Leto LXXL, št. 270a Ljubljana, sreda 30. novembra 1938 Cena Din i.— IzhBija. vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — inseratl do 80 petit vr.it a Din 2, do 100 vrat a D1d 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrs-ta Din 4.—. Popuat po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—* za Inozemstvo Din 25-— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 GSR na pragu nove dobe: ČSR je dobila danes novega prezidenta Narodno predstavništvo je danes soglasno izvolilo za novega prezidenta republike dr. Emila Hacho — Nemci in komunisti pri volitvi niso sodelovali — Po izvolitvi prezidenta je vlada podala ostavko — Nova v.ada bo imenovana danes Praga, 30. nov. br. Češkoslovaška republika je dobila danes novega prezidenta. Narodno predstavništvo je danes na svečani seji izvolilo tretjega predsednika republike dr. Emila Hacho, do&ečLanjega predsednika vrhovnega Upravnega sodišča v Pragi. Z njegovo izvolitvijo stoDa češkoslovaška republika v novo zgodovinsko razdobje. Narodno predstavništvo, 3a ga tvorita poslanska zbornica in ee-nat, se je sestalo danes poldne ob 10 30. Seji je predsedova predsednik poslanske zbornice Malvpetr. Po otvoritvi seje, ki so ji prisostvovali vsi člani osrednje ter avtonomne slovaške in pod-karpatske vlade, je ~**odsednik osrednje vlade general Syrovy prečital odlok o sklicanju Narodnega predstavništva v svrho izvolitve novega prezidenta republike. Nato je predsednik Narodnega prestavništva Malvpetr prečital ustavne določbe o volitvi predsednika in odredil, da se takoj izvrši glasovanje. Kot edini kandidat je bil predložen dr. Hacha. Komunisti in Nemci so izjavili, da pri volitvah ne bodo sodelovali. Sledilo je glasovanje z listki. Po izvršenem skrutiniju je predsednik Narodnega predstavništva objavil rezultat in ugotovil, da je dr. Hacha izvoljen soglasno za predsednika republike. Naprosil je predsednika vlade generala Svrovega, da ob' -sti o '.sm dr Hacho. V to svrho je bila seja prekinjena. General Syrovy se je v spremstvu predsednika slovaške avtonomne vlade dr. Tisa in zastopnika avtonomne pod-karpatske vlade Revaja takoj nato 00-dal na stanovanje dr. Hache in ga v im~au Narodnega predstavništva obvestil o izidu volitev ter ga pozval, naj nride pred Narodno predstavništvo in poda po ustavi predpisano zaobljubo. V svečanem sprevodu se je nato no- Mussolini bo prišel v London Takoj po Chamberlainovem obisku v Rimu bo z grofom Cianom obiskal angleško prestolnico K i m. 30. novembra. (Havas) Ze sedaj proučujejo v Rimu možnost Mussolini-jevega obiska v Londonu. Mussolini naj bi obiskal London takoj po Chamberlainovem obisku v Rimu, verjetno meseca februarja. Spremljal ga bo zunanji minister grof Ciano. To bo drugi Mussoli-nijev obisk v inozemstvu. Prvič je Mussolini šel v inozemstvo, ko je lani obiskal Nemčijo. London, 30. nov. br. Današnji listi poročajo iz Rima, da se vodijo med an- gleško in italijansko vlado razgovori o nameravanem obisku Mussolinija v Londonu. Vest je izzvala v londonskih krogih veliko pozornost, ker vidijo v tem znak, da se želi Italija tesneje nasloniti na Anglijo, kar bi utegnilo imeti dalekosežne posledice v mednarodni politiki. Vsekakor pa je vse to odvisno od razgovorov, ki bodo v Rimu ob priliki obiska Chamberlaina in Halifaxa v začetku januarja. Zopet tajna mobilizacija v Nemčiji ? Senzacionalno poročilo londonskega lista, ki ga pa v Berlinu odločno zavračajo London, 30. novembra. w. Pod celostranskim naslovom objavlja današnji »News Chronicle« senzacionalno vest, da je kancelar Hitler odredil tajno mobilizacijo treh armadnih zborov vzdolž češkoslovaške meje. List poroča, da so po zanesljivih informacijah mobilizirani 8., 14. in 17. armadni zbor. Nemčija je odločena nastopiti v obrambo Češkoslovaške za primer, da bi prišlo do napada na Podkarpatsko Rusijo s ciljem, da se to ozemlje odcepi od češkoslovaške republike. Nemčija tega ne bo nikdar dopustila, piše list dalje, ker bi to onemogočalo njeno nadaljnje prodiranje na jugovzhod in na Balkan. To pa naj bo obenem svarilo vsemu svetu, da se Nemčija v izvajanju svojih načrtov ne bo pustila od nikogar ovirati. Poročila lista je vzbudilo v vsej angleški javnosti ogromno pozornost in številne komentarje. V uradnih krogih so glede teh vesti za enkrat še skrajno rezervirani in naglasa j o. da še nimajo službenega poročila. Ne prikrivajo pa vznemirjenja, ker bi tak ukrep mogel izzvati novo napetost v Evropi in uničiti vse delo, ki se je pričelo v Mona-kovu. V ostalem pa sodijo v londonskih diplomatskih krogih, da je Nemčija zelo vznemirjena zaradi poljsko-ruske izjave, s katero si je Poljska zavarovala hrbet in morda zagotovila tudi podporo za primer, da bi prišla v konflikt s svojim zapadnim sc _dom. Berlin, 30. novembra. w. Oficiozna nunska agencija DNB izredno ostro zavrača poročilo »News Chronicla« o tajni mobilizaciji treh armadnih zborov in naglasa, da je ta vest za las podobna poročilom angleškega tiska o mobilizaciji Nemčije 25. maja, ko ni bil v res- vo izvoljeni prezident republike podal med gostim šnalirjem občinstva, ki ~iu je prirejalo navdušene ovacije, v Narodno predstavništvo. Pri vhodu sta ga pričakovala predsednika obeh zbornic Malvpetr in dr. Soukup ter ga med vi-, harnim vzklikanjem zbranega občinstva, senatorjev in narodnih poslancev odvedla v dvorano. Tu je nato novoizvoljeni prezident podal svečano zaobljubo, da bo vedno skrbel za blaginjo naroda in države ter da bo čuval in spoštoval zakone republike. V tem trenutku so zagrmeli topovi in objavili vsemu narodu, da je novi prezident republike, ki je izvoljen za dobo 7 let, prevzel svoje funkcije. Istočasno je bila na Hradčanih zopet izvršena prezidentska standarta. Takoj po izvolitvi prezidenta je vlada generala Svrovega podala ostavko. Nova vlada bo imenovana še danes. Po- gajanja o sestavi nove vlade so se nadaljevala takoj po volitvah in bodo končana v teku popoldneva. Bodoča osrednja vlada češkoslovaška republike bo sestojala iz predsednika in petih skupnih ministrov (zunanje, vojno, finančno, prometno in ministrstvo za gospodarsko obnovo). Poleg teh ministrov bo imenovanih š\ 7 ministrov pokrajinske vlade za Češko in Moravsko in po pet ministrov avtonomne slovaške in pod-karnatske vlade. Bodoči predsednik vlade dr. František Chvaikovsky Praga, 30. nov. br. Na sestanku političnih voditeljev, ki je bil takoj po končani seji Narodnega predstavništva, je bil dosežen sporazum, po katerem bo imenovan za novega predsednika osrednje češkoslovaške vlade sedanji zunanji minister dr. František Chvalkovskv, ki bo obdržal tudi zunanje ministrstvo. niči vpoklican pod orožje še niti en rezervist. Le zmernosti in treznosti Nemčije se je zahvaliti, da že takrat ni prišlo do katastrofe. Toda kancelar Hitler pozneje ni pustil nikogar v dvomu, da smaira tako hujskanje zj. igro z ogniem, ki je ne bo več trpel. Sedaj pa razširja angleški tisk novo laž in intrigira proti Nemčiji. Mar hoče London znova vznemirjati EvroDo s takimi vestmi in sa-bjtirati mir za vsako ceno? Mar hoče eviopske narode, ki tako iskreno žele miru, nonovr.j vreči v vojno psihozo? M~r hočejo v Londonu vojno za vsako ceno? Nemčija se najostreje zavaruje pioti takemu zastrupljanju o strani gLixgstrskega londonskega tiska, ki skuša vnovič zrušiti mirovnri srf?W*t*ip i*n preprečiti pomirjenje Evrope. Ves+ o mobilizaciji v Nemčiji je nodla izmišljotina in samo izraz sovraštva do Nemčije ter dokaz, da hočejo gotovi krogi z vsemi sredstvi ovirati in preprečiti miren raz Evrope. Obsedno stanje v Pariza Vlada je koncentrirala v Parizu močne vojaške oddelke, ki so zasedli vse strategično važne točke — Stavka zazema vedno večji obseg Pariz, 30 nov. br. Upanje, da se bo s pogajanji vendarle dosegel sporazum s splošno delavsko zvezo in preprečila na ta način generalna stavka, se ni uresničilo. Stavkovni odbor, ki je zasedal do poznih jutranjih ur, je dosledno vztrajal pri svojem stališču in ne le ni umaknil svoje stavkovne parole, marveč je zjutraj izdal še nov poziv na vse delavstvo in name-ščenstvo, da se pridruži generalni stavki. Vlada je imela vso noč posvetovanja in je neprestano izdajala nova navodila in ukrepe, da se zlomi odpor levičarskih krogov in da za vsako ceno odnese zmago iz te borbe, od katere je v nemali meri odvisna nadaljnja usoda sedanjega režima. Ponoči so prispeli na odredbo Daladiera v Pariz še trije polki pešadije in blizu 100.000 mobilne garde, ki so zasedli vse kolodvore in vse strategično važne točke v mestu. Zastražena so vsa javna poslopja in vse javne ustanove in javna podjetja. Po ulicah patrujirajo močni vojaški in policijski oddelki, tako da vlada v Parizu pravo obsedno stanje. Jutranji vlaki, ki odhajajo iz Pariza pred 4. uro, so še v redu odšli. Po 4. uri pa so železničarji odklonili vsako nadaljnje delo in zagrozili, da bodo s silo preprečili vsak železniški promet. Zasedli so vse važne železniške naprave, tako da je bil v dopoldanskih urah ves železniški promet ustavljen. Tudi večina šoferjev avtobusnih podjetij se je pridružila stavkujočim. Pariz je bil zjutraj skoraj brez listov. Le šest listov je izšlo v zelo zmanjšanem obsegu, na 2 ali 4 straneh. Pravi kuriozum je današnji »Matin«, ki predstavlja zbirko fotografiranih rokopisov in s strojem pisanih sestavkov. V Parizu so stavkujoči tipografi preprečili delo v vseh tiskarnah. Tiskarno »Petit Journala« so* demolirali, ker ?e skušala s stavkokazi delati. Veliko pozornost je zbudila akcija Bitima, ki je davi brzojavno sklical vseh 630 poslancev z navodilom, naj se v petek zjutraj zberejo polnoštevilno v parlamentu in zasedejo vse prostore ter tako izsilijo sklicanje parlamenta. Dosedaj ni prišlo nikjer do večjih neredov, boje pa se, da utegne popoldne zaradi energičnega nastopa vojske in policije priti do krvavih spopadov. Po poročilih iz velikih industrijskih središč je tam delo popolnoma ustavljeno. Mobilizacijskim ukrepom vlade so se uklonili le maloštevilni državni nameščenci. Telefonski promet je bil zjutraj še v redu, proti 10. uri pa so bili medkrajevni razgovori žc onemogućeni, htt' s»e je vccnut ----- Loncev pridružila stavkujočim. Novo oboroževalno Anglije t* London, 30. novembra. \v. Finančri minister Simon je v spodnji zbornici izjavil, da bo vlada v začetku prihodnjeGroharju« in pozneje v »Brazdi«. Sadove svojega znanja razstavljajo vsako leto in lahko reče no, da pri nas umetnost od leta do leta lepše napreduje. Krasen je napredek naše glasbene kulture, saj danes deluje v Mariboru in okolici okrog 15 pevskin društev, imamo tri glasbene šole, septet bratov živkov in več Komornih združenj. Maribor je postal mesto naše pesmi, v njem se uspeš-nr uveljavljajo naši skladatelji in glasbeniki. Pred vojno so imeli v Mariboru razen nemškega gledališča le slovenski diletantski oder s sedežem v Narodnem domu. Po kvaliteti je sicer prekašal nemško ka-zinsko gledališče, a vendar je bil le majhen oder, ki ni mnogo pomenil. Potem je nastopila Nušičeva doba, ki je pomenila novo etapo v razvoju naše gledališke umetnosti. Najprej se je razvila drama, nato so na mustvarili opero Iz naših vrst, v Mariboru, se je vzgajala generacija gledaliških umetnikov, režiserjev in dirigentov, na mariborskem odru so umetniško zoreli Marij Šimenc. Vika Podgorska. An-čica Mitroviaeva, Vekoslav Janko, Sava Severjeva, E. Kraljeva in drugi. Zelja kulturnega Maribora je, da dobi moderno gledališče, ki naj ustreza sodobnim zahtevam. Lep je tudi razvoj našega časopisja, saj izhajajo v Mariboru dva dnevnika, 9 tednikov, 17 meesčnikov in 2 lista po potrebi. Vzorno je tudi organizirano društveno življenje in Maribor je danes središče raznih kulturnih, stanovskih in socialnih organizacij in tudi Zveze hulturnih društev, ki je v nji včlanjenih 326 društev. Vseh društev je v Mariboru 206, in sicer 47 kultunrih, 13 pevskih in glasbe-benih, 40 strokovnih, 26 stanovskih, 18 podpornih in razna športna in humanitarna. Vzporedno s splošnim napredkom Maribora so se tudi razvijala sokolska društva. Sokolska misel je zajela široke plasti naroda in povsod pognala globoke korenine. Zdaj ima 5 mariborskih sokolskih društev svoje domove ni poletna telovadi-šča, a mimogrede naj omenim, da so si naše naše športne organizacije zgradile dva stadiona. V splošnem je treba reči, da se je mesto v vsakem pogledu krasno razvijalo in zlasti naglasiti krasen razvoj industrije. Pred vojno je imel Maribor le 7 večjih industrijskih obratov, zdaj jih*je 90. Samo 20 tekstilnih tvornic zaposluje okrog 8000 delavcev. Zadovoljivo se razvijata tudi trgovina in obrt. Od 1. 1919 do konca 1937 je dobil Maribor 1329 novih poslopij, med njimi je 106 tovarn in delavnic. Vse mesto je dobilo tudi lepe Široke tlakovane ulice. Tujski promet je od leta do leta večji in »Mariborski teden«, naša vzorna gospodarska razstava je postala privlačna točka ne samo za nas, temveč tudi za tujce. Videti je torej, da je bil razvoj Maribora tako v kulturnem, kakor gospodarskem pogledu v 20 letih obstoja Jugoslavije naravnost ogromen in da čaka našo severno prestolico še lepša bodočnost edino pod okrilje mJugoslavije. Slavnostni ples v proslavo praznika zedinjenja priredijo jutri ob 20. v Sokolskem domu mariborska nacionalna društva. — Drevi slavnostna akademija — Jutri ob 10. dopoldne obvezni zbor članstva v krojih ali v civilu z znakom v Sokolskem domu Zgodovinski dnevi pred 2o leti Predavanje prof, dr. A. Dolarja o prevratnih dneh v Mariboru Maribor, 29. novembra. SnoČi je bilo v Ljudski univerzi predavanje o Mariboru leta 1918. Za to predavanje je bilo v krogih Maistrovih borcev in ožjih Maistrovih sodelavcev; izredno zanimanje, tako da je bila udeležba zelo lepa. O Mariboru 1. 1918 je predaval odlični poznavalec prevratne dobe v Mariboru in Maistrov sodslavec prof. prof. dr. A. Dolar. Iz širših vidikov svetovnih razvojnih tokov je obravnaval našo narodno revolucijo pred 20 leti. Nacionalna misel med Slovenci je zaživela ob rešilni Masarvkovi misli, ki so se je navzeli tedanji praški akademiki Slovenci, ki so Masarvkovo ideologijo prenesli na domača tla. Uveljavljali so tudi na današnjem obmejnem ozemlju metodo podrobnega, konkretnega dela med narodom. Tako je vzniknila v Mariboru čitalnica. sledili so občni zbori CMD. ki so predstavljali pravi narodni parlament. Dramatično društvo v Mariboru je vneto uprizarjalo narodne igre. Na Vidov dan 1914 je sokolska misel doživela svoj veliki triumf v Rušah, ko so govorniki navduševali narod za vzvišeno nacionalno misel. Predavatelj je v zgoščenih obrisih očrtal razvoj dogodkov med svetovno vojno do prevrata 1918 ter je v široko razpredenih, izčrpnih izvajanjih prikazal tok revolucionarnih dogodkov v Mariboru leta 1918. Septembra leta 1918 je bil v Mariboru ustanovljen Narodni svet, ki mu je pripadel v prevratnih dneh velik pomen. Odločilen trenutek za usodo Maribora je bil 1. novembra, ko so se zbrali v sobi mestnega poveljnika poveljniki posameznih vojaških oddelkov, da se posvetujejo o položaju. Tega sestanka s? je nepovabljen udeležil tudi takratni major Rudolf Maister. K^ je predsedujoči izjavil, da je usoda Maribora itak jasna v smislu priključitve h Gradcu, se je dvignil Maister in izjavil v imenu narodne vlade v Ljubljani, da je pooblaščen prevzeti vojaško poveljstvo v Mariboru in da pride pred vojno sodišče vsakdo, ki bi se upiral njegovim odredbam Ta odločen, nepričakovan nastop R. Maistra je na navzoče častnike silno vplival. Pokorili s- se in odšli. Maister pa je dal svirati po vojašni- cah alnrm, nakar se je zbranim vojakom in častnikom prečita! razglas, po katerem je vojaško poveljstvo v Mariboru prevzel Maister in po katerem so dolžni ostati v vojašnicah le slovenski častniki in vojaki, dočim so nemški lahko zapustili vojašnice. Proti večeru istega dne je ostalo komaj 7 častnikov in 87 vojakov. Naslednje dni so prihajali novi vojaki, ki so jih opremili. Potem pa so drug za drugim izginjali. Položaj je bil zelo težak in tudi žalosten. Naš Narodni svet je deloval skupno z nemškim Volksratom le v vprašanjih aprovizacije in vzdrževanju reda in miru ob vračajočih se množicah vojakov z italijanske fronte. Odposlanec Grad ca je prišel opozarjat, da se bo pojavil madžarski polk, ki bo zavzel Maribor. Toda Madžarov ni bilo na spregled. Maister, ki je bil medtem povišan v generala, je pod silo prilik pristal na ustanovitev nemške, takozvane »zelene garde.« Položaj se je zaostril. Obvladanje situacije je zahtevalo jeklenih živcev, kakršne je imel general Maister. Sam pravi, kako se je v tistih dneh večkrat pojavil na ulicah, da je s svojim optimističnim smehljajem vplival ljudem poguma in samozavesti. V teh dneh so se vračali preko Maribora v svojo domovino srbski vojaki, ki so izpričali svojo bratsko zvestobo. Ostali so v Mariboru, dokler so bili potrebni. Iz Gradca pa je prispel v Maribor bivši poslanec Wastian, ki je skušal pridobiti mariT-irske nemške struje za složen nastop, češ, da smejo le v tem primeru upati na uspeh. Polkovnik Ull-man pa je bil pooblaščen, da se pogaja z generalom Maistrom in da skuša od njega čim več -'cbiti Ko pa je prispel v Maribor in se na lastne oči prepričal o položaju, jo je neooaženo in tiho odkuril nazaj v Gradec. Naraščajoča napetost, ki se je opažala zaradi objestnega nastopanja zelene garde v Mariboru, je nareko ila nujne ukreDe. General Maister se je končno odločil za mobi^zacoo, četudi je Narodna vlada v Ljubljani temu nasprotovala Ljubi j ar a pač ni bila v takšni nevarnosti, kakor Maribor, kjer je bilo tre bn zrušit, predvsem notranjega sovražnika. General Maister je šel svojo pot in je z mobilizacijo dosegel velik uspeh, tako » da so morali posamezne borce pošiljati nazaj domov. Odločilen trenutek Je nastopil 23. novembra 1918, ko je bila zloglasna zelena garda razorožena. General Maister je šel tudi v tem primeru svojo pot. Dočim je Narodna vlada v Ljubljani izrazila mnenje, da bi bilo najbolje, da bi zahteval od zelene garde razhod, češ, da ni več v Mariboru pomanjkanje vojaštva, ki naj jamči za vzdrževanje javne r a miru in reda, je bil general Maister s svojimi častniki povsem drugega mišljenja. Zppet si je na lastno pest utrl pot in odredil razore čitev zelene garde, ki je bila izvršena v 46 minutah, dočim bi po predavatelj e-vem mnenju upoštevanje ljubljanskega predloga privedlo najbrže do vel'kega kr-voprelitja. Razorožitev se je morala izvršiti v največji tajnosti in z največjo previdnostjo, saj so na primer v barakah mejili nemški oddelki na slovenske. Točno ob polnoči so bili zbujeni kuharji, ki so morali skuhati vojakom zajtrk, nakar so Maistrovi borci šli na pot na odrejene točke. Predavatelj je navajal nekatere zanimive primere te razorožitve Posebno zanimiv je primer častniške patrolne kontrole, ki je imela svoje prostore na Rotovškem trgu. Maistrovci nisi niti točno vedeli, kje imajo svojo sobo. Ko so vstopili v sobo, se jim je nudi! čudovit prizor, ki kaže, da je v tistih burnih poprevratnih dneh odločala o usodi Maribora moralna, ne pa surova sila. V sobi so častniki spali tako trdno, da niso niti opazili, da je v sobo stopil oddelek Maistrovcev. Po mizi so ležali samokresi. Ko so §e speči predramili, so takoj uvideli, da je najbolje, da se udajo. Ko je bil Maribor Čvrsto v Maistrovih rokah, je bilo iz strateških razlogov nujno potrebno, da se središče zavaruje tudi na obeh bokih. Na eni strani so Maistrovi oddelki osvajali postojanke od Špilja do Radgone, na drugi strani pa proti Koroški. Graški listi so zagnali velik krik in izražali bojazen, da bo general Maister zasedel Gradec. Končno je general Maister sklenil z graškim pooblaščencem dogovor, ki določa točno demarkacijsko črto, ki je potekala nam zelo v prid. saj bi prišli pod našo oblast tudi Velikovec, Celovec in Beljak. Narodna vlada v Ljublja- ni pa je ta dogovor razveljavila. V samem Mariboru je nastopila nova faza prečiščevanja s prevzemanjem posameznih uradov in samouprav Povsod se se je ponavljal isti prizor: predstavnik Narodnega sveta se je pojavil v spremstvu Maistrovih borcev pri predstojniku urada. Predstojnik je gablonsko izjavil: Umaknem se 'le sili. Pooblaščenec je pokazal na vojaško spremstvo, nakar je sledil odgovor uradovega predstojnika: Torej se umaknem. Tako so Slovenci prevzeli oblast na magistratu in vseh drugih uradih. To se je zgodilo šele pozneje, saj je znano, da je bil general Maister v svojih odločitvah dosleden in odločen, da pa je bil tudi zelo previden, kadar je bilo treba. Mnogo so škodovale konsolidaciji prilik številne stavke železničarjev, ki so se včasih dali odpraviti z raznimi aproviza-cijskimi predmeti. Toda prišla je največja stavka, ki je imela politično ozadje. Tedaj so n3ši vrli narodni železničarji, ki jih je bilo 300 do 400 napram 4000 in ki jim gre priznanje ter zahvala za hraber nastop, rešili položaj in se žrtvovali, da se je promet lahko nemoteno nadaljeval. 15. decembra 1918 je naš Maribor veličastno proslavil praznik zedinjenja. General Maister opisuje v svojih spominih, kako so se ob »Lepi naši domovini«, ki je zadonela v frančiškanski cerkvi, poro-sile oči vseh navzočih. Prišla je še preizkušnja 27. januarja 1919, ko je policijski šef dr. Senekovič s svojo hrabrostjo rešil situacijo. Sentžer-menska pogodba pa 1e končno določila Maribor Jugoslaviji. Naša prestolnica ob Dravi je stopila v novo dobo svojega napredka in razmaha. Predavatelj je v okviru svojih izvajanj očrtal tudi veličino lika generala Maistra, ki je že med vojno mnogo razmišljal o usodi Maribora v primeru zmage antan-tinih armad. Zavedal se je, da bo Maribor dobil tisti, ki bo v svojih odločitvah hitrejši, odločnejši. General Maister pa je žel uspeh predvsem zaradi tega, ker je združeval v svoji osebi dvoje lastnosti: Icreposti vojaka in vrline civilista. Le kdor porna te njegove odlike, bo mogel razumeti, zakaj je Maister prodrl in zmagal. Mariborsko sokolstvo na praznik zedinjenja Karasčajskemu praporu, ki bo jutri svečano razvit, bo kumoval Nj. Vel« kralj Peter II. Proslave v sokolskih društvih Maribor, 30. novembra Maribo**sko sokolstvo je zopet deležno najvišjega priznanja s tem, da je Nj. Vel. kralj Peter II. sprejel kumstvo ob priliki jutrišnjega slovesnega razvitja narasčaj-skega prapora, ki bo ob 11. v Sokolskem domu. Kralja Petra U. bo zastopal na tej pomembni svečanosti, združeni s svečano proslavo praznika Zedinjenja, mariborski mestni poveljnik general ć. Stanojlović. Najvišje kumstvo ni samo znak naklonjenosti in priznanja naraščaju in vsemu članstvu matičnega Sokola, ampak vsemu mariborskemu sokolstvu. ki je z globoko hvaležnostjo sprejelo vest o visokem kumstvu novemu naraščajskemu praporu, ki je razstavljen v Izložbenem oknu Srajeve trgovine v palači Hranilnice dravske banovine. Sokolski in nacionalni Maribor se zgrne drevi v Sokolski dom, kjer bo tradicionalna slavnostna sokolska akademija, jutri pa k proslavi ob 10. v Sokolskem domu, oziroma posameznih sokolskih društev in sicer v telovadnici vojašnice kralja Petra za člane Sokola Maribor I, v Renčljovi dvorani na Pobrežju za člane Sokola Maribor II, v telovadnici na Zrinjskega trgu za člane Sokola Maribor HI, v studenškem Sokolskem domu za člane Sokola Maribor IV, v občajnih prostorih na Teznem pa za člane tezenskega sokol skega društva. Mariborsko sokolstvo se udeleži jutri pol-noštevilno velike ™«»nifestacije ob pol 12. na Glavnem trgu. Sokolsko in nacionalno občinstvo pa por*ti jutri ob 20. v Sokolski dom k slavnostnemu vezeni mariborskih nacionalnih in borbenih organizacij, na katerem bo svirala vojaška godba pod vodstvom vojaškega kapelnika Jiranka. Prijetno presenečenje se obeta udeležencem ob izvajanju najnevejših plesnih komadov iz nove operete »Vse za šalo«, ki jo je uglasbil br. J. JirancJc Praznik zedinjenja proslave mariborska sokolska društva prav slovesno kot svoj največji praznik. Sokolsko društvo Maribor matica bo imelo na predvečer 30. novembra svojo tradicionalno slavnostno akademijo v Sokolskem domu. Dne 1. decembra ob 10. bo svečana proslava praznika zedinjenja in ob 11. pa razvitje naraščajskega prapora, ki mu kumuje Nj. Vel. kralj Peter H. Sokolsko društvo Maribor I. bo imelo svečano proslavo ob pol 10. uri v telovadnici v kadetnici za naraščaj in članstvo. Ob 15. uri pa za sokolsko deco. Sokolsko društvo Maribor II. na Pobrežju proslavi 1. december v Renčeljnovi dvorani. Društvo Maribor III. bo imelo svojo proslavo ob 15. v telovadnici na Zrinskega trgu z razvitjem prapora za deco. Sokolsko društvo na Teznem pa bo imelo zaobljubo članstva in ostalo svečanost ob 16. uri. Sokolska dolžnost vsega članstva pa je, da se udeleži skupne svečane proslave vseh mariborskih nacionalnih društev ob pol 12. na Glavnem trgu. Maribor matica in Maribor III. se z bero na verandi Sokolskoga doma ob 11. Sokolska društva Maribor I., Pobrežje, Studenci in Tezno pa odkorakajo s Kralja Petra trga na Glavni trg točno ob četrt na 12. ' Svečanega plesa ob 20. v Sokolskem domu pa se udeleži v*3e članstvo v krojih, ali pa v temni obleki z znakom, ali pa v narodnih nošah. Zdravo! Mariborska sokolska društva. V vrtincu borbe za točke Mariborski nogometni „derby" se je končal z delitvijo točk — Rapid iztrgal Slaviji obe točki Maribor. 30. novembra Tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja LNP se je v nedeljo premaknilo za 2 tekmi. Akterji v teh tekmah so na-sopili v Marifboru in sicer SK železničar in ISSK Maribor na stadionu ob Tržaški cesti, SK Rapid in SK Slavija pa na Ra-pidovem igrišču. Za obe tekmi, lasti pa za srečanje med starima ri valoma Mariborom in železničarjem je vladalo v vsej naši snortni javnosti izredno zanimanje, saj sta se za nedeljsko srečanje oba nasprotnika temeljilo pripravljala, saj sta oba nasprotnika računala s sigurnim plenom obeh točk. Toda ostalo je pri delitvi točk, tako da sta bila oba tabora z doseženim rezultatom precej nezadovoljna. Dobiček od današnje neodločne tekme pa ima samo čakovečki SK. ki je že skoraj siguren prvak v mariborskem okrožju LNP in mu najbrž ne bodo mogli več omajati tega predskcika. Rapid je Slaviji odvzel obe točki, tako da je slika prvenstvene lestvice sedaj sledeča: Čakovečki 752 železničar 6 Rapid 6 Mura 7 Maribor 7 Slavija 6 ŽELEZNIČAR : MARIBOR 1:1 (1:0) Prec2j občinstva se je zbralo na Želez-ničarjevem igrišču. Vreme je bilo za nogomet prav lepo. teren odličen, ^oset oko-S 1200 ljudi, ki so odhajali z igrišča z mešanimi občutki. Noben tar>-r ni bil zadovoljen z izidom tekme, pač pa so bili ljudje splošnega mnenja da je bila današnja tekma ena najbolj napetih in zanimivi . kar smo jih v zadr.'em času videli v Mariboru. Po končani predtekmi, ki sta jo absolvirali rezervi obeh mošt"v, in ki se je končala z zmago železničarja v razmerju 3 1 (2:1), so nastopili glavni akterji v naslednj h postavah: želfđBiićar: Spanger; Frangeš, Antoličič; 3 3 2 1 0 2 1 2 3 2 0 15:5 12 1 10:7 8 2 15:11 t 3 14:16 6 3 11:11 5 4 7:22 2 Eferl. Stifter. Habit; Orel, Grošelj, Po-cajt, Ronjak, Krasnik. Maribor: Marguč; Obersnel, Kramber-ger; Janžekovič. Wellei Melec; Ogrizek, Bačnik, Vodeb, Vari, Tičar. Kakor je iz postav moštev razvidno, sta oba naspro nika svoje vrste nekoliko spremenila. Maribor z nekoliko večjim uspehom, kakor železničar, ki pri izbiri Tr^iA tokrat ni imel najboljše rc^e. To velja predvsem za napadalno vrsto, k. ne pomenja osvežitve mošiva. Ni to še pra.vi iwpad, manjka mu še največ kondicije, kar smo v'deli proti koncu igre, ko je "c v sv m popustil Raz<3i tti;a manjka temu napadu tudi start. Jasno pa je na prvi pogled, da neodločnega rezultata ni zakrivila napadalna vrsta, ki je svojo dolžnost — po svojih močeh seveda — dobro opravila. Volja je bila tukaj, le z voljo pa ne moreš ničesar doseči. V tej formaciji je bil viden le trio, ki je sicer v polju podal dobro igro, pred nasprotnikovim golom pa je bil počasen in nekam bojazljiv, tako da je marsikatera dobra prilika splavala po vodi. Zelo slab je bil Orel na levem krilu, dočim je Krasnik na desnem krilu ustrezal pričakovanju. Kakor je bila v prejšnjih tekmah ožja obramba naistabilnei^i del moštva, ki je obvladoval situacijo ter le pod pritiskom klonil, tako je v partiji z Mariborom pripisati krivdo za delitev točk samo ožji obrambi, ki je po nepotrebnem pustila že dobljeno igro iz rek. Za gol nosita precej krivde branilca, v drugi vrsti pa vratar, ki je bil pri prestrezanju visokih žog radi majhne postave nezanesljiv. Srednja vi sta je funkcionirala v splošnem prav dobro, v prvem polčasu celo odlično. 7 drugem polčasu je morala zaradi stalnega nasprotnikovega pritiska pomagati cibrambi, tako da ni mogla zalagati napada. Na drugi strani pa je imela krilska vrsta v drugem polčasu velike težave s svojim napad um, ker ni znal toge obdržati. Maribor je predvajal energično, silovito igro. Odločal je start in smisel za skupno igro. Dobra je bila obramba. Vratar je lovil zanesljivo, Iranilec Kramberger pa star. tal s tako odločnostjo, da je reševal že brezupne situacije. Njegov drug Obersnel je bil v odboju zanesljiv in natančen. V srednji vrsti Lma _i.aribor odličnega igral.-ca Welleja. Oba stranska krilca sta se tiščala ob nasprotnih krilih ko prilepljena da sta le malokrat utegnili pobegniti. V napadu sta igrali vidno vlogo obe krili. Zelo preudarno je vodil svoj napad Vodeb, dočim nista spojki povsem ustrezali. Igra je bila ves čas poletna in zelo živahna. Tempo sta obe moštvi stalno forsirali, ker ni bila situacija ves čas poteka nikoli čista. Tudi je bila tekma precej ostra, toda vedno v mejah dovoljene igre, za kar gre zasluga predvsem odličnemu sedniku, ki je vsak poizkus protipravilne igre ali sabotažne akcije v kali zatrl. Obnašanje občinstva je bilo tokra* naravnost vzorno. Nisi slišal nobene psovke, tako da se je nedeljska tekma končala v najlepšem redu in miru. V splošnem je bila nedeljska tekma borba dveh enakovrednih nasprotnikov, železničar je imel v prvem polčasu nekoliko već od igre, dećim je v drugi polovici dominiral Maribor. Naposled omenjamo tudi strelca, ki sta za svoje barve dosegla uspeh. Sta to Orel od železničarja, ki je bil v 20. m. prvega polčasa v-pesen, in Vari od Maribora, ki je v 5 minuti drugega polčasa uspeh svojega tovariša izenačil. Sodil je g. Habdija iz Osijek?. Bil je odličen .sodnik, ki ni napravil skoro nobene pogreške. Takšnih sodnikov si želimo še večkrat v Mariboru. Skoda je le, da so tako dragi RAPID : SLAVIJA 2:0 (0:0) Rapidovo igrišče je zevalo praznote. Le okoli 100 na jzvestejših pristašev obeh klubov je prišlo. Pristaši Slavije so morda na tihem upali na kakšen remis, toda tokrat ni šlo. In tako je izostala tudi senzacija. Toda Slavijaši se niso dali kar tako premagati. Ves prvi polčas so se zelo uspešno borili proti nasprotnikovi piv moči. kar dokazuje tudi rezultat prve polovice igre. V drugem polčasu pa so Rapidovci zdrobili »mašinerijo,?: Slavije ter naposled z dvema goloma ostali zmagovalci. Igra sama je bila sicer živahna, vendar je po*e-kla pod taktirko Rapidovcev, ki so po poteku igre sodeč tudi zasluženo zmagali, ker so bili boljši nasprotnik. K poteku igre bi bilo omeniti, da je padel prvi gol iz enajstmetrovke. Sodil je g. Nemec v splošnem dobro. Dopoldne je na Rapidovem igrišču rezerva Rapida v prvenstveni tekmi porazila rezervo Slavije z 8.0 (2:0). Športne prireditve Maribor, 30. novembra V Mariboru bodo jutri, dne L decembra tri športne prireditve, od katerih je najpomembnejša 10. jubilejni Tek osvoboje-nja skozi mariborske ulice. Start bo ob 10. dopoldne izpred telovadišča matičnega Sokola, cilj pa na Trgu svobode. Tek osvobojenja priredi SK železničar pod pokroviteljstvom mestnega poveljnika generala g. Stanojloviča. Popoldne bosta dve nogometni tekmi in sicer se srečata na stadionu SK Železničarja ob 14.15 v borbi za točke SK Železničar in SK Slavija, na igrišču SK Rapida ob 14. pa SK Rapid in SK Mura. Obe tekmi bosta ob vsakem vremenu. Mariborske in okoliške novice — Vojni dobrovoljci se vabijo, da se pol-noštevilno udeleže akademije v proslavo 1. decembra, ki bo v sokolski dvorani (Union) ob 10. uri. Po akademiji zbor na dvorišču za dvorano, odkoder krene povorka na Glavni trg k splošni proslavi 20-letnice osvobojenja. ki bo ob 11.30. Ob 20. uri prirejajo vojne organizacije in sokolsko društvo slavnostni ples, ki bo v vseh prostorih Sokolskega doma. Obleka temna ali narodna noša! Odbor. — 50 - letnico bo praznovalo Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih s* rok v Mariboru dne 3. decembra 1938 v Gambrir novi dvorani Najprvo se vrši slavnostna skupščina, na kateri se bo prikazal pregled 50-letnega delovanja združenja in se bodo izročile diplome častnega članstva na zadnji skupščini izvoljenim zaslužnim članom. Po skupščini pa bo v Gambrinovi dvorani prijateljski večer na čast odliko-vancem in gostom. Uprava združenja je storila vse, da bo ta večer po svojem pestrem programu zadovoljil vse udeleženca Združenje je eno izmed najstarejših združenj rokodelskih obrtnikov v Mariboru in zasluži, da se ga ob njegovem zlatem Juu bileju spominjajo vsi prijatelji slikarskih obrtnikov. — Preloženo. V sobotni številki smo poročali o kazenski o razpravi, ki se je vršila proti 23 letnemu delavcu Gabrijelu Damišu iz Zgornje Korene radi obtožbe državnega tožilca, da je zaklal 1 kletnega posestniškega sina Viljema Vičanskega, Razprava ki jo je vodil "s. o. s. dr. Tura-to je bila radi zaslišanja novih prič zopet preložena. — Iz strahu pred kaznijo v smrt. V špičniku v bliž ni državne meje so našli obešenega 19-letnega pomožnega delavca Hermana Mačka. Nedavno se je spri s svojim starim očetom, ki mu je prizadejal občutne poškodbe, tako da je starček komaj ostal pri življenju. To je Mačka. ki. je bil znan kot nasilnež, tako potrlo, da si je vzel življenje. Pobreške novice. Občinska uprava pro-si^ hišne posestnike, da razobesijo zastave ob* priliki državnega praznika. — V 53 letu starosti je preminila na Pobrežju pose-stnikova žena Antonija Tončičeva. ^^riborsko **leo>lisce Četrtek, 1. decembra ob 15.: »Divji lovec«. Predstava za mestne reveže. —■ Ob 21.: »Prevara«. Red D. Slavnostna predstava. Vstopnice k brezplačni predstavi za mestne revele se dobe samo pri socialno-političnem oddelku Mestnega poglavarstva Rotovški trg 9. in sicer samo med uradnimi urami, med 8. do 12. Vstopnice so namenjene L. ljučno le priznanim mestnim revežem. Dežurni lekarni: Minafikova na Glavnem trgu in Remsova na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. V Sokolskem domu nocoj ob 20. slavnostna akademija. «