Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lli> Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-78 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S8 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnin*: mesečno L 100, letno L 1.200. —- Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 Leto VII. - Štev. 49 Trst - Gorica 11. decembra 1953 Izhaja vsak petek STO in bomunistična nevarnost Na tiskovni konferenci, ki so jo priredile tržaške nekomunistične skupine, katere se zavzemajo ta ohranitev Svobodnega tržaškega o-zemlja, je med drugimi vstal tudi neki ameriški časnikar; vprašal je, če se vendar ni bati, da bo samostojno Svobodno tržaško ozemlje postalo lahek plen komunistov. O-krog tega vprašanja se je nato razvila debata, ki je pokazala, kako razširjeno je naravnost presenetljivo pomanjkanje obveščenosti in samostojnega tehtanja dejstev. Zato ne bo odveč, če si nekoliko o-gledamo tržaško vprašanje prav< s tega vidika. Najprej je treba ugotoviti, da bi bilo zanimivo vedeti, kako so razni časnikarji (in kakor oni, verjetno tudi nekateri državniki) sploh prišli do zaključka, da bo morebitna prevlada komunizma v Trstu manj verjetna, če se naše mesto izroči Italiji, kakor pa če o-stane samostojno. Vsa dejstva namreč govore proti pravilnosti takega sklepanja. V l-taliji sta vendar komunistična in Nennijeva socialistična stranka dosegli pri zadnjih volitvah skupno 35.3 odstotka vseh glasov, medtem ko je ista kombinacija dosegla v Trstu 19.1 odstotka. Istočasno ko je navedena ljudskofrontaška skupina v Italiji pri zadnjih parlamentarnih volitvah zabeležila, v primerjavi s prejšnjimi parlamentarnimi volitvami, povečanje za milijon 424, tisoč 676 glasov ali za 17.5 odstotka, je bilo v Trstu, v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami, zabeleženo nazadovanje komunistov za 4 tisoč 590 glasov ali za 13 odstotkov. In kdo je te glasove dobil? Stranke, ki so za neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja! Tako je ta Fronta za neodvisnost in Tržaški blok zabeležila nepričakovano velik prirastek 10 tisoč 567 glasov ali 64.6 odstotka,, medtem ko je Krščanska demokracija, kot glavna proitali-. jonska . iredentistična, stranka, nazadovala za 6 tisoč 811 glasov ali 10.2 odstotka. Ze teh borih par številk nam torej z vso jasnostjo pokaže, v kak šnih oblakih zidajo svoje gradove tisti, ki istovetijo pobijanje komunizma na Tržaškem z odpravo Svobodnega tržaškega ozemlja in l borbo za priključitev Trsta k Italiji. Ali ni nesmisel, spravljati o zemlje, kjer je manj komunizma in kjer komunizem nazaduje, v o-kvir dežele, kjer je delež komunistov veliko večji, in kjer komunizem celo napreduje, ter si pri tem celo domišljati, da se na ta način zmanjšuje komunistično nevarnost na področju sedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja! S stališča protikomunistične borbe in vsega svobodoljubnega človeštva pa je tako gledanje zmotno tudi iz drugega, načelno izredno važnega razloga. Naj se poltegne razdelitveno mejo na sedanjem Svobodnem tržaškem ozemlju kakor koli, vedno se bo zgodilo, da bo dober del prebivalstva, ki po svoji veliki večini ni komunistično, prišel pod komunistično oblast.. Ce izvzamemo prve povojne napake, ko so zavezniki izročali komunistom razne protikomunistične borce in dopuščali, da se je komunistična oblast razširila tudi na področja, katera so sami zasedli, se v naslednjih letih ni več zgodilo, da bi zavezniki mirno dopustili, kje pa šele, da bi sami tvorno sodelovali pri širjenju komunističnih diktatur na nova področja. Po omenjenih povojnih primerih bi se torej pri razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja prvič ponovil star greh tako, kakor da se niso zahodni državniki v vsem tem času prav ničesar naučili. Švicarski časopisi (»Neue Zueri-cher Zeitung«) vedo celo povedati, da se med ostalim preučuje tudi »korektura ricniih meja v smislu narodnostnega načela«, to je tako, da bi se po izvršeni razdelitvi izvedla tudi preselitev obojestranskih narodnostnih manjšin. Ne vemo v koliko je ta vest točna, toda vsekakor je zanimivo, da je nekaj' takega letos že enkrat predlagal britanski »Times«. Ce bi se to zgodilo, potem ne bi Zahod nosil odgovornosti samo za izročanje določenih cfidmeljskih predelov ko-' munisttčni oblasti, temveč bi poslal v dvomljiv »rdeči raj« (pa čeprav titovskega tipa) tudi tiste posameznike, ki bi sicer ostali zunaj. To je pa menda tudi nekaj, kar se kaj slabo sklada z zavzemanjem za politične in osebne svoboščine, ki so eno glavnih gesel na praporu zahodnega sveta. Dodajmo k temu še gospodarsko PO USPELEM BERMUDSKEM SESTANKU „TREH VELIKIH“ /^\ f - ' Pooezanost zahodnega snela Odmevi o tuum Kremeljske špekulacije na razprtije med zahodnjaki neuresničene Bermudski sestanek so izzvale poleg ostalih nujnosti tudi znatne razlike v kopici političnih, gospodarskih in posebno vojaških vprašanj, ki jih nalagajo svetu današnji obrambni napori zahodnega sveta proti 'komunistični napadalnosti. Kremeljski zarotniki, ki jih morda danes bolj kot kdaj koli razganjajo neutešljive strasti po svetovni revoluciji, so v svoje zvijačne načrte postavili postavke nesoglasij, ki so med svobodnimi narodi ne samo razumljive, pač pa ce'.o naravna značilnost vsake demokratične skupnosti. Res je, da vse le, razlike težko zavirajo obrambne napore zahodnega sveta, in res je tudi, da te nujnosti včasih zahtevajo posredovanja in izglajevanj^ na najvišji ravni. Res je nadalje, da takih nesoglasij med vzhodnimi priprežniki in sovjetskim gospodarjem ni, ker misli Kremelj po vzorih Hitlerja in Mussolinija tako za Moskvo, kakor za Varšavo, Prago, Sofijo, Bukarešto, Budimpešto in Tirano. Morda je edino Peking v omrežju 'boljševiškega sveta tisti, ki misli še z lastno glavo, kar povzroča veliko vrzel v boljševiških osvajalnih načrtih. Ali pa so kremeljski računi v sovjetskih razdvajalnih načrtih tudi osnovani? Ali nudijo sovjetske spletke nevarnost za resnejšo razprtijo med zahodnimi zavezniki? Eno dejstvo je gotovo in tudi nepremakljivo, zgodovinske sorodni-ške vezi in soudeležba v dveh svetovnih vojnah so ustvarile med vladama anglosaksonskih držav tako trdno povezanost in trajno sodelovanje, kakršnega verjetno svetovna zgodovina ne pozna. Kljub tej načelni osnovi pa brstijo na površje pogostokrat očitni znaki medsebojnega tferSzumevanja. Groba primerjava bi nam morda pokazala naslednje značilnosti bri-tansko-ameriških razlik: Američanom se zdijo Angleži kot star, precej obubožan, vendar še vedno ■>-blastniško godrnjavi stric, ki se neprestano sklicuje na svoje številne življenjske izkušnje. Angležem pa se zdijo Američani kot hitro obogateli nečak kričavega obnašanja, ki se rad ponaša s svojimi 'krepkimi mišicami in ga je treba stalno opominjati k razsodnosti. Parlamentarne navade v Londonu in Washingtonu kakor tudi tiskane in govorjene beSede pogostokrat prispevajo k poglabljanju na-sprotstev, ki se zdijo mnogo večja, kakor pa so v resnici. Pogostokrat izzvenijo besede Bevana in Mc-Carthyja neprimerno glasnejše preko oceana kakor pa utemeljevanja zmernih politikov. Med Američani in Angleži obstojajo zgodovinsko osnovane razlike v temperamentu, ki zahtevajo kompromisne rešitve ob vsakem vpra-| šanju. iZdružene države so zrasle po lastnem spoznanju in lastnih dejavnostih in stremljenja po neodvisnosti. Ameriški državljani kažejo nagnjenja, da težkoče odstranjujejo z jasnimi, moč In silo izražajočimi sredstvi. Angleži se o-skrbu|jejo s starim izročilom, da za trenutno nerešljive zadeve najdejo vedno primeren »modus vi-vendi«. V Moskvi so vse svoje razdva-jalne špekulacije gradili na ameriškem protikolonialističnem predsodku. Ta predsodek je pogostokrat postavljal na preizkušnjo !-skreno prijateljstvo med Rooseveltom in Churchillom, v zadnjem času pa se je že močno obrusil. V Beli hiši je zmagalo načelo, da ie treba n. pr. Indiji zagotoviti samostojnost in da morajo biti vse dejavnosti v kolonialnih področjih usmerjene k ciljem osamosvojitve Na drugi strani pa so Američani prav v 'Indiji naleteli na nepremagljive težkoče, ker so prvotno ocenjevali 'Nehruja kot nekakega azijskega Georgeja Washington,J, kasneje pa lae morali prepričati da se Indija ne namerava vključiti v protikomunistično fronto. Glede Zahodne Evrope ata si o-be državi popolnoma soglasni, da je enotnost Zahodne Evrope svetovno strateg.ičnega pomena. Otipljiv dokaz za to je Atlantska po-iodba, kateri je povojna Britanija posvetila vso svojo pozornost. Mnenja pa se križajo v vprašanju integracije. Čeprav so britanske čete v Nemčiji, v Avstriji in na STO skupno z ameriškimi, ostaja Velika Britanija, ob naporih za evropsko združitev navezana na svoje otočje in na Commonwiealth. S tem v zvezi je vprašanje ponovne oborožitve Nemčije, ki navda,-;a poleg Francije tudi Veliko Britanijo z nezaupanjem. Skoro polno stoletje se britanska diplomacija ukvarja z vprašanjem, kako bi držala v šahu ruskega orjaka, ne Ja bi pri tem povzročila nevaren porast Nemčije. Američani in Britanci so si soglasni v tem, da si morajo Nemci sami pomagati, braniti svojo lastno državo. London pa bo tudi v bodoče gotovo kazal več razumevanja za francosko in slovansko bojazen pred nemško nevarnostjo kot Američani. Ob tem vprašanju sta na Ber-mudih oba evrops,ka partnerja gotovo grizla trd oreh ameriške odločnosti, ki ocenjuje nemško sodelovanje v Evropski obrambni skupnosti bolj iz vojaškega kot politič- popolnoma molčijo o jamstvih Ei-senhowerja Franciji, da bodo ameriške čete tudi v bodoče ostale v Evropi, kar je pogoj za odobritev-pogodbe o EOS po francoskem parlamentu. Prav tako ni v bermudskih sklepih nobene besede o ožji povezavi Velike Britanije z EOS in niti o Adenauerjevih zagotovilih Franciji glede Posarja. Prav tako se bermudsko poročilo omejuje zgolj na »pozdrave hrabrim francoskim četam in trem pridruženim državam, ki se borijo za obrambo Kambodže, Laosa in Vietnama«. Očitno so se v Parizu nadejali praktičnejših izrazov. Ameriško zadržanje v svetovni politiki kaže neprimerno radikalnejše preobrate kakor pa britansko, kar pa še ne pomeni, da (bi bila ena ali druga lastnost »pravilnejša«. Ko se je n. pr. ChurchHl 1. 1944 dogovoril s Stalinom o razmejitvi vplivnostnih področij na Balkanu, je s tem samo potrdil stoletno britansko politično tradicijo nasproti Rusiji. Nad temi dogovori v Jalti Američani niso bili posebno navdušeni. Na podlagi teh sporazumov so Britanci intervenirali v Grčiji, nasprotno pa se niso nič kaj razburjali, ko je Stalin zasužnjil celo. vrsto balkanskih in podonavskih držav in so Američani doživeli največje razočaranje nad svojo lahkovernostjo nasproti komunistične- V našem predzadnjem uvod-1 kviru katerega bo vedno stremel, niku smo orisali odmev najnc- da se zaščiti narodno življenje vejše krize tržaškega vpraša-1 vseh rojskov, ki dele usodo narocl-nja med našimi rojaki v tuji- inih manjšin.« Predsednik: Dr. Miha Krek (S!ov. ljudska stranka) Podpredsednika: Dr. Celestin Jelenc (Socialistična stranka) Dr. Bogumil Vošnjak (Slov. demokr. stranka) ni. Danes dodajamo še nekaj dokumentov, ki dopolnjujejo naša izvajanja in dokazujejo | pravilnost iznešenih trditev. Izjava Sveta za osvoboditev narodov Jugoslavije New York, 20. nov. 1953. » Glede na to, da leži tržaško o* zemlje na etnično neustaljeni me- nega stališča. Uradna zaključn* mu zavezniku. poročila o berjnudskem sestanku I (Konec na 2. strani) Izjava SNO Washington, 13. nov. 1953. »S skrbjo zasledujemo neenako borbo za najosnovnejše pravice, ki jo bijejo slovenske narodne manj^ šine v drugih državah za svoj narodni obstoj in kulturno dediščino. Ob načrtu, da se s priključitvijo tržaškega ozemlja Italiji ustvttri le-tej novo področje za zatiranje I ji med italijanskim narodom in na-tam živečih Slovencev, izjavljamo. I r°di Jugoslavije, da se s takšno obsodbo na smrt tr- glede na to, da ima Trst važno žaških Slovencev ne bomo nikoli srednjeevropsko gospodarsko funk-pomirili. cijo, ki bi je niti današnja Jugo- Kulturni svet, ki je izkazoval Navija niti današnja Italija ne iz-svojo naklonjenost zatiranim naro- vajali v interesu njegovega narav-dom, bo tudi v primeru slovenskih nega zaledja, in narodnih manjšin moral slediti tej glede na to, da razdelitev trža-zgodovinski logiki in dokazati, da škega ozemlja ne bi uničila trenj mu zaščita zatiranih ni zgolj pra- na tem prostoru in ne bi prispeva-zno geslo. la h konsolidaciji tega teritorija, Zahtevamo, da se organizira v Svet za osvoboditev narodov Ju-mirovni pogodbi določeno Svobod- goslavije smatra, da je v interesu no tržaško ozemlje. V njem se bo- miru v Evropi: do morale predvsem popraviti Slo- a) (ja tržaško ozemlje ohrani vencem težke krivice, ki so jih 3V0i0 neodvisnost in integriteto, u-pretrpeli pod Italijo. Pod medna- stvarjeno in zajamčeno v mednarodnim nadzorstvom naj jim bo o- roani pogodbi in dogovorih; mogočen svoboden razvoj, vreden fe) da je y intertsu združenih u urnega na narodov, da Varnostni svet izpol- Narodni odbor za Slovenijo v I njuje dolžnosti, ki mu jih nalaga-izgnanstvu objavlja to izjavo kot ;0 mednarodna pogodba in dogo-minimalni narodni program, v o- vorj ;n da poskrbi, da se zagotovi Udor boljševiškegazlata Borzni posredovalci in ravnate? lji emisijskih bank na Zahodu preživljajo v zadnjih tednih nemirne nočf. Svobodna tržišča zahodnega sveta je zajela invazija zlata v palicah z vtisnjenimi znaki srpa in kladiva. To najnovejše orožje kremeljske živčne vojne resno ogra-ža trdnost tečaja tistega svobodnega zlata, ki se stalno potepa med Tangerjem, Macaom, New Yorkom in Parizom. Zaenkrat je debelina tega svobodnega zlata še dovolj obsežna, da lahko prekrije zlate rezerve državnih emisijskih bank zahodnega sveta, ki so izpostavljene moskovskemu zlatemu udoru. zlata, na katero se zanesljivo opirajo vse veljave zahodnega sveta. £e pred skora*'4«toprt Fran Erjavec, N. Čretnik Churchill - 79-letnih Winston Churchill je v nedeljo, 29. novembra, obhajal svoj 79. roj st ni dan 1 M. Vučetič in dr. Živko Topalovič. Jugoslovani so podčrtali popolno solidarnost vseh jugoslovanskih na- Kijub visoki starosti je še ved- rodov in njihovo odločnost, da se no čil in krepak, tako da more uprd italijanskim imperialističnim vse svoje izredne državniške spo zahtevam. Ob zaključku zborova-sobnosti posvečati prav v seda- nja je bila izglasovana resolucija, njem izredno kritičnem razvoju v kateri se zahteva za Trst evrop-mednarodne politike zaščiti bri-jska rešitev in internacionalizacija, lanskih koristi v svetu in uveljavljenju konservativne stranke, ki ji predseduje, v domačem i>oIitič-nem življenju. to invazijo velikega obsega občut- suženjskega dela in zato tudi ne no omajal utrjeno vrednost finega!more resno konkurirati s sovjet- iZveza jugoslovanskih demokratskih pisateljev in novinarjev pa je v Parizu izdala zapaženo publikacijo »La documentation ser-be, croate et slovčne pour Trieste t-DOVOr tat libre«, v kateri so objavljene Ame7iški" predsednik Eisenhower H® najvažnejše izjave jugoslovan-je imel 8. t. m. zelo važen govor s*‘h. emigrantskih voditeljev m pred glavno skupščino OZN. Go- s1™’ k> ‘50 ««, kot en mož, za voril je o nevarnosti sedanje a- <*ramtev Svobodnega tržaškega o-tomske dobe in predlagal sklenitev *n • *lro 1Z?4ltV1 TrSta sporazuma za uporabo atomskih VK 50 zastopana vsa naj- • -snovi izključno v miroljubne na- Pomembnejša imena jugoslovanske 1 emigracije: dr. Vladko Maček, mc n€ 1 . predsednik Hrvatske seljačke str.: Nato je Eise.nhower izjavil, de K juraj Krnjevič, tajnik Hrvat-bo predložil o tem ameriški zbor- seljačke stranke; dr. Miha nici načrt naslednje vsebine. Krek, predsednik Slovenske ljud- 1) Uvesti je treba svetovno an- ske stranke; dr. Živko Topalovič, keto, kako naj bi atomski mate- predsednik Jugoslovanske sociali-rial najbolj učinkovito uporabili v stične stranke; znani kipar Ivan miroljubne namene; Meštrovič; bivši ministrski pred- 2) Začeti je treba zmanjševati sednik Slobodan Jovanovič; pred-, uničevalno silo svetovnih zalog a- stavnik Srbske radikalne stranke tomskega orožja; Stevan Trivunac; poleg njih pa ce- 3) Omogočiti je treba vsem dr- M« . vrsta raznih najreprezentativ-žavam na svetu, da se prepričajo, nejših političnih in kulturnih or* da se velesile res zanimajo bolj za ganiz^cij jugoslovanske emigraci'e. človeške težnje kakor za vojno o- ~ rož j«; Nou jugoslovanski pridiog 7 4 Da naj se pobuda za miroljub- Poročajo, da je Jugoslavija spat ne razgovore in naj se v novern izročila zahodnim velesilam mov duhu načnejo številna in težka pr6dlog za sklicanje petstranske vprašanja na raznih javnih in Pri- I konference ob priznanju njene di-vatnih konferencah, ie hočemo, di I piomatske enakopravnosti z 'Italijo se svet sprosti nedelavnosti, ki jo gje(je področja A. povzroča strah, in da krene po po- Bajč Jugoslavija predlaga, ne' ti miru. bi med ali celo pred konferenco Vsekakor je ta Eisenhowerjev prišli novi italijanski funkcionarji načrt važen uvod v napovedalo | v Trst, jugoslovanski pa istočasno berlinsko konferenco štirih veli- v ostale slovenske kraje tržaške-kih. 'okolice. VESTI z GORIŠKEGA Krščanska demokracija proti slovenščini tudi v cerkvi Razni italijanski listi, med temi »Messaggero Veneto« od 1. t. m., so poročali, da je bil na videmski prefekturi sestanek županov slovenskih občin iz nadiške doline. Na tem sestanku 'so obravnavali spomenico Slovencev v Italiji m Organizacijo združenih narodov z zahtevo po spoštovanju vseh njihovih pravic po rimski vladi. Na sestanku so župani sklenili tudi, protestirati proti navedeni zahtevi 'Slovencev in odločno zavrniti šolski pouk slovenske materinščine. Ta svoj protest in to svojo zavrnitev so omenjeni župani poslali na Organizacijo združenih narodov. Hkrati pa so gospodje župani te svoje proteste in odklpnitve dal: izglasovati tudi občinskim svetom, z dodatkom, da se duhovniki pozivajo, naj slovenščino odpravijo tudi iz cerkvenih obredov! Tudi ■to so namreč sklenili na prefekturi! Tako so tudi storili! In duhovniki iz Srednjega so že prejeli župo-novo pismo s pozivom, naj uporabo .slovenščine v cerkvi odpravijo! Hkrati so vojaškim edinicam v, nadiški dolini ukazali, naj demonstrativno zapuste cerkev, ko bodo iz ust duhovnika slišali prvo slovensko besedo! Tako se je tudi zgodilo. V Sentienartu, v Topolovih in v Srednjem so vojaki stopili v cerkev pod vodstvom častnika. Ko pa so duhovniki prešli iz razlage evangelija v italijanščini na slovenščino, je častnik stopil iz cerkve, za njim pa tudi vsi ostali vojaki. To se je dogodilo n-i treh različnih krajih v enem in istem dnevu. Zato ni moči govoriti o kakem spontanem protestu vojakov, ampak o uradnem ukazu, naj- taiko ravnajo. Saj so vojaki dobra dva meseca prej mirno poslušali tudi slovensko razlago e-vangelija, ne da bi niti eden stopil iz cerkve ali kako drugače protestiral. Z zadovoljstvom je »Messaggero Veneto« od 1. t. m. poročal tako o sestanku na prefekturi kakor o sklepih županov in občinskih svetov ter o ravnanju vojakov. Trdil je, da vojaki pae ne morejo trpeti, da bi poslušali jezik, s katerim jim od onstran meje žugajo. To naj bi bilo lisičje opravičilo za uradno vojakom dano navodilo?... Toda zadeva se krščanskim demokratom ni obnesla, ikot so upali in pričakovali, kajti domače slovensko ljudstvo je sklepe občinskih svetov in nespoštljivo ravnanje vojakov ostro obsodilo ter tako pokazalo, da svoje materinščine ne pusti teptati in zasramovan. V kolikor smo mogli do sedaj izvedeti, se niti duhovščina ni dala premotiti po omenjenih sramotnih ukazih. Zato je »Messaggero Veneto« od 6. t. m. prisiljen k umiku in se v dolgem članku izmika, da so pravzaprav vojaki cerkev zapustili ne tedaj, ko je duhovnik evangelij razlagal v domačem slovenskem »diatektu«, ampak ko je za boljšo razlago uporabil pristne slovenske ljubljanske besede; kar pa da je moral storiti, ker domače narečje ni na izrazih bogato.... Pomislite! Italijanski vojaki, večinoma južnjaki, ki niti italijanščine ne obvladajo, naj bi bili nenadoma postali taki modrijani, da bi razumeli ne le slovensko beneško narečje, ampak celo pristno slovenščino! Ta »Messaggerov« naivni izgovor in sploh ves njegov članek pričata, da se je nekaj zgodilo, kar sili njega in, upamo, tudi u-radne kroge k umiku, saj pravi, da »od naše strani želimo to zadevo zaključiti 2 vabilom k pomiritvi duhov«. Toda iz »Messaggerovega« članka izhaja, da bi ta »pomiritev duhov« morala pomeniti le spremen;-tev taktike za popolno odpravo slovenščine tudi iz cerkve! Omeniti moramo tudi, da so se župani najprej zbrali pri senatorju Pelizzu v Čedadu, ki je Italijan in vnet krščanski demokrat. Ko so se župani pri njem precej časa pomudili..., jih je on osebno spremljal na prefekturo, kjer so, kot smo povedali, »prostovoljno« sprejeli znane sklepe. To pomeni, da se v dolini Nadiže ne bi zgodilo ničesar proti Slovencem in njihovi slovenski materinščini, če bi se proti prvim in proti drugi ne borili prav krščan- Povezanost zahodnegasueta (Konec s 1. strani) Danes pogostokrat padajo očitki s strani Američanov in Evropejcev proti Angliji, češ da ne kaže nobenega posebnega zanimanja za usodo podjarmljenih narodov. S svoje strani odgovarjajo Angleži, da trenutno ne vidijo nobenega drugega izhoda, razen izbruha tre-■tje svetovne vojne, ki bi te narode lahko osvobodila. Ali je mogoč trajni mir brez osvoboditve Vzhodne Evrope, je vprašanje, na katerega večina Britancev ne daje jasnega odgovora. To vprašanje so bermudski zborovalci odpravili z izjavo, »da ne morejo potrditi sedanje razdeljenosti Evrope, ki ni upravičena in ne more biti trajna. Upamo, da se bodo v primernem času našla miroljubna sredstva, ki bodo deželam Vzhodne Evrope ponovno vrnila vlogo svobodnih narodov v svobodni Evropi«. -Morda' je -najvažnejši tisti del bermudskih sklepov, ki obravnava vprašanje sestanka štirih zunanjih ministrov y Berlinu. Poročilo pr?-'vi: »Naše tri vlade ne bodo zamudile nobene priložnosti za zmanjšanje napetosti, ki razdvaja svet.... Ce bomo ostali močni, združeni in vztrajni, bo mogoče postopoma rešiti vsa težavna vprašanja. V tem duhu smo preučili zadnjo noto sovjetske vlade in odobrili besedi- lo naših odgovorov, ki naj bi dovedli do bližnjega sestanka štirih zunanjih ministrov. Verujemo, da bo ta sporazum pomenil napredek k združitvi Nemčije v svobodi, pa ■tudi k: sklenitvi avstrijske državne pogodbe in rešitvi drugih mednarodnih vprašanj.« Odprto je vprašanje, če bo Molotov zopet poskušal pripeljati v Berlin Mao Tse-tunga ali se bo temu zaenkrat odpovedal. Ključ za berlinski sestanek leži prav v rokah Molotova. Najtežje razlike med Londonom in Washingtonom so še vedno v vprašanju Daljnega vzhoda. Pa tudi te razlike so Sovjeti močno pretiravali. Pogledi Britancev na vpra-ianja komunistične Kitajske se diametralno razlikujejo od ameriških teženj. Tudi ameriška politika nasproti Japonski ni v soglasju z britansko koncepcijo. Velika Britanija goji v obeh vprašanjih posebne obzire do Indije, ki ostaja še vedno trdno navezana na britansko krono. Skupni ameriško -britanski nastopi na Koreji pa so te razlike znatno zmanjšali. O teh vprašanjih govori bermudsko poročilo takole: »Pregledali smo položaj na Daljnem vzhodu. Neposredni cilj naše politike ostaja 'sklicanje politične konference, ki jo predvideva sporazum o premirju na Koreji. To bo sredstvo, da se doseže mirna rešitev korejskega vprašanja in napredek v urejevanju normalnejših pogojev na Daljnem vzhodu in jugovzhodni Aziji.« Tržaško vprašanje na Bermudih verjetno ni močno zaposlilo treh velikih zborovalcev, ker tvori samo po sebi del vprašanj, ki so jih tri velesile morda v zadnjem tre, nutku — po sovjetskem pristanku na konferenco štirih — odložile prav za to priložnost. Splošni zaključki bermudskih posvetovanj, ki jih uradna poročila tako skopo in prikrito obravnavajo, se bodo izkristalizirali verjetno šele v bodočih mesecih. Vsekakor je verjetno, da so morali trije veliki v zadnjem trenutku bistveno spremeniti svoje programsko delo in ga prevsem razdeliti v dvoje rešitev. Ena rešitev za primer, da bi berlinska konferenca štirih vendar enkrat rodila pozitivne u-spehe in v resnici vsaj zmanjšala, če že ne odstranila napetosti med Vzhodom in Zahodom. Druga rešitev pa verjetno predvideva politične, gospodarske in vojaške smernice, če bi berlinska konferenca o-stala zgolj propagandno žarišče Moskve, kot se je to pri takih konferencah doslej še vedno dogajalo. V vsakem primeru nakazuje bermudski sestanek, da s-o kremeljske špekulacije na razprtije met^ zahodnimi zavezniki zaenkrat prav toliko vredne kot kremeljske pobožne želje, da bodo zahodni svet pokončale gospodarske krize. Te pobožne želje so med komunisti vsega sveta boljševiške dogme, ki imajo .isto vrednost kot tolikokrat nacovedane in nikdar izpolnjene obljube komunistične blaginje. ski demokrati, ki imajo oblast v rokah. Senator Pelizzo pa ima sorodni; ka duhovnika v neki cerkvi v nadiški dolini, kjer žive sami Slovenci. Ta duhovnik slovenščine ne, obvlada in mnogih Slovencev ne more niti spovedovati. Pa vendar tiči v tem kraju! Slovenci nimamo senatorjev in prefektov, ki bi nam narekovali, kako naj se v obrambi naših pravic ravnamo. Zato je razlika med slovenskim spontanim nagibom in prostovoljno odločitvijo za proteste v svet ter italijanskim uradnim pozivom županom, kako naj proti Slovencem in slovenščini nastopajo. Moramo pa le poudariti, da ne bodo zmagali, ker se le nam trpinom obeta pravična zmaga, kajti pravica je na naši strani! Pokojnine in podpore Za nekdanje delavce v Nemčiji je Zavod za socialno skrbstvo dosegel znatne olajšave za razna izplačila podpore in pokojnine. Tako imajo sedaj ti delavci pravico do posebne podpore zaradi nezgode na delu ali bolezni, ki je nastopila zaradi dela. Imajo tudi pravico do pokojnine zaradi invalidnosti, starosti ali smrti. Kogar stvar zanima in je dejansko nekdaj delal v Nemčiji, mora takoj vložiti prošnjo z vsemi potrdili na Državni zavod za nezgode v Rimu (za nezgode in bolezni) ali pa na Zavod za socialno skrbstvo v Rimu. Oprostitev šolske felovsdbe Po navodilih Ministrstva za vzgojo morajo otroci, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo uspešno prisostvovati pouku telovadbe, nasloviti prošnjo na šolsko skrbništvo že v prvih mesecih šolskega leta. V izjemnih primerih bodo šolske oblasti dovolile stalno r>-prostitev. Dialektika „Soče“ V petek 20. novembra je »Demokracija« priobčila članek »Politične zablode«, v katerem sem pokazal, kako Tito in njegova komunistična druščina uničujeta Svobodno tržaško ozemlje in ponujata Trst Italiji. Sopotniki-priskledniki pa lajajo v luno: »Življenje damo, Trsta ne damo!« in »Nikoli več pod Italijo!« To je res hkrati varanje ljudstva na eni strani, na drugi pa politična zabloda! Članek, ki ga je »Demokracija« objavila, je zadal v živo »Sočo«, ki je 28. novembra odgovorila s člankom »O političnih zablodah«, s kafer'm skuš;, tr 'lit'. ra sta Tito in »,c&o/i komun iti še vedno proti izročitvi Trsta Italiji! Počakal sem teden v nadi, da se »Soča« vendarle prepriča, da je v, zmoti. Pa nič. Medtem je Tito zopet govoril in zopet poudaril, da je pripravljen izročiti Trst Italiji. Tako daleč smo že. da je umak- Položaj italijanskih hominisfou Londonski »Times« je pred kratkim prinesel zanimive podatke o komunizmu v zahodnoevropskih državah. Iz teh podatkov, ki so brez dvoma zelo natančni in objektivni, je jasno razvidno, da je Italija edina demokratična država, kjer komu-' nizem po vojni napreduje in je tako Italija v čudnem, paradoksnem položaju, da je namreč njen vpliv v mednarodnem političnem življenju h(olj v korist vzhodne sovjetske politike kot v korist zahodnih demokracij. Rdečega sindikalista Di Vi-ttoria upravičeno smatrajo za močnejšega od Pelle samega, saj lahko nemoteno ohromi življenje in delovanje vse Italije, kadar koli se mu zljubi, ker se mu oblasti ne upajo prekrižati načrtov, kot so to Sctori-: le francoske oblasti, ki so zaprle voditelja francoskih komunističnih sindikatov. Med vsemi 17 državami Zahodne Evrope ima Italija sama dve tretjini vpisanih komunistov. Od 12 milijonov komunističnih volivcev v omenjenih državah Zahodne Evrope, jih je kar 6 milijonov v Italiji, in od 327 komunističnih poslancev v Zahodni Evropi jih je v Italiji 143! Z upravičeno nezaupljivostjo gleda torej zahodni svet na politični razvoj v Italiji, kjer komunizem napreduje kljub izdatni podporu ki jo je zlasti Amerika tako širokogrudno nudila in jo 5“ nudi, da bi rešila italijanski narod pred prostovoljno katastrofo. Bo zmožna sedanja demokrščan-ska vlada preprečiti polom? Zakv je njeno prizadevanje v boju proti komunizmu tako brezuspešno? Kaj pa vloga katoliške Cerkve v tem boju na življenje in smrt? Morda je pa zgrešena taktika že od prvega začetka! Štipendije za vojne sirote Pokrajinski odbor vojnih .sirot sporoča, da je razpisan natečaj za tisoč štipendij za vojne sirote ’a tekoče šolsko leto. Štipendije so: 400 za nižje srednje šole po 20 tisoč vsaka,; 400 za višje srednje šole po 25 tisoč vsaka in 200 za vseučilišča po 50 odnosno 75 tisoč vsaka. Prošnjo je treba vložiti do konca tega meseca na sedež Pokrajinskega odbora vojnih sirot v Gorici, Corso Italia 17. Za zdravljenje raka Kot smo že poročali, ima goriška Civilna bolnišnica določeno količino radiuma — doslej najuspešnejšega sredstva proti raku. Pretekli teden so pa krajevni zastopniki in vodstvo bolnišnice sklenili, ustanoviti posebno ambulanto, opremljeno s sodobnimi pripravami za raziskovanje in ugotovitev početkov obolerfj na raku. Tako bo s pravočasno ugotovitvijo bolezni mogoče rešiti marsikatero življenje. Zdravniška oskrba Zadnji Uradni list objavlja zakon, ki določa, da bodo odslej deležni Izdravniške oskrbe .tudi državni upokojenci in člani njihovih, družin do 21. leta starosti. Usposobljenosti izpiti Po novem zakonu bodo odslej profesorski usposobljenostni izpiti za poučevanje na srednjih šolah pri Šolskem skrbništvu. Komisijo bodo sestavljali univerzitetni pro- fesorji in ravnatelji srednjih šol. Zakon tudi določa, da dobe izpričevalo usposobljenosti vsi tisti profesorji, ki poučujejo kot poverjeni (»incaricati«) najmanj pet let na srednjih šolah in so dokazali didaktične' zmožnosti. Socialno skrbstvo za kmetovalce Parlament bo v kratkem razpravljal o zakonu, ki predvideva ustanovitev nove bolniške blagajne, ki bo izplačevala invalidnino in starostno podporo neposrednim obdelovalcem, polovinarjem in najemnikom. Zimska pomoč Pokrajinski oddelek mednarodne pomoči je izdelal načrt za to zimo. Po tem načrtu bodo med drugim to zimo razdelili hrano za 4 tisoč 500 oseb in prehranili 800 revežev v raznih sirotiščih in zavetiščih. Obvezno cepljenje proti slinavki Goriški prefekt je te dni izdal odlok o obveznem cepljenju goveje živine proti slinavki. Ta odlok velja za goriško in sovodenjsko občino. Vsi lastniki goveje živine so pod kaznijo dolžni poskrbeti, da bo njihova živina cepljena do konca januarja 1954. Cepivo bodo razdelili brezplačno občinskemu živinozdravniku, kateremu bo mora! gospodar plj-čati le sto lir za vsako cepljeno govedo. Trinajsta plača Državni upokojenci in upokojenci Zavoda za socialno skrbstvo bodo ta mesec prejeli tudi trinajsto plačo. Za državne upokojence so določeni dnevi od 16. do 19. decembra, in .sicer po sledečem abecednem redti: 16. dec. od črke 4 do E; 17. od F do M; 18. od N do R in 19. dec. od črke S do Z. Za upokojence Zavoda za socialno skrbstvo pa: 11. decembra od. črke A do E; 12. od F do M; 14, od N do -R in 15. dec. od S do Z. Končno bodo letos prejeli trinajsto plačo tudi upokojenci bivše Avstrije. Ti bodo prejeli posebne, poštne položnice od 16. do 21. dec. »Motiki” prostega pasu Kot poročajo krajevni časopisi, bo za goriški prosti pas ostala nespremenjena cena semenskega o-lja, ki prihaja iz tujine. Tako bo v Gorici tudi nova cena še vedno 280-290 lir za liter, medtem ko bo drugod približno 100 lir dražja. Teh 100 lir na liter žrtvuje vlada Gorici, ki s tem prihrani na celotni letni količini približno 150 milijonov lir. Ti milijoni so samo za semensko olje. Koliko jih je pa ta vse ostale predmete prostega pasu in kam gredo vsi ti težki milijoni?! Za avstroogrske upokojence Poslanec Morelli je v rimski zbornici predlagal, naj se pokojnine bivših avstro-ogrskih uradnikov izenačijo z italijanskimi. Za rešitev brezposelnosti Kot izredno pomoč brezposelnim za to zimo je vlada odredila posebna podporo podjetjem in občinam, ki bi pričele z delom do 3. januarja 1954. Tem podjetjem, ki bi zaposlila brezposelne to zimo in bi gradila javne objekte, šole, ceste, in podobno, bi vlada plačala pol> vico stroškov. Načrte podjetij bi morali naj- prej odobriti občinski odbori, nato odbor za zimsko pomoč, ki bi jih poslal notranjemu ministrstvu v dokončno odobritev. Za rodarje y Belgiji Tisti, ki so delali pretekla leta v kakem belgijskem rudniku, 111 še niso prejeli odpravnine, naj se javijo 'na sedežu Svobodnih sindikatov v ulici Roma št. 6, da vložijo tozadevno prošnjo. Blagajna socialnega skrbstva Belgije je namreč začela izplačevati odpravnine za delo, opravljeno leta 1951. Aretacija V Villanovi ob Idriji so prijeli Maksimilijana Orešiča in ga ovadili vojaškemu sodišču, češ da e skušal vojake o raznih tajnostih. NATEČAJ Rok za predložitev prošenj k natečaju za 100 tehničnih radio-tele-grafistov - podčastnikov je podaljšan do 15. t. m. 'Podrobnosti in pojasnila daje prefektura. * * * Zopet je odprto novačenje finančnih stražnikov. Mladeniči, ki b: radi pristopili k zboru teh stražnikov, naj takoj vlože prošnjo z vsemi potrdili in listinami. Podrobna navodila in pojasnila dajejo poveljstva raznih finančnih postojank. nil čete, ki bi morale vkorakati v Trst ob vstopu prvega italijanskega vojaka! Ne samo to, ampak že dopušča celo to, da stopi Italija v Trst še pred pričetkom konference, ki naj razkosanje STO-ja sankcionira, pod pogojem, da istočasno tudi on zasede kraške vasi. In sopotniki vseh vrst še naprej lajajo v luno, da Trsta ne dajo! »Soča« pa ponižno meketa, da je Tito za . . . kondominij, odnosno za internacionalizacijo mesta.... Dialektika je prav tista politična zabloda, nesramna in lažniva, o kateri govori moj članek v »Demokraciji« od 20. novembra! Ne, tisti moj članek ni bil napisan pod vtisom »proglasa DFS za mirno in pravično rešitev tržaškega vprašanja in za izboljšanje so-sedstvenih odnosov med Italijo :n Jugoslavijo«. Bil sem in sem še vedno prepričan, da je omenjeni »proglas« narekoval strah zaradi odvzetih potnih listov. »Proglas« je imel namen, doseči vrnitev potnih listov, nič drugega! V ostalem pa naj si" »Soča« ne dela utvar, ker ni nihče, ki ima oči odprte, in ušesa, da sliši, verjel v druge namene tega proglasa. Jaz. bi rekel, da je za ta proglas bil denar zavržen! Vendar mi »Soča« v svojem članku potrjuje, da gre za razkosanje STO-;a. Hvala lepa za uslugo, toda o tem sem že bil prepričan, ko sem svoj članek objavil. Kar se pa tiče trpljenja jugoslovanskega ljudstva pod komunističnim policijskim režimom, se »Soča« skuša z dialektično potezo izmakniti od točnega odgovora. Seveda, ker pač ve, da-je jugoslovansko ljudstvo obubožano, in da mora pod »socialistično«, to je komunistično vlado, Jugoslavija žito u-' važati, medtem ko ga je pod »izko-riščevalnim režimom buržujev in kapitalistov« v znatnih količinah še izvažala! Tudi v tem vprašanju vlada velika zabloda, kajti Titov komunistični tisk se roga Sovjetom, češ da imajo nižje odstotke pridelka kot leta 1928, ne vidi pa, da je i-sti pridelek v Jugoslaviji še mnogo nižji, in sicer prav v primerja- vi z letom 1928! Rekel bi, da ne gre samo za politično zablodo, ampak tudi za hinavščino in licemerstvo! iPrenasičeni komunisti in njihovi sopotniki res ne vidijo stradanja drugih. 'S .tem pa ni še rečeno, da je stradanje odpravljeno! Kaj pa na uvodnik »Reciprocite-ta ali Slovencem pod Italijo iste, pravice kot Italijanom pod Jugoslavijo«?, ki ga je priobčila tudi »Demokracija« od 20. novembra »Soča« ne misli odgovoriti? .... Peče, kajneda?! Slovenske maiere sin NEKAJ ZA RADOVEDNEŽE POGREB ZA MAČKO JE ZAHTEVALA V Neaplju je pretekli teden neki starki poginila mačka. Starka je odredila žalovanje in naročila cerkveni pogreb. Ko pa je duhovnik zapazil, da leži v krsti mačka namesto človeškega mrliča, se je nejevoljen odstranil. UGRABILI IN UMORILI SO OTROKA Neki Hall in njegova prijateljica Heady sta v Združenih državah Amerike ugrabila otroka Bobby-ja, da bi izsilila od njegovih staršev veliko vsoto dolarjev. Bobby-jev oče je za rešitev Bobbyja položil 600 tisoč dolarjev. Toda Bob-byja ni bilo nazaj in končno so ga našli zakopanega v nekem vrtu, Hall in Heady sta bila te dni obsojena na smrt s plinom in bosta usmrčena 18. decembra. Heady je izrazila željo, da bi še pred smrtjo poročila Halla! Oblastva pa ji te želje nočejo izpolniti. ZRAKOPLOV Z BRZINO 2124 KM NA URO Amerikanec Scott Crossfield je pretekli teden poletel v zrak 18 tisoč metrov visoko in letalo »Sky-roket« vodil z brzino 2124 km na uro. Tako brzino, ki je dvakrat večja od zvoka, pa je Scott Crossfield držal samo za tri minute in je v tem tako kratkem času porabil nad trideset kvintalov goriva.. ODKRILI SO ZAKLAD Neki peržanski pastirji so v visoki planinski jami odkrili velike usnjate Žaklje polne zlatih kovancev. Menijo, da so jih tam pustili kaki trgovci iz časov beneške republike, ko so bili morda napadeni od roparjev. UMORIL JE PETNAJST ŽENSK Na Japonskem so prijeli nekega Genza Gurita, ki je od leta 1947 dalje umoril 15 žensk. Pred nedavnim pa so na Japonskem na smrt obsodili nekega Ko daira, ki je umoril pa 12 žensk. V FRANCUI SO ZAPRLI VODJO KOM. SINDIKATOV V Franciji so pred kratkim zaprli tajnika splošne sindikalne konfederacije, Prachona, ki so ga iskali skozi dve leti. Osumljen je protidržavne zarote. Ta sindikalna konfederacija je v rokah komunistov. Da so Prachona lahko prijeli, ko se je skri-vaje udeležil neke seje, je policija uporabila kakih štiri sto policistov. Vsakovrstno pohlitvo: SPALNICE - JEDILNICI: -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia 'lieto VII. - Stev. 49 DEMOKRACIJA Stran 3. Resnica o tržaškem pprašanjii Tiskovna konferenca slovenskih in italijanskih političnih skupin, ki so za STO, je domačim in tujim časnikarjem prepričljivo pokazala utemeljenost borbe Tržačanov za STO 3. decembra ob 11. uri je bila na sedežu Fronte za neodvisnost tiskovna konferenca, ki so jo sklicale Slovenska demokratska zveza, Tržaški blok in Fronta za neodvisnost, da seznanijo domačo in svetovno javnost po zadnjih dogodkih s svojim stališčem do tržaškega vprašanja. Tržaški položaj se tu spričo najnovejšega političnega razvoja v zvezi z našim ozemljem prav nič spremenil, ampak celo pridobil na utemeljeni -trdnosti, kajti edino STO reši dokončno in zadovoljivo tržaško vprašanje in vzpostavi most sprave, razumevanja in sodelovanja med obema našima sosedama, Jugoslavijo in Italijo. Tiskovne konference so se udeležili zastopniki tržaških in tujih listov, agencij in radijskih poročevalskih služb. Omenimo poleg zastopnika našega lista še dopisnike uredništev »Primorskega dnevnika«, »Dela«, »Giornale di Trieste«, »Corriere di Trieste«, »Ultime No-tizie«, »Lavoratore«, »Unita«, »Mes-saggero Veneto«, »Corriere della Sera«, »Gazzetta del Popolo«, »Stampa«, »France Presse«, »Associated Press«. »Slovenskega poročevalca«, Ansa, Radia Trst, Rad:a Beograd. Tanjuga, »Magyiar Szom« (glasilo madžarske manjšine v Jugoslaviji) in dr. Konferenco je začel glavni tajnik Fronte za neodvisnost, dr. M. Giampiccoli. Pozdravil je številne časnikarje in obžaloval, da jih Tržačani sprejemajo v tako neprimernih prostorih, saj so jih komaj pred kratkim škvadre lopovov docela razdejale. ‘Nato je dal besedo zastopniku Tržaškega bloka, dr. M. Stocchi. Indipendentisti in plebiscit Dr. Stocca je načelno govoril o programu združenih indipendenti-stov. »Ta je enostaven in jasen: mi zahtevamo izvršitev neke svobodno sprejete pogodbe-«, je poudaril dr. Stocca. Mirovna pogodba je dokončno rešila tržaško vprašanje z ustauovitvijo STO-ja. Kljub temu pa so zahodne velesile to mirovno pogodbo prekršile, s čimer so zašle v sedanjo politično zagato, Možnost rešitve iz te zadrege j“ samo v povratku k mirovni pogodbi. S tem bo popolnoma zaščiten italijanski živelj na področju B, Jugoslavija pa bo dobila jamstvo, da se v naše kraje Italija ne bo več vrnila. Nato je dr. Stocca razpravljal o plebiscitu, katerega indipendentisti odklanjajo. Volja tržaškega prebivalstva je prišla že dovolj jasno do izraza pri zadnjih volitvah. Ce pa bi kljub temu še hoteli formalno vprašati prebivalstvo za mnenje, potem bi mu bilo treba postaviti možnost izbire med dvema alternativama: STO — rla - STO ne. Samo na drugem mestu naj bi prihajala v poštev možnost priključitve k neki drugi državi. Na koncu je dr. Stocca še poudaril, da so vse sedanje težave s Trstom samo posledica nezakonitega britsko-ameriškega sklepa od 8. oktobra. Govor dr. J. Agneletta Za njim je govoril predsednik Slovenske demokratske zveze dr. Josip Agneletto. Govoril je v slovenščini o narodnostnem vprašanju v zvezi s STO-jem: »STO se razprostira od Stivana devinskega do Novigrada na Mirni in meri 743 kv. kilometrov. Na tem ozkem prostoru, ki meri v širini na najširši točki 25 km (od Savudrija v notranjost), žive Italijani, Slovenci in Hrvati skupno že preko 13 stoletij. Skozi vso to dolgo dobo so delili skupno dobro in zlo v tesnem sosedstvu, v mirnih in v vojnih časih. V Trstu, v Miljah in v istrskih mestecih Koper, Izola, Piran, Buje, Umag in Ncvigrad je v pretežni večini italijanski živelj, dočim je okolica Trsta in istrskih mest dq Dragonje izključno slovenska. V bujskem okraju pa je nekaj krajev izven mest, ki imajo povečini italijansko prebivalstvo. Pot iz Italije v Trst vodi po slovenski zemlji, ki je last vaščanov iz Barkovelj, Kontovelja, Proseka, Sv. Križa, Nabrežine, Sesljana, Devina in Stivana. Sele po pr/j svetovni vojni, po 1. 1918, se je naselilo nekaj italijanskih družin na obalnem pasu v Grljanu in v devinsko - nabrežinski občini, kjer so sezidali svoje vile, toda to niso poljedelci. Tako sega slovenska po-, sest od Barkovelj do meje pri Sti-vanu, vse do morja. V Trstu samem so Slovenci tako pomešani z Italijani, da žive po celem mestu in v samem središču. STO ima 370 tisoč prebivalcev, od teh 300 tisoč na področju A in 70 tisoč na področju B. Slovenskega in hrvatskega prebivalstva je okoli- 30 odstotkov, io je 95 do 100 tisoč. Od tega na področju A ■>• krog 60 tisoč in na področju B 40 tisoč. V Trstu samem je 45 tisoč Slovencev in Hrvatov. Zato je STO narodnostno mešano in je nemogoče povleči narodnostne meje med Slovenci odnosno Hrvati in Italijani tako, da bi bili eni na eni strani in dr.ugi na drugi strani. STO je tedaj narodnostno nedeljivo. Toda to Ozemlje je nedeljivo tudi zato, ker so mesta in okolica tesno navezana drug na drugega in se izpopolnjujeta tudi gospodarsko, socialno in po svojih družinskih vezeh. V Trstu in po istrskih mestih so slovenske srednje šole, so slovenska kulturna središča, so socialne ustanove. Te služijo ne samo Slovencem v mestih, ampak tudi onim z dežele na obeh področjih. Prebivalstvo STO-ja so ljudje, ki žive ob morju, v večnih stikih s Trstcm: oni žive, Slovenci in Italijani, tudi od ribolova in od pomorstva. Zato živi to prebivalstvo, brez razlike narodnosti, že stoletja in stoletja pod enakimi al-i vsaj zelo podobnimi življenjskimi pogoji ter si je tudi po svojem značaju in pojmovanju življenja zelo blizu. Zato je živelo to prebivalstvo, dokler ni prišlo to Ozemlje leta 1919 pod Italijo, v najboljšem sosedstvu in strpnosti. Ni poznalo narodnostnega sovraštva in šovinizma. Le politične volitve so ponekod prinesle več razgibanosti med narodnostne vrste, toda politična borba je vedno ostala v mejah dostojnosti in medsebojnega spoštovanja. Narodnostna napetost, nestrpnost in celo sovraštvo so bili vrženi med slovansko in italijansko ljudstvo šele od fašizma, po letu 1919. Sovraštvo in nestrpnost sta prihajala od zunaj in dajala pegama onim par prenapetežem, ki jih najdemo povsod pri vsakem narodu. Ko bo STO, s svojimi 370 tisoč -Italijanov - in Slovencev, svobodno in neodvisno živečih na tem ozkem pasu ostvarjeno, bo zopet vzpostavilo prejšnje možno sožitje, strpnost in medsebojno spoštovanje med Slovenci in Italijani. In STO bi postalo tudi z narodnostnih vidikov pravi vzor narodnostnega sožitja za novo Evropo, kakor ga dobimo že v Švici, Luksemburgu, Belgiji in na Finskem. Je skrajni čas, da demokratsko načelo spoštovanja pravic svojega soseda do življenja izrine iz Evrope egoistični narodni šovinizem m rasizem. In prav STO, ki ima- v tržaškem statutu uzakonjeno enakopravnost slovenskega in italijanskega jezika, bi tvorilo pravi steber zbližanja tudi med Italijo in Jugoslavijo. Ne razkosanje in delitev STO, ki bi le še poostrilo nasprotstva in poglobilo sp<>re med Italijani in Jugoslovani, ampak samo ohranitev STO bo tvorilo most zbližanja in sprave med tema dvema narodoma in -tako prispevalo k ohranitvi miru v Srednji Evropi in na Jadranu.« Gospodarski razlogi za ohranitev STO Kot zadnji je spregovoril g. Brano Černe, ki je kot zastopnik Fronte za neodvisnost razpravljal o gospodarskih vprašanjih. V glavnem je grajal finančno in carinsko povezavo našega gospodarskega življenja z italijanskim na podlagi sporazuma od 8. marca 1948, s čimer je vsaka svobodna gospodarska pobuda pri nas omrtvičena. Navedel je v devetih točkah splošne tržaške zahteve za dvig našega pristaniškega gospodarstva in industrije. 1) Treba bi bilo omogočiti tržaškim brodolastnikom. da si nabavijo stare ladje in naročijo nove v tukajšnjih ladjedelnicah. 2) S primernimi pristaniškimi in železniškimi tarifami bi bilo treba pospeševati naš tranzitni promet. 3) Domačih trgovcev ne smemo ovirati z raznimi birokratskimi težavami. 4) Omogočiti je treba tržaškim ladjedelnicam, da bodo z raznimi, olajšavami uspešno delale tudi za tujino in v tujini kupovale razne surovine in polizdelke. 5) Isto velja za strojne tovarne pri Sv. Andreju, plavže Ilve v Skednju in druge manjše industrija 6) Pospeševati je treba naložbe tujega kapitala na STO. 7) Ustanoviti pomorske registre za druge države, ki nimajo lastnega izhoda na morje in ki si hočejo ustvariti lastno mornarico. 8) Vzpostaviti delovanje raznih tovarn, ki so zaradi nastalih ovir morale ustaviti svoje obratovanje. 9) Postaviti nove temelje za proizvajanje dobrin velike krajevne potrošnje, za katere je povpraševanje tudi v tujini: cigarete, cigare, montaža avtomobilov, železniški vagoni, čevlji, usnje, bombaževinasti izdelki itd. Sledila so številna vprašanja vseh tujih in domačih dopisnikov, Kakšna so bila vprašanja italijanskih časnikarjev, si lahko mislimo, dobili pa so temeljita pojasnila od vseh treh govornikov. Dopisnik beograjskega radia je vprašal dr. Agneletta, kako si zamišlja zaščito slovenskih narodnostnih pravic, če se ohrani STO, ko bodo na STO-ju Slovenci in Hrvati v manjšini nasproti Italijanom. Dr. Agneletto je odgovoril, da priznava tržaški statut v čl. VII. enakopravnost slovenskega jezika z italijanskim, ki sta oba uradna, jezika, in s tem enakopravnost, Slovencev in Hrvatov z Italijani, Toda ne glede na vse to, na STO, Slovenci in Hrvati ne bodo neznatna manjšina, kot so bili pred vojno v Italiji nasproti 47 milijonov Italijanov, ampak bodo tvorili eno tretjino prebivalstva STO in bo žo, zato njihov položaj popolnoma drugačen, kot bi bil n. pr. v Italiji. Dalje ne smemo izpustiti z vidika, je dejal dr. Agneletto, odločilnega dejstva za medsebojni odnos med Slovani in Italijani na STO, ia bodo v tej mali državici s 370 tisoči prebivalci Italijani in Sloven-; ci ozko navezani na skupno o-brambo svoje svobode in neodvisnosti, pri čemer bo prišlo do izraza sožitje in narodna strpnost namesto sovraštva, ker bo to zahtevala skupna korist samoohranitve STO. •Nato je vprašal zastopnik »Ma-gy Szoma«, ali misli dr. Agneletto, da Rim zatira goriške in beneške Slovence zato, ker so v tako neznatni manjšini napram 47 mi-(Nadaljevanje na 4. strani) ODPRTO PISMO patru Amadeju Ligustri in drugim mammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmBmmmmmmmmmKammmBmaammmmbammmmm Prejeli smo s prošnjo za objavo: jišču in -tako so se -tri italijanske »Cisto slučajno smo čitali v »Giornale di'--Trieste« od 18. novembra pismo kapucinskega samostana »Annunziata« v bližini Brescie generalu Wintertonu, ki ga je podpisal pater Amadeo Ligustri iz Artone. Omenjeni pater, ki pravi, da je -bivši vojni kurat, generala sicer ni pozval na dvoboj, pač pa mu je poslal nekaj imen britanskih vojakov, ki da jih je med zadnjo vojno skrival nad mesec dni, nato pa spravil na varno v Švico. V pismu očita kapucin Britancem, da za to svoje humanitarno delo ni prejel drugega kot to, da je spravljal v nevarnost lastno življenje in življenje svojih sobratov; niti besedice zahvale ni prejel od nehvaležnih Britancev. »Ni mogoče sešteti tistih Italijanov, ki so branili, skrivali, prehranjevali, oblačili in ■ oskrbovali te izgubljene nesrečne, sinove«, zatrjuje užaljeni in razjarjeni kapucin. »Primerjajte najprej tako zadržanje s svojim obnašanjem nasproti našim tržaškim bratom, potem odgovorite po vesti moža s častjo. Gospod general, izražam Vam vso svojo grenkost in razjar-jenost! P. Amadeo Ligustri, ex -cappellano militare, decorato.« Tako je pater zaključil svoje pismo. Ne vemo. v koliko se taki otročji očitki skladajo z dostojanstvom človeka, ki je storil svojo dolžnost ne kot duhovnik, ki ima po svojem poslanstvu večje dolžnosti nasproti sočloveku, pač pa kot preprost človek. Vsekakor se nam zdijo taki očitki skrajno neokusni in nevredni človeka, ki na ta način storjeno dobro delo sam razvrednoti. -Pa pustimo ob strani moralna vrednotenja, ki so toliko izgubila na svoji ceni celo med poklicnimi branilci krščanskih pridobitev in med pristaši strank, ki se po nemarnem kinčajo s krščanstvom, in se obrnimo k praktični računici. Po bitki pri El Alameinu so se Nemci pri svojem begu proti Ki-renajki polastili motornih vozil i-talijanske vojske na egiptskem bo- divizije (nad 40 tisoč mož), med njimi tudi divizija »Trieste«, razpršile po zahodni egiptski puščavi ter bile obsojene na pogin od lakote in žeje. In prav britanski humanitarnosti se imamo, gospod P. Amadeo Ligustri, podpisani zahvaliti, da smo še pri življenju in i nami na desettisoče nekdanjih italijanskih vojakov na egiptskem bojišču. Prav britansko vrhovno poveljstvo je v tistih dneh pred 11 leti uporabljalo svoja lovska letala --ne za mitraljiranje sovražnika, ki je po edini obalni cesti bežal in nudil zanesljive cilje — pač pa zato, da so spuščala z malimi padali med razpršene italijanske divizije rezervne bencinske -tanke, napolnjene s pitno vodo.... V kolikor nam je znano, se g. Churchill v svojih spominih ni hvalil s tem res viteškim dejanjem R.A.F. in tudi nobeden drugi Anglež tega javno ni izpovedal. Mi štirje preprosti bivši vojaki divizije »Trieste« pa smatramo za svojo dolžnost, da spričo množičnih -očitkov in samohvalisanj »dvomlji-' vih vitezov« v Italiji in v Trstu, to povemo slovenskim in italijanskim materam, ki so jim bile mnoge solze prihranjene prav po zaslugi britanske humanitarnosti.« Podpisi: Oblak Miro Fabčič Franc Zgur Janko Križmančič Jože L O V E N IT E MALE TEŽAVE AFZ V LJUBLJANI Fronta komunističnih žena ljubljanske okolice se nahaja menda v precej kritičnem položaju kar se tiče organizacije in političnega delovanja. Zena že po naravi mi nagnjena k političnemu udejstvovanju, saj je ustvarjena predvsem za družinsko življenje in za to, kar je z njim v zvezi. Zato ni čudno, če članice AFZ ne morejo privabiti na politične sestanke toliko žena, da bi lahko pred nadrejenimi o-pravičile svoj obstoj in delovanje. Poleg tega vsakodnevni odpusti z dela predvsem ženske delovne sile iz tovarn, ki so last socialističnih oziroma komunističnih delavcev, -ne delajo prevelike reklame za razne podružnice komunistične, partije kot je AFZ, ki trdi, da :e žena v vsem in povsod enakopravna možu. Naš preprosti človek verjame bolj dejstvom kot besedam iin mu zaradi tega ne smemo zameriti, če se preveč ne ogreva za opevane ideale AFZ, ko vidi, da je komunistična stvarnost preče; različna in verjetno celo slabša kot v kapitalističnem svetu. iPrav tako trd oreh je za članice AFZ dejstvo, da obrtniki ne ma- rajo sprejemati vajencev sploh, kar se v stari »gnili« Jugoslaviji ni godilo, ali pa kvečjemu sprejemajo otroke reakcionarnih belogardistov, odločno pa odklanjajo partizanske sirote. ‘ To postopanje -»zgrajenih« socialistov je vsekakor značilno in bi bilo zanimivo vedeti, kako si ga tolmači AFZ. TRGOVINSKI ODNOSI MED JUGOSLAVIJO IN ANGLIJO V primer! z lanskimi trgovinskimi izmenjavami med Jugoslavijo ■;n Anglijo so letošnje izmenjave zelo padle. Medtem ko je namreč v prvi polovici lanskega leta Anglija uvozila iz Jugoslavije za preko 13 milijonov funtov šterlingov raznega blaga, je letos v istem obdobju uvozila komaj nekaj nad 4 milijone funtov šterlingov. Ta padec jugoslovanskega izvoza je povzročila predvsem prepoved izvoza žita, ki je bilo vedno za Jugoslavijo glavni vir tuje valute. Žita v Jugoslaviji ni več za izvoz, bodisi zaradi suše, bodisi iz drugih razlogov. Z industrializacijo nekdaj cvetoče kmetijske Jugoslavije si Tito ne bo mogel utreti poti na tuje trge, ki so že prenatrpani z indu- strijskimi pridelki, še vedno pa pogrešajo in iščejo poljskih pridelkov. Lanska »suša«, ki se bo verjetno ponovila v drugi obliki tudi naslednja leta, je prikrajšala jugoslovansko zunanjo trgovino za preko 6 milijonov funtov šterlingov! Dobro polovico vseh dohodkov -zunanje trgovine je še v letu 1952 predstavljal izvo-z žita! In temu dragocenemu pridelku, ki je vir ne le domače blaginje, ampak tudi zlata zaloga -tuje valute, se Titovi gospodarski strokovnjaki tako lahkomiselno odpovedujejo na račun strojev in tovarn, ki bodo proizvajale blago, za, katerega ne bo domačega in ne tujega kupca! Kljub poraznim uspehom dosedanjega pospeševanja industrializacije nadaljujejo gospodarski strokovnjaki Titove Jugoslavije dosedanjo pot. Letošnja postavka »stroji« v zunanji trgovini je zelo višja od lanske za preko 260 tisoč funtov (lani 758.230, letos pa milijon 21.041 funtov!). Kam bo privedla jugoslovanske narode ta gospodarska politika? Suše, povodnji in druge naravne nezgode bodo verjetno vsako leto na dnevnem redu.... Hrabroslav Volarič Za časa narodnega prebujenja v drugi polovici prejšnjega stoletja nam je Goriška dala tri znamenite može: pesnika Simona Gregorčiča in Josipa Krilana Pagliaruz-zija, ki sta pri Slovencih dramila in utrjevala narodno zavest s svojo pesmijo, ter skladatelja Andreja Hrabroslava Volariča, ki je vršil isto poslanstvo kot prejšnja dva, toda s petjem, Andrej Hrabroslav Volarič se je rodil v Kobaridu 14. novembra 1863. leta. Bil je sin revnih staršev. Njegov oče je bil čevljar in vaški godec. Ze v zgodnji mladosti je Volarič pokazal veliko nagnjenje do glasbe. Kot ljudskošolski otrok je vedel že toliko o glasbi, da je vodil pevski zbor na deželi. Pravega glasbenega znanja pa si je pridobil na učiteljišču v Kopru, Njegov učitelj Czatka je spoznal Volaričev glasbeni talent. Poleg igranja na gosli in klavirju ga je učil glasbene teorije, harmonije in kontrapunkta. Po končanih študijah na učiteljišču v Kopru, 1. 1882, je učitelje-val v raznih krajih: Kobaridu, Tolminu, Livku, Kozani in Devinu, kjer je po kratki bolezni umrl 30. septembra 1895. leta. Njegovi zemeljski ostanki počivajo na devinskem pokopališču. V vseh krajih, kjer je mladi Volarič uči-teljeval, je ustanavljal pevske zbore, ustvarjal, se glasbeno izpopolnjeval in pripravljal za glasbeni izpit na konservatoriju. Toda njegove načrte je prekrižala prezgodnja smrt. Bil je star komaj 32 let, ko je umrl. Volarič je izdal svoje skladbe večinoma v samozaložbi. Najbolj znane so: »Slovenski svet, ti si krasan«, »Gospodov dan«, »Roj ptičic skoz jasne višave«, »Eno de-vo le bom ljubil«, »Venec četvero-glasnih pesmi«, »Gorski odmevi«, »Narodne pesmi«, »Divja rožica«, »Slovenskim mladenkam«, »Kaj -doni«, »Razstanek« itd. Njegove pesmi je narod zelo rad (Nadaljevanje na 4. strani) V. Pod konec 1. 1731 je Karel VI. nagibal na to, da bi zmanjšal mestno samoupravo, ki »ne daje nobene koristi« in ob vsakem vprašanju izziva najtežje spore. Tako sq zaradi trošarine na olje občinska oblastva naškodovala nekoliko trgovcev. Intendatura je proti temu protestirala, toda občina je odvrnila, da je obremenjena s stroški za popravilo mestnega obzidja n za izgradnjo cest. Glede -trgovine so Tržačani tožili, da je trgovina kriva dviganju cen in da »prekleti Kranjci« enostavno gazijo stare zakone in pravice tržaške občine. V napredovanju Trsta je nastal ■zastoj ob času nesrečne vojne za nasledstvo na Poljskem. V tej vojni je Avstrija izgubila Neapelj in avstrijske finance so bile silno prizadete. Zastoj se je povečal za časa turške vojne 1738. in 1739. leta. Vse obrtnike, -ki so jih poslali v Trst za izgradnjo luke in brodovja, so tedaj z istim namenom poslali v Beograd. Tako so zgradili donavsko, namesto da bi zgradili tržaško brodovje. Ta odhod strokovnih delavcev in trgovcev iz Trsta v Podonavje je imel za posledico nazadovanje števila tržaškega prebivalstva. Med- Komu dolguje Trst soojo Beličino? tem ko je Trst 1. 1699 štel pet tisoč 700 prebivalcev v mestu in 7 tisoč 480 v okolici, to je okoličan-skih Slovencev, jih je 1. 1735 šte^ samo 3 tisoč 843 v mestu in 7 tisoč 520 v okolici. Preselitev strokovnjakov in vojnih dobaviteljev iz. Trsta v srbsko Podonavje je pomenilo zastoj v razvoju Trsta, po drugi strani pa novo pobudo za povezavo bistrega in zelo podjetnega srbskega življa Vojvodine, Bosne in se7 verne Srbije s Trstom. Tako je nesrečna turška vojna prav zato, ker je silila na beg mnoge zavedne ljudi, dolnje Podonavje privedla v živahnejšo zvezo s Trstom. V Trst so prišli zelo delovni ljudje, ki so po vojni izkušnji prišli do prepričanja o potrebi rešitve narodnostnega vprašanja na čisto samostojni podlagi. Benečani, ki so opazili, da nameravana pospešitev gospodarskega razvoja v Trstu ni nastopila v pričakovani meri, so pričeli zop»t dvigati glave ter rovariti med avstrijskimi državnimi- oblastvi in Tržačani. O vsem tem je na dolgo in široko v svojih poročilih razpravljal beneški poslanik na Dunaju, Foscarini, ki je izrazil mišljenje, da se Trst pač ne bo mogel upirati konkurenci Benetk, Siniga-lije, Ancone in nove svobodne luke v Livornu, ker je Hamburg pri-, čel prevzemati vse blago s Češkega in iz Nižje Avstrije, Neapelj je pa izpadel iz habsburške oblasti in s tem iz zveze s Trstom. Do novih nesoglasij med dunajskimi finančnimi in tržaškimi občinskimi oblastvi je prišlo, ko je novi cesarski odlok odvzel tržaški občinski podsodnosti ves prostor, izven mesta, kjer so bile prej nekoč mestne soline. Dvorni svetnik Jordan, ki so ga 1. 1736 poslali s Češkega v Trst, da si ga ogleda, opisuje mesto s temnimi črtami. Ceste, ki so vodile v mesto, so bile popolnoma razrite, mestne ulice pa tako ozke, da se dva vozova nista mogla križati, blago so pa iztovarjali na odprtem trgu in zanj ni bilo skladišč; za vse mesto je bila ena sama tehtnica in še ta je -bila v tako ozki ulici, da natovorjen voz sploh do nje ni mogel priti. Za blago ni bilo ne strehe in niti skladišč, ampak je ležalo enostavno pod milim nebom, izpostavljeno vsem vremenskim neprilikam in kraji. Klopi in stojnice na sejmišču so bile trhle. V zanemarjenem pristanišču je bilo morsko dno pokrito z blatom, tako da ladje niso mogle niti pristajati niti natovarjati niti izpluti. 'Potopljena vojna ladja »San Carlo« je pa zapirala dohod po morju v luko. Zid lazareta, to je zaprtega prostora za obolele nalezljivih bolezni, je bil porušen, tako da je bilo vse mesto ogroženo po epidemijah. Zato so levan-tinske ladje zdravstveni pregled (karanteno) opravile raje v Anconi. Temu se je pridruževala še skrajna umazanija v mestu in nevarnost mrzlice, ki so jo širili komarji, ki so imeli svoja legla v ne-izsušenih solinah. Možno je sicer, da je bil ta opis nekoliko pretiran. Tržačani so Jordanu namreč očitali, da v svoj-stvu finančnega nadzornika uraduje tako, kakor mu osebno najbolje nese. Nemoteno so namreč prispevale in odhajale tiste jadrnice, ki -so mu jih osebno priporočili; ra- zen tega naj bi trgoval tudi na svoj račun in — kot so trdili — na škodo tržaških trgovcev. 'Po smrti Karla VI. (1. 1740) in težkih izkušnjah turške vojne j^ nastopilo novo stanje, mnogo po-volnejše za Trst. Marija Terezija je takoj uvidela vso nesposobnost, neprožnost in pokvarjenost očetoj vih svetovalcev ter se obdala z novimi ljudmi. Trst je začutil, da veje nov veter. Prednosti, ki so jih dajali turškim državljanom, in to so bili tedaj Grki, Srbi in Bosanci, so v Trst privedle veliko ljudi z Balkana. Seveda to niso bili vednu najboljši priseljenci. Na prostoru, kjer so bile nedavno še soline, so> se ljudje naseljevali v šotorih, in med njimi je bilo goljufov in kvartopircev, tako da je moral^ občinska straža strogo riaziti na to, da se ti ne bi vtihotapili v mesto. Poseben uspeh so imeli pri tržaških ženah. Mozartova opera »Cosi fan tutte« nam prikazuje ne-odoljivost Albancev ali pravzaprav Korotancev, ker so prav Boko Kotorsko tedaj imenovali Beneško Albanijo. Toda okolnost, da so površino solin odvzeli mestni in jo pridrža- li finančni podsodnosti, je bila u-sodna. Tu so mogli iztovarjati blago, ne da bi ga carinili in podvr-, gli mestnim trošarinam. Važno je tudi to, da so prav tedaj ukinili vse uvozne in prevozne pristojbine za blago, ki je prišlo ali odhajalo iz ene avstrijske pokrajine v drugo. 'Uvozniki in izvozniki, ki so se ustavljali v Trstu, so pričeli izogibati se mestu in iztovarjati svoje blago na prostoru nekdanjih solin. Tukaj so začeli graditi skladišča in zaklonišča, ki jih v mestu ni bilo. Tržaško mestno plemstvo je vse te spremembe motrilo z vse večjo zaskrbljenostjo. Položaj je dobil zopet novo lice, ko je Marija Terezija začela skrbeti za to, da kranjskega izvoza niso usmerjali na beneška pristanišča severne I-stre, kot se je to dogajalo zaradi nesoglasij med Trstom in Ljubljano skoro dve sto let. Njeni ukrepi so pomenili živ poseg v mestno samoupravo, kajti tržaško mesto so glede gospodarskih, trgovskih, javnih in političnih poslov (»in ca-meralibus, commercialibus, publi-cis et politicis«) podredili ljubljanski finančni oblasti. fSe nudaljme) VESTI s TRŽAŠKEGA Trst in južna Tirolska Tik pred 8. oktobrom, ko je Pel-la že imel obvestilo ameriške vlade, da se pripravlja nekaj usodnega, je menil, da bo najučinkoviteje pobijal jugoslovanske obtožbe o italijanskih nacionalističnih manipulacijah na Tržaškem s tem, da glede tega področja zahteva plebiscit, pri .katerem bi sodelovali samo tisti, ki so tukaj bili rojeni najkasneje do konca 1. 1918. Pella se je oslanjal na statistične podatke iz 1. 1911, po katerih sta se dve tretjini tržaškega prebivalstva posluževali italijanščine kot občevalnega jezika. 'Zaključil je zato, da morajo vsi tisti, ki se poslužujejo italijanščine kot občevalnega jezika, pri.ti pod Italijo. Ko je Pella izrekel ta predlog, je nedvomno sodil, da bo tako pred vsem svetom na najvidnejši način osvetlil, kako Italijani spoštujejo, Jugoslovani pa gazijo načelo o samoodločbi narodov. Pella je skratka hotel prikazati, kako Italija zastopa stališče, da bi se revizija mirovne pogodbe morala o-slanjati samo in izključno na voljo prizadetega ljudstva, vendar se je pa takoj podvizal, da bi temu izrazu svobodne volje postavil določene meje. Kajti po njegovem pojmovanju naj bi bil plebiscit, dvostranski in ne tristranski. Možnost glasovanja za Svobodno tržaško ozemlje je že vnaprej odklonil. To Pellovo stališče je pa imelo svojo šibko stran, svojo Ahilovo peto; in prav na to je meril jugoslovanski odgovor. Ce že mora priti do plebiscita — so odgovarjali iz Jugoslavije, — zakaj naj bi ne, bil tristranski?. In ker je vse po-; dročje izven Trsta čisto in izključno slovensko in ima tudi po italijanskih statistikah iz 1. 1921 nedvomno slovensko prebivalstvo (kar so vrhu tega potrdili tudi volilni izidi iz 1. 1949 in 1952), zakaj se plebiscitno glasovanje ne bi omejilo le na mesto Trst in na tiste, ki so bili tamkaj rojeni ne kasneje kot 1. 1918, in zakaj ne bi tq glasovanje zajemalo tudi tretjo možnost odločevanja za tržaškq neodvisnost? Toda beseda »plebiscit« je odjeknila tudi pa Zahodu. V Južnem Tirolu je domače, nemško prebivalstvo izpostavljeno nevarnosti raznarodovanja po vedno večjem številu italijanskih priseljencev. Zakaj bi naj se plebiscit ne vršil tudi tamkaj, v Južnem Tirolu? Avstrija nasproti Italiji nima tako močnega položaja, kot ga ima danes Jugoslavija. Do avstrijske mirovne pogodbe in njene ratifikacije je namreč še dolga pot! Za dosego te pogodbe italijanska podpora sicer ni neobhodno potrebna, toda Avstrija je danes v takem položaju, da. se raje izogiba vsaki mednarodni težavi, ki bi mogla Sovjetski zvezi služiti kot povod za nadaljnje odlaganje svojega pristanka na sklenitev pogodbe. Vendar se pa v sami Avstriji že čujejo glasovi, ki zahtevajo samoodločbo za Južno Tirolsko. In katj je za nas še zanimivejše, nezadovoljstva zaradi podvrženosti italijanski samovolji ne kažeta le glasili južnotirolskih Nemcev »Dolomiten« in »Volksbote«, ki izhajata v Italiji, ampak je bila na pobudo novoizvoljenega tirolskega deželnega glavarja, Alojzija Graussa, seja deželnega zbora v Inomostu, na kateri so ožigosali postopek I-talijanov z južnotirolskimi Nemci. V Inomostu je pa nezadovoljstvo Tirolcev z italijanskim nasiljem na Južnem Tirolskem (kjer je italijanska politika narodnega in gospodarskega razlaščevanja spravila v nevarnost nemški značaj doslej nemških mest, kot so Bočen, Brixen in Meran) dobilo izraza celo v uličnih manifestacijah. Stari narodni borec in nekdanji poslanec ter zastopnik v rimskem parlamentu, profesor Eduard Reut -Nicolussi, je ob tej priliki tudi dvignil svoj glas kot protest proti načinu, kako Italijani izvajajo ob ljubljeno enakopravnost južnotirolskih 'Nemcev. Obtožbe so za nas važne v toliko, v kolikor se za las skladajo z obtožbami, ki jih mi sami brez vsakega stvarnega uspeha dviga mo pred Varnostnim svetom. Ustrahovanje staršev, ki pošiljajo svoje otroke v neitalijanske šole, razlaščevanje nemške posesti v korist italijanskih državnih ustanov in podjetij domnevno občeko-ristne narave, preprečevanje povratka rojenih južnih Tirolcev, ki so se bili Izselili v času fašizma, ter sploh preprečevanje doseljevanja iz Severne Tirolske v kraje Južnega Tlrola, .to so glavne avstrijske pritožbe. Mnogim rojen in> južnim Tirolcem pa ne priznavajo niti italijanskega državljanstva, zaradi česar jim ne dajo političnih pravic v rojstnem .kraju! To vse se dogaja tudi nam v Trstu in niti ne pod neposredno italijansko upravo kot v Južnem Ti-ro,lu, ampak pred očmi samih An-gloameričanov na področju, na katerem bi morala vladati ona " ista narodna enakopravnost, ki nam je na papirju sicer zajamčena, v resnici pa prav tako malo spoštovana kot v Južnem Tirolu. Ena izmed nemških pritožb pa zasluži, da jo posebej osvetlimo, in sicer pritožbo o umetnem italijanskem naseljevanju na škodo nemškega, življa. Medtem ko je bil Trst za časa Avstrije odprto mesto, enako pristopno avstrijskim kakor tujim državljanom, je danes Trst po eni strani široko odprt italijanskemu doseljevanju, neizprosno pa zaprj doseljevanju iz slovenskih krajev. Italijani so se vse do 1. 1914 nemoteno mogli naseljevati v mestu, po desetletnem bivanju so jim pa na osnovi zakona iz 1. 1890 priznali tudi avstrijsko državljanstvo in z njim vse politične pravice. Medtem ko so Italijani vse do 1. 1914 zahtevali od Avstrije izvajanje politike popolnoma odprte meje med obema državama, od 1. 1918 pa vse do današnjega dne sami izvajajo politiko, ki zapira mejo med južnimi in severnimi Tirolci. Skozi ves ta čas je politika odprtih meja Trstu ohranila pretež-nost italijanskega življa, kajti zra7 ven pretežnega števila italijanskega prebivalstva je bila italijanska kolonizacija vedno številčno jačja od jugoslovanske; danes, pod brit-sko-ameriško upravo, pa je Italijanom celo uspelo, da so v Trstu preprečili vsako naselitev iz slovenskega ali hrvatskega zaledja, tako da je prirodni priliv prebivalstva z vasi v mesto povsod onemogočen, zaradi česar so naši ljudje, ki prihajajo v 'Trst iz Jugoslavije enostavno prisiljeni, zateči se k raznim begunskim ustanovam, dq si iščejo zaslužek v prekomorskih krajih Amerike in Avstralije. Stvar je toliko usodnejša za Trst, ker so v preteklih dveh stoletjih prav ti doseljenci največ doprinesli k. temu, da je Trst postal bogttto in zelo cvetoče mesto. Kajti prav naši naseljenci niso le osveževali sicer negibčni mestni živelj, ampak so v tržaško življenje vnesli duh tekmovanja in podjetnosti ter s tem Trstu dali tisto živahnost, ki ga je medtem popolnoma izgubilo. Zaradi tega smo ne le v stanju razumeti tirolske pritožbe proti italijanskemu priduševanju vsakega svobodnega napredka domačega južnotirolskega 'življa, 'ampak mi občutimo — kot občutijo tudi Tirolci — kako se naše narodne sile razsipajo po prekomorskih krajih, medtem ko bi iste mogle biti koristne tukaj nam in tudi tržaškim Italijanom! - Zaman trdijo Italijani, da je njihova politika predvsem evropska. (Njim dozdevni pristanek na zamisel svobodne in združene Evrope služi samo v izgovor za prikrivanje njihove prave politike podrejanja tega domnevnega evropeiz-ma italijanskim osvajalnim pohlepom. Zato nam inomoške manifestacije prihajajo prav. Saj bodo doprinesle k temu, da se zahodnim silam končno le odprejo oči, in da uvidijo, kako bedna tesnosrčnost se krije za italijanskimi neiskrenimi prepričevanji. Italijani se zaman junačijo s snežnimi kepami. Naši svobodi, e-nako kot oni južnih Tirolcev, se bliža, nova pomlad. Saj ni mogoče, da ne bi v našem primeru svobod-j ni svet uvidel škodljivi nesmisel dosedanje angloameriške politike na Tržaškem, kjer smo slovenski domačini v šestih letih zavezniške zaupne uprave v imenu Varnostnega sveta Združenih narodov izgubili več narodne posesti, kot prej v petdesetih letih pod Avstrijo in zadnje čase, med obema svetovnima vojnama, pod neizprosnim bičem fašističnega trinoštva! INTERSOC Na zadnjem zasedanju Socialistične 'Internacionale je avstrijski zastopnik, podkancler Schaerf, ostro nastopil proti italijanski zahtevi, naj bi tržaško vprašanje rešili s plebiscitom; nato je Schaerf zahteval plebiscit za Južno Tirolsko, o čemer pa Italijani nočejo nič slišati! Italijanskemu »socialističnemu« zastopniku Trevesu je postalo takoj jasno, da ne more nič koristnega pričakovati od tako zares socialistično in demokratično razpoloženega mednarodnega političnega foruma, zato je predlagal, naj se Intersoc ne peča več s tržaško zadevo, kar so navzoči sprejeli, upoštevajoč v polni meri seveda dejstvo, da so uvedli preiskavo o tržaškem vprašanju prav na italijansko zahtevo! ■Preiskava 'Intersoca o Trstu pa je vendarle imela za nas velik pomen: komisija Socialistične Internacionale, ki je letos pod vodstvom belgijskega ministra Huys-mansa prišla v Trst, je imela priložnost, da vsestransko preuči bistvo tržaškega vprašanja in ugotovi globoko zlaganost italijanske propagande o Trstu. Huysmans je vsem tem nepristransko poročal na zadnjem štokholmskem kongresu Intersoca ter že tedaj dal razumeti italijanskemu zastopstvu, ki je tržaško zadevo spravilo na spored zasedanja, da se mednarodni demokratični socializem ne more vpregati v italijanske imperialistične spletke, čeprav sramežljivo ovite s socialdemokratsko ten-čico. IZ NABREŽINE Otvoritev nove šole 5. decembra ob 16. uri je bila v Nabrežini svečana otvoritev nove osnovne šole. Slavnosti je prisostvovalo mnogo zastopnikov oblastev, med katerimi je bil tudi področni poveljnik general T. J. Winterton. K otvoritvi je občinska uprava povabila vse domače občinske svetovalce, zastopnike ostalih slovenskih občin našega področja ter slovenska občinska svetovalca tržaške občine dr. J. Agneletta in dr. J. Deklevo. Zbrane zastopnike oblastev in povabljence je pozdravil župan Josip Terčon najprej v slovenščini in nato v italijanščini z naslednjim nagovorom: »Zbrali smo se, da slovesno o-•tvorimo novo šolsko poslopje za Nabrežino, v katerem bodo našli zatočišče učenci slovenske in italijanske osnovne šole. Izreden in vesel je ta dogodek za naš skromni kraj. Taka dela so veličastna, saj ,nana ostanejo kot spomenik za bodoče rodove; so najbolj cenjena, ker nam prinašajo najboljše sadove, ker v njih naša mladina prebije svoja najlepša leta in v katerih dobi podlago in napotilo za bodoče življenje. Hvaležni smo Zavezniški vojaški upravi, da nam je zgradila to monumentalno stavbo, zato v tem slovesnem trenutku čutim dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so se za .to delo zanimali, ga vodili in zgradili. iPosebno mi je čast, zahvaliti se področnemu poveljniku g. generalu Wintertonu in ravnatelju oddelka za javna dela pri ZVU g. dr. Caffarelliju. Tudi to je korak naprej, dober korak naprej k izboljšanju naše Resnica o tržaškem vprašanju (Konec s 3. strani) lijonskemu narodu. Dr. Agneletto je odgovoril, da se pravice narodnim manjšinam ne smejo meriti po njihovem številu, po kvantumu, ampak po tem, ali je manjšina avtohtona in kaj potrebuje za svoj obstoj in razvoj. Italija zatira — je nadaljeval dr. Agneletto —■ beneške Slovence in tudi goriškitn ne priznava njihovih pravic, ter da krši s tem določbe svoje Ustave in demokratska načela, ki jih je sprejela z mirovno pogodbo. Za^ kaj pa ona kljub temu to dela, bi moral dopisnik vprašati rimsko vlado. In v tej zvezi je dopisnik milanskega »Corriere della Sera« hotel izvedeti od dr, J. Agneletta, če obsoja tudi kršenje pravic in nasilja na področju B. Dr. Agneletto je poudaril, da kot predsednik Slovenske demokratske zveze in kot človek obsoja vsako nasilje nad drugim narodom, pa naj prihaja od koder koli. Tako obsoja tudi vsako nasilje nad Italijani na področju B, Znati pa je treba, da se na področju B ne postopa proti I-talijanom, ker so Italijani, ampak v kolikor so antikomunisti; prav preganjajo. K temu je dr. Agneletto s Slovenci in Hrvati, ki so antikomunisti. Nato je vprašal dopisnik »Primorskega dnevnika«, ali ne ve dr. Agneletto, da imajo Italijani na področju B jezikovno enakopravnost in da se narodnostno ne preganjajo. Nato je dr. Agneletto poudaril, da imajo sicer Italijanj jezikovno enakopravnost, nimajo pa politične svobode, kakor jo nii majo Slovenci in .Hrvati - nekomunisti. Odgovor je bil popolnoma jasen. ,Z njim se je zadovoljil vpra-šalec. Le »Primorskemu dnevniku« ni odgovor prijal, zato je v svojem poročilu o poteku tiskovne konference, ki mu je bila trn v peti, stvar popolnoma potvoril in javnosti prikazal po svoje, kakor pač zna, kadar govori o političnih nasprotnikih. Časnikarji so se razšli z ugotovitvijo, ki so jo javno iznesli, da je bila tiskovna konferenca koristna in plodonosna, kar je nam vsem lahko samo v ponos in zadoščenje za naše delo. Konferenca pa je naletela na majhen odmev v italijanskem in jugoslovanskem tisku, ker je bila zastopnikom obeh sosednih držav neljuba zaradi resnice o tržaškem vprašanju, ki je prišla med njo jasno na dan. Varstvo naravnih lepot ZVU je razpustila komisijo za varstvo naravnih lepot, ker je dopolnila svojo štiriletno službeno dobo. Urad vrhovnega upravnika za spomenike, umetnostne galerije in starine v Trstu je imenoval novo komisijo za varstvo naravnih lepot za štiriletno razdobje 1953-57. Komisijo bodo sestavljali: odv. Marcello Travan, zastopnik Vzgojnega urada ZVU, kot predsednik; arh. Benedetto Civiletti, vrhovni upravnik spomenikov, umetnostnih galerij in starin, kot podpredsednik; odv. Piero Slocovich, predsednik »Ustanove za 'turizem«, kot član; slikar Dino Predonzani, predstavnik Sindikata umetnikov, slikarjev in kiparjev, kot član; dr. E. Dario Rustia-Traine, predstavnik »Pokrajinske zveze kmetovalcev«, kot član; in dr. Eng. Giuseppe Tosoni, predstavnik '»Združenija hišnih lastnikov«, kot član. Mestna občina ima verjetno preveč .skrbi in poslov z mestom in predmestjem in se torej za podeželje ne more zanimati in skrbeti, kot bi se spodobilo. Te zapuščenosti in brezbrižnosti smo pa menda prav v Sv. Križi} največ deležni. Občinska uprava se nas kaj rada spominja z obljubami in besedami, a dejanj je zelo malo ali nič. Ce bi ne bili pri-vandrali v našo vas istrski izseljenci, bi se .tržaška občina še toliko za nas ne brigala. Toda že zaradi teh ljudi je treba vsaj nekaj narediti, da bodo čutili, da so prišli v naročje »skrbne matere domovine« in ne kake brezbrižne mačehe. Tako so se vendar odločili in nekaj popravili vaške poti, 'ki so že toliko časa v obupnem stanju in bremenijo vedno bolj občinski proračun. Toda ta popravila še niso popolna, niti niso zajela vseh važnejših poti skozi vas. Cas bi že bil, da bi se občina končno odločila m temeljito popravila vse poti, vsaj sedaj, ko je v naši vasi nova vas izseljencev, ki gotovo niso tako potrpežljivi kot domačini. Prav tako nujno ali morda še bolj pereče je vprašanje kanalizacije po vasi. Človek ima vtis, da je v kakem zakotnem hribovskem naselju, kjer .se razne vrste odpadne vode Iz hiš in hlevov zbirajo ob zdrapanih kolovozih in s svojim bolj ali manj neprijetnim duhom odganjajo popotniku vse slabe misli.... 'S.v. Križ ne kaže, da bi bil del velike tržaške občine, za katero se danes zanima ves svet! V zadnjem gospodarskem načrtu je bilo menda odobrenih 10 milijonov lir za kanalizacijo. Ne vemo za potrebe drugih vasi in delov naše občine, a gotovo je, da 'je za našo vas vprašanje kanaliza7 cije življenjskega pomena. Nera7 zumljivo se nam zdi, da se higien7 ski urad ni prepričal osebno q stvari jn zahteval rešitev. Upamo, da bo to zimo ali prihodnjo pomlad zadeva rešena in da se nam ne bo treba seliti iz zdravstvenih razlogov. Sedaj ko je vreme postalo hladno in morje ni več primerno za, kopanje, bi .se tudi mi radi vsaj, PREDAVANJE ,S P M ,SPM v Trstu vabi vse .svoje člane ,in prijatelje, da se udeleže predavanja, ki ga bo i-mel v četrtek, 17. decembra ob 20.30, v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11 g. dr. Josip Agneletto o temi; »Kako daleč na zahod so segali Slovenci v srednjem veku.« življenjske ravni. V naši občini čaka' sdcer np rešitev še mnogo problemov javne koristi, katerih se bomo tudi v bodoče z vso vztrajnostjo oklenili v prepričanju, da bomo našli povsod, kjer je potreba, moralno in gmotno pomoč.« Zupanov pozdravni govor so sproti prevajali v angleščino. Področni poveljnik je v svojem govoru izrekel svoje zadovoljstvo, da je ZVU z zidavo nove šole omogočila slovenskim in italijanskim učencem v Nabrežini uspešen pouk pod skupno streho. Razen tega so z zidavo nove šole rešili tudi pe reče vprašanje prostorov sloven ske industrijske strokovne šole v Nabrežini, ki se bo zdaj lahko preselila iz dosedanje, zanjo neprimerne stavbe v staro poslopje o-, snovne šole. General Winterton je nato prerezal modri trak, ki je bil razpet preko vhoda v šolsko poslopje. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil na brežinski župnik Rejc, je bil ogled novih zračnih, sončnih in prostornih razredov, pisarniških prostorov in pritiklin, nakar je sledil# zakuska, ki jo je občina priredila vsem zastopnikom oblastev in povabljencem. Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da nas je 3. t. m. za vedno zapustil naš dragi oče IVAN STEKAR star 91 let. Užaloščene družine: STEKAR, BAGLIONI in GAŠPERI ter ostalo sorodstvo. Trstt 3. dec. 1953: Potrebe Sv. Križa kdaj okopali v domači kopalnici. Zakaj so pravzaprav zidali 'to kopalnico, če je ne mislijo odpreti, in izročiti domačinom v uporabo? Saj bi prav prišla tudi istrskim izseljencem, ki so tudi oni radi čisti in umiti. Zima je pred durmi. Zato smo prepričani, da bo občinski urad za javna dela zaposlil našo mladino, ki * prevelikem številu tava brez. ■dela po vasi. Hrabroslav Volarič (Konec s 3. strani) prepeval. Ni bilo pevskega nastopa, da ne bi imel na sporedu Volaričevo skladbo, in to ne samo na Goriškem, ampak tudi po drugin krajih Slovenije. Kobarid je svojemu zaslužnemu sinu postavil 8. septembra 1. 1903 kamenit spomenik, ki je predstavljal skladatelja Volariča v naravni velikosti s pesmarico v roki. Ta spomenik so sosedni »kulturo-nosci« na divjaški način zrušili 22. junija 1922. leta. Odgovorni urednik: dr. Janko Jel Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. DANILO BREZIGAR o r d i n i r a v Nabrežini, 130 (v hiši g. Tanceta) od 16. do 20. ure Ob nedeljah od 10. do 12. ure IH iza p] 1 kmetovalci podjetniki i Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje Wi CALEA TEL. — 90441 T R S T Viala Sonnlno, 2 4 B. BELTRAM - TRST IMPORT - EXPORT Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države po najnižjih cenah Pošiljamo živila, zdravila, tekstilno blago, šivalne stroje, radijske aparate, harmonike, kolesa, vespe in druge artikle sploh. Razpolagamo s skladiščem vPunto Franco 2/a»21 Obrnite se osebno ali pismeno na urad v ulici Valdirivo 3/1. - Telefon 69-91 DIME PflHETE ■ jj-jj po ugodnih cenah pošilja domača tordka „ALA8KA“ lmpoH>Expoe*t TRST- Ulica S. Lazzaro 13-1. - Tel. št. 56-58 PoSiljalo se živila, tehnični predmeti, in zdravila Naše blago najboljše kakovosti - Naše cene najugodnejše Naša dostava najhitrejša In zajamčena Obrnite se na nas osebno ali pismeno lnterexport - Trst BREDA RUS-MIKULETIČ A MILAH BJELICA-ŽIVKO VIČ IMPORT - EXPORT živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo Jugoslovanskim podjetjem nudimo posebne popuste in ugodne plačilne pogoje Počiljamo tudi darilne pakete za vse države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno ali pismeno na naš nasiov; URAD - Rl** drumola 6.1., tel. 29-302 - P.O. Bo* 1219 8kladliš» Punto Franoo magg. II vrata 70, tel. 7232