10 Din: Gorjanšč deklč. — Današnji izkaz 70 Din. Prej izkazanih 3505 Din. Skupaj 3575 Din. — Ivan Petrič, upravnik.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina ' in darila. Učiteljsko društvo za ptujski okraj 1350 Din. Učiteljstvo deške osnovne šole v Studencih 70 Din. Me-jovšek Rado, nadučitelj, Orlavas pri Bra-slovčah 40 Din. O priliki slavljenja Aninega godu v Studencih se je nabralo 40 Din. Poredoš Štefan, šolski vodja v Te-šanovcih (Prekmurje) nabral pri šolski mladini 20 Din. Musek Ljudevit, nadučitelj pri Sv. Bolfenku na Kogu 10 Din. — Obveznice 7% drž. posojila: Braz-Grilc Frančiška, učiteljica na Pobrežju 1 a 100 Din (kuponi od septembra 1923 dalje), Meško Marica, učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, 1 a 100 Din (kuponi od marca 1923 dalje); skupaj z zadnjič izkazanimi 122 obveznicami 124 obveznic a 100 Din = 12.400 Din. Srčna hvala vsem, posebno učiteljskemu društvu za ptujski okraj! — Tovarišice in tovariši, nabirajte pridno za naš dom, da ga čim-preje postavimo! Stavbišče na jako lepem in primernem prostoru nam je mestna občina mariborska že obljubila. Torej z vso paro na delo!
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUTOMERSKI POLITIČNI OKRAJ
zboruje v četrtek, dne 4. oktobra t. 1. v šoli pri Kapeli. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Odobren je zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Stanovske in šolske za-
deve. 4. Poročilo o skupščinah. Poročajo delegati. 5. Razgovor o službeni pragma-tiki. V to svrho je potrebno, da vsakdo zakon že doma dobro prouči ter po možnosti prinese s seboj 86. številko »Uradnega lista«. 6. Slučajnosti. Ker je pri tem zborovanju poravnati zaostalo članarino za tekoče leto, se naprošajo vsi šolski vodje, da isto pobero ter izroče tovarišu blagajniku. Udeležba je obvezna. — Odsotnost se mora opravičiti.
= OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO zboruje v soboto, 6. oktobra 1923 na osnovni šoli na Ledini v Ljubljani ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
1.	Predavanje vseučiliščnega profesorja dr. Fr. Vebra o »Moralno dobro in zlo«; nadaljevanje. 2. Predavanje »Spomini ob 7. obletnici bojev v Dobrudži«, poroča tov. Jos. Gole iz Št. Vida. 3. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo. 4. Slučajnosti. Člani se naprošajo, da ob tej priliki v čim večjem številu poravnajo članarino; istotako naj ta dan vplačajo poverjenikoma »Slovenske Šolske Matice« znesek a 20 Din za članarino »Slovenski Šolski Matici«.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dne 4. oktobra t. 1. v Mariboru v »Narodnem domu« ob 10. uri predpoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Dopisi. 2. Poročilo o pokrajinski skupščini UJU v Ptuju. 3. Poročilo o učiteljskem kongresu UJU v Ljubljani. 4. Zvezdoznanstvo v osnovni šoli. Predava tov. Bruno Roz-baud. 5. Slučajnosti in predlogi.
- DRUŠTVO UČITELJIC zboruje 4. oktobra t. 1. v Mariboru na Cankarjevi šoli ob pol 15. uri. 1. Poročilo predsednice. 2. Predavanje: »Razkuževanje in razkuževalna sredstva v gospodinjstvu«.
3.	Predlogi. Mnogo novega boste zvedele, zato pridite vse!
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 6. oktobra 1923 ob 11. uri v deški šoli v Konjicah. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo a) o pokrajinski skupščini v Ptuju, b) o glavni skupščini in kongresu UJU v Ljubljani.
4.	Vprašalna škrinjica. 5. Slučajnosti. Pred zborovanjem običajna pevska vaja. Tov.-ica blagajničarka poziva s tem vse članstvo na poravnavo članarine za tekoče leto, opozarjajoč obenem na tozadevno okrožnico glavnega blagajnika UJU pov. Ljubljana v zadnji številki »Učit. Tov.«; tov.-ica Pernatova pa prosi še nekatere tov. in tov.-ice za pristop k Slov. Šol. Matici. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARTSKI OKRAJ zboruje dne 3. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Sv. Lenartu v Slov. gor. Vzpored: 1. Poročilo predsednikovo in blagajnikovo;
2.	sprejem novih članov; 3. zapisnik;
4.	poročilo delegatov o pokrajinski skupščini v Ptuju in II. kongresu v Ljubljani;
5.	pedagoški tema: »Laž doma in v šoli«, predava tov. Slava Jakopec in fizijološko-psihološki referat: »Uganka smrti«. Udeležba obvezna, gosti so vljudno vabljeni. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ zboruje dne 4. oktobra 1923 ob 10. uri v Kozjem. Vzpored:
1.	Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov o pokrajinski in državni skupščini UJU. 4. »Osnovno šolstvo v zasedenem Primorju«, poroča tov. A. Lazar. 5. Razprava o knjigi »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda« — poroča tajnik.
6.	Slučajnosti. — Udeležba obvezna. — Pri zborovanju se bo pobirala še zaostala članarina S. Š. M. za 1. 1923. — Odbor.
= KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo, dne 3. oktobra 1923 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Kamniku. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: 1. Poročilo o pokrajinski skupščini v Ptuju in kongresu v Ljubljani. 2. Pouk v prvem šolskem letu, poroča Janko Toman iz Moravč.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARENBERŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 6. oktobra ob 9. uri v Vuzenici z dnevnim redom: 1. Poročilo o skupščinah. 2. »Dravska dolina v skioptičnih slikah«, razkazuje in podava tov. Josip Widmoser. 3. Predavanje dr. Pregla: »Otroške nalezljive bolezni«. Polnoštevil-ne udeležbe se pričakuje. — Odbor.
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 6. oktobra 1923 ob pol 13. uri v Metliki s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika.
2.	Poročilo predsedstva. 3. a) O pomenu šolskega vrta za učitelja in občino; b) O najboljšem načinu cepitve — poroča pokrajinski nadzornik za šolske vrtove tovariš Frančišek Črnagoj. 4. Učiteljstvo in
Ferijalni Savez — poroča tovariš Slavko Mrovlje. 5. Slučajnosti. 6. Ogled sadne razstave. Z ozirom na važni in zanimivi vzpored pričakujemo polnoštevilno udeležbo; tudi neorganizirani tovariši(ice) dobro došli. Kdor želi obedovati, naj to pravočasno sporoči tovarišu N. Vigeleju.
Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 4. oktobra t. 1. točno ob 10. uri v risalnici »Mladike« v Ptuju. Dnevni red: 1. Zadnji zapisnik. 2. Poročilo predsednika. 3. Sajenje in gojenje tobaka. — Predava gosp. inšpektor Petar Segvič. 4. Državna skupščina UJU v Ljubljani. — Poroča tov. nadučitelj Jos. Gorup. 5. Predlogi in slučajnosti. Točna in polnoštevilna udeležba obvezna! Tovariši(ice), ki še dolgujejo na članarini, naj to poravnajo ob tej priliki. Novi člani naj se javijo pred zborovanjem pri tov. blagajničarki.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO zboruje v torek, 2. oktobra ob 3. uri popo-ludne v deški meščanski šoli. Na dnevnem redu je tudi nova pragmatika.
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 6. oktobra t. 1. v Ribnici ob 1. uri popoldne na dekliški šoli. Dnevni red: 1. Poročila o zborovanjih UJU — poroča tov. ravnatelj Mervič A. 2. Socijalna ustanova učiteljstva — Škulj — poroča tov. Ločniškar Fr. 3. Razno. Reflektanti na kosilo naj se zglase pri predsedstvu pismeno. Novo nastopivši tovariši-ce dobro došli. Udeležba obvezna, sicer pismeno opravičilo. Zdravo!
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, 6. oktobra 1923 na šentjakobski šoli. Začetek zborovanja ob 6V±. uri zvečer. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Tajnikovo poročilo o dopisih. 3. Pogovor o delovnem programu društva in eventuelno nasveti. 4. Razgovor o pomenu Osrednje zveze javnih nameščencev za nas. 5. Slučajnosti. Zborovanje obvezno. — Odbor.
= ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, 6. oktobra ob 9. uri na Ponikvi. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu referat tovariša Mušiča o »Lepopisju in njega obliki v ljudski šoli«. Tovariš Verk nam bo podal poročilo o naših skupščinah in o kongresu. Ob lepem vremenu zapustimo zjutraj vlak v Št. Vidu ter gremo peš na Ponikvo. Pred zborovanjem oziroma med potom si ogledamo nagrobni spomenik rajnemu tovarišu Dobniku. Radi obeda se prijavimo pri tovarišu Burdianu na Ponikvi. Za člane udeležba obvezna. Radi ugodne železniške zveze vabim tudi sosedna društva. — T. Kurbus, t. č. predsednik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
— Belokranjsko učiteljsko društvo
priredi dne 7. oktobra t. 1. v Metliki razstavo sadja, ki ima namen pokazati Be-lokranjcem in tujcem, kaj raste v Belo-krajini. Poživljajo se sadjarji, da razstavijo — sadni trgovci pa, da si razstavo ogledajo. Podrobnosti pri Belokranjskem učiteljskem društvu v Metliki.
—p Poročevalce o prireditvah na šolskih odrih za naš list opozarjamo na sklep pokrajinske skupščine, da naj v stanovske liste poročajo o prireditvah 1 e na kratko, in sicer zgolj v svrho statistike: Kraj, dan prireditve; ves spored; približno število obiskovalcev in iz katerega kroga, gmotni uspeh in v kak namen se porabi; katere točke so posebno ugajale občinstvu; opusti naj se vsaka samohvala tov. in t o -varišic, ki so sodelovali, pač pa naj se spodaj pri poročilu navedejo oni tovariši in t o -varišice,ki so se posebno odlikovali pri prireditvi, zgolj v osebno informacijo, kar pa ne pride v list; poskrbeti hočemo, da bodo oni otroci, ki so posebno dobro nastopili, pohvaljeni v mladinskih listih, enako tudi, da pridejo poročila o prireditvah tudi v one liste, ki jih čita ljudstvo. — Prosimo, držite se teh sklepov, ker sicer bodo zopet zamude s poročili in hranimo z dragim papirjem in tiskom!
+ Poročevalce o zborovanjih okrajnih učiteljskih društev za naš list opozarjamo na sklep pokrajinske skupščine, da naj bodo poročila prav kratka. Opusti naj se vse formalnosti: otvoritve, pozdravov, naštevanje »višjih« oseb, opisovanje gostilniške postrežbe itd., itd. Poročilo naj služi statistiki, informaciji in pregledu smeri gibanja in orientaciji. Poročila naj obsegajo: Društvo, kraj in dan zborovanja; stanovske smernice društva; referati in predavanja (teme), predavatelji,
zelo važne (a kratke) poteze debate in število navzočih ter odsotnih članov; resolucije predavanj in sklepi zborovanj, v kratki obliki. — Prosimo, držite se tega sklepa, ker sicer bodo zopet zamude s poročili. Hranimo z dragim papirjem in tiskom!
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik • Prane. Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana
Štev. 552.
RAZPIS NADUČITELJSKE SLUŽBE.
Vsled odloka višjega šolskega sveta z dne L septembra 1923, štev. 6584 se razpisuje na dvorazrednici v Koprivnici nadučiteljska služba s prostim stanovanjem v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože predpisanim potom najkasneje do
dne 20. oktobra 1923
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet kozjanski Brežice, dne 22. septembra 1923.
Varujte otroke I
Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO" !
V korist „Jugoslovenske Matice"! 99
„IDES" Prašek ze črni
razstopljiv v mrzli vodi, prekaša vse tu- in ino-— zemske izdelke in tekoče ekstrate! —
Črnilo v obliki papirja za urad-itlE« nike In učence. Za več kot 100%
99
cenejši kakor tekoče črnilo I
99
IDEC Antracen in kovinasta črnila.— ■	Zahtevajte vzorce in cenike ka-
teri, se pošiljajo brezplačno.
fvornica kem. izdelkov Tacen pri Ljubljani
„IDES"
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. avg. t. 1. Din 324.293-—
Hranilne vloge se obrestujejo po 5 °/0, proti polletni odpovedi pa po 7
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto oč '/»5. do 1;s6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 4 Din se ne odgovarja.
prikladna za višje razrede osnovnih šol in tudi za meščanske ter nižje srednje šole.
Sestavil: TOMO JEDRLINlC.
Odobreno od oddelka za prosveto z dne 21. VIII. 1923, št. 3137.
CENA VEZANI KNJIGI 22 DIN.
Knjiga je drugi del „Srbsko-hrvatskih čitank za slovenske osnovne šole" v treh delih, ki jih izda Učiteljska tiskarna.
i£ 11V lil UČITELJSKE THE V UIJSI
IZŠLA JE NOVA KNJIGA
OBČI ZEMLJEPIS
ZA VIŠJE RAZREDE OSNOVNIH ŠOL. SESTAVILA:
J. MEŠIČEK IN FR. DRNOVŠEK.
ODOBRENO KOT POMOŽNA UČNA KNJIGA.
CENA VEZANI KNJIGI 12 DIN.
NAROČA SE V KNJIGARNI UČIT. TISKARNE V LJUBLJANI.
Priporočamo tvrdko
Josip Peteline
Ljubljana,
Sv. Petra nasip 7.
Cene zmerne!
Postrežba točna!
Najboljši šivalni stroji „GRITZNER" v vseh opremah in sistemih, olje, igle, posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika. Galanterije, modno blago, čipke, vezenine, gumbi, bombaži, I. M. C. prejica, pletenine, milo, jedilno orodje: alpaka, aluminium, palice in sploh vse potrebščine za šivilje, krojače erevljarje in sedlarje na malo in veliko. (Za šole znižane cene).