PTUJ$KU»ISRUTNINAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO XII./ŠTEVILKA 1/FEBRUAR 1988
Skupščina slovenskih perutninarjev
Skupščina Planske poslovne skupnosti perutninarjev Slovenije je bila 5. februarja v poslovnem centru Perutnine.
Prvi poročevalec o opravljenem delu v preteklem letu je bil Alojz GOJČIČ, dosedanji predsednik izvršilnega odbora skupnosti.
»Za slovensko perutninarstvo bi moral že uvodoma reči, da smo vsi skupaj dobro proizvajali. Za to dobro sem si vzel nedvomno za osnovo pretekla leta, zlasti 1986 in lahko rečem, da je proizvodnja celovito gledano porasla od 1 % do 2 %. Upal bi si reči že v uvodu, da je to tista prava rast. Mislim, da je za nami čas velikih odstotkov, megalomanskih (v danih razmerah težko izvedljivih) želja in da je rast proizvodnje za enega, dva, največ tri odstotke za razmere v katerih živimo v Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi kolikor poznamo svetovno perutninarstvo, tapravi trend.«
Ocenil je, da je bila proizvodnja v preteklem letu dobra in nam ni treba biti nerodno. V kooperacijski reji so v vseh štirih organizacijah dosegli v drugi polovici leta odlične rezultate. Približati se konverziji 2 kg krme za 1 kg mesa ali doseči celo nižjo konverzijo, to je dosežek na katerega smo lahko ponosni. Perutninskega mesa, ki je končni cilj vseh organizacij v skupnosti, so proizvedli 72.154 ton. Torej 2,5 % več kot leto poprej. Od proizvodnje krmil, reje matičnih jat obeh generacij do prireje brojlerjev so bili doseženi ali rahlo preseženi proizvodni načrti. Le konzumnih jajc so v Jati pridelali
za 8 % več kot lani. To pa ni dobro, ker so tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji in celo v svetu že na razpolago viški konzumnih jajc.
Bistveno je bil povečan tudi izvoz, kar za 152 % so ga povečali v primerjavi z letom poprej, vendar to povečanje ni realno, ker je v vseh štirih organizacijah bil izvoz v letu 1986 zelo šibak.
Na področju izvoza bo treba še marsikaj narediti, vsekakor morajo slovenski perutninarji bolj enotno nastopati še zlasti na bližjih tržiščih v Italiji, Avstriji in Nemčiji.
Spregovoril je še o politiki cen, založenosti s surovinami in financiranju razvojnih programov vendar smo o tem
precej pisali v novoletni številki pod naslovom »Bomo deležni ugodnosti kmetijskih proizvajalcev?«
Svoje poročanje je predsednik sklenil takole:
»V finalu štiriletnega sodelovanja med delovnimi organizacijami Agromerkur, Jata, Pivka in Perutnina lahko rečemo, da je sodelovanje dobro. Kdor se bo spomnil razmer iz časa pred sozdom, v času sozda in po njem, bo nedvomno pritrdil, da je nek kvaliteten preskok narejen. Vsakdo poskuša partnerja tolerirati, poslušati, poskušamo med seboj prijateljsko in tovariško razpravljati in videti probleme vsi skupaj in vsak posebej. To je vsekakor nekaj
več, kakor je bilo prej, ko smo bili čestokrat tudi v stanju spreti se med seboj.«
Sledila so poročila o delu komisij, ki so jih podali predsedniki le-teh.
Po poročilih se je razvila živahna razprava. Precej negodovanja je bilo zato, ker cene določajo v Beogradu kjer očitno zapostavljajo piš-čančjerejo v primerjavi z drugimi vrstami živine. Prav perutninarstvo pa je tisto, ki se najtežje prilagaja izrednim situacijam. Govedo je recimo možno krmiti tudi s silažo ali senom, če ni krmil. Poleg tega je perutninarska reja praktično na kolesih. Moti tudi da ne najdejo ustreznega sodelovanja z JLA glede dobav. Na tržišču imajo težave tudi zato, ker sklepajo pogodbe ob novem letu, ko je promet (prodaja) najslabši. To nudi možnost, da trgovci iščejo lastni zaslužek na račun proizvajalca, kupec pa od tega nič nima. Razpravljalo! so bili mne-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sindikat ocenil svoje delo
V osnovnih organizacijah sindikata so uspešnost svojega dela v minulem letu ocenili na letnih volilnih konferencah decembra in v prvi polovici januarja. Kot že nekaj let nazaj pa smo se 15. januarja zbrali v kidričevski dvorani na občnem zboru konference osnovnih organizacij. Mesna industrija je poslala le delegacijo, ker za vse ne bi bilo prostora, vsi drugi pa smo bili tam, oziroma naj bi bili.
Vse preveč je namreč tistih sodelavcev v vseh TOZD in celo v delovni skupnosti, žal, ki jim je malo mar za politično delo sindikata. Bržkone pa prav ti najprej poiščejo tudi sindikat, kadar gre za njihove pravice. Udeležba na občnem zboru je namreč tudi dolžnost.
Kljub temu, da bi se naj zbor začel hitro po končanem delavniku in da je iz vseh enot bil organiziran prevoz v Kidričevo in nazaj s posebnim avtobusom, je bila ob predvidenem času dvorana na pol prazna. Veliko boljše ni bilo, ko se je zbor s krajšo zamudo začel. Vsekakor pa je bila dvorana nabito polna, ko se je po zboru začel zabavni del (lahko bi rekli kar veselica).
Kje je tu zavest? Bo mar res potrebno iskati način, kako zagotoviti udeležbo ali celo omejevati vstop po uradnem delu? Je naša zavest res tako šibka? Mar kaže verjeti, da so »zamudniki« enako disciplinirani na delovnem mestu?
Glede na to, da večji del delavcev ni spremljal poročila o delu	Predsednik Občinskega sveta
konference osnovnih organizacij, ki ga je podal njen dosedanji pred-	ZSS Ptuj, Avgust Ivartnik med
sednik Anton Pišek, ga objavljamo v celoti.	razpravo
Novi predsednik Konference osnovnih organizacij sindikata v Perutnini je postal Milivoj Cimerman
(Nadaljevanje s strani 1)
nja, da je treba sklepati pogodbe pred začetkom sezone.
Enotni so si bili, da je nesmiselno, močno povečevati količine, da pa je nujno posvetiti vso skrb kakovosti in popestritvi asortimana. S kakovostnimi proizvodi višje stopnje obdelave je potrebno prodreti na tuja tržišča tako, da bi izvozili vsaj četrtino pridelanih količin.
Po razpravi so izvolili še nove organe skupnosti. Za novega predsednika skupščine.
Plansko poslovne skupnosti slovenskih perutninarjev so izvolili Jožeta ŠIFTARJA iz Agromerkurja Murska Sobota, predsednik izvršilnega odbora je postal Franc GLA-ŽAR iz Perutninskega kombinata Pivka. Komisije ostanejo v isti sestavi in jih vodijo dosedanji predsedniki. Dogovorili so se še za novo komisijo za računalništvo.. Predlog je bil potrjen za predsednico komisije pa so izvolili Jožico PODBREZN1K iz Perutnine Ptuj.	L. C.
Sprejete ocene in ugotovitve so osnove za opredelitev usmeritev in nalog za delovanje v naslednjem letu. Pri tem je treba upoštevati, da bo vse naše družbenopolitično delovanje v tem letu moralo biti usmerjeno v doseganje ciljev gospodarske stabilizacije.
V letošnjem planskem obdobju je potrebno zagotoviti učinkovitejše gospodarjenje, večjo produktivnost dela, izvoz, zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda in inflacije, izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev ter zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb s povečanjem dohodka. Uveljaviti je potrebno sistem delitve po delu in rezulta-
tih dela ter nenehno dograjevati samoupravne splošne akte. Položaj in neposreden interes delavca kaže nadalje utrjevati tako pri odločanju v samoupravnih organih kot tudi preko delegacij in delegatov v vseh oblikah političnega življenja.
V	zvezi s solidarnostjo, zagotovljenimi programi in ravnijo potreb, mora biti stališče, da je potrebno izpopolnjevati in vzpostaviti sistem solidarnosti, ki bo preprečeval nastajanje prevelikih razlik v stopnji družbenega standarda, oziroma v višini obremenitev gospodarstva za zadovoljevanje skupnih potreb. Vendar, vsaka solidarnost ima svoje meje. Na račun solidarnosti izven meja ne more in ne sme životariti organizacija, ki nima razvojnih programov, dobre delovne dascipline, rasti produktivnosti in kadrov, ki bi naj bili steber prihodnosti našega gospodarstva. Prepričan sem, da je v naši delovni organizaciji dovolj strokovnosti, da imamo kadre, ki so sposobni kreirati usodo našega razvoja, usodo nas, okrog 1800 zaposlenih v Perutnini Ptuj.
Zakorakali smo v leto ,ne samo z eno največjih inflacijskih stopenj in s skoraj nezmanjšanimi dolgovi v tujini, temveč tudi s precejšnjim nezaupanjem delovnih ljudi v sposobnost, da bi čim hitreje odpravili sedanje kritične razmere in tokove. Vse to se odraža v razmerah, predvsem pa povzroča zaskrbljenost delavcev za prihodnost.
Dobro gospodarjenje, produktivno delo in njegovi rezultati ter učinkovita samoupravna in poslovna organiziranost mora postati merilo za mesto in vlogo delavca in organizacije združenega dela v naši družbi.
V	minulem letu smo imeli odgovorne naloge pri dograjevanju političnega sistema samoupravljanja. Za namii je razprava o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu. Čaka pa nas še težavna in odgovorna naloga: v tekočem letu bomo sindikati kot del fronte socialističnih sil nosilec javne razprave v združenem delu o spremembah in dopolnitvah ustave. Spremembe ustave morajo utrjevati vlogo delavcev pri odločanju v vsej družbi.
Organizacija zveze sindikatov si mora še v naprej izboriti večji ugled in zaupanje le z dobrim in učinkovitim delom, saj so jo delavci večkrat kritizirali, mnogokrat upravičeno, večkrat pa ne, kar kaže na preslabo poznavanje vloge in položaja sindikatov v naši družbi. Delavci menimo, da bi moral biti sindikat, kadar gre za uveljavitev hotenj delavcev, bolj dejaven in udaren od drugih družbenopolitičnih organizacij. Menimo, da je glavni vzrok za premajhno učinkovitost sindikata predvsem v prepočasnem preoblikovanju vloge in prepočasnem prilagajanju kriznim razme-
ram. Premalo soustvarjamo politiko.
S primerno vsebino, metodami in načini dela moramo postati sodobnejša in učinkovitejša organizacija, ki se bo znala hitro odzivati na zahteve, interese in predloge delavcev ter jih v življenju na vseh ravneh tudi uresničiti.
Sindikat bi naj bil tisti, ki bi v vsakodnevnem delu spoznal prave in neposredne interese delavskega razreda. Razmere in gospodarski položaj zahtevata od nas hitrejše in doslednejše uveljavljanje svoje vloge v političnem sistemu.
Za dosego že povedanega pa je neizbežno znanje, strokovnost, pridnost in doslednost slehernega zaposlenega v DO Perutnina, saj so to ključni elementi v našem proizvodnem procesu za doseganje višje stopnje proizvodnje, večjega dohodka in s tem tudi osebnih dohodkov.
Sindikat mora posvečati vso pozornost politiki nagrajevanja. Jasno je, da si lahko start povečujemo samo z boljšim delom in doseganje višjih proizvodno tehničnih normativov.
pravili nepravilnosti in da bi družbeno pomoč prejeli tisti, ki so je najbolj potrebni.
Led je prebit, želimo le, da bi v prihodnje povečali število delavcev, ki bi jih poslali na zdravljenje v razna zdravilišča, saj je dejstvo, da je naš kolektiv vedno starejši, da o pogojih dela ni potrebno posebej spregovoriti.
Posamezne sekcije pri konferenci so v minulem letu svojo vlogo solidno izvrševale. Poleg dobrega dela športne sekcije, je zaživelo tudi delo na kulturnem področju.
V poročilu niso zajeti proizvodni, komercialni in finančni kazalci, ker bodo ti podatki posredovani neposredno v razpravi po poročilih. To isto poročilo - gradivo bo obravnavano še po TOZD-ih, od sindikalnih skupin, zborov delavcev in delavskega sveta.
Rezultati dela predsedstva konference, kakor tudi izvršnega odbora po TOZD, TOK in DSSS v preteklem letu so takšni, kakršna je struktura ljudi, ki delajo v teh telesih. Vsi člani izvršnega odbora in konference so namreč na svojih delovnih mestih polno
(Nadaljevanje na 4. strani)
KAKOVOST JE NAŠA REŠITEV
Občni zbor sindikata v Mesni industriji
Z udeležbo na tem zboru, M je bil 23. januarja, je bik) podobno kot na konferenci. Poročilo predsednika osnovne organizacije Borisa Novaka, pa nas je prepričalo, da je bil sindikat, v tej naši največja temeljni organizaciji delaven.
Predsednik je poročal, da je snovna organizacija bila prisotna na vseh področjih dela in življenja v TOZD od kadrovsko-socialne politike do gospodarjenja. Sindikalna organizacija je vodila postopke in razprave za spreminjanje in dopolnjevanje samoupravnih aktov. Uspešnost je bila vidna po visoki udeležbi in velikem odstotku izgla-sovamosti na referendumu. Veliko pozornosti so posvečali politiki nagrajevanju po delu. Očitne so tudi druge aktivnosti, od skrbi za preventivno zdravljenje — v okviru možnosti —- do udeležbe na kulturnih prireditvah. Odlične dosežke beležijo športniki TOZD Mesna industrija, saj so v skupni uvrstitvi dosegli prvo mesto v Perutnini, Tud! na kolektivni izlet niso pozabili.
Kljub bogati aktivnosti pa ugotavljajo, da bi storiti še več, ko hi jih nenehno ne omejevali najrazličnejši vladni predpisi in birokracija. Velikokrat se je v tem labirintu težko znaj M, saj se tudi profesionalni poHtiM rešujejo iz zagate s tonami popisanega papirja, kjer pa je malo" vsebine. V takih razmerah ni lahko nenehno prilagajati vsebine in metod dela, da bi bila organizacija Še učinkovitejša in bi se vedno prvočasno odzivala na zahteve in interese delavcev.
»Dela je še veliko. Pred nami je III. najzahtevnejša faza modernizacije perutninske klavnice, ki nam bo omogočila boljše delovne pogoje, višjo obliko obdelave in z novo tehnologijo izboljšati kakovost proizvodov. Vse to nam bo omogočalo stopati v korak s konkurenco«, je zaključil Boris Novak.
V razpravi so v glavnem obravnavala izpolnitev planskih ciljev, ki so jih presegli kljub temu, da nd bilo malo težav v proizvodnji zaradi zastarele opreme in gradbenih del druge faze modernizacije klavnice. Zavedajo se, kako pomembno je skrbeti za kakovost dela in proizvodov ter povečevati izplen. To je še zlasti pomembno, saj količin ne bi kazalo močneje povečevati, ker v Sloveniji nimamo ustreznih surovin, zato nas lahko reši le boljša kakovost.
Urednik
Zunanji vplivi so na rast dohodka v delovni organizaciji neprimerno večji od notranjih, kljub temu, da še v hiši vsega vendarle nismo izkoristili. Mislimo predvsem na izrabo delovnega časa, prihranek na energiji, surovinah in ne nazadnje na pravilno zastavljeni plan, usmeritve DO, kakor tudi na upravičenost investicijskih naložb.
V zvezi z gospodarjenjem so naše največje naloge pri sprejemanju, razpravah in analizi periodičnih obračunov. Potekale so po vnaprej predvidenem programu aktivnosti, ki smo ga sprejeli na nivoju predsedstva konference.
Naš tehnološki proizvodni proces je takšen, da ga je potrebno nenehno dopolnjevati. V ta namen pa je potrebno dopolnjevati službe in jih podkrepiti z ustreznimi kadri.
Stanovanjske razmere urejamo v delovni organizaciji v skladu s samoupravnim sporazumom in pravilnikom o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, ki jih sproti dopolnjujemo, da bi od-
Boris Novak, predsednik 00 ZSS Mesna industrija poroča o opravljenem delu
(Nadaljevanje s 3. strani)
zaposleni in le težko najdejo čas tudi za sindikalne aktivnosti, ki smo jih z izvolitvijo dolžni opravljati.
Z dobro voljo, zavzetostjo in sodelovanjem nadrejenih, pa je mogče oboje vsaj zadovoljivo opravljati.
Usmeritve sindikata v naši delovni organizaciji so tudi za prihodnje jasne in prizadevali si bomo zastavljene naloge reševati pošteno in v prid celotnega kolektiva Perutnine Ptuj, to tudi želimo od novega vodstva sindikata v naslednjem mandatnem obdobju.
Zahvaliti si želim vsem članom izvršnega odbora sindikata, članom predsedstva, s katerimi je bilo lepo delati in ne nazadnje vodstvu delovne organizacije, z željo, da s skupnimi močmi izpeljemo našo največjo investicijo.
Sledila je razprava o poročilih .. .Molk!
.Najbrž so potekale živahne razprave na zborih osnovnih organizacij. Morda. V delovni skupnosti je bilo nekaj razprave in verjetno je bilo tako tudi drugod. Tu na zboru konference osnovnih organizacij je poleg predstavnikov Občinskega sveta ZS Ptuj razpravljal le predsednik KPO tovariš Gojčič, ki je prisotne seznanil z gospodarsMini dosežki in obstoječo problematiko. V oceni je bil kratek, a jasen.
Treba je reči, da smo lahko z uspehom v 1987. letu zado-vljni. Najprej je treba pohvaliti Mesno industrijo, vendar je le treba reči, da nismo ravno najbolj zadovoljni z ozkostjo asortimana.
Tovarna krmil je lepo izpolnila plan, čeravno bi bilo boljše, če ga ne bi, če bi za pitanje jat pokradli manj drage krme.
Perutninske farme vedno kritiziramo. Gre na bolje, plana pa še ne dosegajo. So pa na dobri poti, da bo letos to uspelo. Letos moramo biti na planu za vsako ceno.
V TOK so bili uspešni, zlasti pa smo bili zadovoljni z uspehom v decembru. Če bi bili
uspehi v vseh mesecih taki, bi bili srečni. Ko bi vsi tako delali kot vzorčna skupina kooperantov bi dobili vsi več denarja — kooperanti in delavci.
V Transservisu v letu 1987 nismo imeli posebnih težav. Prepeljati toliko tovora, kot so ga, neglede na vremenske in druge pogoje, ni bilo lahko.
Dobro je tekla tudi prodaja v Commercu, ne moremo pa več biti zadovoljni s prodajo, ker se nam povečujejo zaloge.
Tiskarna. Spričo ostre konkurence, ki je bila prisotna vse leto — res pridni.
Spregovoril je še o novi provenienci (o tej smo pisali v decembrski številki) in o investiciji na Mesni industriji, o kateri vas tudi sproti, obveščamo. Ko je govoril o nagrajevanju je zlasti poudaril, da bo v prvem tromesečju dopolnjen pravilnik o nagrajevanju, posebno še, za kar najbolj objektiven obračun stimulacij.
Avgust Ivartnik, predsednik Občinskega sveta ZSS Ptuj in Janko Mlakar, predsednik republiškega odbora delavcev živilske industrije, sta v glavnem poudarila, da redno spremljajo delo naših sindikalnih organizacij in da so jim znani uspehi pa tudi težave s katerimi se v Perutnini ubadamo.
Kljub pomanjkljivostim sta pozitivno ocenila politično delo sindikalnih, organizacij Perutnine. Predsednik Ivartnik je z zadovoljstvm opozoril, da so aktivni tudi tisti perutni-narji, ki delujejo v svetih, odborih in komisijah oboinskega in republiškega sveta sindikatov.
V razpravi se je dotaknil tudi splošne družbene klime in podal nekaj usmeritev za nadaljnje delo z željo, da bi kar najbolj tesno sodelovale vse osnovne organizacije in še zlasti predsedstvo konference z občinskim svetom.
Sledile so volitve novega predsedstva konference.
In za konec? Veliko je bilo zapisano v poročilih, veliko smo slišali, marsikaj zapisali v sklepe, ostane nam, da se še bolj aktivno vključimo v delo.
Urednik
PREDSEDSTVO KONFERENCE	
1. Milivoj CIMERMAN	TOZD PF, predsednik konference
2. Alojz TOVORNIK	TOZD CO, namestnik predsednika
3. Neža ERJAVEC	DSSS, sekretar konference
4. Ciril MLAKAR	DSSS, blagajnik konference
5. Vlado GALOViČ	TOZD Ml član
6. Anton ŠTUMBERGER	TOK Hajdina, član
7. Ivan ČEH	TOZD CO, član
8. Jože BRAČIČ	TOZD TK, član
9. Ivan AMBROŽ	TOZD Pt. tiskarna, član
10. Hermina ŠERONA	TOZD PF, član
11. Dušan ŠPRAH	TOZD TS, član
12. Bojan UČAKAR	DSSS, član
NADZORNI ODBORKONFERENCE	
1. Anton ŠAFRANKO	TOK Hajdina, predsednik
2. Jože KLEMENČIČ	TOZD Pt. tiskarna, član
3. Albin GAJSER	TOZD TK, član
Volitve v organe upravljanja 14. marca	
Dobitniki, jubilejnih nagrad za 30, 20 in 10 let dela
ZA 30 LET
ŠIROVNIK Milica PF KRAJNC Cecilija PF ČEH Elizabeta PF ŠERUGA Janez TOK KRUMPAK Marija TOK KOVAČ Martin Ml SAUER Stanko Ml KRAMBERGER Tinka Ml ŠiLAK Katica Ml KRAMAR Ivan Ml ZUPANIČ Anton Mi - OE ŽK KROŠEC Franc TS TEMENI Martin TS PAVEO Ivan TS SUBOTIČ Anastazija CO JONTEZ Olga CO ŠEGULA Martina DSSS POLANEC Feliks DSSS SKAZA Štefka DSSS PLAVEČ Brigita DSSS ČEH Marija PT OSTERC Marija PT VALENT Milica PT
ZA 20 LET
HERCOG Jakob TK MOHORKO Rudolf PF KRIŽANEC Ivan PF KORPAR Stane PF VESENJAK Alojz TOK MAJCENOVIČ Milan Mi KRAJNC Feliks Ml SELIŠEK Henrik Ml ŠALAMUN Anamarija Ml VEK Štefan Ml CVETKO Vladimir Ml FETTiCH Danilo Ml LONČARIČ Janez Ml KUKOVEC Vlado MI -HERGA Štefka TS PETEK Franc TS KAMPL Štefan TS ČAVLJ1NA Uglješa CO NAHBERGER Pepca CO KACIJAN Marija CO MEDVED Ivan CO ŽVEGLA Davorin CO MAČEK Franjo CO JERLAK Bojan CO PAVLIN Ana CO FRČHLICH Branislava CO ŽUŽEK Ciril CO KRMPOTiČ Miljana CO PEROVIČ Milorad CO KOČEVAR Marjeta CO GOJČIČ Alojz DSSS VOJSK Marija DSSS REIHS Gabrijela DSSS OBRAN Bruno PT
ZA 10 LET
MOHORKO Marjan TK PERNEK Janez TK
KRAJNC Marija PF BOROVČAK Danica PF JAUŠOVEC Alojz PF VODUŠEK Marija PF KISELAK Ida PF ŽNIDAR Marija PF ŽUNKOVIČ Silva PF JERENKO Rozalija PF KLEP Jožica PF ČUČEK Marija PF MLAKAR Frančiška PF PERNEK Franc PF AUER Alojz PF REŽEK Mladen PF VOZLIČ Pavla PF VRABEC Kristina PF GAVEZ Ivan PF KRULC Dominik Ml TRUNK Branko Ml STRAM1Č Alojz Ml VOGRINEC Milena Ml VIDOVIČ Marija II Ml KOLEDNIK Kristina Ml STEINER Srečko Ml ŠTRAPELA Sonja Ml ŠTUHEC Stanko Ml VINDIŠ Roman Ml LOZiNŠEK Stanko Ml KOTER Andrija Ml JURIŠEVIČ Dragica Ml KOCMUT Milan Ml UNUK Anton Mi PUKŠIČ Mirko Ml — P GRABAR Marjan Ml — P FLAJŠMAN Anton Ml — P BREG Marija Mi — P NARAT Janez Ml — ŽK CARTL Ivan Ml — ŽK
MAJCEN Sonja CO VOGLAR Ignac CO TRAFELA Nada CO T1KVIČ Marjan CO BELA Angela CO HRŽENJAK Stanko CO DOLENC Marta CO KUNT1Č Marica CO NEDELKOVIČ Mileta CO STEVANOVIČ Zagorka CO JANKOVIČ Branka CO TARANA Dragomir CO F1LEV Branislava CO BUČAR Alojz CO PUR1Č Todor CO SKLEDAR Ana DSSS FERČEC Marjan DSSS ČEH Anton DSSS AMBROŽ Ivan PT KRAJNC Danilo PT F1JAN Milan PT GRE1FONER Mira PT
MERC Marjan TS HAZEMALI Martin TS OE ŽK MURŠEC Alojz TS LIPAVŠEK Janez TS KAKOL Franc TS MURKO Stanislav TS
Februar 1988
Novo leto, ko želimo drug drugemu sreče, je že precej za nami. Poleg želja, ki nam jih izrečejo drugi pa imamo tudi svoje. Skromne, manj skromne ali velike. Te želje ne minevajo tako kot prazniki. Z nami živijo, dokler se ne uresničijo, če pa so težko uresničljive, nenehno pričakujemo, da se vendarle uresničijo.
Kaj si želijo?
Ciril CENTA: skladiščnik v Mesni industriji.
Naj bi bilo leto 1988 vsaj tako kot prejšnje. Vsekakor si želim zdravja za sebe in za druge. Več si je težko želeti.
V perutninski klavnici se veliko dela, med drugim tudi za humanizacijo dela. V ekspeditu že imamo ugodnejše pogoje dela, to želim tudi drugim.
Mir v svetu.
I
Igor GALIČ: obratovodja v perutninski klavnici.
Želim si bolj stabilno in mirno življenje. V Perutnini vsem veliko delovnih uspehov, da bi dosegali dobre rezultate in uspeli z investicijo.
Kot vsi drugi pričakujem, da bodo najnaprednejše sile v državi zbrale toliko moči, da bodo ustavile ekonomsko in politično krizo, ter razvoj obrnile res v smer razvitega samoupravnega socializma.
Prizadevanja o razorožitvi naj se uresničijo. V prihodnje naj bi se vsi bojevali za človeka, proti lakoti in drugim tegobam, ne pa proti človeku, kot je marsikje.
Danica SELINŠEK: tehtalka v pakirnici na Mesni industriji.
Pogoji dela niso ravno najboljši, zato si skupaj s sodelavci želimo, da bi se uspešno nadaljevala modernizacija klavnice. S tem bi se pogoji izboljšali. Zdravja si želimo vsi.
V Jugoslaviji bi morali storiti več za stabilizacijo in napredek.
'	4
Helena OSTERC: krmilka na farmi Breg.
Tudi Helena je delala vse praznike.
Veste, piščancem ne moreš reči, da dobijo krmo po praznikih. Delati je pač treba. In rada delam, saj so sodelavci prijazni-dobri.
Želim si najprej trdnega zdravja, pa da bi dobila dobrega moža.
Naj se vladni možje »streznijo« in začnejo to našo lepo Jugoslavijo boljše voditi.
Vitko BREZNIK: notranji transport v Mesni industriji.
Sebi, družini in sodelavcem želim zdravja. V delovni organizacij smo veliko pridobili z modernizacijo klavnice, vsaj mi v skladišču in ekspeditu. Enake po-
goje pa želim vsem sodelavcem, ki še tega niso dosegli.
Mislim, da bi razne Agroko-merce v Jugoslaviji le že morali odpraviti.
Želim pa tudi, da bi bili vsi otroci na svetu siti.
Mariji ROJIC: mati in hčerka delavki v evesciraciji.
Tako kot vsi, si najbolj želiva, da bi uspela investicija in bi se za nas izboljšali pogoji dela. Najbrž bi se tako izboljšalo tudi zdravstveno stanje.
Lepo bi bilo, če bi odpravili najrazličnejše Agrokomerce, potem verjetno tudi inflacija ne bi tako naraščala.
Hčerka pa je še pribila: »Da me mama ne bi tako ostro držala«.
Olga HILIŠ: krmilka na farmi Breg.
Letos delam vse dni novoletnih praznikov. Še sreča, da so piščanci večji pa ni treba delati vsem. Vsekakor si torej želim, da bi bila ob sobotah, nedeljah in praznikih več prosta.
Sicer si želim, da bi se otroci dobro učili. Da bi bil mir v svetu in otroci siti. Koliko hrane se zavrže, drugje po svetu pa ljudje umirajo od lakote.
Res je, želje so eno, resnično življenje pa drugo. Kako se želje sogovornikov in tudi nas vseh uresničujejo lahko ugotavljamo iz dneva v dan. Po navadi je tako, da so največje želje najtežje uresničljive.
Idi v spomin
Mati priroda! Ni nam povsem jasno zakaj nam jemlješ najdražje, zakaj možu ženo, zakaj hčerki in sinu mater, zakaj sestram in bratom sestro?
Zakaj tako hitro?
Še te bomo vprašali, mati narava, zakaj jemlješ prijateljem in sodelavcem iskreno sodelavko — tovarišico?
Že leta 1959 smo se spoznali, ko je z vso svojo prešernostjo slo-—	—----------- nela na balkonu v Ja-
dranski ulici, na katero dvorišče smo se preselili delavci Ptujske tiskarne.
Zaposlila se je pri nas 3 leta kasneje, kot knjigoveška delavka, skromna, delovna, vedno z nasmeškom in prijaznim pogledom. Imeli smo jo radi. Bili smo kot družina, nosili dobro in slabo, se veselili uspehov in skupaj zaskrbljeni, toda z vso odločnostjo načrtovali lepšo, boljšo, bogatejšo prihodnost.
Kljub težkim delovnim pogojem, zlasti Ide in njenih sodelavk v knjigoveznici, kjer so dekleta in žene na rokah, po ozkih stopnicah znosile v prvo nadstropje na tone papirja, je živelo med nami v tiskarni iskreno tovarištvo. Ob trdem delu smo se znali poveseliti, zlasti še ob naših praznikih, ki smo jim dali posebno obeležje in pomen, vse skupaj pa smo znali povezati z iskrenimi tovariškimi srečanji in prireditvami. In prav naša draga Ida nam je marši-
BBI
kateri trenutek popestrila s prijetnim nasmeškom, na prireditvah zajuckala, se zavrtela, da smo jo lahko samo občudovali. Občudovali smo jo tudi po tem, ko je leta 1966 zaradi poslabšanega zdravja pričela le s 4-urnim delavnikom, najprej v knjigoveznici, po izboljšanih prostorskih pogojih pa kot delilka malice. V novi tiskarni smo dobili v okviru Perutnine resnično zelo dobre delovne pogoje, ki pa jih ni dolgo uživala.
Skromna, kakršna je bila in po njeni materinski ljubezni do sodelavcev, se jo je kaj hitro prijel vzdevek: »naša krušna mati^, ko je po malici še vedno hodila s košaro po oddelkih in ponujala kruh, ki je ostal ob malici. To je dovolj zgovoren dokaz, kako je cenila kruh, kako skromno je živela vse svoje življenje, kako si je ustvarjala družinsko vzdušje, kako varčna sta bila z možem.
Žal, narava je zahtevala svoj davek. Leta 1983 se je morala invalidsko upokojiti.
Narava je neizprosna. Z možem sta z velikim samo-odpovedovanjem zgradila skromno počitniško hišico nad Dravo. Njeni smeli, iskreni in odkrit pogled ne bo več gledal lepe struge Drave, razprostranega Dravskega polja in slikovitega haloškega hribovja v škrlatnem objemu vesele jeseni, niti v zelenilu porajajoče se pomladi, ko zelenilo oznanja novo obdobje življenja.
Resnica je, da človek občuti praznino, ko izgubi sočloveka, prijatelja, prijateljico. In mi vsi čutimo dolg, da se ji iskreno zahvalimo za vse njeno delo.
Ko smo jo lani 8. marca obiskali s šopkom cvetja, je bila presenečena. Hrabro je zadržala solze. Res, Ida je bila junak! Mi pa smo iskreno priznali, da človek, v tem sodobnem tempu življenja, marsikdaj pozabi na sočloveka.
»Opravičujemo se ti, draga Ida, oprosti nam.
Hvala ti za vse! Za lepo vzgojena otroka, za delo, ki si ga kljub težki bolezni a z vso predanostjo opravila vzorno in pošteno!
Naj ti bo lahka domača, slovenska zemljica, ki si jo tako ljubila in o njeni veličini pela.
V naših srcih in spominu nam boš ostala kot vzorna sodelavka.«
Sodelavci
Načrt dela Kluba upokojencev Perutnine Ptuj za leto 1988
izvršni odbor Kluba upokojencev Perutnine Ptuj je na 1. seji, dne 26. 1. 1988 oblikoval in sprejel naslednji načrt dela Kluba upokojencev Perutnine Ptuj za leto 1988:
Navezal bo stike s KPO in DPO Perutnina Ptuj za dodelitev finančnih sredstev za:
—	administrativne in PTT stroške,
—	stroške za izkaznice članov Kluba upokojencev,
—	socialne pomoči v primeru nujnih potreb,
—	prispevke za izlete,
—	pokritje stroškov za družabne prireditve {obiski gledaliških predstav In sl.),
—	druge stroške, ki bodo nastali pri delovanju Kluba.
Sredstva, namenjena upokojencem, bodo prenešena na hranilno knjižico Kluba upokojencev Perutnine.
V letu 1988 bo Klub upokojencev Perutnine deloval na teh področjih:
—	sekcija za organiziranje izletov, piknikov in drugih družabnosti
—	sekcija za športno in re-kreatvino dejavnost,
—	sekcija za socialno zdravstveno dejavnost.
Sekcija za organiziranje izletov, piknikov in drugih družabnosti:
Vodja sekcije Jože TKALEC
—• v mesecu maju ali juniju enodnevni izlet z avtobusom (v spominski park Trebče) in enodnevni izlet prav tako z avtobusom (na avstrijsko Koroško),
—	v jesenskih mesecih dva piknika v naravi,
—	sekcija se bo dogovorila z DO o možnosti obiska kulturnih in turističnih zanimivosti, ki jih bo organizirala DO tudi za svoje delavce,
—	vzpodbujala bo člane za dopisovanje v Ptujski perutninar,
—	za novoletno srečanje bo pripravila razvedrilni program (glasbo).
Sekcija za športno-rekreativno dejavnost:
Vodja sekcije Franc KODELA
—	organizirala bo vaje in tekmovanja v: streljanju, igranju šaha, pikadu, kegljanju in balinanju,
—	skupina za planinarstvo bo organizirala pohode v planine,
—	organizirala bo skupine nabiralcev gob, zdravilnih zcMšč in sl.
—	sodelovanje z durugimi klubi.
Sekcija za socialno-zdravstve-no dejavnost:
Vodja sekcije Slava KORENJAK
—	organizirala bo obiske pri bolnih in onemoglih upokojencih,
—- organizirala bo nakup ozimnice in drugega blaga po ugodnih cenah,
— organizirala bo socialno pomoč najbolj ogroženim upokojencem (ob nesrečah, boleznih in sl.),
Navedene dejavnosti bodo lahko popolno zaživele, ko bodo zbrani potrebni podatki za vse upokojence.
Podatke bo zbrala socialna družba DO s pomočjo vprašalni-
ka. Na podlagi prejetih odgovorov bomo izdelali analizo socialnoekonomskega stanja upokojencev ter kriterijev za dodelitev ev. pomoči.
Izvršni odbor bo usklajeval zgoraj navedene dejavnosti posamezne sekcije.
V primeru, da ne bo možno organizirati vseh dejavnosti, bo izvršni odbor sproti prilagajal programe posameznih sekcij. Izvršni odbor Kluba upokojencev
Kooperanti na sindikalni konferenci
Ker je občni zbor mimo, oz. letna konferenca ZS Perutnine Ptuj, bi želel kot kooperant in član ZS napisati nekaj vrstic. Pred leti je ZS v delovni organizaciji sprejela sklep o možnem včlanjevanju kooperantov. Sprejemali so po nekem pravilu — da je kooperant iz občine Ptuj in da je družbenopolitično zainteresiran, naj si bo to v delovni organizaciji ali v krajevni skupnosti. Članarina se je obračunavala kar v višini 0,6 % od dohodka. Tako so v TOK-u sprejeli leta 1986 10 kooperantov, leta 1987 pa 4 kooperante, vseh skupaj nas je torej 14. Kot člani smo bili udeleženi v vseh aktivnostih sindikata.
Tako so nas povabili tud na letno konferenco ZS vseh TOZD Perutnine Ptuj, ki je bila v Kidričevem 15. 1. 1988. Vendar nas je od štirinajstih prišlo komaj pet.
Tu moram povedati, da smo na konferenci neposredno spoznali DO, in to bolj konkretno kakor na dan perutninarjev. V tej zvezi lahko upamo, da bomo tudi kot kmetje lahko izrekli kako svojo željo ali zdravo kritiko, kar je do zdaj bilo potisnjeno bolj ob strani. Kot kooperantje hočemo še tesneje sodelovati, npr. tudi rekreacijsko, socialno in zdravstveno, da bi bili enaki z ostalimi delavci.
S strani KPO je bilo na konferenci nakazano, da je DO v letu 1987 poslovala pozitivno, kar je pomembno ob dejstvu, da se veliko organizacij ubada z izgubami. Začutili smo, da smo tudi mi prispevali delež k skupnemu uspehu. Tako želim v imenu kooperantov Perutnine Ptuj veliko delovnih uspehov in poslovnih uspehov tudi v letu 1988.
Slavko BELŠAK, kooperant
Zbrali smo se upokojenci Perutnine
Seminar o alkokolizmu v združenem delu
Ustaljena je že navada, da ob novem letu vabijo delovne organizacije upokojence na prijateljsko — zabavno srečanje. Tako smo se dne 30. 12. 1987 ob 13.00 uri na pobudo kadrovskega sektorja spet zbrali upokojenci Perutnine. Ker je bil predsednik KPO odsoten, je navzoče pozdravil direktor splošnega kadrovskega sektorja, tov. Tetičkovič, in nam zaželel v novem letu 1988 vsega kar si sami želimo, predvsem pa trdnega zdravja. Nanizal je uspehe, ki jih je dosegla DO in nadaljnje cilje proizvodnje. Kljub dobrim uspehom pa se pojavljajo tudi težave v proizvodnji. Nekatere teh težav povzročajo ukrepi ZlS-a in pa splošna situacija v državi.
Podal je tudi predlog za ustanovitev Kluba upokojencev Perutnine in za njegovo vodstvo. Pravila je na kratko in jedrnato obrazložila tov. Vlasta Tement.
Ker ni bilo vprašanj in diskusije o pravilih Kluba upokojencev in drugih predlogov, je bil kadrovski predlog organov kluba upokojencev z javnim glasovanjem soglasno sprejet.
Izvoljeni so bili:
A)	Izvršni odbor
1.	ČATER Drago, predsednik, Potrčeva 50, Ptuj
2.	BOLKOVIČ Štefan, namestnik predsednika, Ul. Jožefe Lacko 27, Ptuj
3.	KORENJAK Slava, tajnik, Ziherlova pl. 11, Ptuj
4.	KODELA Franc, blagajnik, Dra-ženci 10, Ptuj
5.	BRGLEZ Anton, član, Črešne-vec 140, Slovenska Bistrica
6.	ŠTRAUS Marija, član, Bezjakova 3, Ptuj
7.	REBERNAK Marija, Krčevina 7/a, Ptuj
8.	TKALEC Jože, član, Osojnikova 5, Ptuj
9.	KOZEL Franc, član, Zakl 37/a, Podlehnik
B)	Nadzorni odbor
1. VEGAN Martin, predsednik, C. Olge Meglič 39, Ptuj
2.	SOK Ciril, član, Nova vas 78, Ptuj
3.	KOTER Jagoda, član, Peršono-va 16, Ptuj .
C)	Tovariško razsodišče
1.	BUTOLEN Jakob, predsednik, Kariževa 1, Ptuj
2.	KAC Franc, član, Zlatoličje 19
3.	JAUŠOVEC Stanko član, Pro letarska 10, Kidričevo
V imenu novo izvoljenega izvršnega odbora Kluba upokojencev se je Drago Čater kot predsednik Kluba zahvalil za zaupanje in za skrb, ki jo DO izkazuje nam upokojencem.
Nadalje je povedal nekaj bodrilnih besed, ki jih naj vodstvo prenese na kolektiv. Menil je, da sedanje težave niso tako hude, kot so bile v povojnih letih, ko ni bilo urejenega prevoza na delo, ko je delo največkrat potekalo ročno, brez tople malice in tudi večkrat udarniško po delovnem času, ob sobotah in nedeljah. Upamo, da bo takšen kolektiv, kot je Perutnina, s svojim strokovnim vodstvom kos vsem težavam in da še bo naprej uspešno posloval nam vsem v prid in ponos.
Nazadnje pa so bile, kot je tiste dni bilo povsod slišati izrečene z naše strani iskrene čistit-ke — uspešno, predvsem pa zdravo novo leto 1988 vsem pripadnikom kolektiva in njihovim družinskim članom.
Po svečanem delu srečanja smo se okrepili z dobro pripravljeno zakusko in si nazdravili s pristnim »Haložanom«. Ker se le redkokdaj srečamo, smo si imeli dosti povedati, tako da je nastala kar živahna diskusija, ki je trajala do večera.
Zadovoljni smo odhajali z upanjem, da se bomo v bodoče v klubu upkojencev večkrat zbrali, uspešno delovali v raznih sekcijah kluba in si tako skušali polepšati dneve jeseni našega življenja.
Stanko JAUŠOVEC
V okviru programa strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja delavcev je bil 9. 2. 1988 v prostorih poslovnega centra na Potrčevi 10, organiziran poldnevni seminar o alkoholizmu v združenem delu. Seminar je bil namenjen vodstvenim delavcem temeljnih organizacij ter strokovnim delavcem delovne skupnosti, ki bi se naj s pomočjo predavateljev seznanili z alkoholno odvisnostjo, s telesnimi posledicami alkoholizma, s pripravo alkoholikov oz. alkoholika na zdravljenje in z vsem drugim, kar bi jih zanimalo.
Eden od predavateljev je bil mgr. sc. Marijan Pregl, dr. med. specialist, ki je predaval o alkoholizmu kot bolezni, katere glavna značilnost je dolgotrajnost. V skladu z izsledki sodobnih avtorjev je alkoholizem razdelil na sledeča obdobja;
1.	predalkoholno obdobje;
2.	zgodnje alkoholno obdobje, za katerega so značilne predvsem kratkotrajne izgube spomina,
3.	kritično obdobje, ki ga predvsem zaznamuje izguba kontrole nad popito količino alkohola, v tem obdobju še alkoholik ni telesno, ampak le psihološko odvisen, in kolikor se takšno početje nadaljuje, preide v
4.	kronično obdobje.
Mgr. Marijan Pregl je tudi poudaril, da moramo v organizaciji združenega dela vplivati na alkoholika prej, preden ga odpiše družina, kajti le tako ga je še mogoče rešiti. Za ta poseg pa moramo imeti pravno osnovo v samoupravnih splošnih aktih, ko se vinjenost na delovnem mestu pojmuje kot hujša kršitev delovnih obveznosti, imeti pa moramo tudi določene metode ugotavljanja vinjenosti, na delovnem mestu.
Dr. Ciril Korpar, spec. spl. med., nam je razložil poglavitne telesne posledice alkoholizma. Alkohol nam na začetku pomaga iz duševnih stisk, na koncu pa smo lahko zaradi prekomernega
uživanja le-tega telesna in duševna razvalina.
Po zaužitju čistega alkohola smo med državami v Evropi kar pri vrhu. Zaskrbljujoče je tudi to, da vse več mladih posega po »omami iz steklenice«. Zaradi pitja staršev pa so ogroženi že novorojenci. Pri odraslem človeku se telesne posledice alkoholizma najčešče kažejo z okvarami na jetrih, s cirozo jeter, vnetjem trebušne slinavke in s .komplikacijami celotnega prebavnega trakta. Značilne so tudi motnje v presnovi maščob in pojavi sladkorne bolezni. Okvare se pokažejo tudi na srčni mišici in na možganskem tkivu, saj alkohol nepopravljivo uničuje možganske celice in na splošno uničuje telesno odpornost.
Običajno so takšni delavci na začetku pridni in vestni, ker tako prikrivajo dejansko stanje, vendar jih moramo skupno z zdravstvenimi delavci, delovne organizacije in družino pripraviti do tega, da ponovno uredijo svoje zdravje in sebe.
Tretji predavatelj je bil mgr. sc. prof. Bojan Šinko, ki je govoril o pripravi alkoholika na zdravljenje. Alkoholik je bolnik, ki je v stiski, vendar ne išče pomoči in mu je v začetni fazi tudi nihče ne nudi, saj uporablja alkoholik za svoje početje obrambne mehanizme, kot so racionalni razlogi (npr. družabnost), projekcija (vali krivdo na druge), zanikanje, fragmentacija, minimaliza-cija, grožnje in drugo.
Alkoholika moramo pripeljati do zdravljenja z dokazom, da slabo opravlja svoja dela in naloge oziroma da krši delovne obveznosti. Tako mora izbirati med zdravljenjem ali pa prenehanjem delovnega razmerja. Pri tem morajo sodelovati družina, socialna služba, pravna služba, DPO v DO, predvsem pa sindikat in zdravstvene ustanove, lahko pa tudi druge organizacije.
Smisel zdravljenja je v tem, da alkoholika odvadimo manipulacij in zatekanja k obrambnim mehanizmom, da ga soočimo, kje je in kaj je ter mu ponudimo pomoč in rešitev iz zavožene situacije.
Prevzgojni proces pa je tisti, ki mu pokaže drugačen, boljši način življenja.
Mgr. sc. prof. Bojan Šinko je še poudaril, da se alkoholiki lahko zdravijo v bolnišnicah ali pa dispanzersko, ob delu.
Po predavanjih so sledila vprašanja in odgovori. Mnogi naši delavci so pokazali velik interes za skupno reševanje te družbene bolezni, mnogi pa so se s to temo na tak način prvič srečali.
Predavanja oz. pogovori o zdravem načinu življenja se bodo odvijali še v mesecu marcu po delovnih enotah naše DO. Cilj, osveščen in trezen človek, je še sicer daleč pred nami, vendar smo se s prvih predavanj razšli z občutkom, da smo mu bliže.
V.T.
so se že na novoletnem srečanju 1986/87 dogovorili, da bodo organizirali Klub štipendistov Perutnina Ptuj. izvolili so iniciativni odbor, ki je skupaj s strokovnimi službami Perutnine pripravil Pravila kluba.
O pravilih so razpravljali na srečanju 29. 12. 1987 in jih tudi potrdili. Istočasno so izvolili odbor kluba, ki bo usmerjal delo le-tega.
POVZETEK PRAVIL KLUBA ŠTIPENDISTOV PERUTNINE PTUJ
O Klub štipendistov Perutnine Ptuj je skupnost študentov in dijakov, ki za svoj redni študij prejemajo štipendijo pri DO Perutnina Ptuj.
® Smernice za delovanje Kluba štipendistov pri Perutnini Ptuj so:
—	usklajevnje dela in interesov med štipendisti in delovno organizacijo,
—	oblike povezovanja med samimi štipendisti in neposredni stiki z delovno organizacijo in z bodočim načinom dela,
—	priprava programa tem za seminarske in diplomske naloge.
# Člani Kluba štipendistov pri Perutnini Ptuj imajo predvsem naslednje pravice in obveznosti:
—	da aktivno sodelujejo pri oblikovanju programa, vsebine dela in načina njegovega uresničevanja,
—	da se neposredno angažirajo pri uresničevanju sprejetih stališč in skepov,
—	da v okviru možnosti dobijo pomoč od DO pri svojem strokovnem usposabljanju,
—- da prisostvujejo na organiziranih srečanjih štipendistov Perutnine Ptuj.
— da redno prejemajo Ptujski perutninar in dopisujejo vanj.
® Klub štipendistov pri Perutnini Ptuj, ima svoj organ, to je odbor.
Predsednik odbora kluba je hkrati tudi predsenik Kluba štipendistov pri Perutnini Ptuj.
9 Odbor Kluba štipendistov pri Perutnini Ptuj se z javnim glasovanjem voli na svojem prvem sestanku.
% Člani odbora so za svoje delovanje odgovorni vsem članom Kluba štipendistov Perutnine Ptuj.
% Odbor skrbi za uresničitev nalog po letnem programu dela, vodi evidenco članov, sklicuje srečanja, skrbi za sodelovanje z DO, sporoča o uresničevanju zadanih nalog in opravlja druge naloge za katere ga pooblasti Klub štipendistov pri Perutnini Ptuj.
9 Člani kluba štipendistov Perutnine Ptuj se sestajajo praviloma ob koncu leta, po potrebi pa tudi med letom.
® Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica prisotnih članov.

Odbor kluba štipendistov pri Perutnini Ptuj sestavljajo:
1.	URBANČIČ Aleš, predsednik, študent veterine
2.	VIDOVIČ Robert, član, študent živilske tehnologije
3.	PIHLER Milena, član, študentka agronomije
4.	CARLI Hugo, član, študent elektronike
5.	MARINKOVIČ Sonja, član, študentka VEKŠ
6.	KODRIČ Mojca, član, dijakinja Srednje kmetijske šole
7.	MILOŠIČ Janez, član, dijak Poklicne živilske šole
8.	VINDIŠ Brigita, član, št. VAŠ
9.	VALENTAN Darko, član, sr. elektrotehniška šola
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega očeta
JAKOBA ŠIROVNIKA
se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje sodelavcem in sindikatu TOZD Transservis. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
sin Bogomir Širovnik
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
IDE VILČNIK
se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in pomoč sodelavcem. Enako se zahvaljujem sindikatu Ptujske tiskarne in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sin Bojan
[5I!J.J„Sr„P^RUTNINA5' B'asi'0 delovnega kolektiva In kooperantov Perutnine Ptuj, izd aja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman Alenka Brglez Pre(!®e(j|j|k Ral^la Juršlč, Olga Mlkulec, Jože Reisman, Marija šl rovnlk — namestnik predsednika, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2400 Izvodov, uredništvo In uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temelinega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj	9