Posamezna storilka Din !•— MV. 48. V LJUBLJANI, v petek, dne 27. marca 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. f—»«■—H— NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30*—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček.» uradu štev. 13.63S. Efekt mladinske nacionalizacije. Te dni so priobčili listi vest, da je postaja Trboveljska premogokopna družba gospodar Slavenske banke. Ni v Slovenji družbe, ki bi imela od naravnih bogastev Slovenije tako velikega dobička, ko Trboveljska premogokopna družba. Ni pa tudi v Sloveniji družbe, kjer bi imeli Slovenci lako inalo besede, ko pri Trboveljski prernogokopni družbi. Rekli Ih iahko, da je pravica Slovencev samo ta. da »o nastavljeni pri Trboveljski pre-•nogokopni družbi kot slabo plačani rudarji in da je nekaj gospodov, ki imajo se drug opravek za družbo. Ves ostali *t°venski narod pa nima druge pravice, ko da plačuje horendno drago trboveljski pr«nog in da znaša letno milijone in -milijone za delničarje Trboveljske premo-jokopne družbe, za delničarje, ki so skoraj brez izjeme sami tujci. ?se to je slovenski narod od nekdaj videl in zato se je med njim in Trboveljsko premogokopno družbo vodil ved-»9 tih boj. Toda ker je bil slovenski »arod neorganiziran in nezadostno pripravljen za to borbo in ker je Trbovelj-družba poleg tega uživala vso podporo nemške vlade, je bil boj pred postankom Jugoslavije za slovenski narod l*re*izgleden in naši rudarji so kopali premog, da je mogla biti Trboveljska premogokopna družba nemškutarska trdnjava v Sloveniji. Po prevratu so mislili redoljubi, da je . prižel tudi za Trboveljsko premogokop-»o družbo dan obračuna. In naši mladini so neke čase tudi mogočno ropotali. Toda ropot je skoraj utihnil in lepega °*ne je izvedela Slovenija o ženialnem činu mladinov, da so skoraj vse akcije trboveljske premogokopne družbe pod *^veasko upravo. Dobro se je tedaj godilo Slavenski banki, slabo pa rudarjem ministrska Komisija, ki bi morala nastopiti proti Trboveljski prernogokopni tc! sv°i° dolžnost pogasila. Od euftj naprej je bila zmaga Trboveljske premogokopne družbe zasigurana tudi v Jugoslaviji in njena pozicija tako močna, da se je mogla osvoboditi zadnjih spon i» postati gospodarica, nekdaj mladinom slepo služeče Slavenske banke. S to zmago Trboveljske družbe je do-vršeiia narobe-nacionalizacija mladinov. Padla je Jadranska banka, padli so dru-Si zavodi in danes se dviga nad Slovenijo ataka tujega kapitala. Še nikdar nismo bili od premoči tujega kapitala tako ogroženi ko danes. Niti pred vojno net Kljub vsemu smo tedaj dvigali svoje denarne zavode in Mestna hranilnica Mttbljanska, Ljubljanska ‘kreditna banka ^ Jadranska banka v Trstu so bile žive Priče našega gospodarskega napredka. Sedaj je Jadranska banka odpadla in popravlja se ataka na Ljubljansko kreditno banko. Vse gospodarsko življenje pa ječi pod pezo visokih obresti in kakor nalažč se odteguje sedaj se denar iz pofttuo čekovnega zavoda. Sloveniji se bliža kriza, ki more biti katastrofalna. Smatramo zato za svojo dolžnost, da vedno znova opozarjamo na boj, ki se vrši za ohranitev slovenskega gospodarstva. Danes je ta boj še tih in Skoraj neopažen, toda skrajni čas je, da poseže v ta boj ves slovenski narod. Proti finančni premoči tujega kapitala bbitto uspeli le, če bomo stali ko en mož v boju za svojo gospodarsko svobodo. Če ne vzdržimo v tem boju, potem nam Argumenti opozicije vedno silnejši. Dopoldanska seja. Beograd, 27. marca. Stališče vlade glede razveljave mandatov HRSS postaja vedno težje. Opozicija nastopa z vedno bolj sijajnimi govorniki in vedno težjimi argumenti, dočim pošilja vlada v boj samo drugovrstne govornike, ki premlevajo stare fraze. Moralna zmaga opozicije je že danes gotovo dejstvo in množe se znaki, ki govore tudi o dejanski zmagi opozicije. Na včerajšnji seji je kot prvi govoril dem. Kosta Timotijevič. Njegov govor je napravil globok vtis in povzročil med radikali mnogo nervoznosti. Nad vse srečno je primerjal radikale z radičevci. V osemdesetih letih je bila radikalna stranka revolucionarna. Vprizorila je vstajo in njen voditelj je šel v tujino, da bi z njeno pomočjo vrgel vlado. Tedanja agitacija radikalne stranke je bila na las podobna agitaciji Radiča. Tedaj so radikali govorili, da je ljudstvo izvor vse moči. Radič pa pravi, da je suverenost ljudstva prva zahteva. Ra-dikati so agitirali z izgravanjem opank, Radič pa proglaša seljaštvo. Radikalom so bili policisti nasilneži, pri Radiču so batinaši. Vojaštvo so nazivali radikali s soldatesko, Radič pa s sabljaši. Kakor so bili radikali ekstremni, tako je bil ekstremen Radič. Zato je dobro, če oblast takim strankam v njihovi mladosti ne dovoli vsega, toda ko pride stranka v svojo srednjo dobe, je treba postopati drugače. Vsi so poskušali skleniti z Radičem sporazum, toda uspel je samo Ljuba Davidovie, On je dosegel sporazum, čegar osnovne črte so: Monarhija, spoštovanje lastnine, edina država in prekinjenje zvez s tujino. Radikali so dolžni, da popuste, ker drugače je sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci nemogoč. Za Timotijevičem je govoril notranji minister Maksimovič. Med njegovim govorom je prišlo do viharnih prizorov, ker je opozicija očitala ministru, da so njegovi dokumenti falzifikati. Senzacija je bila, ko je Maksimovič, na vprašanje Truinbiča odgovoril, da ga zato ni pustil v tujino, ker ne sme imeti zagovornik več materiala ko obtožitelj. Nad tem nezaslišanim nazorom se je zgražala vsa skupščina. Nato se je predsednik skupščine spominjal Francije. Ko je govoril Pavle Radič in proslavljal Francijo kot pokroviteljico zatiranih, je prišlo do incidentov in seja je bila nato zaključena. Popoldanska seja- GOVOR DR. ŠUPERINA. Beograd, 27. marca. Včeraj ob 17. se je nadaljevala seja nar. skupščine. Na seji je imel poslanec HRSS dr. Šupe-r i n a precej dolg in zelo važen govor, značilen po svoji pomirljivosti. Med drugim je dr. Šuperina povedal sledeče: Jaz, kot ustanovitelj Hrvatske seljačke demokratske strani;e vas moram seznaniti malo podrobneje o osnovnih načelih njenega programa. Mi, ki smo bili izvoljeni na dan 8. februarja t. 1. in smo bili poslani semkaj, mi smo novi zastopniki in smo radi tega pravtako odgovorni ko stari zastopniki. Prvo temeljno načelo Hrvatske seljačke demokratske' stranke je: vera v Boga. Nasprotno pa bas komunisti zanikajo eksistenco Boga. Drugi temelj sel j. stranke je: zakonitost. Vedno smo učili naš narod, da obstoji zakon, ker smo vedeli, da mal narod ne more uspeti z revolucijo. Po vojni se je v mnogih krajih razvil republikanizem in narod je videl, kako je padlo eno carstvo za drugim. Naša država takrat še ni bila urejena in zato so mnogi mislili, če je drugod tako, da mora biti tudi pri nas. Sčasoma pa se je pokazalo, da za tako rt publikan-stvo ni pri nas mesta iu zato smo se brez vsakih pomislekov odrekli republikan-stvu in brez pridržkov sprejemamo monarhizem in pri tem ostanemo. (Bur-'no odobravanje.) Tretje temeljno načelo seljačke stranke je: ustavnost. Pravi komunisti ne vedo, kaj je ustavnost. Tam vlada diktatura manjšine. Ako bi bil Radič jutri izpuščen in bi skušal prepovedovati komunističen nauk, .stale meščanske stranke. Nato govori o Radičevem vplivu v HRSS. Ja* mislim, da Radie ni tako velik faktor v stranki. In obrnjen proti vladnim poslancem pravi: >Za vašo stranko je vsekakor, ni pa v naši stranki!« Mislim, da smo se o republiki že jasno izjavili. Z republikansKo obliko smo mi zaključili. To je dovršena stvar. — Ploskanje na levici. Kar se tiče vojske, veste sami prav dobro, da so aaši zastopniki prišli sem in prisegli na ustavo. Sami morete sklepati, da je radi tega ustava za nas prav tako sveta, kakor za vas. V ustavi se nahajajo določila o vojski in nimamo ničesar odvzeti in dodati. Mi smo vam že dokazali in vam jasno povedali: »Nismo in nočemo biti komunisti. Ako hočete sami med narodom odbrati svoje zastopnike, vam jasno izjavim: To niso j narodni zastopniki, marveč le zastopaiki i asi potestatemk Govor Šuperine je na-i pravil globok vtis na vso zbornico, zlasti j na radikale. Za njim je govoril Mate Jagadič (HRSS) o žrtvah, ki so padle za domovino, in poziva skupščino, da se spomni invalidov. Pravi, ako bi mi vse sile, ki jih uporabljamo ni strankarskem polju, porabili za izvršenje sporazuma, bi bil sporazum prej gotov, kakor verifikacija mandatov. Poziva vse poslance, naj dobro premislijo, predno bodo izrekli končno besedo. Za njim je govoril radikal M i 1 u t i n D r a g o v i č, ki je ostro napadel Radiča in njegove zveze s komunisti. Mi ne preganjamo Hrvate, ampak agente Moskve. Končno je govoril še Nemec dr. M o s e r. Navaja različne slučaje nasilja in terorja v Vojvodini, zlasti v Varaždinski županiji. Pisati koncu govora apelira na skupščino, da so mandati HRSS ne razveljavijo. Seja je bila zaključena ob 20. Nato je večina poslancev odšla v narodno gledališče na proslavo francoskega dne. bo malo pomagala naša politična svoboda, ker delali bomo le za tujca in od vsega velikega bogastva Slovenije bo nam ostalo samo to, kar nam bo vrgel tujec kot miloščino. V tem boju, ki ga bojuje danes slovenski narod za svojo gospodarsko svobodo, pa stoje mladini v taboru nasprotnikov slovenskega naroda. Oni so prvi atakirali Jadransko banko in oni so pomagači tujcev pri sedanji ataki na Ljub- ljansko kreditno banko. Oni pa so bili krivi, da koplje slovenski rudar trboveljski premog za najnižjo plačo in pod svetovno pariteto, da pa plačuje slovenski konsument trboveljski premog pa najvišji ceni in nad svetovno pariteto. Ta razlika je čista izguba slovenskega naroda in kdor je za povečanje te izgube, naj podpira mladine in v prihodnjem boju bomo branili le še ljubljansko Mestno hranilnico! SPAHO POKLICAN H KRALJU. Beograd, 27. marca. Včeraj ob 10. dop. je kralj sprejel Pažiča v a^dijenci, da se informira o situaciji in o odločitvi vlade. Radikali izjavljajo, da je Pašič rekel kralju, da je že odločeno, da se mandati HRSS razveljavijo in da vlada ne bo umaknila svojega sklepa. Kralj je pozval k sebi dr. Spaha. To je bila senzacija, ker politični krogi kaj sličnega sploh niso pričakovali. Spaho, ki je bil v avdijenei od tl. do 11.30, je izjavil novinarjem, da je bila avdljenca zgolj privatnega značaja. Nato sta bila v dvoru Ljuba Jovanovič in Ninčič. Vladna večina je bila radi Spahove avdijen-ce zelo v skrbeh. KRALJ ODPOTOVAL V T0P0L0. Beograd, 27. marca. Proti vsemu pričakovanju je kralj sinoči"nenadoma zapustil Beograd. Odšel je s posebnim vlakom v Topolo, kjer bo ostal nekoliko dni, tako da bodo rešena med tem časom vsa važna vprašanja. Radikali pravijo, da je kralj odšel zato, ker smatra, da je situacija popolnoma jasna in normalna. Opozicija pripisuje kraljevemu odhodu velik pomen. TIK PRED ODLOČITVIJO. Beograd, 27. marca. Včerajšnji dan je bil važen za vse politične kroge ne samo radi diskusije v skupščini, marveč radi konzultacij, katere je imel kralj včeraj z nekaterimi politiki. Vlada in opozicija nista imeli nobenih sej, ker sta že naprej sklenili vse potrebno in je potreba samo še sklepe pred parlamentom izvesti po redu, ki ga predvideva poslovnik. Včeraj se je vršila proslava francoskega dne v parlamentu in po celi državi. Danes bo končana verifikacijska debata. Senzacija dneva bo Radičev govor. Končna odločitev vlade se pričakuje šele pozno v noč. POGAJANJA V FIRENCI. I Firenca, 27. marca. Neki član italijanske delegacije na konferenci v Firenci je izjavil novinarjem, da delo konference le polagoma napreduje, ker so pogajanja zelo delikatnega značaja in bi bik/ v prvi vrsti treba zaslišati mišljenje pomorskih in carinskih strokovnjakov. Nationalno delo »Narodnega bloka“. Zadnja imenovanja pri direkciji drž. železnic v Ljubljani nam jasno kažejo, kam jadramo. Čez noč so upokojili pom. direktorja ing. Šego, znanega narodnega iu kulturnega delavca ter prvovrstnega strokovnjaka, zato, da so spravili na odlična mesta same nemške nacionalce. Za načelnika mašinskega oddelka je imenovan ing. Dolinsckek, nemški naciona-le«. Za njegovega pomočnika pa ing. Jurman, nemški nacijonalec (glej Deutsche Stimmen, št. 69. od 31. avgusta 1913, »Slov. Narod« št. 201 od 2. septembra 1913 in »Dan« št 614 od 8. septembra 1913). Oba lomita za silo nekaj slovenščine, uradovati v uradnem jeziku nista zmožna. Za načelnika gradbenega oddelka je imenovan ing. Hoffman, nemško-poljski Žid. Njegov pomočnik je ing. Krick, nemški nacionalec. Oba sta tuja državljana kljub na magistratu izstavljeni do- movnici; jugoslovanskega državljanstva nimata. Vsi štirje imajo strogo nemške rodbine. Tako sta prišla dva najvažnejša tehnična oddelka v strogo nemško nacijo-nalne roke. Novi pomočnik direktorja je Hrvat, ki med Slovenci ni nikdar nacijonalno delal, pa je sedaj za obljubo poddirek-torskega mesta vzel Člansko legitimacijo SDS. Kakor se vidi, nima država kruha za slovenske izkušene strokovnjake in rodoljubne inteligente, pač pa za Nemce in tuje nemško-avstrijske državljane. Takega čina, kot se je izvršil s to upokojitvijo in novim imenovanjem, ne bi bil sposoben noben še tako nemško nacijonalen avstrijski minister. Kaj takega smo morali doživeti v Jugoslaviji od strani ministra - Srba. Slovenska javnost tega ne bo pozabila. Nova pota velikobritanske politike. Torkova seja angleškega parlamenta je bila »enzacija. Na tej seji je podal zunanji minister Chamberlain smernice nove an-gleike politike in odločno utemeljil odklonitev ženevskega pakta. Dvorana je bila nabito polna, vsi poslanci so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem Chamberlaina in celo najbolj ekstremni delavski poslanci so opustili vsak medklic. Le Mac Donald in Lloyd George sta stavila par vprašanj, na katera je Chamberlain takoj odgovoril. Nastop Chamberlaina je bil v vsakem oziru posrečen in na seji je žel triumf, kakor ga je jedva svoje dni dosegel njegov ded. Med drugim je Chamberlain izvajal: »Konservativna vlada je postopala popolnoma korektno, ko je odklonila ženevski protokol. Pomisleki proti ženevskemu paktu. Ta protokol se je rodil dne 9. julija 1924, ko je odpotoval Mac Donald jadrno v Pariz, da reSi londonsko konferenco in ko sta Herriot in Mac Donald izjavila, da sta obe vladi pripravljeni sodelovati pri rešitvi varnostnega vprašanja potom Zveze narodov ali slične korporacije. Oba ministra sta nato odšla v Ženevo, kjer sta pri enakih čustvih predlagala Zvezi narodov dve popolnoma nasprotni smernici politike. Zelo delovni in zelo pametni" prijatelj obeh (dr. Beneš) je skušal najti nato kompromisno formulo. Protokol je Velika Britanija morala odkloniti, ker ni bila vpoštevana njena posebna lega. Protokol je za države z veliko stoječo vojsko, ne pa za pomorsko silo. Angleški pomorski strokovnjaki so izjavili, da bi morala Velika Britanija znatno pomnožiti svojo mornarico, če bi hotela zadostiti obveznostim, katere ji je nalagal ženevski protokol. Ameriška vlada sicer ni podala nobene uradne izjave o ženevskem protokolu, vendar pa prevladuje v vladnih krogih prepričanje, da bi ženevski protokol bolj ogrožal mir, ko pa ga varoval. Največji pomislek pa velja ženevskemu protokolu, ker ne vidijo kontinentalne države v njem zadostne garancije za mir in vztrajajo na oborožitvi. Kaj naj nadomesti ženevski protokol. Velika Britanija se čuti obvezano, da da za odklonitev ženevskega protokola gotovo nadomestilo. Treba pa je pomisliti, da ima Velika Britanija že gotove obveznosti. Členi 22.—44. versajske pogodbe določajo, da pomeni vsaka kršitev demilitarizacije levega renskega obrežja sovražno dejanje proti vsem zaveznikom. 2e zaradi tega je Vel. Britanija za razmere ob Renu interesirana. Velika Britanija se je vedno borila proti •ni celinski državi, ki si je hotela z vojaško močjo priboriti hegemonijo na kontinentu. Borili smo se proti Španiji, ko je bila na višku moči, in jo premagali, zmagali smo Napoleona in sprejeli smo izziv Nemčije in j jo premagali. Nikdar se nismo takemu boju j izognili in tudi v bodoče si ne bomo mogli ; nikdar dovoliti, da bi na tak boj resignirali.«' j NemSki predlog i Chamberlain je nato podrobno razpravljal o nemških predlogih. Prepričal se je, da so nemški predlogi zelo resno mišljeni. Čeprav glede njih še ni padla končna odločitev, vendar pomenijo napredek. Prostovoljno je Nemčija izjavila, da je pripravljena jamčiti za sedanje teritorialno stanje na za-padu. Glede izprememb na vzhodu pa je Nemčija izrecno izjavila, da izključuje vojno kot sredstvo za dosego kake izpremembe na vzhodu. Dalje je izjavila, da je pripravljena, skleniti a Francijo zaradi Rena posebno ga- rancijsko pogodbo in pripravljena se je tudi z interesiranimi silami sporazumeti glede izvedbe členov 22.—44. versajske pogodbe. Tudi je Nemčija pripravljena skleniti z ostalimi mejnimi državami obsežne pogodbe glede obveznega razsodišča. Vse te predloge pa je stavila Nemčija brez vsakih pogojev. Na vprašanja Mac Donalda in Lloyd Ge-orge-a je dejal Chamberlain, da je treba nemške izjave glede vzhodne meje tako razumeti, da Nemčija sicer ni pripravljena jamčiti za posestno stanje na vzhodu, kakor je pripravljena to storiti za zapad, da pa izrecno izključuje vsako vojaško sredstvo za spremembo meje. Pogajanja, razsodišče, Zveza narodov, to bi bila sredstva, s katerimi bi hotela Nemčija doseči revizijo vzhodne meje. Stališče do Francije. Kot iskren prijatelj Francije je smatral Chamberlain za svojo dolžnost, da je ob priliki svojega zadnjega bivanja v Parizu llerriotu čisto odkrito povedal angleško stališče. Odkritosrčno je razložil, da so se v zadnjih letih zgodile stvari, da je veliko-britanski vladi v bodoče popolnoma nemogoče skleniti s Francijo ali Belgijo enostranski vojaški dogovor proti Nemčiji. Dalje je dejal, da je angleSka vlada mnenja, da je treba nemškim predlogom pripisovati največji pomen, ker se ustvarja z njimi znosljivejša atmosfera. Chamberlain je povedal dalje tujim vladani, da mora Velika Britanija skleniti samo defenzivno pogodbo, in sicer v okviru Zveze narodov. Končno je jasno, da more podati Velika Britanija za rensko mejo, na kateri je interesirana da-lekosežna garancija, da pa za druge meje tega ne more storiti. S povzdignjenim glasom je nato povdarjal Chamberlain, -? ka, kmečka zveza in nacionalni socialisti) le j 12,541.000 glasov. Če bi se torej republihai-j ske stranke zedinile, potem bi bilo skoraj i gotovo, da bi njihov kandidat zmagal. Sku-l pen nastop pa so onemogočili socialni de-i mokrati, ki so postavili kot svojega kandidata bivšega pruskega ministrskega predsednika Brauna. Brez dvoma je, da je Braua odličen državnik, sijajen govornik in širokopotezen politik in da po svojih zmožnosti! spada na mesto Eberta. Toda njegova volitev je brezizgledna in je nekaj časa eele resno omogočala izvolitev desničarskega kandidata. Nacionalisti so namreč bili take uvidevni, da so resignirali na lastnega kandidata in ponudili najprej kandidaturo Slanu -centruma Stegenvaldu, nato pa demokratu Gesslerju. Stegorvvalda je moral centrnm odkloniti, ker je bil v lastnih vrstah premočan odpor proti tej kandidaturi. Vse pa je kazalo, da bo kandidatura vojnega ministra sprejeta. Zastopniki centruma so si izprosili samo eno uro časa, da o stvari odloči vodstvo stranke. V zadnjem hipu pa je Strese- ■ mano, ki je oseben nasprotnik Gesslerja, ■ preprečil, da bi se dovolila zastopnikom ; centruma ena ura časa. V 38. minuti je bil ta sklep centruma sporočen in par minut kasneje je strankino vodstvo bilo pripravlje-! no sprejeti Gesslerjevo kandidaturo. 22 mi-1 nut je odločilo. Nato so postavili desničarji kot svojega kandidata nadžupana v Duisburgu, ki pa ne uživa velikega ugleda. Kaa-; didat centruma je dr. Marx, ki se je kot dr- • žavni kancelar 'zkazal. Najboljši kandidat pa ! je demokrat dr. Hellpach, samo žal nina ■ skoraj nobene nade na uspeh. Gotovo je, da j pri prvem glasovanju ne dobi noben kas-! didat potrebne absolutne večine, da pa be | dobil pri drugem glasovanju dne 26. aprila dr. Marx kot skupni kandidat \veimarske koalicije potrebno relativno večiuo. Seveda so presenečenja tudi pri 'predsedniških volitvah mogoča. = Prvi nemški govor v francoskem parlamentu. Koncem torkove seje francoskega parlamenta se je oglasil k besedi nemški komunist Hueber iz Alzacije. Ker ne zna , francosko, je govoril v nemškem alzaškem dialektu. Stenografi in žurnalisti niso nje-j govega govora zabeležili. Ostali • poslanci pa ; so se mu samo smehljali. Predsednik zbor-; nice Painleve je zaprosil njegove tovariše, i da mu izroče prevod govora. Ko ga je Pala-ieve prebral, je izjavil, da je ravnal kot dober Francoz, ko je dopustil, da govori aa-stopnik Alzacije v svojem narečju, da pa njegovo doktrino odločno odklanja. Isto je izjavil tudi Herriot. = Zinovjev o krizi med češkimi komunisti. Na seji komunistične internacionale je govoril Zinovjev tudi o krizi češke komunistične stranke. Dejal je, da se ne bodo uresničile škodoželjne nade buržujev in druge internacionale. Češkoslovaški proletariat b* ostijl zvest Moskvi in do cepitve ne bo prišlo. Vprašanje komunistične stranke v Češkoslovaški je sicer nad vse težavno, toda be rešeno z ohranitvijo edinosti v stranki. Ostali komun, generali so se posebno ostro izrazili proti Šmeralu in njegovi skupini. Značilno je tudi to, da se je vsem kompromitiranim češkoslovaškim komunistom njih grehe odpustilo in da uživajo še naprej popolno zaupanje Moskve. = Arabci in eionisti. Odpor Arabcev proti naseljevanju judov v Palestini stalno rast*. Angleška vlada je poslala v varstvo Bal-fourja, ki bo otvoril židovsko univerzo v Jeruzalemu, polk konjenice ter večje Število tankov in oklopnih avtomobilov. Arabci so proglasili kot protest proti angteSU favorizaciji Židov nacionalno žalost. Prosveta. REPERTOAR narodnega gledališča V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 27. marca »Vdova Rošlinka«. Red A. Sobota, 28. marca ob 15. uri popoldne »Veronika Deseniška«, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 27. marca »Don Juan*:. Red C. Sobota, 28. marca »Don Pasquale«, premije-ra. Izven. Nedelja, 29. marca ob 15. uri pop. »Mignon«, ljuska predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. V nedeljo, dne 29. t. m. sta v Narodnem gledališču dve predstavi, in sicer se poje v operi priljubljena opera »Mignonc s Erisekovo, Thierryjevo, Betettom in Kovačem v glavnih vlogah. Predstava je ljudska pri znižanih cenah. — V drami pa se vpri-zori po daljšem presledku drama »Golgota«, ki je pri svojeČasni vprizoritvi dosegla največji uspeh. Dramo je nanovo zrežiral g. Rogoz. Glavne vloge igrajo: Rogozova, Rogoz, Skrbinšek, Kralj, Drenovec in Plut. Začetek predstave ob 8. uri zvečer. Nova operna premijcra v Narodnem gledališču v Ljubljani. V soboto se poje v naši operi Donizettijeva komična opera Don Rasquale. V njej prevladuje vobče vesela, poskočna’ glasba, med katero pa najdemo tudi najlepša lirična mesta, ld od začetka do konca vežejo poslušalca. Vsebina opere je sledeča: Bogati starikavi Don Pasquale ima še skomine po mladi ženici. Ker je sam menda preneroden poiskati si nevesto, naj mu to preskrbi prijatelj doktor Malatesta, njegov zdravnik. Malatesta sprejme ta nalog, hkrati pa sklene, Pasquala ozdraviti te muhe na zelo drastičen in učinkovit način. V ta namen, pridobi dobro znano mu mlado vdovo Norino, nevesto prijatelja Ernesta, rekoč Pasqualu, da ima v samostanu bivajočo sestro Sofronijo, katero mu bo baje še danes predstavil kot nevesto. Bedasti Pasquale vse rad verjame in Malatesta mu resnično privede še istega dne sestro Sofronijo-Norino, ki je Malatesti na ljubo s humorjem privolila igrati to komedijo. Vlogo notarja igra pri poroki Malatestov prijatelj Carlotto. Poroka se izvrši v hiši Pasqualovi — ali o groza! — koj, ko sta poročena, se izlušči iz golobice Norine pravi pravcati zmaj. Nesrečni Pa-squale sicer še skuša priti do sporazuma, ali njegova golobica je zmaj posebne vrste, ona povzroči razpor s svojim vedenjem in mu končno zasoli celo mastno klofuto. To je pre-ve8 zn izmučenega Pasquala, odslej misli J® še na ločitev, odkrižati se je hoče vsekakor. s pomočjo Malateste se mu to tudi kmalu posreči in dobrodušen kakor je, Pa-squale zasigura celo svojemu nečaku Ernestu in njega nevesti precejšnjo doto. Drobne vesti. Stranke weimarske koalicije so se sporazumele, da bodo pri drugem glasovanju glasovale za onega kandidata koalicije, ki ho dobil največ glasov. Za vrhovnega poveljnika velikobritanske »miadc je bil imenovan general William Riddel. Vse omejitve'v deviznem prometu so bile Y Avstriji ukinjene. Turška vlada je protestirala, ker se tuji diplomati še vedno nahajajo v Carigradu m®sto v Angori. Turška vlada namerava v najkrajšem času ukiniti svojo delegacijo zunanjega ministrstva v Carigradu, da tako tuje diplomate prisili, da se preselijo v Angoro. — Gospod Stupica nam je poslal včeraj izjavo, v kateri sporoča, da se je eksekutiva gremija obrnila na obrtno oblast, da ona odloči, če se ima vršiti izredni občni zbor ali ne. Obrtna oblast pa je dejala, da ni za sklicanje izrednega občnega zbora gremija danih postavnih predpogojev, vsled česar se izredni občni zbor ne vrši. — K tej izjavi pripominjamo sledeče: Če je bila obrtna oblast upravičena izdati tak odlok, o tem zaenkrat ne bomo razpravljali, ker še nismo imeli prilike, da bi prečitali odlok obrtne oblasti in njeno utemeljitev. — Pač pa vemo sledeče: Izredni občili zbor se ima po pravilih gremija vršiti, če ga zahteva ena četrtina članov. Ker ima gremij nekaj nad 1300 članov, občni zbor pa je zahtevalo 375 članov, zato bi se občni zbor vršiti moral. Dalje je jasno, da ne sme in ne more noben res demokratičen načelnik gremija prezreti zahteve, ki jo podpiše 375 članov, zlasti če dotični načelnik ve, da podpira to zahtevo najmanj še enkrat toliko drugih trgovcev. Zato je absolutno napačno, da se je g. Stupica zatekel na pomoč obrtni oblasti ter ji s tem priznal pravico, katera ji ne gre. S svojim postopanjem je g. Stupica dokazal samo to, da se izrednemu občnemu zboru ogiba, da ne upošteva želj trgovcev in da se je s lem onemogočil kot načelnik gremija. — Hiša čekovnega zavoda se v Ljubljani ne bo zidala, dasi je stavbeni prostor že kupljen in dasi je več ko jasno, da je poštni čekovni zavod ravno tako dolžan, da zida, ko vsi drugi denarni zavodi. Pa denar je odšel iz Slovenije in Ljubljana bo imela eno hišo manj. Naravno je, da je vsa Ljubljana ogorčena, da se tako teptajo njeni interesi in kdor pride med ljudi, ta je slišal take sodbe Ljubljančanov, da bi nastopil proti nam državni pravdnik, če bi jih objavili. — Samo eden molči o tej stvari, in to je »Slovenski Narod«. Niti z besedico ne omenja najnovejšega atentata na Ljubljano, temveč napisal je svoj konvencionelen protiklerikalen člančič — in mirna Bosna! Prodani »Slovenski Narod« nima besede za interese Ljubljane. Zapomnite si to, Ljubljančani, in podpirajte z naročnino list, ki je zatajil vaše interese. — Stanovanjsko vprašanje je v Ljubljani že par let aktualno in dalo bi se znatno ublažiti, če bi bilo samo malo več poguma in dobre volje. Ni dovolj, da je delovanje stanovanjskega urada omejeno na več ali manj srečno izvedeno dodeljevanje stanovanj, tudi magistrat in državne oblasti bi se morale pobrigati, da bo to pereče vprašanje vendar enkrat rešeno. Popolnoma nedopustno je, da so še sedaj državni uradi v stanovanjskih hišah. Na Bleivveisovi cesti je zasedenih od orožniške komande 19 stanovanj, v vojašni- ; cah pa je polno praznih sob. Tu bi se moral na vsak način narediti red. Enako bi se dobilo mnogo prostora, če bi nekateri manj na široko stanovali. Vidi se, da se vladu-joči še vedno ne zavedajo važnosti stanovanjskega vprašanja. Zdravje naroda silno trpi, kadar morajo ljudje stanovati po takih brlogih, kamor dober kmet ne bi dal niti svoje živine. In ljudska higijena, ljud-' ska morala? Kako grozne posledico- rodi ravno v tem pogledu stanovanjska beda! Vseeno pa moramo dvomiti, da bi se nameravalo kaj resnega podvzeti proti stanovanjski bedi. Kako tudi? Če pa država sama kupuje za svoje urade stare hiše, mesto, da bi zidala nove. Najprej poštno ravnateljstvo, sedaj pa še čekovni zavod! Lepe sadove prinaša vlada »nacionalnega« bloka! — Centralna komisija. Pri ministrstvu agrarne reforme je vzpostavljena centralna komisija, obstoječa iz načelnikov imenovanega ministrstva. Bavila se bo z reševanjem vprašanj zgolj administrativnega značaja tega ministrstva. vesti. — Strokovni svet poštnega ministrstva. Pri ministrstvu za pošto in telegraf je definitivno vzpostavljen strokovni svet za letošnje leto. — Iz uradnega lista. »Uradni list« objavlja v zadnji številki sodni postopnik za mešano razsodišče, sestavljeno po členu 239. trianonske mirovne pogodbe med našo kraljevino in Madžarsko. — Šolska vest. Ivan Dimnik, učitelj na tukajšnji pomožni šoli je imenovan za stolnega upravitelja te šole, učiteljica I. dekliške osnovne šole Milka Umberger pa za stalno učiteljico petja na tej šoli. Jakobu Furlanu, upokojenemu šolskemu upravitelju je podeljeno mesto hišnega upravitelja v šolskem poslopju v Spodnji šiški. — Moderna telefonska centrala v Ljubljani. Jugoslovenski Lloyd piše: Ministrstvo pošte in telegrafa se je odločilo da preuredi ljubljansko telefonsko centralo na najmodernejši način. Uvede naj se sistem mehanične telefonske zveze brez uporabe telefo-nistinj. Ta sistem se uvede še tekom tega leta tudi v Beogradu. Jugoslovenski Lloyd vprašuje: »A što je sa Zagrebom?« — Davčna šola. Dne 21. t. m. je bil zaključen prvi tečaj davčne šole v Sarajevu. To je edina šola, v kateri se na podlagi ju-ridičnih študij in davčne zakonodaje pripravlja kandidate za višje davčne funkcije. Prvi tečaj je končalo z zelo dobrim uspehom GO kandidatov. — Radi velike poplave je bil prekinjen promet na progi Veliki Bečkerek—Bečej. — Vzpostavljen promet. Vsled snežnih zametov je bil na progah Gradsko—Bitolj, ■ Skoplje—Odrin in Veles—Štip nekaj dni j promet ustavljen. Sedaj je na vseh progah železniški promet zopet vzpostavljen. — Zaplenjen list. »Jutarnji list« z dne 23. t. m. je policija zaplenila radi nekega naslova. — Invalidi protestirajo. Dne 23. t. m. so imeli v Sarajevu invalidi in njih vdove in sirote velik protestni shod, ki so ga sklicali radi redukcije. Samo v mostarskem okraju jih je reduciranih preko 800. — Senzacijonalne najdbe v postojnski jami. V postojnsko jamo grade podzemsko železnico. Pri tej priliki so našli preostanke stare faune: Slonove zobe, kosti jamskih hijen, leoparda, medveda in velikega gavra-na. Izvedenci sodijo, da so ti ostanki kraške faune stori približno 30.000 let. To vest beležimo z rezervo. — Za Slovence v Macedoniji! Pred tri in pol leti je naselila vlada več slovenskih družin na Kosovem in Ovčjem polju. Leto za letom so imeli slabo letino. Vedno bolj so obubožavali. Društvo »Dobrodelnost« jih je vedno podpiralo. Zadnje dni se jih je vendar usmililo ministrstvo za agrarno reformo in jih premestilo v Prekmurje, v selo Pini-ca. Sicer imajo prost prevoz, toda vsi skupaj ne premorejo pol kilograma moke, kakor nam poročajo v skupnem pismu. Zadnje čase so delali samo za hrano pri Macedoncih. Nimajo ne denarja, ne obleke, ne hrane, ne oprave, ne orodja, ne živine! Kar so vzeli pred tremi leti s seboj, jim je vse pobrala lakoto. Nujno je torej potrebno, da jim pomagamo, da se bodo mogli preseliti in začeti novo življenje. Vsa usmiljena srca prosimo, da blagovolite poslati prispevke, bodisi v denarju ali obleki (tudi ponošeno obleko sprejmejo z največjo hvaležnostjo) na »Dobrodelnost«. Poljanski nasip št. 10. — Cenjene naše gospe, ki so se že neštetokrat žrtvovale za človekoljubne namene, pa prosimo, da blagovolijo pobirati prispevke pri svojih znancih in jih poslati »Dobrodelnosti«. Nabiralne pole so na razpolago v pisarni »Dobrodelnosti«. Zadnje dni tega meseca pošljemo vse skupaj v Erdželijo, dosedanje njihovo bivališče. — »Ljubljanski Sokol« (Narodni dom) na znanja bratom in sestram, da predava v m boto 28. t. m. ob pol 9. uri zvečer na g&l* riji telovadnice br. dr. Nikolaj Preobražen ski o »Petru Velikemu«, katerega 200 let' nico smrti obhajajo letos vsi evropski narodi, zlasti pa slovanski. Apeliramo na članstvo, da se zanimivega predavanja v iim največjem številu udeleži. — Prosvetni odsek. — — Pevsko društvo »Slavija« Viž-GIi*** vabi svoje člane na V. redni občni zboi, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. aprila t. 1. oh 9. uri dop. v društvenih prostorih v stori šoli na Viču. . ~ Novi bankovci v Avstriji. Včeraj so bili izdani v Avstriji prvi novi bankovci po 101 šilingov. Bankovci so dolgi 192 mm, široki pa 93 mm. Na prvi strani je napis: »Ste šilingov. Na Dunaju 2. januarja 1925. Avstrijska narodna banka. Reisch, predsednik, dr. Mosing, gen. svetnik, dr. Braueis, ge«, ravnatelj.« V levem polju je v osmerokotnem okviru avstrijski državni grb, v desnem p« istotako v osmerokotnem okvirju ženska glava. — Živa baklja. Te dni je umrla na strašea način v Mostarju starka Milka Bubič. Polil* se je s petrolejem ter se zažgala. Ne ve se še, ali gre za samomor ali za nesreče* slučaj. Nesreča na glavnem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru je bil povožen predvčerajšnjim premikač Jože Pipan. Padel je pri izvrševanju svojega poklica pod kolo, ki mu je zmečkalo desno roko in prste na desni nogi. Prepeljali so ga v državno bolnico. — Vlom v zagrebški kemični laboratorij. V noči od 23. na 24. t. m. so vlomili neznani zlikovci v kemični laboratorij v Zagrebu in nato v pisarno prof. dr. Franja Bubanoviča ter odnesli raznih stvari v vrednosti nekaj desettisočakov dinarjev. Preiskali so vse omare in mize, kjer so našli ter ukradli mikroskop, vreden 5000 dinarjev, škatljo finih utežev, vrednih 1.200 dinarjev, aparat za ■ merjenje radioaktivnosti, vreden 20.000 dinarjev, analitično tehtnico, vredno 2300 dinarjev in še nekaj drugih aparatov in knjif. Popolna škoda se še ni mogla ugotoviti. Velika tatvina v vlaku. Gospa Melanija Arandjelovič, polkovnikova soproga iz Beograda, je zaspala v kupeju drugega ra»-reda, ne meneč se za ogromno vrednost, ki se je nahajala v njenem potnem kovčku. Ko se je prebudila v bližini postaje čapljin* blizu dalmatinske meje, je opazila na svojo neprijetno presenečenje, da je njen kovček izginil. Vrednost ukradenih stvari in gotovine znaša preko 170.000 dinarjev. Vsa poizvedovanja po storilcih so ostala do sedaj brezuspešna. Vzrok temu je mogoče to, da mostarska policija tatov ni mogla zasledovati, ker policijski agenti nimajo legitimacij za brezplačno vožnjo, da pa bi se vozili na lastne stroške, tega spričo borne plače, ki jo imajo, pač nihče ne more zahtevati. — Identiteta utopljenca na Fužinah ugotovljena. Ugotovilo se je, da je 17 letni utopljenec, ki so ga našli pred par dnevi v Ljubljanici na Fužinah, identičen s tapetniškim vajencem Aleksandrom Moravcem. Fant je pobegnil sredi februarja od svojega mojstra, in ni izključeno, da je izvršil samomor. Obdukcija j'e bila nemogoča, ker je bilo trupi* že skoraj popolnoma razpadlo. — Ljubezen 60 letnega učitelja glasb*. Maestro Armengildo Menegello je bil učitelj glasbe v Splitu. Klj'ub svojim 60im letom se je nesmrtno zaljubil v svojo 18 letu* učenko gospodično Sunezzi. Tri cela let* j* hodil v hišo njenih roditeljev, in najlepš* urice njegovega življenja so bile ure, ki jih je dajal malo muzikalični gospodični Sunezzi. Postajal je bolj in bolj nežen, in njegova učenka je opazila, da gori njegovo srce a* njo. Toda ni se brigala za to. Mislila si j*, možiček je star in nenevaren. Od čas* d« časa mu je podarila kako cvetko iz va*e, lo Edgar Rice Burroughs: 17 Tarzanovi doživljaji v džungli. Za hip je Tarzan obstal in zrl čarodeju v oči. Vsi pogledi so bili uprti vanj — mrtvoudni strah jib je priklenil —, dokler ni Tarzan zmignil z gla-v° in korakal naravnost proti čarodeju. Tega črnci niso vzdržali. Ze mesece jim je težal strah pred belim džungelskim bogom v kosteh. Iz vasi so jim bile ukradene puščice. Vojščaki so ležali pobiti na gozdnih potih, njihove glave so padale ponoči v vas. Pri drugi priložnosti, ob belem dnevu bi ga črnci naskočili. Nocoj pa je bilo njihovo živčevje Popolnoma izčrpano in strah jim je vzel poslednjo odporno silo. Kakor en mož so pobegnili in drveli proti kočam. Le eden se je za trenutek obotavljal - čarodej. Tako se je namreč sam vmislil v svojo čudotvorno silo, da je obstal, ker je vedel, da bi z begom zapravil dostojanstvo. — Si ti bog? — je vprašal Tarzan. Coprnik ni razumel. Zaplesal je, poskočil, se Parkrat zavrtel in obstal razkoračen ter molel glavo daleč naprej. Tako je čakal par trenutkov, nato je Iztisnil: »Burnih«, da bi 'larzana uplašil. A učinek je izostal. Tarzan se je prestopil. Nobena moč bi ga ne odvrnila, da ne bi bil pobližje preiskal dozdevnega boga. Ko je čarodej spoznal, da mu skakanje ne Pomaga, je poizkusil na drug način. Pljunil je na r®p, ki ga je držal v rokah ter krožil s puščicami okrog njega, ves čas zaupljivo govoreč v konico fepa. Tako se je počasi umikal. Sredstvo je bilo preslabo, kajti ogromna postava, o kateri ni vedel, ali je božja ali hudičeva, je prihajala vedno bližje. Coprnik je delal vedno manjše kroge. Da bi vzbudil strah in grozo, se je razkoračil, maliljal z zebrinim repom ter nenadoma potegnil med seboj in Tarzanom dozdevno ločilno črto. — Preko te črte ne moreš, — je kričal, — stoj, če ne umreš! Moja mati je bila Wudu, moj oče Kača. Jaz živim od levjih src in panterjevega drobovja. Zajutrkujem otročičke, džungelski demoni so moji služabniki. Največji coprnik sem; ničesar se ne bojim, kajti neumrljiv sem. Jaz, — še to je izustil, nato je zbežal, kajti Tarzan se je poganal preko dozdevne črte, ne da bi se mu kaj pripetilo. Tarzana je razjezil. Na ta način bi se bog po njegovih predstavah ne smel obnašati. — Pridi nazaj! — ga je pozval. — Ničesar ti ne storim, ti bog. A čarodej je bežal kakor jelen, bliskoma je preskakoval lonce in ognje pred kočami. Ubiral jo je iz samega strahu proti svoji koči. Njegovo prizadevanje ni imelo uspeha, tik za petami mu je sledil Tarzan. Pred kočo ga je dosegel. Težka roka je obležala na plečih ter ga potegnila nazaj. V trenutku ga je Tarzan slekel, v rokah mu je ostala bivolova koža, v kočo je smuknil nag zamorec. — Tako! To naj bi bil bog! Tarzan je renče pokazal zobe in skočil za preganjanim v kočo. Tam v kotu je videl moža, ki se je ves tresel od strahu. Zgrabil ga je in vlekel na prosto, kjer je mesečina razlivala luč. Čarodej je grizel in brcal. Par udarcev po glavi ga je poučilo, da se mora drugače ob- našati. Tam zunaj v mesečini ga je držal Tarzan na trepetajočih nogah. —Ti si torej bog! — je kričal. — Če si bog, je Tarzan mogočnejši od tebe. — Obenem je bobnelo ( na ušesa: — Jaz sem Tarzan, nad zemljo in pod ! vodo ga ni mogočnejšega od njega. Tarzan je sil-nejši od Manganijev. Z rokami je zadavil leva, leoparda! On je nad bogom! Tako, glej! Sunkoma mu je zavrtel vrat, da je kričal od bolečin ter se zgrudil brez moči na tla. Tarzan mu je stopil za vrat in iztisnil grozni krik zmagovalca. Nato se je pripognil, iztrgal brezčutnim prstom zebrin rep ter odšel iz vasi. Iz nekaterih koč so ga s strahom opazovale plašne oči. Glavar Mbonga je istotako opazoval dogodek pred čarodejevo kočo. Hudo ga je pretreslo. Kot star patrijarh ni nikoli popolnoma veroval v coprnijo, le napol. Z leti vedno manj. Toda kot poglavar je pač vedel, kako važna vladna podpora je čarodejstvo, kajti že večkrat se mu je posrečilo izkoristiti vraževerno ljudstvo z njeno pomočjo. Mbonga se je tega dobra zavedal in je' moral je pa zdaj videl, kar je pred kratkim videl Mbonga, ta ne bo nikoli veroval v coprnijo. Bbonga se je tega dobro zovedal in je moral nekaj storiti, da bi izbrisal Tarzanovo zmago nad čarodejem. Pograbil je sulico in se splazil iz koče za Tarzanom, ki je odhajal skozi vas tako brezskrbno, kakor bi bil med Keršakovimi opicami. Ta brezskrbnost je bila le navidezna. Dobro izšolani čuti so bili ostro na straži. Mbonga je bil zvit zasledovalec džungelskih živali ter se je plazil neslišno. Niti jelen bi ga ne slišal. A Tarzan ni bil jelen, on je bil Človek. j« stala na mizi v sobi. Hudobni jetiki bo aa£di Šepetati o ljubezni starega maestra in !• letne devojčice. In tako je prišlo, da bo zvedeli o stvari tudi roditelji oboževane de-rojke, ki so prav prozajično odslovili zaljubljenega muzikanta. Nesrečni starček s tem ie ni bil ozdravljen. Povabil je svojo Dutednejo na sestanek ter ji razkril svoje srco. »Zate, samo zate živim, brez tebe ne morem živeti. Stori, da bom vedno poleg tebe.« Čudno ga je pogledala devojka. ter odgovorila: >Vam sigurno danes ni dobro, fospod maestro. Idite domov, spijte čašo volt« ir odleglo vam bo.« Oprostila se je in odhitela domov. Od tega časa so začeli mu-»ikanta boleti zobje. Hodil je od lekarne do lekarne, ter s solzami v očeh kupoval pra-ike zoper zobobol. Ko je imel zadostno zaloga »zdravilc, si je najel v hotelu Central sobo, ter zavžil vse praške naenkrat, Skoraj •ato pa so se že razlegali iz njegove sobe obupni klici na pomoč. Toda bilo je pre-por.no. Noben zdravnik mu ni mogel več po-■agati. Mučil se je vso noč in ves naslednji dan, potem pa je izdihnil svojo zaljubljeno JuSo. — Radi fižolovih palic sta se stepla me-Murt&i pomočnik Janko Erbežar iz Hrastja ol posestnik Jaka Kastelic. Erbežar je namreč sveioval Kastelicu, naj pelje v Ljubljano toe fižolovih palic, češ tam jih lahko dobro proda. Ker pa Kastelic svojih palic ni tako dobro prodal, kakor je mislil, je prišlo med ajira in Erbežarjem pred Češnovarjevo gostilno do prepira, ki se je končal s tem, da je Kastelic Erbežarja prav pošteno namlatil 7. bičem. Erbežar je moral nesti svoj hrbet zdravniku na ogled. Tatvine. V torek dopoldne je ukradla ne-anana ženska zasebnici Karolini Herganeevi aa Vodnikovem trgu iz žepa denarnico s 75 dinarji. — Prekupčevalki Mariji Tarzman je »jkradla isto dopoldne izpred barake bra-■levke Čermelj na Dunajski cesti steklenico ramove esence, par kilogramov zdroba m mekaj salate. Prekupčevalka objokuje škodo 1*0 dinarjev. — Železniškemu uradniku Francu Zupanu, Novi Vodmat, Društvena Mlioa. je bilo ukradeno ščene, vredno 120 di- narjev. — Premikalnemu nadziratelju Francetu Dolinšku, Vodmatska ulica 80, je bil ukraden 3 stene hiše 3 metre dolg pločevinast žleb. Starilci v vseh slučajih neznani. — Akademik Mustata K. in njegova obleka. Akademiku Mustafi K. sta izginila pred nekaj dnevi iz Akademskega kolegija, kjer stanuje, suknja in telovnik v vrednosti 1000 dinarjev. Čez nekaj dni jo je mahnil K. na starino ter našel ukradeno obleko pri starinarju Martinu Drametu. Starinar mu je povedni, da je obleko prodal neki mladenič, ki ga je obenem prosil, naj obleke ne proda, ker jo hoče kupiti po par dnevih nazaj. postal »bedasti Avgust* in leta 1920 mu je ponudil ravnatelj filmske družbe »Palla-dium«, da nastopi skupno s Patom. Tako je nastal prvi film j-Filmski flirt« in nato drugi <0n, ona in Hamleta in Pat in Patachon sta postala slavna. In kakor sta zatrjevala te dni na Dunaju, nameravata še dolgo časa ostati skupaj v blagor in veselje zabaveželjne javnosti. Pat in Patachon Samo v Franciji in deželah bivše Avstrije se imenujeta dva nedosegljiva komika Pat in Patachon. Na Danskem jima pravijo >Fyr-taarnet og Bivognen« (svetilnik in priklopni voziček). Angleži ju poznajo oba kot »Long and short« (dolgin in kratkež). V Italiji sta X in Y in v vsaki državi imata drugo ime. V resnici pa se imenujeta čisto drugače. Dolgi Pat se piše Karl Schenstrom, kratki Patachon pa Harrold Madsen. Pat je star 34 let, Patachon pa 43. Oba sta poročena in kakor se govori, srečna v zakonu. Pat je bil 20 let komik na nekem gledališču v Koda-nju. Pred tem je bil knjigovez. Ker je bil dober pevec, je dostikrat nastopil v privatnih krožkih. Prigovarjali so mu, da naj gre na gledališče in Pat je ubogal in postal komik. Patachon je sin nekega danskega gostilničarja. Ko je bil še otrok, je hotel na vsak način nastopiti v cirkusu. Toda njegov oče ni hotel o tem ničesar slišati. Ko je prišel v njegov kraj zopet enkrat nek cirkus, je šel 13 letni Patachon k direktorju cirkusa in ga prosil, da ga nastavi. Ko ga je direktor vprašal, kaj da zna, se je postavil Patachon na glavo, delal kolesa, hodil po rokah in pridobil direktorja, da mu je ta obljubil, da ga angažira, če to dovoli oče. Oče pa je ugovar-jil in šele po osmih dneh je privolil. Tako je prišel Patachon k cirkusu. Bil je jezdec, akrobat in končno kačji človek. To bi mu sedaj le malokdo verjel. Na vse zadnje pa je Gospodarstvo. Ljubljanska borza. dne 26. marca 1925. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 den. 64, bi. 65; 2)4% drž. renta za vojno škodo bi. 160; Celjska pos. den. 210, bi. 212; Ljubljanska kred. banka den. 235; Merkantilna banka den. 110, bi. 110; Prva hrv. šted. den. 830, bi. 840; Slavenska banka den. 72; Kred. za v. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. bi. 135; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 110; Nihag den. 50; Stavbna družba den. 265, bi. 280. Produktna borza: Bordonali, 6 m < me-dia 8, 35/35 do 40/40, fco meja den. 450; smrekove deske, monte, paralel, pričeljene, 4 m dolž., od 16 cm, 12 mm, 18 mm, fco meja den. 610; bukova drva, 1 m dolž., napol-suha, fco meja tranz., 5 vag., den. 25, bi. 25; bukovo oglje la, vilano, fco meja tranz., 1 vag., den. 118, bi. 118; pšenica prekmurska 74/75, fco Dolnja Lendava bi. 470; pšenica medjimurska, 72 kg, par. Ljubljana bi. 465; odpadek pšenice, pariteta Ljubljana bi. 300; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, fco Ljubljana bi. 210; otrobi pšenični, drobni, pol pap. pol juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; otrobi pšenični, debeli, juta vreče, par. Ljubljana bi. 257.50; koruza promptna slavonska, par. Ljubljana bi. 212.50; koruza drobna, medjimurska par. Ljubljana bi. 240; koruza okrogla, prompt., fco medjimurska post. bi. 230; ajda siva, fco štaj. post. bi. 287.50; ječmen 61.5/62 kg, fco Ljubljana, 1 vag., den. 350, bi. 350; krompir rdečkast, fco štaj. post. Ja4k London: Buriti doživljaji. Roman * južnega morfa. Toda vedel ie, da jih ne more dobiti, predno se ne vrne Joana z dvojadre-lieo, kajti vse one ladje, ki so se obrtoma pečale z novačenjem so imele sklenjene dolgotrajne pogodbe z drugimi naseljenci. Toda armce mora imeti. In če Joana ne bo imela sreče, da kupi dvojadrenico, bodo gotovo mi-aili Se najmanj trije meseci, predno bodo Mogli prvi novonajeti delavci dospeti na Be-rande. Eh teden po odhodu parnika Upolu se je zasidrala pri Berande ladja »Malakuta« in ■jen kapitan je prišel na breg, da pokramlja in poigra na biljard, dokler ne zapiha veter. — Poleg tega, — je dejal nadzorniku svojega skladišča, da pojde vsekakor na hreg, ker mora tam izročiti velike zavoje semen z natančnimi navodili Joaninimi, kako jih je treba saditi. Končno pa da mora Shel-doaa nekoliko zoramiti s presenečenjem iu vestmi, ki jih prinaša s 3eboj. Kapitan Auckland se je najpreje lotil igre aa biljardu in šele pozno je iztrebil svojo bosabo. (45) ' — Ta vaša gospodična Lacklandova je si- ‘ j jajna ženska, — se je nasmejal. — Pravi, da je vaša družabnica. Ali res? j Sheldon je hladno pritrdil. ! — Kaj vraga? To je presenečenje! No, j Guonta in Talage ni mogla prepričati o tem. i Tam so sicer vajeni najrazličnejših posebno-i sti, toda — heho! — toda, ta o družabništvu i jim je bila le predebela, dasi jim je služila j za pretvezo, da so si mogli bolj pogostoma i nalivati kozarce. j — Kaj pa je čudnega na tem? To je ven-: dar navadna trgovska pogodba. — Sheldon j se je delal, kot bi bile podobne pogodbe na I plantažah Salomonskih otokov popolnoma ! vsakdanji pojavi. — Vložila je v Berande okrog tisočpetsto funtov. — j — To je tudi ona pravila. — In odplula v Sidney po trgovskih po-I slih plantaže. ! — Oho, tega pa ni storila, i — Kaj ste rekli? — je vprašal Sheldon. 1 — Upolu je že odplul. — Kapitan Auck- land je srebal »voj whisky z dražljivo počasnostjo. — Toda gospodične Lacklandove ni bilo na krovu. — Dragi prijatelj, če ste prišli sem z namenom, da vzbudite mojo radovednost, ie dejal Sheldon, — se vam je to popolnoma posrečilo. Sedaj pa povejte odkrito, kaj se je zgodilo. — ________________________ ______ — Predvsem naj vam povem, da je Joana kupila dvojadrenico >Martha«, — je odgovoril kapitan ter našteval odgovore na prstih. — Drugič, >Martha« se sedaj nahaja pred pečinami na Poonga-Poonga. Oropana je vsega, kar se sploh da odnesti in pri prvem navalu morja se bo razbila na kose. Tretjič, gospodična Lacklandova jo je kupila na dražbi. Tretji pomočnik vladnega komisarja ji je prisodil ladjo za petinpetdeset funtov. Z njo sem dražil edino jaz. »Dvajset,« sem ponudil, »petindvajset,« je rekla vaša mala deklica. »Trideset,« sem dejal, nato ona »štirideset,« pa zopet jaz »petdeset«. »Petinpetdeset,« je odgovorila ona. Tedaj sem pa obtičal. »Počakajte,« sem ji dejal, da se dogovorim z lastniki moje ladje. »Ne, tega ne dovolim,« je odgovorila. >Navada je taka,« sem dejal jaz. »Nikjer na vsem svetu,« mi je rekla. »Toda uljudnost na Salomonskih otokih zahteva to,« sem odvrnil. — Da vam povem, prepričan sem bil, da bi 'bil Bumelt popustil, ona pa vam je nenadoma začela ščebetati, tako sladico in živahno, da je bilo kaj. »Gospod dražitelj, saj boste tako ljubeznivi in nadaljevali prodajo na običajen način? Imam še mnogo drugega posla in ne moremo čakali tu vso noč na ljudi, ki ne vedo, kako naj se odločilo.« In pri tem se vam tako orešmentano nasmelilja Bur-nettu. da vam je Burnett — vrag ga od- bl. 140; krompir beli, fco štaj. post. bi. 135; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 110. BORZE: Beograd, 26. marca. London 303.50, New York 63.30, Pariz 334.50, Praga 188.30, Curib 12.22, Dunaj 0.0898, Berlin 15.10, Milan 285.03. Curih, 26. marca. Beograd 8.15, Pari* 27.25, London 24.125, New York 5.186, Mila* 21.12, Praga 15.40, Dunaj 0.00735. X Licenciranje bikov plemenjakov. V smislu zakona o povzdigi govedoreje morajo vsi živinorejci v ljubljanskem mestnem okolišu naznaniti pismeno ali ustno mestnemu gospodarskemu uradu najkasneje do 15. aprila 1925 svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati za plemenitev tujih krav in telic. Pismena naznanila morajo obsegati ime, pri" imek in bivališče bikovega posestnika, popi* in pasmo naznanjenega bika ter napoved, je-li bil bik že licenciran (datum in štev. dopustnice). Vse te mestnemu gospodarskemu uradu naznanjene bike bo pregledala posebna licencovalna komisija, ki bo posestnikom najboljših pripoznanih bikov razdelila tudi primerno nagrado. Čas in kraj liceneo-vanja, kakor tudi pogoji o razdelitvi nagrade, se bodo naznanili pozneje. * X Nemška Državna banka v 1. 1924,.Letni zaključek nemške novčane banke izkazuje v letu 1924 celotnega prometa 526 milijard državnih mark (1 marka = 15 Din). Čisti dobiček znaša 22.5 milijonov mark ter se j* razdelila 10 odstotna dividenda. Kritje obtoka novčanic, kateremu so prišteti tudi ^Rentenmark«-bankovci, znaša 55 odstotkov. Vodstvo banke upa, da se mu kmalu posreči', znižati diskontno mero. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani nesi — pričel Izklicevati: »K prvemu, — k drugemu, zadnja ponudba je petinpetdeset sovereignov, — k drugemu in — k tretjemu, — vam, gospodična — eh kako se, prosim, imenujete?« — Joana Lacklandova,« pravi ona in se mi smeje. In tako vam je kupila »Martho<- Sheldon se je hipoma zdrznil. sMartha«! lepša dvojadrnica kot »Malakula«, morda sploh najboljša na Salomonskih otokih. To je bila ladja, ki bi bila kot nalašč za novačenje in baš ob pravem času jo je kupila. Toda takoj se je zavedel, kako malo upanja na rešitev je bilo, če so tako ladjo prodali na dražbi za petinpetdeset funtov. — Kako je vendar prišlo do tega? je vprašal. — Ali se niso prenaglili s tem, da so »Martho« prodali? — Seveda. Saj poznate kleči pri Poonga-Poonga. Vsa ladja ni vredna groša, ako »e le malo vznemiri morje in sedaj je vsak hip pričakovati, da prične pihati severno-zapadni veter. Posadka jo je popolnoma zapustila. Kakor veste, je bila vsa posadka, i od prvega do zadnjega s kuharjem vred, i udeležena pri organiziranih kupčijah te j ladje. Imeli so shod in so odglasovali, da jo j prodajo. i — Toda, zakaj je niso skušali rešiti? (Dalje sledi.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 3-—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Samostojna Inteligentna gospodična prikupljive zunanjosti želi znanstva s izobraženim, značajnim, odličnim dobro si-tairanim gospodom od 40 do 50 let v •veho eventuelne ženitve. Le resne ponudbe pod »Slučaj« na upravo lista. Čebulček in česen nudi najceneje Sevt-r & Komp., Ljubljana. Cenitve industrijskih, obrtnih in drugih podjetij . pr*vzame po lastnih strokovnjakih tor oddaja dotična mnenja (ekspo-teje Gospodarska pisarna družba z a. z. v Ljubljani, Wolfova ulica l/II. lista. ■Mbrii pfeUtii Elegantna „ ea, nova kompletna, jesenova tirana, se takoj ugodno proda. Naslov pove uprava. Na dobro !e ceno domačo hrano se sprejme rš gospodov in gospodičen. Naslov se izve v upravi lista. 19 let ^rimane, »Larucin« pilule najsigur-leje ozdravijo kapavico (Tripper). ~ Dobiva se po vseh lekarnah po JO Din škatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blum. Subotica. Mesečno sobo išče novinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. večja »varovalna drulba pod «elo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe pod »Zavarovalnica« na »Publicitas« d. d., Ljubljana. Kapitalisti! Y*|Ja tovarn* ▼ Sloveniji, tako vpe-Hmi», da ne more toliko isdelati, kolikor ima naročil, bres konkurence, Mi povečati obrat. Potreben kapital 109.000 Din proti vknjiibi ali pristop kot družabnik i osebnim sodplova-aje«. Sprejme se tudi inostranski kapital. Uspešno posredovanje se lmiorira po dogovoru. Ponudbe na ■pravo lista pod: »Tovmraa 128«. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna „EM0NA“ D. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje. knjižnica €€ ^Splošna nudi sledeče najnovejše zvezke: D. Feigel: Domače živali, humorističen spis, 72 strani, brošura................................... Din 10- H. Murger: La Bohčme roman, 402 strani, .... A. Remec: Magda, tragedija, 85 strani, .... Dr. F. Gosti: Misterij duše, poljudni pregled psihijatrije, 276 strani, . . • • ..................... Dr. A. Gosar: Socijalna ekonomija, 300 strani . . T. Zielinski: Antični in moderni svet, 101 strani . . NAROČILA SPREJEMA: ZVEZNA KNJIGARNA, Ljubljana, Marijin trgr št. 8 Din 10’— vez. Din 15 — » 35’- „ „ 42 — » 14— „ „ 20 — n 35'— „ „ 42 — n 85‘- » » 95 — n 36‘- „ „ 45 — Kupi se malo posestvo v blillni mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe na upravo lista pod »Kupec«. Najboljši Šivalni stroj Je edino le Samostojna gospodična želi poročiti uradnika v starosti do 50 let. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Nada«. Oglašajte v »Narodnem Dnevniku1'! Josip Petelinc-a znamka Grltzner in Adler ta rodbino, obrt la Industrijo Ljubljana Pouk v vezanju bruplifin. Vefletne gerindla. Delavnica aa popravila Na *eSI» Telilo* 913 K« mio Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Ljubljana, Bohoričeva ul. St. 24 Telefon Stev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Naročajte in razširjajte »Narodni Dnevnik" 1