Leto XXXII Ljubljana, 11. april 1990 Številka 383 Avtocesta bo šla v višini žerjava. Mogočen viadukt - most v Mostah pri Žirovnici Povezava obeh bregov Poslovanje v letu 1989 Rezultati niso najboljši Mnoge spremembe, ki so se dogajale v lanskem letu - nekatere od njih so bile že obrazložene pri pregledu polletnih in tričetrtletnih rezultatov Gradisa - so se nadaljevale še v začetku letošnjega leta, tako, da seje tudi premaknil datum, ko je bilo potrebno oddati »Bilanco poslovanja« za leto 1989 v SDK, na 20. marec. Poleg mnogih sprememb tako s področja obračunov amortizacije, revalorizacije, stroškov, osebnih dohodkov, moramo omeniti še v mesecu decembru sprejeti Zakon o plačah ter 1. januarja uspostavitev konvertibilnega dinarja. Zakon o plačah je prinesel praktično zamrznitev osebnih dohodkov - oziroma določitev maksimalnega zneska, ki ga lahko posamezna organizacija izplača za osebne dohodke. Ta zakon je za gradbenike predvidel olajšavo, ki je bila v tem, da se je maksimalni znesek določil v odvisnosti od poprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije. Zakon še velja in bo ostal v veljavi celo prvo polletje letošnjega leta. Nadaljevanje na 2. strani Za največji premostitveni objekt, ki ga trenutno gradi Gradis - viadukt na trasi bodoče avtoceste Hrušica-Vrba - se je ta mesec začelo betoniranje sredinskega para stebrov (ob žerjavu). Trajalo bo mesec dni, računska hitrost dvigovanja do višine 52 metrov nad temeljem pa bo vsaka dva dneva po štiri metre. Več na 8. strani. G. B. ^Reorganizacija ^ Gradis se spreminja Reorganizacija Gradisa je prišla v zaključno fazo, tako da se pričakuje, da bo do konca meseca sprejeta pogodba o ustanovitvi sestavljenega podjetja Gradis. Komisija, ki je zadolžena za pripravo predloga reorga-' nizacijc,.je svoje delo opravila, direktorska konferenca je ^ o predlogu dvakrat razpravl-! jala, v kratkem bo tudi seja ■ delavskega sveta Gradisa, potem pa sledi še sprejetje ; pogodbe v tozdih oziroma podjetjih. Obširneje na 3. strani. \ c- P-/ Na platoju pri Hrušici gradimo še vzdrževalno bazo - Kratek rok Veriga objektov pred Karavanškim predorom Čas teče - in priganja. Zgraditev in ureditev kompleksa obmejnih objektov na novonastalem platoju pred vstopom v Karavanški predor je po obsegu zahtevno delo, rokovno vezana na meddržavno pogodbo z Avstrijo. Prav zagotovitev kratkega roka (vsega štiri me- sece in pol) je bila odločilna, da smo pridobili tudi gradnjo vzdrževalne baze. Z izjemo manjšega prizidka, v katerem bo imela svoje prostore avstrijska špedicija, so vsi objekti v verigi na sliki Gradisovi. Podrobneje o gradnji na platoju pišemo na 9. strani. G. B. Nadaljevanje s 1. strani Uspostavitev konvertibilnosti dinarja pa pomeni uvedbo »novega« dinarja. Povedano preprosto. lanskih 100.000 din je 10 k. din, oziroma še nazorneje »10 starih milijonov«, je sedaj 10 dinarjev. S preimenovanjem dinarja se je takoj pojavila dilema, kako v nadaljevanju tega zapisa predstaviti številčne podatke Gradisa. V bilanci so bile Vse vrednosti izražene v tisoč lanskih din. V tem zapisu pa so v tako imenovanih k. dinarjih - odslej naprej dinarjih. V zadnjih številkah Gradisovega vestnika je bilo že nekaj napisanega o predvidenih izgubah v tozdih SPO Ljubljana, v GE Gradnje Ptuj in GE Ravne. Bilančni rezultati pa so zelo slabi. Izgubo imajo v 6 organizacijskih enotah Gradisa v skupni vrednosti 17.492 milijona dinarjev. V ostalem Gradisu pa smo skupaj ustvarili akumulacijo v višini 7.983 milijona dinarjev. Vidimo, da je izguba več kot dvakrat večja od akumulacije. Namen tega zapisa je predstavitev poslovnih rezultatov Gradisa, ki se odražajo v bilančnih podatkih. O vzrokih, zakaj je prišlo do izgub, kdaj in kako bodo pokrite, oziroma kdaj bo stanje v teh organizacijskih enotah sanirano, pa je najprimerneje. da pove vodstvo vsake prizadete enote. Zaposleni delavci in obseg del V lanskem letu je bilo v Gradisu poprečno zaposlenih 6.547 delavcev. V primerjavi z letom poprej, ko smo imeli 6.778 de-lavccv. se je število zaposlenih zmanjšalo za slabe 4 odstotke, oziroma za 231 delavcev. Zaposleni delavec je v poprečju obračunal 184 ur na mesec. Obračunane ure imajo takšno- le strukturo: efektivno delo 147 ur - od tega nadure 5 ur nadomestila 37 ur - letni dopust 17 ur -bolniška 12 ur - prazniki 7 ur - ostalo 1 ura Skupaj 184 ur V letu 1988 je delavec mesečno obračunal 187 ur; od tega 150 efektivnih ur. to je tri ure mesečno več kot lani. Obseg del smo v prejšnjih letih izkazovali z vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Za leto 1989 lahko vrednost proizvodnje le ocenimo v višini 459,540 milijona din, kar predstavlja na za- poslenega 70.191 dni. V letu 1988 je bila vrednost proizvodnje na zaposlenega 6.482 din. Nominalni porast tako izražene produktivnosti je 983 odstotkov. Po metodologiji Splošnega združenja gradbeništva Slovenije, je izračunan porast cen v Gradisu za lansko leto v višini 1.253 odstotkov. To pomeni realno zmanjšanje produktivnosti za 20 odstotkov. Obseg del lahko izrazimo tudi s prihodkom. Prihodek Gradisa v letu 1989 je bil 637,857 milijona dinarjev. Pretežni del. oziroma 72 odstotkov je bil ustvarjen s poslovnimi prihodki, ostalih 18 odstotkov pa predstavljajo prihodki financiranja in izredni prihodki. Groba primerjava z letom 1988 pokaže, da se je prihodek povečal za 1414 odstotkov. Ugotovitev dobička Dobiček dobimo, ko prihodek zmanjšamo za odhodke. Naši odhodki so bili 609,379 milijona dinarjev, tako da nam je ostalo 28,483 milijona dinarjev dobička. Ta dobiček pa je sestavljen takole: -dobiček 42.342 milijona din -izguba 13,859 milijona din Skupaj 28,483 milijona din V organizacijskih enotah, kjer so odhodki večji kot prihodek, so izkazali izgubo, v tistih kjer so uspešno poslovali pa so ustvarili dobiček. Odhodki so presegli prihodke v tozdih: -Gradnje 1.510 milijona din -Maribor 7.192 milijona din - Ravne 3.982 milijona din -SPO 0.971 milijona din -UDD 0.204 milijona din Skupaj 13,859 milijona din Ko k dobičku prištejemo realizirane osebne dohodke v višini 126.308 milijona dinarjev, dobimo ustvarjeni dohodek. Ustvarjeni dohodek Gradisa je bil lani 154,791 milijona dinarjev. Tako prikazan dohodek je vsebinsko povsem nov pojem in ni primerljiv z dohodkom iz prejšnjih let. Realizirani osebni dohodeki so primerljivi z osebnimi dohodki iz leta 1988. Nominalno so se povečali za 1455 odstotka, realno pa so višji za 12 odstotkov, če upoštevamo statistični porast cen življenjskih potrebščin za 1285 odstotkov. Razporeditev dobička Zakon o računovodstvu določa. da mora vsak gospodarski subjekt iz dobička najprej pokriti izgubo iz prejšnjih let. oziro- ma poravnati znesek, ki pripadajo drugim zaradi udeležbe v dohodku. Teh dveh postavk v bilanci Gradisa zaenkrat še ne izpolnjujemo. Dobiček smo razdelili za: kategorija milijona struktura din v % Dobiček 28.483 100 Davki in prispevki Bruto OD 28.072 98,6 po ZR Skupna 1.908 6.7 poraba 8.012 28.1 Akumulacija 7.983 28.0 Skupna izguba 17.492 -61.4 Iz zgornjega prikaza je razvidno, da se je prvotno ugotovljena izguba v višini 13,859 milijona dinarjev še povečala in dosegla 17,492 milijona dinarjev. Povečanje izgube je pogojeno z dejstvom. da so v letu 1989 morali vsi gospodarski subjekti plačati pripadajoči del obveznosti, to je davkov in prispevkov ne glede na že predhodno ugotovljeno izgubo. Tako znaša celotna izguba v ptujskih Gradnjah 1,847 milijona dinarjev, v GE Marobir 7.786 milijona dinarjev, na Ravnah 4.262 milijona dinarjev, v SPO 2,896 milijona dinarjev ter v UDD (Uprava delavskih domov) 235 tisoč dinarjev. Ker je ustvaril premalo dobička in zaradi visokih obveznosti, se je izgubašem pridružil še GE Koper z izgubo v višini 466 tosoč dinarjev. Za davke in prispevke smo plačali 28.072 milijona dinarjev. V tistih tozdih, ki so dobro poslovali. so ob zaključnem računu lahko razporedili za bruto osebne dohodke še dodatni znesek -skupaj 1,908 milijona dinarjev. Ker pa so izplačila osebnih dohodkov od decembra dalje omejena s posebnim zakonom, bodo ta znesek lahko izplačali šele v drugi polovici leta v obliki delnic. Za namene skupne porabe, to je za stanovanjski del in eventualno investicijsko izgradnjo, smo razporedili 8.012 milijona dinarjev. Kot je že uvodoma omenjeno, je akumulacija zelo skromna. Iz ustvarjene akumulacije moramo za rezervni sklad nameniti 4,987 milijona dinarjev. Zakon o finančnem poslovanju določa, da sc izguba, ugotovljena po zaključnem računu, praviloma pokrije v tekočem letu iz raznih naslovov. Vsaka organizacija, ki je končala poslovno leto z izgubo, mora v 30 dneh po predložitvi letnega obračuna, ugotoviti, ali nastala izguba ogroža uspešno poslovanje in vpliva na plačilno sposobnost, oziroma nesposobnost, če to ugotovi, mora uvesti sanacijski ali stečajni postopek. V sanacijskem postopku organizacija odpravlja vzroke izgub in se finančno sanira, predvsem s povečevanjem trajnih virov financiranja. Stečajni postopek pa sc uvede v primeru, če doseže celotna nepokrita izguba 50 odstotkov trajnih virov. Iz navedenega sledi, da morajo vsi naši izgubaši, z vso resnostjo pristopiti k sanaciji stanja v svoji organizaciji - iz razpoložljivih podatkov jim stečaj zaenkrat še nc grozi. Izplačani neto osebni dohodek V Gradisu smo za neto osebne dohodke namenili 74,130 milijona dinarjev. Poprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca je lani znašal 944 dinarjev. V primerjavi z letom 1988. ko je bil 61 dinarjev, se je nominalno povečal za 1448 odstotkov, realno pa je večji za 12 odstotkov. Za informacijo lahko povemo, da je bil poprečni neto osebni dohodek v mesecu decembru 1988 v Gradisu 109 dinarjev, v decembru 1989 pa 2.994 dinarjev - povečanje je za 2647 odstotkov. V gradbeništvu Slovenije je bil poprečni mesečni osebni dohodek leta 1988 63 dinarjev, leta 1989 pa 989 dinarjev - povečanje 1470 odstotkov; decembra 1988 114 dinarjev, decembra 1989 pa 3.207 dinarjev - povečanje 2713 odstotkov. Iz zgornjih primerjav je razvidno, da so naši osebni dohodki zaostajali za osebnimi dohodki v slovenskem gradbeništvu. To vsekakor ni spodbudno. Lahko je delno opravičljivo z našimi v lanskem letu res slabimi rezultati. Kakšni so rezultati poslovanja pri ostalih organizacijah v gradbeništvu, žal ne vemo in bo potrebno počakati na uradne podatke SDK Slovenije. Šele takrat bo možna bolj realna ugotovitev o našem zaostajanju, ne samo pri osebnih dohodkih, temveč še pri drugih pomembnih ekonomskih kategorijah. Zora Vehovec "loj- kako je lepa!« je zavzdihnila marsikatera obiskovalka Gradiso-VeRa razstavnega prostora na sejmu Alpe Adria, medtem ko si je ve-čina moških nabirala prospekte in bo doma odločala o nakupih. Mednarodni sejem Alpe Adria______ LlO prikazal nove proizvode Že v pripravah na letošnji sejem Alpe Adria v Ljubljani je bilo vi-deti da bosta tako vsebina kot tudi kvaliteta izredna. Vsi razstavljal-c'> teh je bilo kar 391, od tega 188 tujih, so izredno domiselno ureje-Vali svoje razstavne prostore. Med domačimi razstavljale! se je po-"•'vno predstavil Gradisov tozd LIO iz Škofje Loke s svojim bogatim Pfoizvodnim programom. Vsekakor so vsi, ki so bili na ^tošnjem že 29. mednarodnem Scjmu Alpe Adria, zadovoljni. Organizatorji zaradi rekordnega obiska, saj si je v tednu dni sejem ogledalo preko 75.000 obiskovalcev, razstavljale!, ki so tako na najboljši način predstavili Sv°je proizvode tako veliki mno-*'ei in ne nazadnje tudi obisko-Vi,lci, saj je bila ponudba izred-n° pestra. Ne samo na strokov-nem področju, temveč tudi s Opremljajočimi dejavnostmi. vsak dan se je na različnih kra-|!b sejma nekaj dogajalo, tako je bila ponudba zares zanimiva. Vpeljane so bile številne nov-'oti, tako informativno sejemski "''ten, turistični forum, na kate-rcm so sodelovali številni prizna-n' strokovnjaki, kar tri modne J"L'vije dnevno v koreografiji !v*0jce Horvat in njenih plesalk Kazine, prikazovanje plezanja 'm umetni steni, pa številni show brugrami, demonstracije upora-"usti posameznih materialov (Belinka, JUB itd.). K vsemu temu so pripomogla "di sredstva javnega obveščan- ja, ki so podrobno poročala o vseh teh dogajnjih. Tudi Gradisov delež je bil po zaslugi Lesno industrijskega obrata (po novem Lesna industrija in objekti) iz Škofje Loke izredno dober. Čeprav le na skromnih 25 kvadratnih metrov razstavne površine so prikazali skoraj ves proizvodni program: brunarico, sistem konstrukcij z ježevkami, panoramske stene, ograjne in okrasne letve, frontne stene za omarice in drugo. Ker je že naslov sejma »človek in prosti čas« privlačen, je razumljivo, da si sejem ogleda tudi veliko prav takšnih, ki potrebujejo izdelke iz sejma. Tudi na Gradisovem prostoru je bil obisk izreden, tako da je pričakovati tudi povečano prodajo. Posebno zanimanje je bilo za ograjne deske, panoramske stene ter vrata za omarice. Sejem je bil torej uspešen in zelo živahen. Zasluge za to imajo prav vsi. tako domiselni organizatorji kot tudi prizadevni razstavljale!. med katerimi je bil, po zaslugi LIO, tudi Gradis. Matija Krne Gradis bo sestavljeno podjetje Nekdanjega Gradisa ni več - nastaja novi Gradis Zahtevna, odgovorna in težka naloga je oblikovati poslovni sistem Gradis, toliko bolj, če v njem prevladuje skoraj toliko in-. teresov, kolikor sestavnih delov ima, kljub želji, da vsi tudi v prihodnje ostanejo v enotnem in močnem Gradisu. Predlog, ki ga je tozdom ponudil poslovodni odbor, ni dobil podpore (šlo je za enovito družbeno podjetje deeentraliziranega tipa). Zato je delavski svet Gradisa imenoval komisijo za pripravo in sestavo predloga reorganizacije z izhodiščem, naj pripravi vse potrebne strokovne podlage za učinkovito sestavljeno obliko organiziranosti Gradisa. V kakšni fazi reorganizacije sc Gradis trenutno nahaja je pojasnil predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Franc Kositer. Meni. da je težko dajati oceno ali je to kar sedaj počnemo dobro in pravilno. Pravilnost odločitve bo vsekakor pokazal čas. Nič presenetljivega ni. da so si ocene o Gradisovi reorganizaciji tako različne, saj so ocene, ki jih dajejo ljudje, ki so odgovorni za poslovanje v tozdih, praviloma drugačne od ocen. ki se oblikujejo na nivoju delovne organizacije. »Moje mnenje je. da sestavljeno podjetje v tem trenutku ni optimalna oblika organiziranosti, čeprav je lahko tudi ta oblika, ob izpolnjevanju nekaterih pogojev, učinkovit poslovni sistem. Ob nekonsistentnosti sedanje zakonodaje, naletimo tudi na problem vrednotenja družbene lastnine, to oboje pa sovpada z reševanjem Gradisove organizacijske forme. Zato sc odločamo za kompromise, ki bodočo učinkovitost Gradisa v sestavljeni obliki dajejo pod vprašaj. Vedno sem bil prepričan, da bi bilo za Gradis bolje, da bi se v prvi fazi organiziral kot enovito podjetje in bi se potem, ko bi bilo rešeno vprašanje lastnine med posameznimi Gradisovimi deli oziroma družbenimi podjetji, če bi ugotovili, da je takšna oblika neustrezna, odločili za drugo obliko. Bojim se. da se nismo odločili za optimalno rešitev. Smo eden redkih, če že ne edini poslovni sistem, z izjemo nekdanjih sozdov, ki se je iz bivših delovnih organizacij transformiral v sestavljeno podjetje. Nič nimam proti avtonomiji in samostojnosti delov podjetja, saj sem si tudi v obliki enovitega podjetja predstavljal, da bi profitni centri, tako smo imenovali tozde, imeli določeno stopnjo samostojnosti. Ker gre za bistvene vsebinske razlike med enovitim in sestavljenim podjetjem, bi bil prehod iz prve v drugo obliko, če bi se v prihodnosti pokazala potreba za tem. bolj enostaven in z manj pretresi kot obratno. Praksa potrjuje, kar je tudi normalneje. da se podjetja odločajo za prehod iz enovite v sestavljeno obliko organiziranosti, ne poznam pa obratnih primerov. V pristojnosti komisije za reorganizacijo je. da ponudi dokončen predlog za sestavljeno oziroma združeno podjetje. Vsebinsko smo se na direktorski konferenci opredelili tudi za obliko krovnega podjetja, iz Inženiringa in Delovne skupnosti skupnih služb pa bo ustanovljenih več družb z omejeno odgovornostjo. Končno število teh družb in delavcev, ki bodo v njih delali, pa je v prvi vrsti odvisno od dogovora, za katera dela in v kakšnem obsegu bodo podjetja zainteresirana da se opravljajo v krovnem podjetju. To sedaj še ni docela jasno in zato tudi ni sestavina prvega predloga pogodbe za ustanovitev krovnega podjetja. To bo ena izmed ključnih nalog bodočega vodstva Gradisa. V predlogu je predvideno, da bo Gradis v bodoče imel glav nega direktorja, ki bo imel tri pomočnike za različna področja. Delavski svet delovne organizacije je imenoval komisijo, katere član sem tudi sam. ki naj bi poiskala bodočega glavnega direktorja Gradisa iz vrst uveljavljenih gospodarstvenikov , ki bi bil voljan prevzeti to odgovorno nalogo. Uspešnost našega početja pa je v določeni meri odvisna od naših odločitev glede bodoče organiziranosti. Vsak tisti, ki bi si naložil tako veliko odgovornost vodenja sistema Gradis, pa želi. da bi bil sistem organiziran tako. da ga je moč usmerjati in kontrolirati.« p \________________________________________________________________ vrveža - dela so ustavljena. *e neMi metrov širok nasip. S 1. aprilom je bila Gradisova delovna enota Vrhovo zaradi pomanjkanja denarja prisiljena ustaviti delo Sava bo neizkoriščena tekla dalje Najnovejši »raport« z gradbišča v Vrhovem je, žal, naslednji: »Namesto da bi bilo na gradbišču najmanj kakih 100 delavcev, jih je vsega okrog 30. Graditelji smo do pred nekaj tedni še držali tempo, ki bi z vnaprej opravljenimi deli — ne pa tudi plačanimi - omogočal izgoto-vitev hidroelektrarne v pogodbenem roku (poskusni zagon prvega agregata ob koncu letošnjega leta), zdaj pa ta rok dokončno ne drži več, četudi bi se za nadaljevanje del takoj našel denar. Z ustavitvijo del in negotovostjo okrog nadaljevanja se je podrl sistem, ki je deloval dve leti«, ugotavlja vodja Gradisove začasne DE Vrhovo Željko Pe-tovar. »Hkrati so razvodeneli vsi naši vloženi napori, da bi gradbeniki dokazali, da smo sposobni v roku zgraditi še tako zahteven objekt. Zdaj se utegne zgoditi, da bo kljub izvrstnim uspehom na začetku HE Vrhovo nov slovenski rekorder v počasnosti gradnje. Ponavljam in poudarjam, izključno zaradi pomanjkanja denarja in nikakor ne po krivdi izvajalcev del.« Prelistali smo nekaj številk Gradisovega vestnika nazaj in našli nekaj zapisov o gradbišču v Vrhovem, z naslovi: Tempo Ž istega mesta smo naredili tudi posnetek vtočnega korita, kjer so strojniki že opravili grobi izkop. zmanjšan (avgust 89). Bo na Vrhovem uveljavljen skrajni ukrep - prenehanje vseh del? (september 1989), V tem letu bi morala biti gradnja končana (januar 1990). zdaj v apnlu pa pišemo o za družbo najdražjem, za izvajalce pa najbolj neprijetnem zapletu, dejanski ustavitvi del. V najnovejšem, najnujnejšem »režimu«, so ostali na gradbišču samo vzdrževalci kot električar, delavca pri črpalkah, nekaj gradbenih delavcev v pomoč pri zalivanju hidromehanske opreme. skladiščnik, dežurno vodstvo ... Odjavili so večjo betonarno (mala zaenkrat še ostaja), razen čuvajske službe pa dela še skrčena ekipa v menzi, ki poskrbi za obroke hrane za vse. ki imajo še kaj opraviti na gradbišču (tudi za zunanje). Na glavnem objektu in v njegovi okolici je bilo stanje pred prekinitvijo takole: - Prelivna polja so bila (gradbeno) izdelana za predajo. - V glavnem pogonskem objektu so bila v strojnici vsa obrtniška dela ustavljena, v izvajanju je bilo samo zalivanje hidromehanske opreme za agregat 1 in 2 (prvi predvodilnik je bil že zalit, drugi še ne). - Zaključevala so se dela na vtočnih vodilih. - Iztočne rampe so bile narejene do približno dveh tretjin. - Dokončan je bil cevovod za dovajanje vode na ribje drstišče. - V izvajanju je bil energetski kanal: zaključevali so gorvodni levi in desni obrežni zid. - V teku so bila zemeljska dela za dokončno ureditev hmeljišča, v bazenu pa za dokončno oblikovanje natoka. »Datum nadaljevanja in po- tem dokončanja projekta bi bi0 v tem trenutku nemogoče nap0 vedati«, so nam še povedali n*1 gradbišču. »Investitor slovensk0 elektrogospodarstvo denarja 01 ma. kot nam je znano, tudi še 11 projektov, kaj šele razpisa in dc narja za izvedbo zaščite RaeleL Šele takrat bi bilo možno dvig01 ti gladino Save in izkoristiti njen energetski potencial. Že samo j*1 dela zahtevajo več mesecev - ‘ ne omenjamo strojne opreme-vsa do tega trenutka še ni bila n' ti naročena.« p Ob pričetku gradnje ^ Vrhovo se je precej govorilo »projektu stoletja«, gradnji ^ ige sedmih hidroelektrarn vrsti. Ce bi bil denar, bi lab''1 bile ta čas v gradnji vsaj tri, ope šali pa smo že pri prvi - in ta edini - novi hidroelektrarni- 0 U() katere smo si obetali, da nam že proti koncu letošnjega 'c poslala svoje prve nove kilova električne energije v omrežje-G- 0 Posnetek z glavne ceste proti polju, na katerem bo že letos za*2-** hmelj. Vidi se tudi oblaganje levega brega s kamnom. 2 manj, a kvalitetnejšo mehanizacijo opraviti čimveč dela SPO - kako naprej v novi organiziranosti? Tozd SPO (Strojno prometni obrat) se bo po reorganizaciji in vpi-s" v sodni register preimenoval v Strojno prometno operativo, prista-Vek d.o.o. pa pomeni, da gre za družbo z omejeno odgovornostjo. bo do tega prišlo, bo treba podpisati pogodbo z ostalimi podjetji Gradisa in ravno pri tem so se stvari začele zapletati. Položaj je še l°liko bolj zahteven, ker je SPO zaključil poslovno leto 1989 s pričakovano izgubo 2,9 milijonov konvertibilnih dinarjev, katere pokri-vanje pa je.vprašljivo, saj je v izgubi kar šest Gradisovih enot. Stopili smo do najodgovornej-s^ga človeka v SPOf. Stanislava todlerja, direktorja sedaj še toz-'to SPO, v bodoče pa družbe ^O, ki je pojasnil stališče SPO do reorganizacije Gradisa, spregovoril je o problematiki s kate-r° se srečujejo pri vsakdanjem ^cto in o možnosti razvoja in Poslovanja v prihodnje. »Moje stališče in stališče v Iv) je znano in od njega ne od-s,0pain(o): Smatramo, da je se-danje vodstvo Gradisa naredilo 'no največjih napak, da ni ena-ovredno pripravilo tudi drugo varianto organiziranosti Gradisa 'Prva varianta je bila enovito Podjetje, druga pa sestavljeno Podjetje) in sicer že do prve po-ovice lanskega leta, tako kot je ,() bilo večkrat na sejah direk-'orske konference tudi zahtevali0- Zato nismo imeli dovolj kva-Hotnih informacij za odločanje optimalni obliki organiziran-osti. prvj predlog je bil pred-stavljen v gradivu dolgem več ot -V) strani, drugi predlog pa le H'1 štirih straneh. Odločili smo se za drugo va-. anto sestavljenega podjetja, ki 10 ic potrdil tudi delavski svet elovne organizacije, danes pa Ugotavljam, tako kot tudi neka-(er' drugi direktorji Gradisovih 'zdov, da izbrana varianta ni HnjboljJa in da lahko v prihodn-e Pričakujemo še nekaj spre-toemb, prisotne pa so tudi ideje Ponovni združitvi v enovito tožbeno podjetje. ^ tozdu SPO smo na referen-I tou dali zeleno luč za sestav-., Ho obliko organiziranosti Gra-,'Sa v kateri se SPO organizira * družba z omejeno odgovor-, stJo. S tem smo ponovno do-.azali, cja želimo biti v Gradisu da ne želimo razbijati enotno-1 Gradisa. Nastale pa bodo ozi-toa se že kažejo prvi znaki ve-^ ‘h težav glede podpisa pogod-j. 0 ustanovitvi koncerna Gra-in pogodbe o ustanovitvi ■ .r°jno prometne operative tobljana d.o.o. Glavni problem pri podpisu pogodbe bo vsekakor ugotavljanje premoženja SPO. Predlog delitve premoženja na 30 odstotkov med gradbene tozde, prav toliko v krovno podjetje in 40 odstotkov v SPO, je zelo vprašljiv. Knjigovodski podatki s katerimi razpolagamo kažejo, da je bilo do 31. decembra 1988 v tozd SPO združenih 2,37 odstotkov sredstev, ta odstotek pa sc bo do 31. decembra 1989 leta še znižal, prav ta odstotek pa je osnova za vpis v sodni register. Poleg tega osrednjega in najtežjega problema, jih vidimo še nekaj in sicer: ključ delitve po gradbenih enotah (angažiranost privatnega sektorja, odstotek ustvarjene realizacije posameznih tozdov preko SPO, pokrivanje izgube SPO s strani gradbenih enot, pokrivanje izgub gradbenih enot s strani SPO, pokrivanje izgub v tujini itd.), knjigovodska vrednost, tržna vrednost (starostna struktura avto-parka, težke mehanizacije in SIP-a (drobna gradbena mehanizacija in stroji), namerno odrekanje višjim. osebnim dodhod-kom zaradi poslovne odločitve v SPO. da je treba več sredstev nameniti za obnovo in razvoj av-toparka, težke mehanizacije in SIP-a in ostalih spremljajočih objektov. Problem vidimo tudi v tem, da so nekateri tozdi, tako kot tudi SPO, določena združevanja, kot so bila za luški promet, pošto, železnice in podobno, odpisali. V SPO smo razočarani ob ugotovitvi, da Gradisovim tozdom ni noben problem odpisati sredstva tujim vlagateljem, neusmiljeno pa jih terjajo v lastni hiši, kljub temu, da so prav gradbeni tozdi, največ koristi imeli od SPO. Zavedati se morajo, da se naj večji dobiček ni ustvarjal z lopato oziroma z ročnim delom, temveč z brezhibno in kvalitetno mehanizacijo. Politika SPO v preteklosti, danes in v prihodnje je bila in bo borba za čim kvalitetnejšo mehanizacijo, za manjše število strojev in mehanizacije in za večjo količino opravljenega dela na časovno enoto, skratka, želimo v doglednem času stopiti v Evropo, kar z današnjo mehanizacijo, ki je stara od 8 do 9 let, v nobenem primeru ne moremo računati. Izboljšanje položaja vidimo v tržnem gospodarstvu, v zmanjšanju števila vozil v avtoparku. v zmanjšanju težke mehanizacije, predvsem na tistih področjih, kjer je že sedaj privatni sektor močno zastopan, vendar pa bo treba preko Splošnega združenja gradbeništva in IGM, Gospodarske zbornice in v prvi vrsti v bodoči organiziranosti v samem Gradisu, doseči pravilno vrednost uslug mehanizacije na uro in na kubični meter. Primerjava med SPO in privatnim sektorjem kaže, da se slednji neupravičeno bogati na račun družbenega sektorja. To utemeljujem z dejstvom, da sc del sredstev prelije iz družbene sfere v privatno že ob nakupu največkrat rabljenega stroja, ki ga privatnik kupi od podjetja po ugodni ceni, omogočen mu je cenejši nakup rezervnih delov v Avstriji, Italiji itd. tudi do 40 odstotkov, za pridobivanje dela privatnik vlaga neprimerno manjša sredstva kot družbeno podjetje, nič ne vlaga v razvoj in nudi zgolj kapital, to je osnovno sredstvo in običajno svoje znanje, ki je v večini primerov na veliko nižji ravni kot v družbenem sektorju. Bodoča organiziranost Gradisa zahteva tudi od SPO d.o.o. tržni način gospodarjenja. Ob tem moram poudariti, da se je SPO tržno obnašal že nekaj zadnjih let in zato ta prehod ne bo težak. Zaradi tega je toliko bolj upravičeno, da SPO dobi v okviru Gradisa mesto, ki mu dejansko pripada, da ne bo več samo servis gradbenih enot, temveč da bo njihov enakovreden partner. To pa oblika organiziranosti kot d.o.o. ne omogoča, temveč bi tudi SPO moral biti organiziran kot družbeno podjetje s polno odgovornostjo, saj v celoti opravlja proizvodno dejavnost. Upam, da bomo vse probleme tehtno preštudirali, predvsem z gospodarskega stališča in da bomo poiskali optimalno rešitev za organioziranost tako Gradisa, kot tudi SPO v njem, ki bo v zadovoljstvo vseh in v funkciji ustvarjanja čim boljših poslovnih rezultatov,« je na koncu dodal direktor Stanislav Fidler. C. P. Brez sodobne mehanizacije in gradbenih strojev si več ne moremo predstavljati današnjega gradbeništva. Posodobitev avtoparka in gradbene mehanizacije bo nujna tudi v Strojno prometni operativi. Na gradbišču mariborske bolnišnice nezadovoljni s plačo Bomo socialni problemi? Delavci na gradbišču nove porodnišnice v Mariboru so sicer zagotavljali, da ne štrajkajo, ampak hočejo samo sestanek z vodstvom firme. Kakorkoli že to imenujemo, dejstvo je, da je začelo vreti že na dan izplačila osebnega dohodka za mesec februar, višek pa je dosegel naslednji dan. Štrajk ali sestanek, za pojasnjevanje nekaterih sicer znanih zadev pa je bilo porabljeno kar nekaj časa. Po razgovoru z vodstvom gradbišča, vodjem operativc Vladom Čačem ter pomočnikom direktorja za splošne in kadrovske zadeve Jožetom Groblerjem so se nekaj po deseti uri le vrnili na delo. Pa pojdimo po vrsti. Med tistimi, ki so bili pripravljeni tudi nam javno kaj povedati sta bila tudi Milenko Mladženo-vič in Emsud Kajtak. Slednji je dejal: »Evo, poglejte! Sem KV zidar. Ta mesec sem imel 160 delovnih ur. Za gospodarjenje sem dobil 13,7 odstotkov. Evo. poglej vse skupaj sem zaslužil 3.135 dinarjev. Kako da živim? Evo vidiš te žulje. Ne lažem, žulji ne lažejo. Veter piha devetdeset na uro, posodo z betonom in mene nosi sem ter tja. Da je to vsaj kakšna plača. Da bi vsaj lahko preživel mene in družino. Imam tri otroke. Sedaj bom socialni problem...« Toliko o tem Emsud Kajtak. čeprav so približno enake zgodbe prihajale tudi iz ust drugih delavcev. In kaj pravi na to Jože Grobler, pomočnik direktorja za splošne in kadrovske zadeve v tozdu: »Uvodoma smo sc dogovorili, da je ta sestanek nekak zbor delavcev na katerem smo. vsaj tako upam, razčistili nekatere zadeve. Dejstvo je, da je ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Mariboru gradbenikov preveč. Zaradi tega smo zašli v velike težave in preživeli bodo pač žal samo tisti, ki se bodo v tem trenutku znali dobro organizirati. Dejstvo pa je, da je ta mesec imel 24 ur manj kot prejšnji. To pa se, kljub destvu, da smo točko dvignili, seveda pozna pri višini osebnega dohodka. Delimo pač lahko samo tisto kolikor smo ustvarili. Glede viška gradbenikov ne strašim, povem samo resnico s katero se ta čas srečujemo. Ce tega ne bi povedal, bi lahko očitali, da prikrivam (formacijo. In kaj sem jim na kraju obljubil? Obljubiti jim nisem mogel nič. Masa, ki jo imamo na razpo- lago za osebne dohodke je žal omejena. Deli se pač na vse zaposlene. Treba bo dosledno izvajati vse oblike nagrajevanja. Tista lažna solidarnost bo morala pač stran. Le tako bodo boljši delavci lahko zaslužili nekoliko več. Slaba tolažba je, če se tolažimo, da je v drugih firmah še slabše. Sami moramo narediti vse, da v teh kriznih časih preživimo. Reši nas lahko le delo in to opravljeno delo, ne pa nekakšne obljube in tolažba, da bo že bolje.« Kakorkoli pač imenujemo take »pogovore« ali izsiljeni sestanek, zbor delavcev ali celo štraj, resnica je samo ena. Z odejo se lahko samo toliko pokrijemo, kolikor je dolga. Izplačamo lahko tak osebni dohodek kakršnega ustvarimo. S tem se bo potrebno sprijazniti. Naj ne bo to kot grožnja, toda v Mariboru, pa ne samo tu, je v stečaju že veliko firm. veliko delavcev je brez dela. Pri Gradisu, tako zagotavlja vodstvo tozda, bodo storili vse. da bomo preživeli to krizo. Dela v gradbeništvu je zelo malo, še manj denarja za gradnjo. Kako naj bodo potem večji osebni dohodki? Še eno lepotno napako ima ta sestavek, preden bi se kdo komu zasmilil. Delavci, ki stanujejo v Emsud Kajtak kaže plačilno kuverto za prejšnji mesec. Kot KV zidar je za 160 ur dobil 3.135 dinarjev. Je razburjenje opravičeno? samskem domu (ti pa so v večini na tem gradbišču) imajo zajtrk, kosilo in stanovanje v domu zastonj. Res, da se ta oblika nadomestila imenuje terenski dodatek. Na koncu koncev pa je tudi to denar. In ne majhen. Če še ta znesek pripišemo k plači, pa jc ta znatno višja. Mimogrede, osebno bi bil zelo zadovoljen, ee bi meni te stroške poravala m' ma. pa jih naj imenuje kakor hoče. Sicer pa se v tozdu pripravlja predlog, po katerem bodo del stroškov za hrano in stanarino morali v bodoče prispevati vsi delavci, ki sc hranijo in spijo v samskem domu. * Gradisovi uspehi pri izobraževanju odraslih Priznanje Ivana Bertonclja izobraževalnem centru Pri izobraževanju odraslih ima naš Center za izobraževanje že 30-letne izkušnje in takšne uspehe, da jih je v Sloveniji prav malo. Zato ni presenetljivo, da ni bilo pri oblikovanju predloga za podelitev priznanja Ivana Bertonclja Centru za izobraževanje GIF Gradis ani-kakršnih dilem, saj so bili argumenti tako tehtni, da jih nikakor ni bilo moč spregledati. Vemo, da smo v širši družbi sicer deklarirali izobraževanje odraslih kot enakovredno sestavino izobraževalnega sistema, praksa pa je šla pogosto drugo pot. To smo v Gradisu ugotovili dovolj zgodaj in izoblikovali lastni izobraževalni center, ki je sledil načelu zanašanja na lastne sile. Kadrovska zasedenost, programska usmeritev in ustvarjalnost delavcev Centra za izobra- ževanje Gradis sc ni zadovoljila le z uspehi znotraj podjetja, temveč so izobraževalci Gradisa pomembno vplivali na organiziranost in razvoj izobraževanja v slovenskem gradbeništvu nasploh. To je pripeljalo do ustanovitve Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo, ki jc bilo kasneje inspirator ustanavljanja posebnih izobraževalnih skupnosti. Pri tem je treba poudariti dejstvo, da je strokovno izpo- id3 Skupni im izobraževalnih centrov ŠONCU A izobraževalne nfl /a izredne ul polnjevanje v gradbeništvu v resnici temeljilo na problemih in potrebah neposredne prakse in da se je gradbeništvo Slovenije, pri čemer jc odigral Gradisov izobraževalni center pomembno vlogo, samoorganiziralo predvsem zato, ker smo v naši družbi imeli mačehovski odnos do stro- kovnega izobraževanja, v katc- | rem je bilo še posebno zapostavljeno prav izobraževanje delavcev v gradbeništvu. Nujnost povezovanja izobraževalcev, ki imajo pogosto ind' entične probleme, kljub različnosti strok v katerih delajo, je j izobraževalce Gradisa pripeljal*’ na idejo, da bi skupaj z drugih" izobraževalci ustanovili združenje izobraževalnih centrov, ki sc je kasneje preoblikova v sedanj*’ Skupnost izobraževalnih ccntri’v Slovenije. S svojim aktivnim delom v Skupnosti izobraževalnih centrov Slovenije in s svojo odprt' ostjo je prispeval Center za iz*’" braževanje Gradisa pomemben delež k razvoju izobraževanja j odraslih v Sloveniji in zato mu je bilo tudi podeljeno zaslužen*’ priznanje Ivana Bertonclja. c p- Upravno poslopje za hrastniško Tovarno kemičnih izdelkov Adaptacija Šoperjeve hiše Vsako staro poslopje ne dočaka usode, kot so jo načrtovala prostora, investitor Tovarna kemičnih izdelkov iz Hrastnika, projektant-je gradisovega ljubljanskega Biroja za projektiranje in potem še izvajalci, gradisovi Celjani, namenili Šoperjevi hiši - veliki stavbi, ki jo je dal pred mnogimi leti postaviti nekdanji trgovec med železniško progo na eni strani in cesto ter reko Savo na drugi, nedaleč od Hrastnika v smeri proti Zidanem mostu. Stavba bo, po prenovi, živela »drugo mladost« - vanjo se bo preselila uprava hrastniške TKI. katerih nekdanje upravne prostore bodo, po preselitvi, porušili zaradi načrtovane nove naložbe v obrat Elektrolize v kompleksu tovarne. Pisali smo že, da so zidovje, ki je debelo okrog 70 centimetrov, prerezali in vstavili horizontalno izolacijo; stolkli so star omet, izbili instalacije in vgradili nove; zamenjali so kompletno stavbno pohištvo in ostrešje (oboje so naredili v LIG v Škofji Loki); namesto nekdaj lesenih stropov in podov so med nadstropji naredili betonske plošče, z ozirom na zahteve naročnika pa tudi novo razporeditev prostorov, novo stopnišče, mansardo... Z zunanje strani, pride okrog oken in vrat še fasadno okrasje, na fasado zaključni sloj, na spodnjem delu s kamnom obložen »cokel«, v notranjosti belež in tlaki, nato pa še zunanja ureditev, ki vključuje tudi sanacijo podpornega zidu ob cesti. Okvirni rok za dokončanje del je 15. junij - in potem? »V neposredni bližini je manjši objekt, prav tako potreben obnove - s trgovinico,« so nam odgovorili na gradbišču. »Upamo, da bomo obnovo lahko nadaljevali. Sicer pa nas čaka večje delo za investitorje TE Trbovlje, deponija energetskega premoga La-konca, občasno pa tudi manjša dela, predvsem vzdrževalna, razen za TE Trbovlje tudi za TKI, Steklarno in še koga.« G. B. Šoperjeva hiša (tloris 28 krat 17 metrov) pri Hrastniku, ki jo prenavljajo Celjani. Obnova bo končana junija. Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca pri Sevnici Prva faza gre h koncu V tem mesecu bodo celjski gradisovci v Impoljci pri Sevnici dokončali prvo fazo novogradnje - nov trakt doma upokojencev in oskrbovancev, katerega gradnjo so pričeli lani poleti. Novi trakt s tlorisnimi izmerami 48.5 krat 18 metrov ima klet. pritličje in nadstropje, na obeh straneh pa sta predvidena pravokotna priključka za novi krili levo in desno, ki naj bi jih po zagotovilih investitorja kontinuirano gradili v drugi in potem še v tretji fazi. Slika kaže stanje objekta pred približno tremi tedni, ko so v notranjosti dokončevali kerami- čarska, tlakarska, pleskarska in inštalacijska dela, zastekljevali stopnišče, zunaj dokončevali Demit fasado ter del čelne stene oblagali s fasadno opeko. Nastanitvene zmogljivosti doma so pribižno 250 oskrbovancev, ki bodo skupaj z zaposlenimi v domu z novimi prostori, ki bodo omogočali boljše pogoje in višji standard, prav gotovo zelo zadovoljni. G. B. c ' Stanovanjski blok v Titovem Velenju Do konca leta 54 stanovanj Naši Celjani tudi letos nadaljujejo s stanovanjsko gradnjo v Titovem Velenju. Gradijo stanovanjksi blok B-2 v katerem bo 54 stanovanj, predvideni konec del pa je decembra letos. Stanovanjski blok B-2 gradijo ob pred časom zgrajenem objektu B-l, oba pa sta v neposredni bližini našega samskega doma. Gre za nižji objekt, ki je podkleten in bo imel pritličje in dve etaži, zato bo tudi imel celo šest vhodov. Stanovanja, ki bodo eno, dvo in trosobna. gradijo za REK Velenje. Graditi so pričeli 15. januarja letos, konce leta pa bo stanovanjski blok zgrajen in predan investitorju. Vodja sektorja je Venčeslav Ojsteršek, obračunski tehnik je Milan Štimulah, delovodja pa Zahid Numanovič. Na gradbišču v sedanji fazi gradnje dela 25 delavcev, ko pa bo- do gradbena dela na višku, se bo njihovo število povečalo na 40 ali še kaj več. C. P. Gradnja stanovanjskega bloka v Titovem Velenju poteka na klasičen način, zidajo ga z opečnimi kvadri, modularci. Zaščitena in že delno zasuta »blazina« temelja za sredinski par stebrov Pogled od vznožja stebrov (visoka bosta po 52 metrov) proti robu polije pogoltnila okrog 75« kubičnih metrov betona. ce, s katere bo prišla avtocesta iz smeri Blejske Dobrave. Viadukt Moste bo lep objekt, nov dokaz specializiranosti in usposobljenosti Gradisa Projekt viadukt Moste se uresničuje Eno izmed novih »oken v svet«, o katerih v zadnjem času toliko beremo in slišimo, bo Karavanški predor, skozenj pa naj bi se vozili po sodobni prometni žili, ki tudi na odseku od Hrušice proti Vrbi že dobiva vse bolj razpoznavne obrise avtoceste. Dva izmed zelo zahtevnih ob- gradnje pridobili gradisovi Nizko-jektov na trasi - viadukt, ki je grajčani. hkrati tudi most, ki se izteče v Več manjših objektov na trasi drug objekt, v galerijo oziroma gradi tudi GOL. Vendar, tokrat pokriti vkop pod naseljem Mosie opisujemo predvsem to, kar je no- - so kot specialisti za tovrstne vega v zvezi z gradnjo viadukta. Za ta objekt so Nizkograjčani v Avstriji kupili nov drsni opaž Doha. Po sestavitvi, so začeli s kontinuirano betonažo - v paru. Gradbišče v Mostah smo ponovno obiskali v zadnjih dneh marca in videli, da se je stanje od zadnjega obiska precej spremenilo. Naselje so dokončali in uredili, na gradbišču pa je okrog 80 delavcev. Brežino za steber št. 2 so strojniki medtem dokončali; v spodnjem delu so jo utrdili s torkret betonom. Zaščito jim je - v bistvu je šlo za prikaz zmogljivosti najnovejših strojev - izdelala firma Schvving iz ZRN. Pod brežino so. podobno kot za sredinski par stebrov, izkopali in zabetonirali nove štiri »vodnjake« s premerom odprtin po pet metrov, prek katerih pride votla, štiri metre debela blazina z izmerami 14 krat 16 metrov. Pri sredinskem paru stebrov so v blazino vgradili okrog 750 prostorninskih metrov betona - in tudi pri tem paru ga bodo enako količino. Pri sredinskem paru je iz temelja molela armatura kot nastavek za stebre, nedaleč proč pa je skupina sestavljala v Avstriji kupljen nov Doha drsni opaž. Na gradbišču so nam povedali, da sc bo beto-naža začela v prvih dneh aprila, betonirali pa bodo po dva stebra (par) skupaj in to korttinuirano do višine 52 metrov, kar pomeni dvig opaža vsaka dva dneva za štiri metre. Naredili so tudi že izkop do projektirane kote za temejj za obrežni opornik; na dan obiska so ga tudi zabetonirali. Cesta do temelja št. 4 je bila še v delu. začasni most. ki ga bodo po končani gradnji za seboj pospravili, pa je že stal. Za zavarovanje tega para stebrov pred zdrsom brežine bodo tod zgradili poseben, s 26 sidri varovan podporni zid. ki bo imel obliko snežnega pluga. Zanimivosti, ki jih ne vidiš prav pogosto, je na gradbišču v Mostah še precej (vzporedno tečejo tudi pripravljalna dela za galerijo, v gradnji so še drugi objekti, tudi trasa ceste se je približala), mi pa najavljamo članek tudi za prihodnjo številko. G. B- Vodnjaki - temelji za par stebrov št. 2. Imajo premer po 5 metrov, žara- Da bi lahko začeli gradnjo temeljev za par stebrov št. 4, je bilo treba di geoloških razmer pa jih bodo dodatno poglobili še za 6 m. zgraditi začasni most in dovozno cesto. Bodoča carin prosta Kompasova prodajalna (duty free shop). Stavba bo iz betona, jekla in stekla, prodajna površina bo nad cesto. ^dnarodno pogodbo vezana gradnja mejnih objektov na platoju pred vstopom v Karavanški predor 2* prehod meje nujni objekti za obe državi L eclnarodni mejni prehod v gradnji, za katerega gradi Gradis ju-L"ski Vstopni in avstrijski vstopni del na naši strani Karavank jni j °P0n> v Karavanški predor pri Hrušici, Avstrijci pa njihov iz-h-" ,u nalizacijo. cestne propuste 'n okrog 700 metrov požarne ceste-precejšnja postavka pa je bil*1 tudi ograja okrog kompleksa. Dela ves čas tečejo v soodvis-nosti z monterji, ki so za cevovode, rezervoarje in ostalo oprem1’ iz Hidromontaže. Djure Djako vica in Mont montaže iz ZagN' Za prve dni aprila napovedal’ tehnični pregled je bržkone Žc mimo. ureditvena dela. med ka terimi je dodatnih, glede ^ prvotno pogodbo kar precej. P'1 se nadaljujejo. Med slednjimi - urejan.b okolja - bo nedvomno zanimiv<’ »biotorkretiranje«. to je poSL ben način strojne zatravitve špricanjem. ki ga- pri nas bo) redko uporabljamo. Skupna zmogljivost »skladišča« bo okrog 50 do 60.000 ton goriva. /--------------------------; \ Prizidek k Inštitutu Jožef Stefan Ulovili plan Golovci - pardon, delavci gradisovega GP Ljubljana - so trakt »B« kot prizidek k stavbi IJS v Ljubljani pričeli graditi decembra lani, ta mesec pa so nadoknadili skoraj za mesec in pol zamaknjen začetek del in ulovili plan. Zadnja plošča konstrukcije iz litega betona bo usločena. Pričela so se tudi že zidarska dela v notranjosti. G. B. Biološko središče ob Večni poti v Ljubljani Hitra rast kvišku O napredovanju del na posameznih objektih nam fotografije pogosto povedo več kot pa suhoparni zapisi. Sliki z gradbišča ob Večni poti v Ljubljani sta tak primer, ki pravzaprav ne potrebuje komentarja - ponovili bomo samo to. da je bilo gradbeno dovoljenje za dvig nad že prej narejene temelje pridobljeno sredi letošnjega februarja. G. B Pogled z gradbenega odra v notranjost stavbe v gradnji. Ponton s katerega opravijo vsa dela na vodi. Sredinski podpornik je pripravljen za betoniranje. Visok bo 13 metrov. Čez Krko v Novem mestu Nov most še letos Razbremenitev novomeškega središča in preusmeritev prometnih tokov, predvsem avtobusov, do nove mestne avtobusne postaje, kije bila pred kratkim zgrajena, je narekovala gradnjo novega mostu čez Krko, ki bo zgrajena ob starem železnem mostu namenjenem železniškemu prometu. Delo je bilo zaupano Gradisu. Projekte so naredili v mariborskem Biroju za projektiranje. vsa dela na spodnji konstrukciji bo opravila Gradbena opera-tiva Ljubljana, horizontalne nosilce bodo izdelali in montirali Nizkograjčani, s stroji in prevozi pa sodeluje tudi SPO. Priključke na most izvaja Pionir. Most bo stal na 38 Benotto pilotov, ki jih je uvrtal Geološki zavod Ljubljana. Bilo je uvrtan-ih 134 metrov pilotov premera 1,5 metra in 199 metrov pilotov premera 1,25 metra. Na teh pilotih je bilo zabetoniranih deset podpor, pet je stebrov, pet pa stenskih opornikov. Most bo imel devet polj in sicer sedem polj po 12,5 metra, dva največja, nad Krko, pa bosta dolga po 50 metrov. »Skupna dolžina mostu bb 183 metrov, njegova širina pa bo 18,10 metra«, je dejal vodja gradbišča Drago Pangerc in dodal: »Vozišče za motorni promet bo široko deset metrov, vsak vozni pas po pet metrov in bo z betonsko ograjo ločeno od kolesarske steze in pločnika za pešce na vsaki strani mostu. Arhitekturo za most je delal Peter Gabrijelčič, ki je predvidel po tri razgledne ploščadi na vsaki strani mostu. S tem bo gradnja nekoliko zahtevnejša in seveda tudi dražja, bo pa most zato arhitekturno dosti bolj dovršen in lepši na pogled. Zaradi tega, ker je leva obala Krke precej višja od desne, kljub temu da bo izvršena dodatna poglobitev terena, bo most imel padce, ki bo znašal 3,5 %, kar je 6,5 metra od začetka do konca mostu. Montaža nosilcev sc bo pričela sredi maja. Najprej bomo s pomočjo avtodvigala zmontirali krajše nosilce, dolge 12,5 metra, za oba 50-metrska nosilca pa bo treba postaviti montažno konstrukcijo in s pomočjo nje premostiti reko Krko. Vsa dela potekajo po planu, rok pa je letošnji oktober, to je za občinski praznik Novega mesta in ta rok bomo tudi držali,« je na koncu še poudaril Darko Pangerc. C. P. Betoniranje desnega krajnega opornika. Zdravilišče Dobrna je postalo pretesno_ Adaptacija vile Hygieia V zdravilišču Dobrna so odkrili zdravilno vodo pred 840 leti, prvi zametki zdravilišča segajo 590 let nazaj, hotel Dobrna pa je pred kratkim slavil 10-letnico. Zdravilišče je v tem času postalo sodoben medicinski rehabilitacijski center, kjer zdravijo ali preprečujejo precej bolezni. Za močnejši prodor na trg imajo zastarele objekte in premalo postelj. Zato so se odločili, da bodo obnovili depandanso Beograd, ki bo po obnovitvi dobila prvotno ime Hygieia. Delo so zaupali našem tozdu GE Celje. Vila, katere nekdanjo podobo poznamo samo še iz starih vedut in fotografij, je bila zgrajena leta 1853, ko je gradbeni nadzornik iz Gradca odobril gradnjo vile Kottovvitz. Leta 1859 so zdravilišče v Dobrni prevzeli deželni stanovi. Zdravnik in ravnatelj zdravilišča dr. Kottowitz, čigar last je bila vila. se je preselil in vilo prodal grofu Eggerju, ta pa je leta 1876 vilo ponovno prodal zdravilišču. V tem času je bila vila po vsej verjetnosti prenovljena, saj je-klorcza iz leta 1860 prikazujeta drugačno obliko pomolnih stolpičev. Na razglednici iz leta ,1902 opazimo v niši pod balkonom kip Hygieie. Verjetno so ga postavili tja v času preimenovanja vile Kottowitz v vilo Hvgieia še pred letom 1896. Kdo je vilo preimenoval se ne ve. vsekakor pa je krstnik dobro poznal grško mitologijo od koder izvira ime. tako primerno za zdraviliško zgradbo. Zadnji načrt prenove sile. ki je po vojni dobila ime depandansa Beograd. ie iz leta 16^1 Po uthanisllenem načrtu iz tistega obdobja, bi naj zgradbo celo rušili zate1) ni čudno, da so brez občutka za arhitekturno dedisei no zgradbo popolnoma utilitarno predeleli. Porušili so monumentalne stopnice ter znižali stropne višine prvega in drugega nadstropja, dvignili so streho na severni fasadi, odprtine oken so razširili, premestili so glavni vhod, ki je bil prvotno na severni strani, porušili so balkon in pomolnc stolpiče, pa tudi vsa profilirana fasada je izginila -vse v duhu takratnega časa. To pomeni, da je bila depandansa Beograd v celoti odslužena in neuporabna, tako da je bila obnova nujno potrebna. Vse to pove. kako zahtevnega dela so se lotili delavci našega celjskega tozda in njihovi podizvajalci, saj je bilo treba vili dati občutek in videz tradicionalnosti in patine. Želja je bila vrniti vili njeno popolno avtentično obliko, kar je bilo ekonomsko neupravičeno, zato je padla kompromisna odločitev - z čim manjšimi posegi v obstoječo konstrukcijo, vrniti vili vsaj karakterno njeno prvotno obliko in njeno legendarno ime. Poleg kopališča in restavracije je dodana še klubska soba v pritličju, ki bo občasno služila tudi kot poročna dvorana. Po končani adaptaciji in rekonstrukciji bo vilo treba obogatiti s stilno opremo. Prenovljena vila Hygieia bo ponudila dodatnih 70 postelj. Novo pridobitev bodo v drugi fazi z vmesnim členom v katerem bo še l|K) ležišč in bazen, povezali z hotelom Dobrna v celovit zdraviliški kompleks. C. P. Riziko - ali se bo izplačalo? Vse več gradijo za trg V Gradbeni enoti Celje so sicer poslovno leto 1989 končali pozitivno, vendar to ni nobeno zagotovilo, da bo tako tudi letos, kljub temu, da je njihova angažiranost zelo dobra. Odločili so se, v to pa so jih prisilile tudi razmere na trgu, kjer je dela za gradbenike vse manj, da bodo več gradili za trg in po sistemu »staro za novo«, kar pa zahteva velika finančna sredstva, saj morajo ves čas gradinjo financirati. Za oceno poslovanja in napoved, kako bo v letošnjem letu. smo prosili direktorja tozda GE Celje Rudija Krajnca. Precej zaskrbljeno je dejal, da bo treba v nekaj mesecih rešiti problem likvidnosti slovenskega gospodarstva. ki je že več kot kritično in bi nereševanje tega problema imelo velike posledice tudi na poslovanje njihovega tozda. Ta odstotek se je v zadnjem času tako povečal, da za trg gradijo že več kot polovico vseh objektov. V ta riziko so šli zavestno, saj drugače dela ni bilo možno sploh dobiti. Kako se bo vsa zadeva končala, pa je odvisno predvsem od likvidnosti kupcev teh objektov. Če kupci ne bodo imeli denarja, bodo objekti ostali neprodani in to bi tozdu povzročilo velike težave že v dveh - treh naslednjih mesecih. Novemu načinu pridobivanja posla so se v Celju že prilagodili. Zavedajo sc. da bo velikih investitorjev z dosti denarja vse manj, tako da bo tudi klasičnega investitorskega odnosa vse manj. Za trg gradijo stanovanja v Zagrebu, poslovno-stanovanjski objekt v Laškem, pripravljajo gradnjo poslovno-stanovanjske-ga objekta v Žalcu, celjsko Službo družbenega knjigovodsL va pa gradijo skupaj z Ingradom. po principu »staro za novo«. Večji del kupnine predstavlja stara zgradba SDK, ki jo bodo prodali in s kupnino poravnali stroške gradnje nove stavbe. * C. P. Tokrat sodelujeta le dva tozda_ Gradnja v Barbarigi Že nekaj let ima Gradis svoje gradbišče v Barbarigi, 15 kilometrov pred Puljem, kjer nastaja novo turistično naselje Bar-bariga-Mandriol. Gre za večji kompleks, katerega gradnjo je prevzel poreški Evroturist. pri gradnji pa sodeluje več gradbenih podjetij iz Hrvaške in Gradis iz Slovenije. Na začetku gradnje so sodelovali štirje Gradisovi gradbeni tozdi in sicer, GE Koper, GE Maribor, GE Celje in GE Ravne na Koroškem, koordinacijo dela je prevzel Inženiring, s stroji in ostalo gradbeno mehanizacijo pa je sodeloval še SPO. Po že znanih težavah in zapletih okrog financiranja infrastrukture, se gradnja iz leta v leto nadaljuje. Letos sta na gradbišču ostala le dva gradbena tozda in sicer GE Celje in GE Ravne na Koroškem. C. P. Gradisove! gradijo nove objekte v apartmajskem naselju v Barbarigi. Novice iz »totega konca« Čeprav mimoidoči Mariborčani mislijo, da se v novem mariborskem gledališču, ki ga gradijo gradisovci, ne dogaja nič posebnega, to ni res. Res, da so z deli od zunaj praktično končali. Ta čas postavljajo zidarski oder, da se bodo lahko lotili stropa nove dvorane. So pa pri SNG nezadovoljni s storitvami Scenske tehnike iz Beograda. Nameravajo jih celo tožiti. Načrtovanje in opremo novega odra bodo prepustili znani berlinski projektantski firmi Bister-Gerling. Če bo denar, bo novo gledališče končano do septembra prihodnje leto. Slavnostno otvoritveno predstavo pa načrtujejo v oktobru. • » • Čeprav je rok za izgradnjo garažne hiše v Mariboru še vedno leto 1993, pa je že sedaj jasno, čla sc počasi odmika. Jama, ki zeva sredi Maribora buri tako občane kot občinske može, nemalo skrbi pa povzroča tudi Gradisu. Denarja ni. Investitor Progres je že sedaj dolžan Gradisu kar 2,5 milijona dinarjev, zato z deli ne gre nadaljevati. Izmika se odgovoru, kdaj bo denar za nadaljevanje gradnje. Pravijo, da čakajo na tuje investitorje, ti pa na naše volitve. Volitve smo dočakali, bomo tudi denar? • # • Ker ni denarja, trenutno tudi ni pravega dela v GE Maribor. Zato sp se (na sestanku sektornih vodij) odločili, da morajo vsi zaposleni koristiti teden dni letnega dopusta in nato še teden dni »prisilnega dopusta« za katerega bodo prejeli 70 odstotno plačilo. To naj bi bil nekak izhod v sili, nad katerim so bili predvsem navdušeni delavci, ki bodo pravzaprav za nič dela prejeli skoraj tretjino osebnega dohodka, ostalo pa so si nadomestili lepo z »fušem«. Upajmo, da se bo situacija kmalu normalizirala in takih odločitev ne bo potrebno več spre- Če ne bo večjih presenečenj in težav, bo stari mariborski most obnovljen v dogovorjenem roku. Nizkograjčani pa so doživeli pravo presenečenje, ko so med kopanjem odkrili visokonapetostni vod, ki ga v komunalnih kartah ni bilo, niso pa našli pričakovanega plinovoda, ki v teh kartah je. Čez mariborski stari most spet 18, maja_______ Vameiši. pa tudi lepši V sohoto, 17. marca so delavci Gradisa, tozd GE Nizke gradnje Maribor zaprli stari most v Mariboru za ves promet. Čezenj lahko gredo le pešci, pa še ti samo po ozkem pločniku. Gradis bo namreč v enainšest-desetih delovnih dneh obnovil kamniti del mostu na desnem bregu. Tega je že močno zajedel zob časa. Še slabši je opornik na levem bregu Drave, Tega naj bi obnovili prihodnje leto. Uporabili naj bi izkušnje ob- nove desnega opornika. Dela bo večiko več. kot so načrtovali, saj so močno načeti tudi instalacijski vodi pod cestiščem. Za Maribor predstavlja zapora starega mostu veliko oviro, zato vsi pričakujejo, da bo Gradis v tem času z deli tudi končal. F. Š. ■ X %%%%*%%%% Vk %%%%% ■ $ Mariborski upokojenci pozor________ J Med mladimi ni veliko interesa za gradbene poklice. Bo čez leta primanjkovalo gradbenikov?______ Vabiio(mo) učence Res, da je gradbeništvo v globoki krizi, toda misliti je potrebno tudi na jutri. Zato so se v Gradbeni srednji šoli v Mariboru tudi letos odločili in odprli vrata vsem bodočim dijakom. Seznanili sojih z vsemi dobrimi in slabimi stranmi tega poklica. Predstavile so se tudi mariborske gradbene organizacije s svojimi ponudbami štipendiranja in zaposlovanja. Tudi Gradis je ponudil svoje. Čeprav odziv učencev ni bil bogve kakšen, vseeno upamo, da bodo jeseni razredi polni. F. Š. I I Srečanje bo 9. iiiniia Tako kot vsako leto bo tudi letos Društvo upokojencev Gradis, pododbor Maribor organiziral izlet oziroma srečanje upokojencev mariborskih tozdov in mariborskega dela SPO. Izlet bo organiziran 9. junija. Odhod bo ob 7. uri izpred mariborske železniške postaje, kjer nas bodo čakali posebni avtobusi. Popeljali se bomo proti Ptujskem gradu, kjer bo prvi postanek in ogled gradu. Nekaj časa bo tudi za malico, ki naj jo vsak udeleženec izleta prinese s seboj. S Ptuja se bomo odpeljali v Ljutomer, kjer si bomo ogledali Mlekopromet, nato pa bomo pot nadaljevali v Bogojno in se ustavili pri Plečnikovi cerkvi in v Filovee. kjer si bomo ogledali staro lončarsko obrt. V kolikor bo čas dopuščal, se bomo na kratko ustavili tudi v Moravskih toplicah. Kosilo bo v Krogu, kjer bo tudi prijetnejši del našega srečanja. Čas ho za obujanje spominov, za ples in pesem. Prispevke za izlet, ki je hkrati tudi prijava v znesku 150 dinarjev. pošljite po pošti ali pa oddajte osebno naslednjim našim članom: - Ivanu Urhu, Gosposvetska 22. Maribor. - Vinku Veitu, Apače 135. Lovrenc na Dravskem polju. - Marica Kočevar, Joeova ulica 29. Maribor. Svoje prijave pošljite najkasneje do 15. maja 1990. Lep pozdrav in na veselo svidenje! Društvo upokojencev Gradis Pododbor Maribor I I Uspela razstava Jureta Cekuta Gradis za humanost V Razstavnem salonu Rotovž so, v okviru letošnjih ginekoloških dnevov v Mariboru, odprli razstavo slik umetnika Jure Cekuta. To ne bi bilo nič posebnega, če se umetnik ne bi bil odločil denar od prodanih slik nameniti za humanitarne zadeve. V Mariboru je tako dr. Borko prevzel 3().()(H) mark, ki jih je daroval Cekuta za nakup aparata za ultra zvočen ginekološke preiskave. Mariborski ginekološki oddelek je tako po zaslugi umetnika Jura Cekuta in mariborskega gospodarstva (ta je poleg ostalih odkupila umetniška dela) bogatejši za aparaturo vredno preko 88.(XK) mark. V tej humani akciji je sodelovala tudi Gradisova Gradbena enota Maribor. Hvalevredna akcija, za katero je pobudo dal sam umetnik. F. S. Otvoritve razstave so se poleg avtorja (tretji z leve) udeležili še Peter Može, direktor galerije dr. Elkom Borko, mariborski župan Matija Malešič in predstavnika Jugoslovanskega rdečega križa. . ^ Abrahami Aprila imamo v Gradisu trinajst delavcev, ki slavijo življenjski jubilej. 50. rojstni dan. Abrahamom najiskreneje čestitamo. želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje. - Mehmed Bošnjakovič - Gradbena operativa Ljubljana - Ivan Pavlovič - GE Maribor -- Jure Jurčič - GE Koper - Mile Jazič - Gradbena operativa Ljubljana - Angela Capuder - GE Nizke gradnje Maribor - Boro Vekič - Lesno industrijski obrat Škofja Loka - Viljem Vojska - Gradbena operativa Ljubljana - Hamdija Šabič - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana - Stanislav Navalinski - Kovinski obrati Maribor - Stane Debevc - Biro za projektiranje Ljubljana - Marija Kocjančič - Gradbena operativa Ljubljana - Milan Murat - GE Koper - Viljem Rojc - GE Celje 60-letniki Ta mesec imamo štiri šestdesetletnike. Tudi njim voščimo ob življenjskem jubileju, vse-snajboljše, predvsem pa jim želimo obilo zdravja tudi v prihodnjih letih. - Meta Mazrek - Kovinski obrati Miiribor - Rasim Buljubašič - GE Celje - Džordže Trifkovič - Gradbena operativa Ljubljana - Stanislav Ribič - GE Nizke gradnje Maribor V M. F. J Po končanem tečaju so se nrovi KV in VK tesarji, železokrivci in zidarji pogovorili o pomembnosti tovrstnega izobraževanja. Tečaj za KV in VK ✓ Končali so šolanje Tudi v gradbeništvu se je potrebno nenehno izobraževati. Center za izobraževanje (nekateri že izobraženi bi ga radi kar ukinili) organizira vsako leto tečaj za VK in KV tesarje, železokrivce in zidarje. Tako so pred kratkim v Mariboru končali šolanje delavci iz Raven na Koroškem. Ptuja in Maribora. V Gradisovem vestniku je veliko zanimivega Bralci pišejo Iz Brestanice se nam je z razglednico oglasila upokojenka Gradbene operativa Ljublj^a Albina Belca. V svojem kratkem pisanju se zahvaljuje za vse darove in čestitke. ki jih je prejela iz tozda Gradbena operativa Ljubljana, posebej pa poudarja, da je vsak mesec najbolj vesela takrat, ko prejme Gradisov vestnik, ki ga prebere od prve; do zadnje strani. V njemu je, kot piše, veliko zanimivega, za upokojence pa pomeni ohranjanje vezi zlmatič-nim tozdom oziroma celotno delovno organizacijo. Koristi možnost oglašanja v Gradisovem vestniku preko katerega posebno pozdravlja vse nekdanje sodelavce in ostale gradisovce. Na koncu je Gradbeni opera-tivi Ljubljana in celotnem Gradisu zaželela veliko uspehov pri delu. še posebej v sedanjem času, ki gradbeništvu ni naklonjeno. O pomembnosti tovrstnega izobraževanja je na zaključni slovesnosti spregovoril pomočnik direktorja mariborskega Gradisa Jože Grobler, mariborskim predavateljem pa se je zahvalil tudi Alojz Zorec. Zaključka seminarja se je udeležil tudi Silvo Strojine iz Centra za izobraževanje v Ljubljani. F. Š. Zahvali Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se nekdanjim sodelavcem GIF Gradis DSSS najlepše zahvaljujeva za izraze sožalja, za darovano prelepo cvetje ter za spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. žena Boža Kunstelj s sinom Ob boleči izgubi mojega dobrega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem Strojno prometnega obrata Ljubljana za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija Kadunc A. Belca NAGRADNA KRIŽANKA NEVEDNE*. PUHOGUVEC PREBIVALCI DEŽELE NA POZIDANO sonCni strani nabrežje ALP ADOLF PO DOMAČE PRIPADNICA LAT1NCEV NASELJE V SREDNJEM BANATU OSEBA.U ISKANA olasbilo »CALO Hladno kmečko opravilo POGON Na DIVJAD TROPSKE Papige vincent SKOPOST GOgh POL BESEDE OČAK [talijanska LIjKA OB Goranu Majhen Morski Rt JEDRNATO IZRAŽENA MISEL SESTAVIL: JOŽE PETELIN TEK NA KRATKE PROGE SPRIJETA KAMNINA SODNI POSTOPEK ŠPORTNO OBLAČILO ANGLEŠKI PESNIK LORD GEORG MAKEDONSKO KOLO OSCAR UPDIKE PEKOVSKI IZDELEK VELIKO SITO AMERIŠKI AVTOMOBII I^Rata gideja prid. k°Ristnost žlahten plin ČLOVEK KI KRADE Število. S KATERIM MNOŽIMO LOJZE URBANC okusen SIR Z luknjami SftMtRK Ir PISALNEM »TROJU PREBIVALCI OGRSKE SLOVENSKI PISATEU UGANDSKI POLITIK SESTAVINA BELJAKOVIN ODKRITEU ZDRAVTI NE MOCl MAGNETIZMA MITOLOŠKI LETALEC BISTVO VI. ONI SIMBOL ZA TANI Al REKLAMNI LISTIČ DEL GLEDALIŠČA LIVRIRAN STREŽAJ NACE OBLAK /A TOVARNA | flR$KA AVTOMOBILOV fRKA MARIBOR- MEHANSKA POŠKODBA JI GOSLOV AN LJUDSKA ARMADA IME SKLADATEUA UADOVA __r ^ SMO PA Ml - Težko kar preslišiš prošnjo ljudi, da naj bi slikal tudi J>n in ne samo rezultatov njihovega dela. Nekaterih res slučajno ni bilo aven, drugi spet se neradi slikajo in so sc nalašč odmaknili. Približno Aljini vseh tistih, ki obnavljajo Šoperjevo hišo nedaleč od Hrastnika, '*Po'\ je::,., željo z obliublieno sliko za spomin. . Nagrajenci nagradne križanke V prejšnji številki nam je tiskarski škrat nekoliko ponagajal, saj je bil odtis gesel v nagradni križanki zelo slab. ponekod tako svetel, da se je še komaj kaj dalo prebrati. Ali je zaradi tega prispelo nekaj manj rešitev kot običajno, ne vemo. Upam. da jih bo že naslednjič več. bralcem pa se za napako opravičujemo. Med prispelimi rešitvami so srečo imeli naslednji reševalci: 1. nagrada 100 din - Elica Gaberc, Kovinski obrati Maribor 2. nagrada 80 din - Marjan Pivač, GE Jesenice 3. nagrada 70 din - Karolina Pajmon, Jurčičeva 7. Koper 4. nagrada 60 din - Melita Vinkovič, Podgora 17. Ravne na Koroškem 5. nagrada 50 din - Valentin Bogataj, Globočnikova 9, Ljubljana-Šentvid Rešitev aprilske nagradne križanke pošljite do 9. maja na naslov GIP GRADIS. Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a. Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Uredništvo v___________________________________________________________ Ponovno republiška prvaka v parih Urbanc in Juvančič Potem, ko je bilo končano tekmovanje v prvi zvezni kegljaški ligi, naši tekmovalci niso odšli na počitnice, ampak so morali takoj zopet na tekmovalne steze. Ekonomska cena v počitniških domovih 200 din na dan Izhodišče za letošnje oblikovanje cen v Gradisovih počitniških domovih je bilo takšno, da mora cena pen-zionskih uslug v celoti pokrivati stroške poslovanja, kar pomeni, da smo oblikovali cene na ekonomskih osnovah, ker tozdi niso pripravljeni pokrivati nobene razlike v ceni. Tako znaša celodnevna oskrba v Ankaranu in Poreču 200 dinarjev na osebo, za otroke do 10. leta starosti 150 dinarjev, seveda v času sezone, to je od 50. junija do 29. avgusta. Predsezona in posezona sta nekaj cenejši. Za odrasle osebe /naša polni penzion 140 dinarjev. za otroke do 10. leta starosti pa 105 dinarjev. V navedeno ceno nista vračunana prijava in turistična taksa. Prijave za letovanje sprejemajo kadrovski oddelki Gradisovih tozdov in sicer do 20. aprila. Zbrane, pregledane in potrjene bodo posredovali Kadrovsko socialni službi Gradisa. ki bo vse delavce, ki jim je bilo letovanje v naših domovih odobreno, o odobritvi pisno obvestila in sicer do 15. maja. Sezona letovanja sc bo tudi letos pričela 10. junija, končana pa bo predvidoma IS. septembra. C. P. 17. marca je bil v Pivki odigran prvi dei finala za republiško prvenstvo dvojic. Drugi del finala pa je bil odigran naslednji dan v Postojni. Sodelovalo je 30 parov in od tega naši štirje. Neposredno pa sta se prvenstva udeležila tudi lanska prvaka Boris Urbanc in Albin Juvančič (Gradis), ki sta tudi letos prepričljivo zmagala, saj sta drugouvrščeno dvojico pustila za sabo kar za 142 podrtih kegljev. Najboljši rezultat v Postojni je dosegel naš Juvančič, podrl je 971 kegljev in je tudi v Pivki izboljšal rekord kegljišča (945 kegljev), ki ga je tik pred njim postavil naš Brane Štrukelj (901 kegelj). Naši so dosegli sledeče rezultate: I. mesto: Urbane-Juvančič 3812 3. mesto: Bizjak-Ivačič 3590 5. mesto: Podreberšck-Štrukelj 3577 Prvih šest parov (naši trije pari) se je uvrstila na državno prvenstvo dvojic, ki bo letos v Bosni. F. Hočevar V Ankaranu je bilo 24. in 25. marca meddržavno srečanje s kegljači iz Francije. To prijateljsko srečanje je bilo predvideno kot pregledno tekmovanje jugoslovanskih najbdljših igralcev, ki se pripravljajo za letošnje svetovno prvenstvo. Zal je potem nastopila samo republiška ekipa.v kateri pa so bili kar trije naši igralci. Zmagala je naša moška ekipa z rezultatom 5.519 : 5.027 keglji, kakor tudi ženska ekipa z rezultatom 2.590 : 2.373 keglji. • • • 31. marca in 1. aprila 1990 bi moralo biti odigrano v Ravnah in v Mariboru finale republiškega prvenstva posameznikov. Žal je bilo tn prvenstvo preloženo na poznejši čas. ker je bilo te dni v Zagrebu izbirno tekmovanje za nastop na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku. Od naših sta bila na ta nastop poklicana Urbanc in Juvančič. Zlasti Urbanc se je zelo dobro izkazal, saj je bil od vseh povabljenih najboljši s 1.938 (960 + 978) podrtimi keglji. Drugi je bil Galjanič (Grmoščica)8 1917 podrtimi keglji. Juvančič pa ni imel svojega dne. saj je podrl le 1845 kegljev in zasedel šele 10. mesto. Razlike med posameznimi rezultati niso velike, kar pomeni, da ho zvezni selektor Smoljanovič imel velike težave pri izbiri najboljših sedem članov v državno ekipo za majsko svetovno prvenstvo v Innsbruk-ku. Kegljači in kcgljačiec bodo v prihodnjh tednih imeli namreč še več izbirnih tekem. • • • Naša druga moška ekipa pa kar uspešno tekmuje v svoji ligi, to je v I ligi ljubljanske kegljaške podzvezc. Po 18. kolu celo vodi, potem, ko je v preteklem tednu premagala ekipo Medvode z rezultatom 4.916 : 4.9111 in ekipo Riko (Ribnica) z rezultatom 4.932 : 4.862. In v mesecu aprilu? Kegljaški koledarje zelo »nabit« za vse kategorije tekmovalcev. Vse sobote in nedelje bodo naši fantje in dekleta pridno metali krogle. Upam, da bodo tudi rezultati razveseljivi. O uspehih bomo poročali v naslednji številki. F. Hočevar 12. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije bo od 14. do 18. maja Skromna udeležba Gradisa Kulturna srečanja gradbenih delavcev so za mnoge umetnike -amaterje iz gradbenih podjetij edina priložnost, da lahko nastopijo v javnosti, slišijo strokovno oceno kvalitete del in izmenjajo izkušnje. Vzemi A je glasilo delovne organizacije GIF GRADIS Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Marjan Čebokli, Aleksander Bojanič, Franjo Štromajer, Polona Kejžar in Milan Marčič - tajnik. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak, Ivanka Golob in Ludvik Rudolf. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 8100 izvodov Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmar-tinska 134a,.61000 Ljubljana. Telefon: (061) 441-422, in|. 232 in 220 v______________________________________________________________y Kot kaže udeležba, pa časi niso naklonjeni kulturi. Letos se bodo srečanja udeležili le trije delavci Gradisa. Likovna dela bosta razstavljala Roman Očiš-nik iz ptujskih Gradenj in Marjan Zupančič iz GE Ravne, Marija Šegula iz Kovinskih obratov Maribor pa se bo predstavila na literarnem področju. Organizator SGP Primorje iz Ajdovščine za udeleženče pripravlja zanimiv program, tako si bodo med drugim lahko ogledali knjižnico samostana v Vipavskem križu, razstava likovnih del pa bo v dvorcu Zemono. Upamo lahko le, da se bo kulturna dejavnost v gradbeništvu v prihodnjih letih ponovno okrepila. M. M. Vzemi tule žarek, da ti ogreje mrzlo dušo. vzemi tole roso. umij si mrak iz oči. vzemi iz ljubezni te neskončno hrepenenje, vzemi. vzemi, kar ponuja ti ta dan enkratno to življenje. Vem. ostal boš brodolomec potopljene ladje sanj. med viharji brodil, kam te bo odnesel val? Soncu roke ne boš podal, pogled tvoj mračen bo ostal-ljubezen čas bo pokopal. Nekoč morda boš le priznal-da nisi. nisi prav ravnal. M.