Izhaja vsak dan raaan sobot, nadel j in praznikov. Iasued daily ezoept Saturdayi, . Sundaya and Holiday». PROSVETA ' 1 V \ fc ' • 1 ^T^r " • • • ^ .. J ' " • : GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' U rednlik i in upravnilkl prostori: S057 South Lawndai« Ava. Office of Publication: 2657 South Lawndaia Ava. ' Taicphone. Rockwall 4904 LETO—YEAH XXXVI. Cena lista je $6.00 Ent*r*d as aamrt-clMi matter January i«. ISIS. a t Um post-oCfio* at Chloafo, ltUnoto, vmcUr tht Aot o( Congrcu oi March S. 19TS. CHICAGO 23. ILLm TOREK. 4. JANUARJA (JANUARY 4). 1944 Subscription >6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 2 AccepUnce for mailing at special rate of postne provided for in lection i 103. Act of Oct. S. 1017, authorised on June 4, 1018. RUSKE ARMADE NA MEJI POLJSKE Ruska armada pod poveljstvom generala Vatutina se bliža železnici Odesa-Variava. Moskva poroča, da so Rusi okupirali ozemlje v obsegu 7000 kvadratnih milj v zadnjih desetih dneh.—Kanadske čete osme britske armade zasedle strategih hribe V prodiranju proti Pescari, italijanski luki ob Jadranskem morju. Angleži vrgli čez tisoč ton bomb v novem napadu na Berlin.—Ameriški letalci sestrelili čez sto japonskih letal Moskva. 3. jan,—Ruske armade so danes okupirale Novograd ~Volynski, ki leži okrog deset milj od stare poljske meje in 51 milj severnozapadno od Žitomi-ra, kjer se spajata železnici iz Korostena in Tarnopola. London, 3. jan.—Angleški bombniki so žedrugič v tem letu napadli Berlin, "ki je bil še vedno v plamenu po prvem napadu v noči med soboto-i^ nedeljo. Pa nekem ^vedskem poročilu je bila nova Hitlerjeva kanclerska palača docela razdejana. • London, 3. jan.—Poročilo iz Moskve pravi, da so kolone prve ruske armade generala Nikolaja F. Vatuna prodrle do točke, ki je oddaljena samo 30 milj od železnice Odesa - Varšava. Po tej železnici dobiva nemška oborožena sila na fronti ob ovinku reke Dnjeper orožje, strelivo in drugi bojni material. Ako bodo Rusi pretrgali to železnico, bo Nemcem odprta samo ena pot za umik, ona, ki vodi iz idiot Mm izgube so znašale k dva> >ul v Dakarju, glavnem v Rumunijo. Berlinska in druge od naci-jev kontrolirane radiopostaje trdijo, da ruska armada okrog pol milijona vojakov prodira proti Poljski in Rumuniji. Oddelki te armade so v akciji na obeh straneh železnice Žitomir-Novo-grad-Volinski. Na baltiški fronti so čete druge ruske armade, kateri poveljuje general Ivan C. Bagrami-* jan, zasedle Čez 50 vasi in naselbin na severni in severoza-padni strani Nevela. Prve čete so oddaljene samo 40 milj od meje Latvije. Radio Moskva naglaša demo-ralizacijo med ostanki razbitih nemških divizij. Sovjetske armade so ujele več tisoč sestradanih nemških vojakov. V zadnjih desetih dneh so Rusi re* okupirali ozemlje v obsegu 7000 kvadratnih milj, v osemnajstih mesecih najljutejšega konflikta V zgodovini pa ozemlje v obsegu čez 300,000 kvadratnih milj. Ozemlje, k9 je Še pod' fentrolb Nemcev, občega 225,000 kvadratnih milj. Sovjetske kolone se vale naprej proti reki Bug, . zadnji nemški trdnjavski črti pred Dnjestrom ob rumunski meji. ZavatnUlci slan v Alširu. 3. jan. — Kanadske čete osme britske armade so zasedle stra-tegične hribe v prodiranju proti Peacari, italijanski luki ob Jadranskem morju, po ljuti bitki z Nemci, se glasi naznanilo Prve čete so oddaljene samo sedem milj od Pkecare. Kanadske čete so ;okupirale tudi Sen Tomaaso, dve milji za-padno od Ortone, druge itali jsnske luke, in razširile kontrolo na druge obrežne kraje. Ameriški torpedni čolni udrli v Genovald zaliv in padli nemške transporte in lagalne ladje. Dve ladji in trije transporti so bili veni * ..i ' so na- 3. jan -Angleški letalci so siaoif ponovno bombardirali beri in Vrgli ao čez tisoč razstrelilnih in zaiigalnlh bomb na nemško prestolnico Druga tngkika letala so meta-la bombe na Hamburg Poročilo iz Stockholma, Švedska, pravi, da je Berlin v plamenih. V napadih na Berlin, ki so se pričeli 18. novembra, so Angleži vrgli čez 14,000 ton razstrelilnih in zažigalnih bomb na mesto. Švedski list Aftontid-ningen piše, da so bombe, katere so ameriški letalci vrgli zadnji četrtek na Ludwigshafen, ubile 733 ljudi. Madrid. Španija. 3. jan.—Poročilo iz Francije pravi, da so nemške vojaške avtoritete odredile evakucijo civilistov is Berlina^ Vlaki, natrpani s civilisti, odhajajo iz berlinskih predmestij v vzhodne-in južno-vzhodne province. Zavezniški stan na Pacifiku. 3. jan. — Ameriški letalci so v zadnjih osmih dneh sestrelili najmanj 129 in morda 146 japonskih letal v spopadih nad Rabaulom, japonsko mornarično in letalsko bazo na,Novi Britaniji; Američani so vrgli več sto ton bomb na to baso. Ameri- najst bojnih letal v vseh opera cijah. Glavni stan admirala Willia-ma F. Halseyja je naznanil, da je je bil general Allen H. Tur-nage, poveljnik tretje divizije pomorščakov, ki so se izkrcali na otoku Bougainvillu pred dvema mesecema, razrešen dolžnosti. Dobil je drugo pozicijo, dočim je poveljstvo pomorščakov na tem otoku prevzel general Oscar Griswold. Naznanilo dostavlja, da je trideset ameriških bombnikov modela Liberator bombardiralo japonsko zalagalno bazo pri Ka-hilu, na južnem koncu Bougain-villa. Letalci so vrgli Čez tisoč bomb na to bazo, ki so porušil^ mnogo vojaških naprav 1 netile požare. • - in za- Ruiki padalci povzročajo Btrah v Rumuniji Istanbul, Turčija, 3. jan. — Potniki, ki prihajajo sem iz Ku-munije, pripovedujejo, da ruska letala spuščajo padalce na ru-munsko ozemlje, kar povzroča strah in paniko med prebivalci. Bojno razpoloženje v Rumuniji izhlapeva zdaj, ko se ruske čete vale proti meji. Potniki trdijo, da Nemci jačijo vojaške posadke v balkanskih državah v pričakovanju zavezniške invazije. Študija politike napram Italiji . Murphy se vrnil v Washington Waahlngton, D. Cm 3. jan. — Ameriška politika napram italijanski vladi premierja Badog-lija in odboru za osvoboditev Francije, čigar načelnik je general Charles de Gaulle, bo morda revidirana. To vprašanje, ki je predmet študije že več tednov, je prišlo v ospredje, ko se je Robert D. Murphy, vodilni ameriški politični uradnik v Italiji, vrnil v VVashington. On je bil prej Šef ameriškega oddelka sa civilne zadeve v francoski severni Afriki. Murphy se je vrnil v Ameriko po dveletni odsotnosti. Takoj po povratku V Washington je imel dolg razgovor z državnim tajnikom Hullom in drugimi uradniki državnega departmenta. Pozneje se je oglaail v Beli hiši, lfjer je konferiral z Roosevel-tom. Drugi ameriški diplomat je so dospeli v Washington, med temi James M. Landis, član zavezniške komisije sa Srednji vzhod, Maynard Barnes, ameriški kon- francoeke zapadne Afrike, in Jeffsrson Caffrey, ameriški poslanik v Braziliji. Murphy je Član tudi ameriško-britsko-ru-ske posvetovalne komisije, ki vzdržuje odnošaje z Bsdoglijevo vlado. To pozicijo je dobil 22. novembra tega leta. Mnenje prevladuje, da je po-vratek Murphyja povezan z načrti glede politične bodočnosti Italije, kjer zavezniki sodelujejo z Bsdoglijevo vlado. Vodilne italijanske politične stranke niso zadovoljne s smernicami zaveznikov. Zavzele so stališče, da bi se bil kralj Viktor Emanuel odpovedal prestolu in s tem ugladil pot ustsnovitvi republike, če ne bi imel opore pri zavezniški vojaški vladi. BITKE MED PARTIZANI IN NEMO V DALMACIJI Napadi na komu ni k a-cijeke zveze $e nadaljujejo BERLIN NAZNANIL OKUPACIJO OTOKA London. 3. jan .»Jugoslovanski partizani so zavojevani v ljutih bitkah z nemško okupacijsko silo v dalmatinskih hribih in vzhodni Bosni, se glasi naznanilo iz glavngea stana maršala Tita, poveljnika osvobodilne armade. Glavne bitke so v Dinarskih Alpah, kjer se skušajo partizani,. zavarovati pred nemškimi sunki to zimo. Radiopostaja Svobodna Jugoslavija je zanikala nemško trditev, da so nacijske Čete zasedle Jajoe in Bugojijo v Bosni. Krogi jugoslovanske ubežne vlade v Kairu, Egipt, so poročali, ds je v Jajcir glavni stan Titovega Štaba. Partizani so prej naznanili o-kupacije Bele, koroškegii mesta, kjer se je nahajal« nemška vojaška posadka, m napade n» nemške komunikacijske we . Proga strategič .e žele lovec-Maribor jt bili «*odo-vana v napadih. P. u/ani so razpršili sovražno brigado v Srbiji in porazili formacijo Nemcev in MihajloviČtvih četnikov v bližini Cadarja, Hercegovina. Enote Titove divizije so zasedle Ljubnijjo po bitki z Netjci in četniki, v katerih je padlo 30 Nemcev in četnikov in Šitrje častniki, veliko število pa je bilo ranjenih. Partizani so zaplenili deset strojnic, velike količine bojnega materiala, arhive sovražnega štaba in zasedli dvanajst brežžičnih postaj. Tito je zanikal poročila jugo-slovsnske ubežne vlade, da se partizanska sila krha in razpada, v izjavi, ki pravi med drugim, da vojaki in častnike bivše jugoslovanske armade zapuščajo Mihajloviča in vstopajo v osvobodilno armado. Berlin poroča, da so hemške čete okupirale otok Mljet pod Splitom, dalmatinsko luko, po ljutem odporu s strani "komunističnih" enot, zaeno pa je pri- Ozadje bolivijske mm0 revolte razkrito Kampanja proti Židom v razmahu Santiago. Čila. 3. jan.—Vlade ameriških republik imajo konkretne dokaze, da *o revolucijo v Boliviji, ki je rezultirala v str-moglavljenju režima predsednika Penarande, podžgali člani argentinske vlade s sodelovanjem Hitlerjevih agentov v Buenos Airesu. K 4 Člani dlplomatičnih zborov južnoameriških republik trdijo, da je Argentina naslovila ultimat vladama Brazilije in Čilsja z zahtevo, naj se ne posvetujeta z reprezentantl drugih ameriških držav, temveč se pridružita Argentini in priznata novo boli-vijsko vlado. Odgovor mora priti v 48 urah. Obe, Brazilija in Čile, sta ignorirali ultimst. Montevldeo. Urugvaj, 3. jan. —Očitno je, da je gonja proti židom v Boliviji v teku, čeprav uradniki novegs bolivijskegs režima to zanikajo. Major Bual-berto Villaroel, načelnik novega režim«, skuša ustvariti vtif, da je proti osišču in naklonjen de-m' krači jam in ds hoče pomaga-t Združenim nsrodom. Potniki, ki so dospeli v Urugvaj iz Bolivije, trdijo, da je bo-hvijsku revolucionarna stranka osvojila program, ki določa gonjo proti židom. Ta je naperjena /.lasti proti židovskim begunci, ki so dobili zavetje v Boliviji. Novi režim bo morda zas«g«i rudnike pločevine, lastnino ftida Mauricija Hochschilda, ki ni begunec. On je bil rojen v Argentini. Hochschilti se je moral skrivati, ko je bila vlada predsednika Penarande strmoglav-Ijena, in od tskrst ima težave. Številne žrtve avtnih nesreč VVashington, D. C., 3. jan. — Skoro 150 ljudi je Izgubilo življenje $ez praznike, največ pri avtnih nesrečah. Scdemnajlt ljudi je bilo ubitih v UUnoisu, trinajst v Californlji in deset v Pennsylvaniji. znal, da so nekatere enote pobegnile na otok Vis, 00 milj se-verozspsdno od Mljeta. ''f^M ■ Voditelji unije apelirajo na etavkarje ■n Chicago, 3. jan. — Voditelji jeklarske unije so apelirali na delavce, ki so zastavkali v tovarni Inland Steel Container Co., naj se takoj vrnejo na delo. V stavki je zavojevanih o-krog 800 delavcev. Lurtus Love, predsednik unije, je israzil upanje, da se bodo sUvkarji odzvali apelu. • Leteča trdnjava na tla Saeramento. CaL, f jan. — Leteča trdnjava je v plamenih treščila na tU in ae razbila. Trinajst članov posadke je izgubilo življenje. Rešil se je k major James W. Wergen, bo je s pedalom skočil s gorečega le- Laval skuša preprečiti revolto Bojaien pred izbruhom civilne vojne London. 3. jan. —» Pierre Laval, načelrfik lutkovske francoske vlade v Vichyju, alarmiran zaradi naraščajoče moči in aktivnosti francoskih rodoljubov, ki so pripravljeni na revolto, je imenoval odbor treh Članov in mu poveril zatiranje podtalnega uporniškega gibanja. Situacija dozoreva za revolto in zna* menja kažejo, da bo Izbruhnila, ko ae bodo zavezniške invszlj-ske armade pod poveljstvom a-meriškega generala Dwighta D. Eisenhowerja iskresle v Franciji. Nekaj ur po imenovanju odbora je višiški režim objavil oe-kret, ki prepoveduje zbiranje prebivalcev n« cestah in v javnih prostoHh po 10:30 zvečer. Cestni prohnet mora biti ustavljen ob enajstih svečer. Radijsko poročilo, prestreženo v Londonu, pravi, da je bil odbor imenovan in dekret uveljavljen, da «e prepreči isbruh civilne vojtte. Marcel Lemolne, bivši policijski prefekt v Msr-seillu, je bil imenovsn za tajnika notranjega ministrstva, Jo-seph Damsn, šef Lavalove milice, za državnega tajnika, v Čigar področje spada vsdrževanje miru, Leon Parmentier pa sa direktorja državne policijske sile. ^ : Francoski gerilski centri so u-stanovili odbor petih članov, ki bodo skušali navesiKI stike s a-merišklmt in britskimi avtoritetami. Ta odbor naj bi tvoril tudr jaAro piovlsorične vlsds, ki prevzame oblast po osvoboditvi Francije. Poročilo o usta no vit vi odbora je objavil Švicar tikl list Gazstte de Lausanne. To trdi, da je bil formiran na kongresu gerilskih delegatov, ki se je vršil nekje v Franciji 21. decembra. Apel zh ofenzivo proti hponcem KiUjtka mora prevzeti vodilno vlogo Čungkiaf, KUajska. 3. jan.— General Kalšek je v svoji novoletni poslanici poudsril, da mora Kltsjska prevzeti vodilno vlogo v ofenzivi proti jsponski oborgr Ženi sili na azijskem kontinentu v tem letti, zaeno pa je spellral na kitsjsko ljudstvo, naj mobili-žita vsa sredstva za poras «©-vtažnHca. "Kljub poteikočam mora Ki* tajvka zadeti ofenzivo proti JS* poncem,- pravi KsMkrk, .'JLLUU-ski čsstniki in vojaki morajo prevzeti odgovornost v zvezi s pri-piavsmi, da se zlomi oborožene sila sovražnIHa. Kitajski vojni cilji so poatali cilji tudi Združenih narodov." , Kalšek je omenil razgovore mod njim, predaednikom Rooae-veltom In premier jem ChurchII lom v Kairu, Egipt, In zagotovil kitajsko IjUdstvo, da so bil! na konferenci odobreni načrti gle de sp|ošne ofenzive proti Japon ski in Nemčiji,' KONSERVATIVCI ZAVRNILI PROGRAM LABORITOV Opozicija proti podr•. iavljmnju induitrij ODBOR OBJAVIL POROČILO London. 3. jan.—Program, ki ga je sestavila angleška delavska stranka in kateri določa podržavljanje industrij, js konservativna stranka zavrnila v celoti. Zavrnitev vsebuje poročilo vodilnega odbora konservativne stranke, ki je bilo pravkar objavljeno. "Ekonomski sistem, ki ga hočemo, mora odgovarjati potrebam posameznika in sploAno-sti," pravi poročilo. "Totalitarizem lahko odpravi breapoeel-nost, toda le s metodami, ki zanikajo svobodp. Konservativna stranka zavrača te metode in bo še nadalje vodiif opotfcijo proti podržavljanju Industrij s vasmi razpoložljivimi sredstvi.' Njeno stslišče js, da ekonomaki sistem ne sme biti odvisen od birokracije." Poročilo je podpisalo dvanajst vodilnih industrijcev, med temi več članov psttamenta. Ti to •Icer priznali, da Ima država pravico vmešavanja v industrijske zsdeve, ksdsr to sahttvajo nsrodni interesi, toda vmešavanje mora biti omejeno. Industrije morajo obdržati iniciativo v luči razvoja situacije. Podržavljanje Industrij je glavni pi^rama^ {talgMMfc strahke. Voditelji laboritov v vladi, kot sta delavski minister Ernest Bevin in notranji minister Herbert Morriaon, ao še večkrat naglasi!!, da odredbe, uveljsvljene v vojnem času, nanašajoče se na kontrolo Industrij, katere bi konservstlvei radi odpravili, se morajo izvajati tudi v povojni dobi. Argument laboritov je, da ss je socializacija Izkazala kot ullnko-vito sredstvo v totalni vojni in se bo še bolj v povojni dobi. Odbor konservstivne strsnke se je izrekel ss ensko plačo moških In žensk, ki opravljajo ista dels v Industrijah, garancijo dela In soudeležbo (ielsvcev V vodstvu Industrij na podlagi sedanjega sistema. Zadevni program naj bi arsnAiraii skupni odbori, reprezentantje delods-jslcev in delavcev, ne pa vlada. i*........ Napori za poljsko- rusko zbližan je,! ... _'•) .;',«.,„ ...t.' ..... Premier Mikolajcsyk odložil obitk Amerike London. 3. jan. — Zaveznik! so povečali napore sa zblilanje med poljsko u bežno vlado in Rusijo In preprečenja novegs diplomatičnega spora zdaj ko se čete rdeče armade bližajo predvojni poljski meji. Hritaki zunanji minister An-thony Eden se že več tednov trudi za dosego rusko-poljskegs sporazuma Pričakuj« se, da mu bo pomagal dr, Edvard Be-neš, predsednik čehoalovakije, kaker hitro pride .v London is Alžire. kamor je odpotoval is Moskve po sklenitvi vojaške pogodbe s sovjetsko vlado, f Mnenje prevladuj«, da edino ;eporazt*mr4a •+ >asprsva « bo: dočih mejah odloti do končanja vojne, lahko prepreči nov konflikt med Pnijtko in Rusijo. Zavezniki razbili »koro 10,000 šovrainih letal Alžir, Alžerije, 3. isn, — Za vezniki so sestrelil! 314« osiščnih letal v spopadih v zraku nad severno Afriko In resblll nedelj-njth 214« na tleh v preteklem letu. se glasi naznanilo General Ira C. Eaker, poveljnik o-•mega ameriškega letalskega zbora, je dejal, da so smeriški Predsednik poljak« ubežne via-letalcl sestrelili 4100 nemških ) and C^rSjTp^ yaa*. Chicapo and Cook Cou^r "JO P** T^f. loraign counlrlaa »9.00 par faor. . . .. dogovoru.—Rokoplai doptoov In mAloUulb rUnkov r^jT^l^koptor Ui^arna (L«si Ud.) m vrnajo pottlialalju to v »lušsl*. 6» Je P*Hošll Adrartialng ralaa on "anu^ffi and unaoUcilad arttctoa wUl noi ba raturoad. Otnat mm* i w •uch aa alortoa. ptora. poami •tc^ wlll bo raturoad to onlr ^^'iTMlTad^aMad a* sl^ • Naslov na vsa. kar Ima stik ■ llalomi ' } PROSVETA 2657-59 So. Lawndalo Ave- Chicago IUlaoto MEMBER O F THE fEDERATED PEESS Glasovi iz naselbin * * verjelo. Nekateri so se križali,' napravil "trip" na Superior ave vita io pravočasno. da *> vafn lost ru- ustavt. ^ - ^ Roosevelt pripravlja "Victory DeaF Včeraj smo tukaj komentirali Rooseveltovo V"***^™ De.r n predstavlja več onegs. kar je prestavljal pred dehtim feU in «rPadVte«a bi morsl biti nadomeščen z novim nazivom ali geslom, ki naj bi bilo "Wln the War." ^__FJ! Iz te predsednikove izjave smo izvajali, da Rooseveltsam spo-znava, da je doba "Nov Deala" dokončana, prav zapravjebila dokončana ob izbruhi druge svetovne vojne, in zdaj je.predsedni-ku potrebna nova taktika, nova notranja poli llu, kakršno pac Kaekspedienca vojne. Zato sugestija, naj bo odslej in do konca vojne geslo "Wln the War." Zadnji torek je pa predsednik Roosevelt na sestanku s časnika^ ponovno ra^pravl^ o tej zadevi in je P^eJ polnil svoe stalWe Jedro njegove druge Izjave na omenjenem sestanku Je bledeče: ■ ^ >}. a Vojna je uradno zaključila "New Deal," to je dobo reform za -časa velike depresije. Teh reform Je bilo v glavnem trideset, toda manj lih in piranskih reform ja bilo mnogo več. Čelu vrsta newdealskih reform je že odpadla; semkaj ^ spadale relifne usta. S^Tu brezposelnosti. Glavne reforme, ki so trajnega značaja, pa ostanejo.* ^ Vojna je popolnoma zaobrniU položaj. Brezposelnost je izginila in namesto tega je prišla »ačasna prosperiteta za delavce, za mili- |jone delavcev v Jojnih industrijah. Glavni napor hrib, na njem pa 'grad s . ^Mimiia nB doceU usmerjen k ^^ ^ ^ JJ^j ni )e reka Sava in na drugi strani tudi hrib. Severno od trga je {»ostaja Sevnica—Lichtenwald Kar jaz pomnim, je bil zmira nemški napis in uradniki na postaji so bili Nemci. Pol kilometra od tam je lepa vas Šmarje s tovarno, v kater so izdelovali kopita. V tej tovar ni sem tudi flaz delal nekaj mesecev, kar bom pozneje opisal Kakor so mi poročali, sta bili tam blizu zgrajeni še dve tovarni. v S Pol kilometra od postaje je bil brod preko Save. Nekaj, strelja-jev severno od tam so zgradili lesen most s 25 podporniki ali ffekaj spominov Sholdon, Wto^—Ko pišem ta dopis, je deset pod ničlo, kar pri nas niiiič posebnemu Ali za nas farmarje.je zelo kritično. Novembrski sneg je izginil in zdaj brije suhi severovzhodnik po zemlji. Beti se je, da nam bo uničena detelja kot je bila leta 1934, ko i»i bilo snega, potem pa ni bilo ne paše, ne sena. Toliko o tem. »• „tf Opisal bom, kar se spominjam o mojem rojstnem kraju. Sevnica mora biti želo siar trg. Pogorela je menda leta 1860, tako nam je mama pravila. Le par poslopij je ostalo, sj^odaj klet, zgoraj pa shramba za žito. Zid Je bil debel blizu dva metra. Vrata so bila železna z močnimi zapahi. Ko so vrata napravili bolj široka, so odstranili nekaj zidu, ali bil je trd kot granitna skala. . Nikomur ni bilo znano, kak material so rabili. Streha je bila pokrita s škrli in nikjer ni bilo videti lesa. Mogoče so tisto poslopje zgradili še Rimljani, kakor tudi dva mala mosta preko potoka. Pri vsakem mpetu je stal zelo star spomenik, po katerem je rastel mah. Tudi sredi trga je bil šti-rioglati in okrog 12 čevljev vi sok spomenik z latinskim besedilom. Ko so novo cerkev zidali, so vsi kmetje pomagali, nekateri z lesom in drugim materialom; kdor ni imel premoženja, je pa pomagal z delom. To so pravili stari ljudje. Trg je še precej .širok, kot Michigan bulevard v Chicagu, ali ulice so zelo ozke le toHko so Široke, da lahko greš po njih z odprto marelo. Tr^a ne vidiš pr^j, dokler ne prideš nanj. Na vzhodni štreni je zelo bila v Sevnici velika Jlavnost Ko so ljudje zagledali lokomotivo, so rekli, da gre "sam Luci fer" in mnogi so zbežali Tako je ps»vil neki stari možak, ko sem jaz še "bergeše" nosil, ali dobro sem si zapomnil. Naj še omenim, da sta bili v češ, da hudič poriva ta voziček brez vprege. (Se nadaljuje.) Anton Divjak. Barbičova kolona Cleveland.—Danes je d4n sv. Štefana, dan po božiču in moj drugi dan j>očitka v tem mesecu. Včeraj so bili veseli prazniki in [sem kot navadno prevažal potnike k službi božji. Ali bilo jih je malo, skoraj manj kot ob navadnih nedeljah. Ljudje so se menda poskrili po lisičjih luknjah in ostali doma na varnem. Ker sem že pri sv. Štefanu, ker ravno potrebujejo nekoga. In potem ni bilo več časa do danes. • Naš ^Franklin ni pri najboljšem zdravju, ali kljub temu ima veJTkorajie kot .Jože, ki se ne upa nikamor iz Rusije, daai je maršal v uniformi, ki se mu pa prevet ne poda. On gotovo prej ni bil kozak, da bi znal jahati konjička po tartarsko. Sel sem nalašč v kino, da sem videl to sl|ko. Vi4el sem, ko je bil Jože predstavljen Roosevel-tovi tajnici, ki je šla slučajno mimo. Jože je bil zelo vesel, ko Sevnici dve grajščini, spodnja in ^ omenim, da eem ravno &tal, je prejel meč, poilan po #ngle- ni več pobijanje domače depresije, pač pa Je docela usmerjen k zmagi v tej vojni. Vse one newdealske reforme, ki ovirajo ta naporno mbrale biti suspendirane; vse nadaljnje reforme, k so oile vnewdesl*kem programu, morajo počakajo konca vojne, ako bodo še praktične v povojni politiki in ekonomiji. Poglavitno geslo danes je: zmaga v vojni! Vse drugo je postransko. Zmagi v vojni se mora podvreči vse drugo. - Kaj pa po vojni? Amerika se mora že danes pripravljati za po* vojne probleme, ki bodo veliko bolj težavni in zapleteni, kakor so bili problemi velike ekonomske krize leta 1932 in *> bile potrate* reforme "New Deala." Te reforme so bile dobre takrat, ampak po vojni ne bodo zadostovale. Nove razmere, ki pridejo, bodo zahtevale novih reform. Torej bo po vojni potreben nov naliv za ameriško notranjo politiko, novo geslo, katero se že danes lahko krsti za "Vlctory Dea4.M Predsednik še ne more govoriti o podrobnostih reform, ki imajo priti pod Imenom Victory Deal, toda namen In cilj teh reform v glavnem bo, prvič, da ameriško delavstvo ne sme trpeti brezposelnosti; vlada mora skrbeti z obširnim programom Javne konstruk- cev; vozili so gradbeni meterial, kamenje In les in tudi vino, katerega so pri nas veliko pridelali Doli po Savi je tlo brez posebnih težav, aH nazaj ]e bilo pa vse težje. S sabo na brod so vzeli več parov volov, ki'so ga potem nazaj vlekli. Nazaj so vozili Žito, največ koruzo. Na spodnjem .bregu Save so bili še slodovi, ko sem jaz v šolo hodil. To je bilo takrat, kb še ni bilo železniee. Kakor so pravili, ao južno že* letnico zgradili leta 1880 od Zidanega mosta do Zagreba. Ko je peljala prva lokomotiva« je cije, da bodo val delavci, ki so danes na delu, kakor tudi povrnlvšl stebri.' Ob teh stebrih se je raz-se vojaki, uposleni oziroma morajo prejemati zadostno podporo, bil marsikateri brod z lesom. Dtugič je namen Victory Deala, d^odpravl ekonomako Izolacijo Stari oče je pravil, kako so vo-Amerike. Sedanja vojna je odpravila mllltarno (vojaško) Izolacijo sili s brodi po Savi do Vinkov-Amerike, po vojni pa bo morala Amerika sodelovati a dnjglml narodi tudi na gospodarskem polju, kakor danes sodeluje na svetop-nih bojiščih. Roosevelt je poudaril, da je ekonomska izolacija Amerike prav tako nevarna bodočemu svetovnemu miru, kakor je bila v preteklosti nevarna mllltarna izolacija. Nobena država, pa naj bo še tako velika in bogata, ne more deliti miru z drugimi, če ne deli tudi svoje gospodarske blaginje. Vojna je danes jasno pokazala, da je osamljena eksistencs katerega koli naroda prazna flkcija; svet je postal ena sama družini In nihče se ne more izključiti lz te družine in obstati v miru in zadovoljstvu. Po vojni bo Amertka morala (pojiti vse ekon^make in socialne pridobitve iz dobe "New Deala" t zunanjo politiko. Z drugimi besedami se to prsvi, du ameriški "New Deal" se mora razširiti tudi po drugih deželah. Američani se bodo morali zanimati za ekonomske razmere v Evropi in Aziji, kakor za lastne, kajti dobre ekonomske razmere v tujini bodo tudi Američanom koristile, do-čim bodo slabe ekonomske razmere drugod bolele tudi njih. Eko-nomaka kriza v eni deželi bo udarila tudi ostale dežele »vet* In vili jud Je bodo trpeli posledice s To yt v glavnem namen Vlctory Deala—nove ekonomake in socialne politike Združenih držav tik po tej vojni, katero Je napovedal predsednik Rooaevelt Clankar K. M handts piše v Chicago Sunu. da Vietory Deal je hči Novega Deala— logično nadaljevanje ekonomskih in socialnih reform v smislu novih razmer in potreb. Neki poročevalce^Je vptalal KoosevetU. če K to njegov volilni program ta prihodnje predsedniško leto. ampak ptedsednlk je ignoriral to vpraianjB. Neglrde na to. kdo bo predaedmški kandidat demokratske Stranke v prihodnjem letu in neglede na to, če demokratska stranka ukl;uči Victory Deal V svojo kampanjsko plstformo. program je konkreten m t roaluticen Trajni in pozitivni mir po tej vojni ne bo mogoč brez tesne ekonomake kooperacije velesil sveta. To drži ko jeklo. . Gospodar ska izolacija Amerike «m b* največja ovira—kakor je bila v pr< tekloetl za vsak pu4w*n mir. llaš ta izolacija je leta 1929 pognala Ameriko v največjo ekonomsko depresijo v zgodovini, S Čimer Je VUlIa y*s svet v depreatjo in to dejstvo je v veliki meri IZtval. dtttfto svetovno volno . Bodoči mir mdra temeljiti na mednarodni ekonomaki, politični socialni in militami kooperaciji. To je edina pot Zato je Rooaeveltovs nova onllt*ka pod naalovom Vlctorv Deal v jMru rdrava in dobra S^.ti, ki pridejo, htido drla j lev Ker je jedro demokratično, )« putjrbno. da ao tudi podrobnosti Victory Deala demokratične zgornja; spodnja je Imela poslopja v trgu, zgornja pa nekaj sto metrov nad trgom na zelo strmem brlbu. Najboljšo zemljo so imeli Nemci. Tisti grad je gotovo , igral važno vlogo, ko so Turki po naših krajih pustošili. V tistem gradu v vlažnih ječah je pomrlo veliko kmetov. Stari, oče je hodil tlačaniti -in večkrat je pravil, kako je bilo, ko je bil mlad. Rodil se je leta 18J8 V naši okolici je več znamenj z turških Časov. To so štiriogla-tc stavbe, ki so bile menda napravljene za obrambo. Kdaj so bile zgrajene, ni nihče pomnil, samo pravili so, da so spomin iz tiftih časov, (■■■■ili Kar je bilo gospode v Sevnici, je bila nemškutajska in se je silila z nemščino, drugače pa so bili Slovenci. Na šodniji so že tudi slovensko govorili, več let prej pa samo nemško, kar je bilo za kmeta zelo težavno. Večkrat se sliši, da se ljudje v starem kraju radi tožarijo za oslovsko senco. V Sevnici so se pa tožili radi—ptičjega petja. Na vzhodni strani trga je bil ugleden gostilničar. Imel je črfieg* ptiča, ki je bil zelo treniran in zelo lepo je žvrgolel. Koliko ča sa ga je treniral, ne vem. »Ušal sem ga pa mnogokrat. Na zapadni strani trga je živel zelo zvit advokat. Od njega dobi gostilničar opomin, "da mora tistega ptiča odstraniti, ker začne prezgodaj pfti, tako da ljudje na drugi Strani ne morejo spati. Gostilničar je ptiča pogrnil; bil je zakrit do devetih zjutraj, ali vseeno je pel. Dobi drugi opomin, ako pt}ča ne bo odstranil, ga bo tožil. Gostilničar odgovori advokatu, da ga ne odstrani za nobeno ceno. Tisti ptič mu je res bil v veiiko reklamo, kajti v gostilni je bilo zmiraj dosti ljudi. In res se je začeli pravda, naj-prvo na okrajnem sodišču, ki je izreklo sodbo, da Ima lahko vsakdo ptlča-pevca. Advokat je trdil svoje, da ne morejo spati, gostilničar pa, da je njegov ptič v temnem do devetih zjutraj, in kaj mu more, če poje? Potem je Šla tožba na okrajno in deželno sodišče, ali advokat je pogorel na v*eh Inštancah. Spominjam se, kako se je neko nedeljo spomladi pripeljal voz brez konja in se ustavil na trgu. Otroci smo ga brž obkolili. Na njem so bili trije Du najčanl. ki ao se peljali v Za-, greb. Bil jo motor na bencin— prvi tip avtomobila, ki je vozil z brzino hitrega konja. Spredaj da so naciji s silo vzeli Madža- škeniu kralju kot branitelju Sta-rom krono sv. Štefana, s katero lingrada. On je meč poljubil in je papčž Silvester It kronal pr« nič se ni hal, da bi se obrezal. vega madžarskega kralja Štefa- Poleg mene sedeči me je vpra-na pred tisoč leti. Sedaj, ko so kaj bi jaz storil s tako velijo naciji odnejli v Berlin, so jo jmečem. I^aj bi stoijl? Sem Um razbili pa ameriški in brit- Slovenec in naše Šlovenke zna-ski bdmbniki. j0 peči fine potice in jaz bi rezal Madžari imajo svoje prazno- potice s Jem mečem, verje, ki pravi, dokler bodo ime- gn0 prl vsem tem je, 4a Rusi li kr.ona sv. Štefana, toliko časa pop^a v revoluciji in se pri- ne izgine madžarski narod. In ker krone ni več, bo zdaj menda bližuje "nam,' kar sejkapitali-- Tudi toVariši ker krone ni vec, bo zdaj menaa gto][p ^ Popade. Tudi tovariši tudi madžarski narod izginil po vzamejo vse zsl dobro, kar njih lastnem mišljenju. Prejel sem mnogo božičnih voščil, poslal pa nič—nekaj jih je poslala le moja žena. Torej oprostite, ker vam nisem vračal. Bil sem zelo zaposlen. Dan pred božičem sem bil v službi od 5:53 zjUtraj do 7:47 zvečer nepresta no, tako da nisem dobil niti odmora za prigrizek. Domov sem se vrnil ob devetih zvečer, toda bila je smola. V električni cen trali se je zgadiia nezgoda th tako nismo Še luči imeli, da bi malo prečita!. Zjutraj ob petih sem pa zopet moral na delo. To je bil moj "Merry Christmas," katerega sem pa že davno na* vajen. Med sezonskimi voščili me Je najbolj iznenadila "V mail" od Lt. Michaela Kumerja, 0-100801 Force Hqs. B. C. 2 APO 887, N York City, kakor tudi od Cpl. Josepha Bezeka, čijegf naslov sem že enkrat prej priobčil. Ti stori—delavska vlada. Ampak zdaj tudi delavska že ni več, ker sedaj gre vse s stališča narodno-stf m nacionalizma. Naši vAme-riki bodo vse to odobrili, kakor so tudi Mihajlovičevo sliko in 31 plačevali zanjo dolar! Radi tega "lso se slike maršala Tita Brozo-viča podražile na pet dolarjev. (Mi še he vemo, če si jo bo zastopnik Prosvete nabavil ali ne, kakor tudi ne, ali jih bo prodajal.)' r-! . J J Zadnje dni smo tudi čitali, da je Rusija dobila novo narodno himno (vedite: narodno, ne delavsko) in zavrgla "Internacio-halo." O tej spremembi piše naše meščansko časopisje že nekaj tednov. Moj namen je le, da opozorim one, ki nam vedno servi-rajo nekaj pogretega. Daai de-o dolge ure, zasledujemo vsa k gibanja, ki se pojavljajo. Hočejp tudi, da smp mi bolj revolucionarni, dočim se v Rusiji kot je Amerika, bi vsakdo prispeval. Potem bi se Srbi in Hrvatje več ne prepirali in pobi-ali drug drugega. Ljudstvo bi glasovalo za take državne u-radnike, ki so pošteni. Torej vsaj rojak, ki pomaga tej koristni akciji, prispeva za dobro stvar in tiste cente lahko pozabi. d^ani decembra so razni dopisniki ugibali, ako bi vsak rojak in rojakinja prispevala deset centov mesečno, da bi se s tem krili stroški Sansa. Sedaj tudi jaz pošiljam bratu Cainkarju $1.20 za leto 1943; če vojna še ne bo končana do decembra 1944, vam bom zopet poslal. Pri našem društvu nismo mogli ustanoviti podružnice, ker Slovenci živimo predaleč iz mesta — nekateri celo 14 milj daleč. Hrvatje in Srbi živijo v Sacramentu, ali oni se ne zanimajo za Sansa. Tako priporočam vsakemu članu in članici, naj pošlje vsakdo sam gl. predsedniku jednote. Kdor se še kaj zanima za svoj rojstni kraj, bo to tudi storil. Omenim naj, da ima tudi naše društvo fante pri vojakih. Na dopusty sta bila sinova sestre T. Jlemetz. Oba ^ta druga še nista leto i Torej sta si v tako kratkem času pridobila lepo čast. Tudi sestra Petač ima dva sinova pri vojakih. To so vsi Slovenci. Koliko je Hrva-> aue i. »wncw. narednika, dasi dni pri vojakih. pozdravi so iz Anglije od n*ših 1 M«o)>raČ<*jo iz revolucionarno-članov SNPJ. Edward Bezek pa ^ v nacionalnost. mi je poslal voščilo iz taborišča Pickett, Va. On služi pri Btry A. 791st AAA A/W Bn, Black- Mi delavci res malo razumemo. Na primer mi hočemo ved no več plače. Ko sem prišel v stone Army Base, Camp Pickett> Ameriko leta 1903| je bila moja tr.V/tinU 'I . . « Ji____4. JLI__;... je bil kbt nekak zaboj in precej je ropotalo/ Ljudje so gledali, ker niao Vedeli, kaj je; še nikdar tiiso slišali o takem stroju ali vozilu. Takfat sem hodil že tretje letoV šolo, kjer nam je učP Jelj pravil, da bodo vozovi, ki h bo gonil bencin. Potem smo em in dosti jih ni Virginia. Tončka Simčič, naša poznana pevka v Clevelandu, pa mi je poslala sledeče voščilo: "Ravno sem prečitala Vaš zagovor Loui-sa Adamiča in ponatisnjen v Prosveti iz Qf vel** Wwsa. To je bil imeniten zagovor Louisa Adamiča. Človek mora govoriti in pisAti, kadar sila pritiska. To je bila res potreba. S tem zagovorom ste si ptidoblu mnogo priznanja mžd torodom. Čestitke od naju obeh!—'| Sestri in bratu Simčič hvala za kompliment. To me bolj po-krepči kot kvart šnopsa. Hvala tudi vsem pošiljateljem voščil z Željo, da bi še pisal dopise. Dokler bom pisal, bom živel; ko pisal ne bom več, tudi živel ne bom več. 4 Pred mano je slika "velikih treh," ki delajo zgodovino. Od leve na desno je Joseph Stalin Veliki, poleg njega Franklin Delano Roosevelt, zraven njega pa Winston Churchill. O tem sem tedenska plača devet dolarjev. Sedaj imam veliko večjo plačo, ali iz te plače moram danes včasih dati več davka kot sem takrat zaslužil mesečno. Hrana, posebno pa masna, je veliko slabša in maAj okusna, ker ni tako svežia kot je bila ob mojem prihodu v to deželo, dasi je petkrat dražja. kaj imamo od tega, če se plače višajo? Kolikor so višje, toliko več je stroškov in ostane po starem. Torej Če bi se mi borili, da se nam garantira primeren življenjski standard, bi bili veliko na boljšem kot smo. Če pride inflacija in če imaš kaj prihranjenega, bo šlo še tisto k vragu rAzen če naložiš v zemljišče ali kaj i>odobnega. Kot sem že omenil, sem leta 1903 prejemal $18 na dva tedna Zadnja dva tedna so mi so mi pa pr plači odbili $26, in s tem ni poravnan untjski prispevek Am-frak tak je ameriški sistem, da se delavstvo in delavski voditelj' mislil že pisati v soboto, dec ^ le M yeUke ^ cene so \r ___; _ i l ' MIllA _ A > a V remizi sem vprašal za ključ od spalne sobe (Um imamo tudi spalnico), kjer je mir. Ali namesto ključa mi je rekel "su-pervajzor," naj počakam, da bom pa postranska itvar. In da se borimo za velike plače, Je vzrok tudi to, ker hočejo tudi delMvski voditelji velike plače, kakor na primer kralj Peter v Kiiru. Pri nas v Clevelandu Je veliko novic, toda med našim narodom ne toliko kot včasih. Ker se dobro dela. se dobro pije. da se no-vac zaplje. Tudi precej naših feensk se je privadilo žganju. Kot moiakarji. si tudi nekatera ženske privoščijo malo rakije kar na prazen Želodec, ko gredo od modnega dela. Je jako žalostno th to poeebno za one, ki imajo družine. In cigarete? Že vsaka tretja ti "rauha" kakor tovarniški dimniki« daai to ni preveč lepo, le manj pa zdravo. Fraak Barbic. Olas ta CalttoeaU« Brodertck. Csl. — Minilo je I lelo dirt, odkar je bil ustanovljen TI iimrtrl gjprišiil narodni svet. V Prosveti vidim, da | dobro napreduje. Nekatera dru-in posamezniki so le prt-po veolo te to prapo-Iver. Ako ki vsakdo I premislil, kolike vrednoetl bi bilo. ča bi v Jugoslaviji pridobili demokratično drftavo, lako tov, Srbov in Dalmatincev pri vojakih od našega društva, mi i>i znano. ,] .j .{ Joe C«rov»hek, 549. * * ' Ob koncu leta Belltapha Waab. — Najprvo lepa hvala vsem, ki so mi poslali božična voščila. Rad bi se vsakemu posebej zahvalil, ali čas tako beži in tudi druge Stvari me zadržujejo, da ne grem v mesto, kajti sem oddaljen miljo od sredine, kjer so trgovine. To mesto sicer ni veliko — ima 30,000 prebivalcev — toda je zelo razširjeno. Torej lepa hvala vsem! Zdaj vidim, da moji dopisi niso zaman. Priznam, da sem ga tu in tam polomil v dopisih in zato sem sam sebe ozmerjal tepcem, bedakom in jurjem, kar je ti$i ,mpje. ime. Vendar sem vedno imel dobre namene. Moja hiba je, da "predaleč" ali "pregloboko" mislim, za kar sem bil že "kikan", da so moji dopisi — "zmešani". Ampak misli same od sebe pridejo, brez naše volje; zapreka nastane, Če te misli ali ideje včasih napačno zapišemo in se slučajno drugi z nami ne strinjajo. Torej greh je pisati, samo misliti ni greh. Zato tudi srečamo mnogo, ki jjh imamo navadno "za pametne", ker ne govore o sebi, še manj )>a pišejo, dočim mislimo o onih, ki preveč govore, kakor se že nam zdi. človek je bitje, ki išče družbo. Bečlarji ravno iz tega vzroka pišemo dopise. Če opazujemo živali, vidimo, da tudi te iščejo družbe, a ne vse. Zajec na primer ne mara za družbo; on ima le dva nagorflT: da se nasiti in da se množi. \ Ko to pišpm, je $e par dni do simboličnega praznika božiča — spomin na velikega judovskega mistika in revolucionarja In zagovornika vseh žafranih. On kot človek, seveda ~ v tisto namišljeno božanstvo ne verujem. Gotovo ni vedel, kak u-speh bo rodilo njegovo učenje. Ako bi vedel, kaj vse se je dogajalo in se še dogaja v njegovem imenu, bi se v grobu obrnil, kakor pravimo. te sem omenil v mojih dopisih, da je bil pred 40 leti socializem zelo razširjen v Avstriji. Sam sem /lišal navdušenega socialista, ki je rekel: Socializem ,bo preprečil eventuelno vojno; če jo bodo hoteli imeti, se bodo morali na vrhu sami pobijati med sbeoj. Delavec — posebno nemški in francoski — bo položil erožje . . . Ker sem bil mlad, s4m verjel tem iluzijam Danes vemo drugače. Tako, vidite, se človek uči. O Ameriki sem slišal večinoma dobra reči. Poleg tega, da se zasluti veliko več. aem si domišljal Ameriko kot svobodno d<>žeio. kjer delavci uživajo vse. meni še neznane ugodnosti. I-majo zinemo, varno delo, včasih Seveda težko, ali po zato bolje plačani, ker postava skrbi za protekcijo delavcev Predstavljal sem si tudi delavske shode delavske izobraževalne Šole ob \ iDulj* na I. »tram) TORSC, 4. JANČARJA PR08VETA Pismo iz Londona (IbtSmp poročilo Proavaii) 6. decembra 19«. Čakamo dejanj, dejanj, odločilnih dejanj, druge fronte, konca vojne. Pa nam dajo 14 dni polnih konferenc — in smo vsi navdušeni. Zakaj ne, vča aih pomenijo besede dejanja, dobra dejanja. Bilo je stopnjevanja v našem navdušenju. Na prvo konferenco v severni Afriki smo gledali, kakor na uvod v vse večjo dramo, Qba junaka zapadnih demokracij smo že prej gledali na skupnem odru. Videli smo ju skupaj v Ameriki, v Kanadi celo v severni Afriki srino ju že videli prej. In ne smemo po* zabiti onega prizora m ladij i nekje sredi Atlantika, ko sta poslala v svet Atlantic Charter, prizora, ki bi ga bilo težko pre-kosati po dramatičnosti prilike, kakrino koli vlogo bo že* bodočnost prisodila Charterju samemu. Kitajska je prispevala h konferenci novost, ekzotiko v svojem pisanem in tujem smislu. Časopisi so objavjii slike gospe Čankajšek, ko je sedela v isti '1 vrsti z Rooseveltom In Churchillom in svojim moženi. Pozornica je postala bolj sliko« vita in feminina. Kitajska je za nas Deveta de« žela: bolj čutimo o njej in z njo; kakor pa vemo o njej, jo po* znamo ali razumemo. Ljudje so govorili: "Hvala Bogu, da so povabili "četrtega velikega" (zavetnika); čas je že bil, uboga Kitajska je bila prva v vojni, Uboga Kitajska trpi že najdalj." Naznanili so po konferenci, da bodo spodili in omejili Japonsko nazaj v meje njenega prvotnega otoka, da ji bodo vzeli vse, kar si je prisvojila v vseh svojih požreinih vojnah. "Hm, ta vojna bo stala Japonsko njene pridobitve vseh prejšnjih vojn Skupaj, ki so jih Japonci dobili kot zmagovalci. Daleč nazaj posežejo pri Japoncih, pa imajo prav, saj zasluži." Čutili smo neizrečne simpatjie za Kitaj sko, neizmerno sovraštvo proti Japonski. Ali kaj vemo v res niči o Kitajski? Da je neizmerno ogromna dežela, da ima kakih 400 milijonov ljudi in da vendar vemo o njej tako malo. Japonska je manjša, ali še bolj daleč proč od nas v Evropi. Višek drame je bil odigran Teheranu. Trije igralci, katerih veličino poznamo po njihovih prav določenih vlogah, ki so jih igrali do zdaj. Devetinšestdeset letni Churchill, ki ima tako moč v svojih besedah, da je z njimi zadržal nemške armade, ko so bile na višku svoje moči in a gresivnosti, tam na oni strani Rpkavskega preliva. Mogoče ga bodo pravljice daljnje bodočnosti napravile za vsemogočnega čarovnika, ki je stal na majhnem otoku, ki še ni bil poplavljen od nove povodnji in ki je ukazal: "Naj bo konec črnega fašizma in nacizma"; in nepoznane sile so vstale iz anglejtke zemlje in potem iz zemlja vse širom Evrope In potem Iz vseh delov sveta. Predsednik Roosevelt je obletel pol sveta, da je prišel v Teheran. Celo veliki možje včasih ne vidijo tako jasno, kaj se zbira v ozračju. Ko te je zdela Amerika daleč od evropske voj ne, ko se je zdelo, da ne more nič skaliti njenega miru in sreče, je njen predsednik storil vse, da je uredil za Lend and Leas« Bili, ds je zalagal z materialno in moralno pomočjo nesrečne dežele, ki so se borile obupno za svoj obstanek Mogoče je uredil to takrat, ker je vedel, da dvakrat da. kdor hitro da.H Mogoče je v svoji dalekovidnosti spoznal, da ni za nobeno silo na svetu mogoče, da se izogne tako strašni vojni, da bo prišel' za Ameriko čas prej ali slej in s pomočjo, ki jo je pošiljal bore. čim se bran i tel jem pravice, je pomagal v vojni Ameriki, ki še ni prišla v njo. Tretji med "tremi velikimi"; Stalin Prestopil je prvič meje «voje Rusije kot njen voditelj, da je prišel na konferenco. Stalin je dal ime Stalingradu in ne Stalingrad ime Stalinu, kakor ee večkrat zgodi, da slavni voj-skovodje prevzamejo za potomstvo ime svoje najbolj slavne bitke On je govoril svojim vojakom, ki so branili njegovo mesto, da ne morejo več nazaj. da je njihova pot naprej, da je njihova vloga od zdaj naprej napad, ni več umik. Pri njegovem mestu se je prvič zgodilo, kar so vsi dobri ljudje^ vsem svetu pričakoval! z oduševlje-nostjo,-da je bila nemška sila premag«n*- X" —• mogoče je dejstvo, da je bilo to pri Stalinovem mestu, bilo odločilno dejstvo v bitki. Vidjte, človeška duša je tako nepraračunlji-va, da je mogoče, da ime samo preokreče kolovoze zgodovine. Ce je ime vredno, da so cele armade pripravljene stati ali pasti, ne se umakniti. Ne bilo bi mogoče najti bolj primerne prilike za izročitev Stalingrajskega meča iz angleških v ruske roke, kakor je bilo pozorišče v Teheranu. Vesela sem bila, da sem pred tedni opisala za vas to redko umetnino, ki sem jo videla v Londonu. In ste slišali o napitnicah na večerji, ko so slavili Churchillov rojstni dan? "prijatelju v borbi—"To my fighting friend!" Ste slišali, kako je imenoval BBC-jev dopisnik v Kairu .teheransko konferenco? "Konferenca borbenega prijateljstvi Konec drame je komaj m*nj { ('H . i w i i ■ I zanimiv kot njen višek Imeli smo tretjo konferenco, kolso prišla vafcna poročila iz nafte dežele. Poročila o provizorični vladi maršala Tita. In kraj konference je bil Kairo, sedež sedanje jugoslovanske vlade v izgnanstvu. Zdi se, da se nekaj . plete in plete okoli naše zemlje. Okoli naše zemlje,, ki leži na sredi med Londonom in Moskvo. Zato je končna kon ferenca v Kairu za nas skoraj iste važnosti, kakor teheranska. "Veliki trije", "veliki štirje" so skopi z besedami. Malo moremo uganiti iz njihovih nazna nil. Ali mogoče je za nas majhne dovolj, če slišimo: "Izrazili smo trdno voljo, da bodo naši narodi delali skupaj v vojni in miru, ki bo sledil. — Iskali bomo sodelovanja in dejanske u deležbe vseh narodov, velikih in majhnih, katerih ljudstva so, kakor naša lastna ljudstva, od ločena v srcih in mislih, da preženejo s sveta tiranitvo in su ženjstvo, zatiranje in netolerantnost. Prišli smo sem z u-panjem in odločnostjo. Poalav ljamo se od tu prijatelji v dej stvu, duhu • in cilju." Sledijo podpisi: Hoosevelt, Stalin, Chur chill. Na teh imenih bo zgraje rfa neposredna bodočnost Evrope. * Dolenjka. sati,' pa ne bi vedel, kaj >e je dogajalo v delavskem gibanju? To bi bilo čudno. George Gornik. 493. Glasovi iz "naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) večerih, kakor tudi šole za razne poklice, ob pr^nikih, pa masne shode in pohode z delavskimi godbami in z rdečo zastavo na čelu; po zborovanju pa veselica na pripravnem prostoru z vsakovrstno jedačo in pijačo ... Ti Tako sem sanjal o Ameriki in menda tudi mnogi drugi. Zdaj se tej naivnosti samo smejem. V tej deželi sem že 32 let in torej lahko rečem, da več ne sanjam o Ameriki, ker sem Jo v teh letih precej izkusil. Ampak to ni dovolj/ Izkušnje delavca so razli&ne, odvisne od tega« kaj »delaš, kake prilike si imel: srečo ali nesrečo, dobro ali slabo delo, 4obro ali slabo plačo, ali si bil morda v stavki in na Črni listi. * v Oni delavec, ki je žave V "vojno za demokraciji proti avtokraciji." Po končani vojni ali premirju se Je formirala nova država Srbov. Hrva-tov in Slovencev,- Mladi kralj Aleksander se je v vojni pri družil tragičnemu pohodu srbske armade preko albanskih gora, se z rojaki pogovarjal in bil zato — "demokratičen" . . . V Rusiji je nekaj časa po strmoglavi j en ju carja vladal Korenski. Pa so ga boljševiki odstranili in ubili carja z vso družino vred. V drugih deželah se je organiziral pdpor proti boljftevikom. A najslabše je bi-lo to, ker so se pojavili spori med voditelji samimi. Zunanje delavstvo, ki je gledalo na Rusijo kot odrešiteljioo, je postajalo skeptično in izgubljalo vero. Pa je stopil na Čelo mož jeklenega značaja in pričel brez usmiljenja uveljavljati svojo voljo. S tem si je nakopal smrtne sovražnike znotraj in zunaj Ru sije. Danes izgleda, da je zmagal na vsej črti, a še ima sovražnike, največ skritih. A ti mu ne morejo nič, kakor tudi ne oni mali ljudje, ki še vedno pi skajo: diktator, diktator . . . "V Rusiji po vojni ne bo brezposelnosti," pravi Stuart Chase, Drugi zopet komentirajo, da je rasna diskriminacija v Rusiji kaznjiva. Kako se bo Rusija po vojni obnašala napram drugim, je ugibanje. Moja slutnja je — mogoče se motim — da bo zapletla vso Evropo v svojo mrežo. Komentar brata Gardna o rasni vojni, če bo uveljavljen imperializem stare sorte, se mi zdi na mestli. Ampak se mi zdi, da je imperializmu stare vrste odzvonilo in da bodo dali več ugodnosti onim narodom. Na vzhodu sta Rusija in Kitajska sosedi /V. Nikakor se pa ne strinjam z Gardnom, da Adamič ne pozna delavskega in socialističnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. On podaja le svojo sodbo in ne piše radi strank. To sodim po tem, ker je tako korenito opisal zgodovino Srt&V, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi Jugoslavije. In Če je mogel to napi- Is pisem naših vojakov Waukegan. I1L — Pfc. Stanley Grcgorin piše v pismu, ki ga je odposlal domačim dne 17. nov., med drugim takole:^ Nahajam se nekje v Sardiniji, kjer sem doživel že marsikaj zanimiveg«. Tudi tukaj postane mrzlo, a ne zadosti mrzlo, da bi kdaj snežilo. Kraj je bil že neštetokrat bombardiran. Vse je v razvalinah. Ljudje nc splošno so zelo ubogi in večinoma ne vidijo poaebno radi, da so Amerikanci tukaj. Ne izgleda, da bi bili vajeni na posebno čistost in snažnoat tudi poprej, preden jih je vojna zadela. Zdi se, da jim je več za kajenje, kot za jed. Prosijo nas za cigarete, gumij in sladkorčke. Ti ljudje silno radi pijejo vino, ki ga tod okrog prav gotovo ne primanjkuje. Kamor koli Človek stopi, jih lahko vidi. kako tarejo orehe in jih zalivajo po grlu s vinom. Prišel sem v stik z večjim številom jugoslovanskih mož in fantov, starih od 17 do 45 let. Parkrat sem jih posnel ha sličice. Povedali so mi marsikatero zanimivo zgodbo, kako so bile njihove hiše požgane do tal in kako je nje ker čez npČ pograbila fašistovsku policija in Jih po sili vtaknila v vojsko. Pripeljali so jih sem, pa jim niso dali ne pušk, ne kidce druge opreme. Nekateri, ki so bili bolj srečni, so ušli in so se pridružili četnikom. Ti, ki so tukaj, so delavci in pravijo, da Italijani ž njimi prav slabo postopajo. Samo enkrat na dan dobijo nekaj jesti, čevlje imajo pa take, da ni ha njih skoraj nobenih podplatov več. Bili so zelo presenečeni, ko so m* slišali govoriti njihov lastni jezik. Hoteli so vedeti, Od kod sta doma moj oče in mati. Največ teh mož in fantov je prišlo iz okolice Gorice, Pulja (Pola) in Reke (Fiume). Povedali so mi veliko o grozotah vojne in kako so polenterjih postopali z njihovimi otroci, družinami in de-kleti. Kako radi bi prišli v a-meriško armado to šli z njo tja v boj, dokler ne pride prostost, ali pa bi se pridružili četnjkom, ko bi bilo mogoče. Popisal bi Vam lahko veliko, kaj so mi vse povedali, pa bo moralo počakati, da pridetp domov. Vsi so mi nekaj napisali v nekako spominsko knjižico in so se podpisali "Prijatelji Slovenci". Prejel sem že Vašo božično kartico in vse drugo, kar ste mi poslali. Ni se Vam t*eba bati, da bo kdo kaj! vzel, iz zavoja. Kadar se kaj po pošti icgubi, da vojak nikoli ne prejme, kar mu je bilo namenjeno, ae to zgodi samo zaradi tega, ker njegovi domači niso razločno napisali njegovega naslova ali pa so izpustili kak valen del naslova: Če je naslov popoln, bo vojak poslano gotovo prijel v roke; zjerna bi bila edino v 'slučaju, ko bi kaka podmornica potopila dotično ladjo. Ljudje, ki so zaposleni po vojaških poštnih uradih, vedno store, kar Je mogoče, da najdejo vojaka, ki je zavoj nanj naslovljen. Prejel sem nismo, ki mi ga je poslala M rs. Keber in mi je bilo prsv ljubo, ker je bilo napisano Amertikl pomorščaki v džungli otoka Bouaalnvllla na Pacifiku. VCI1SK« pozabi ljudje ver tafotavliaio kooperacije v slovenščini. Tudi Vaše pis-mo, mama, sem prejel in sem vse popolnoma razumel. Za slučaj, da bi za nekaj časa ne prejeli mojih pisem, Vam že sedaj voščim vesele božične praznike. Pfc. Stan Gregorin 981 M. P. Aviation A.P.O. 6fl0, c/o P. M. New York City, N. Y. Pvt. R. J. GrČar, katerega starši stanujejo na 1022 McAlis-ter Ave., North Chicago, Je pa svoji teti poslal zanimivo pismo, ki ga deloma tukaj objavljam. Draga teta: Vašega pisma sem bilo zelo vesel, Mama mi pišejo prav pogosto in me vedno sprašujejo, Če razumem slovensko pisanje. Boy, če ne bi razumel bi jim gotovo prav hitro povedal. Rad berem slovenju pisma, da tako vsaj ne im tega jezika. Seveda, tukaj okoli govorijo italijansko. Toliko sem se privadil, da nekoliko razumem, govoriti pa Še ne morem. To pa moram reči, da so ljudje tukaj veliko prestali. Kamor človek pogleda, povsod so od bomb razdejana poslopja. I^jud Je so zelo veseli, da so Ameri kanci tukaj. Vojne so siti do grla in Človek jim tega ne more zameriti. Zdi se, da je Žlvlje nje veliko bolj kruto za ženske in otroke, kakor pa za vojake ker ravno ženske in otroci mo rajo največ pretrpeti. Hvaležen sem Bogu, da je vojakovanje tukaj in ne v Zedinjenih drža vab. Ameriškim vojakom ni treba biti v skrbeh zaradi ma t#r, očetov, sester in bratov, ka kor so italijanski in nemški vo Jaki. Upam iz dna srca, da bo vse to kmalu v kraju in da po tem ne bo spet vojne nikoli, ni koli več. Da ata še vedno delajo, se mi zdi res imenitno, oni prav gotovo napravijo več kot svoj del v tej vojni. Zato bom, ko pridem domov, pripel na vsakega izmed vas eno svojih me dalj, to se pravi, če jih bom imel, drugače pa boste morali biti zadovoljni s poljubom.. -Lahko noč. — Vaš poredni sol dat "Doffey". Tudi Pfc. Stan Gregorin piše zanimivo pismo svoji sestri mrs. France* Jereb. Cjlasi se: I Draga aestra: — Prejel nekaj Tvojih pisem in božični paket. Ker že dalj časa nisem slišal od Tebe, sem premišljeval, kaj je vzrok. Tiste cigare so mi zelo prav prišle, kakor tu di tobak Z zanimanjem sem preči ta I Prosveto in članek o bojevanju v Jugoslaviji. Več Hlo-vencev, ki sem Jih tukaj srečal, »ni je opisalo stvari prav tako kot so opisane v tem članku. Ako želiš čitati nekaj zanimivega, nabavi si Adamičevo knjigo My Natlve Land. Prejel sem tudi Buletine in zobno pasto, llvala. Oni dan sem srečal nekaj fantov iz Miimesote in bil povabljen v njihov logar Imeli so par gitar In "balon" — harmoniko. Bil sem pri njih do poznega večera In imeli smo se imenitno; peli smo in pili vino V skupini je Wto tudi par "vran" Is Minnesote, ki so znali marslkakino slovensko in žin* gaji smo, da je bilo vsnelje K-d en je rekel, da po/na Belcove iz Eveletha Saj ee jih spominjal, k<> amo bili pri njih neko potetj*. Ker še par let nisem igral na tmmomko, so mi prsti Rdeči križ končuje Še eno leto svojega delovanja Leto 1043 je bilo od vseh najbolj aktivno v zgodovini Rdečega križa. Ljudje po vsem svetu so občutili, njegove blagodsti; zato.Je primerno, da sedaj o božičnem Času naštejemo, kaj vse Je storil Rdeči križ. Amerika#ski Rdeči križ, ki je ena izmed 80 federalnih ustanov, se je v prejšnjem svojem letu udeležil vsah mogočih del. Pomagal je Srmadi tu in v inozemstvu, na bojnem polju kot v taboriščih za vežbanje. Središča za krvno plazmo so nabrala ve<9 ko 4,000,000 darov, s čimer je bilo mnogim pomaga-no in tudi' rešilo je mnogo življenj naših ranjenih vojakov. %a tem je Rdeči križ preskrbel 27,-, 000 bolničark armadi in mornarici; prostovoljci vseh narodnost Zdn»twfcdržav so pripravili 029,000,000 zdravniških zavojev. Rdeči križ je tudi odposlal okrog ,(1000,000 paketov za ujetnike-konvalescente. Za zdrave borce je Rdeči kril uredil klutp in druga zabavišča v inozemstvu. Posebno tzvežba ni predstavniki so bili dodeljeni vsem vojnim in pomorskim oddelkom doma in v inozemstvu, da pomsgajo vojakom s pamet nimi nasveti in dejstvom, posebno onim, ki imajo osebne in dru žinske težave. Oddelek Rdečega križa, ki se bavi s poizvedovanjem in do-stavljsnjem novle, Je v zadnjih 15 mesecih' oddsl »83,290 poročil sorodnikom v krajih, razdejanih od vojne. Istočasno je ta oddelek oddal Še 853,834 manj ših poročil ter vprašanj, ki to ErJŠla iz inozemstva. Dežele, jer se je poizvedovalo in kamor so poslane novice, so: Alba-nI jo, Belgija, Luksemburg, Bolgarija, Kitsjska, Čehoslo vaška, DanMka, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Holandija, Madžarska, Italija, Japonska, Latvlja, Estonija, Mtvanija, Norveška, Palestins, Sirljs, Poljaka, Itu-muMhka, Rusija, Avedsks, ftvica In Jugoslavija. V zadnjem letu se je nadaljevalo z vojno pomočjo civilnim begunom; hrana, obleka, milo ter drug« potrebščine so bile poslane na Rusko, v severno Afriko, ns Srednji vzhod ter v neke okupirsne dežele. Od začetka vojne, septembra 1030 znaša akupnu pomoč, ki je bila poslana civilistom Skozi Rdeči križ, v vrednosti več ko $77,000,000 V bojnih vrstah doma, so inštruktorji Rdečega križa Izvež-bali 400,000 žen /a bolničarke, I,m000 z« prvo pomoč In še 300,000 oseb plavanja In reševa-njs Iz vode. Končno so prostovoljni pomaga*! pripravili 12,-000,000 kosov oblačila za porabo dorna In v inozemstvu. okorni, toda ni me vzelo dolgo, da su se privadili tipkani V skupim je Ml fcud i nefcf švedski fant iz Minnesote, reel guy, ki je tudi znal par slovenskih pesmi Z n jim' Sem imel precej zabave. ko slNn poskušal mojo šv«a primer njena pobožno* do Črne gospe iz Macarene, h kateri te jo tolike? t zatekala, in ki jo je on že tolikrat preklel ... Krivoverka, da, ali morda še huje, pol samega vraga, ki je več ko zmagoslavna in sla-dostrastna ter prečudno ognjevita v raznih ljubezenskih igračah, ko da bi se krščanski človek pri njej ne bal za svojo dušo, če gori njegovo telo v takšnem plamenu strasti Saj se vendar pogumni in pobožni Ludvik Guenole vsakokrat prekriža, kadar je treba govoriti o njej, in jo na tihem in kadar sta sama, imenuje coprnico. Sedaj pa si ta zaljubljeni slado-strastni vražič naenkrat želi cerkve, svečenika in zakramentov, kakor kakšna stara bogomolj-ka. ki ne more živeti, če vsak dan ne drsa svojih fcojen okrog cerkvenih stopnic! "Kaj pa je?" vpraša Juana, "vi mi niti ne odgovarjate?" J seveda ne! Današnja zahteva Juane je več ko nenavadna in nova, ampak je tudi nad vse opaana. Kam naj jo pelje, to tujko, ki še ni nikomur znana? H kateremu svečeniku, v katero cerkev? V katedralo ne, to je gotovo, ker ae tam zbirajo najhujše tercijalke vsega mesta, s svojimi že vnaprej priostrenimi in nabruše-nimi jeziki! Pa tudi ne v majhne kapelice raznih samostanov, kamor ima dostop le omejeno število, izbranih . . . Torej kam? ... V grajsko mašo, kjer najdeš samo vojake, katerim je zabranjeno pohajati k drugim mašam? To so dosegli ljubosumni maloneški meščani, da prihranijo svojim ženam in hčeram pogled na zmagovito razkošje kraljevskih uniform ... "No, torej?** vpraša Juana. "O čem pa sanjate z odprtimi ustmi?** " Niti sedaj si ne domisli odgovors. Ona se pa razhudi: "Kaj pa to pomeni?** ae zadere nad njim. "Kaj se me morda sramuješ? Ali sem pregrda Idi premalo plemenita, da ae pokažem poleg kmeta, kakor si ti, pred tvojo Devico z Velikih wat ali s ceste, to Devico morskih roparjev in Ulov? Ti pes garjevi! Zapomni si dobro! Ob svoji roki me prihodnjo nedeljo povedeš v najbolj sveto cerkev, kar jih je v tem mestu, ali pa ti priseiem pri duši svojega očeta, ki si ga izdajalski umoril, da ti bo še žal!** (Se nadaljuje.) , .. > ,4 Ludvik Guenole je Tomaža opozoril, in Tomaž ar je zavedal, da ima prijatelj prav. Toda še-le po svojem povratku v Saint-Malo, ko je stopil zopet v stik s svojimi rojaki in someščani, je pričel Tomaž spoznavati nepremagljive težave, na katere je naletel. S kakšnim imenom in naslovom naj predstavi strogim meščanom, ponosnim na svojo krepost, tujo žensko, ki ji bodo vsi pravili, da je matrozova ljubica, ali celo plačanka in vlačuga? Da priznamo istino, ssj Juana ni nič več, ko navadna vojna jetnica. Mornarji se z njimi zsbsvsjo, to je dovoljeno in v navadi. Nikdar pa ne privedejo nobene v domovino, v domače mesto. Tomaž vidi, da bi bila blaznost, če bi hotel svojo ljubico privesti in jo predstaviti kjerkoli v meščanski družbi te province, kjer bi bil sicer vsakdo, tudi ns j ponosne jši, njega samega sprejel najljubeznjivejše. Da bi pa privede) špansko dekle v domačo hišo, četudi kot svojo pravo ženo in soprogo, na to pa že celo ni mogoče misliti Kaj naj torej stori? V tej zmedenosti ne najde Tomaž nikakršnega izhoda. Ne brez grenkobe premiiljuje včasih, kako majhna je resnična moč, ki si jo pridobiš, ps če si tudi nakopičil kupe bogastva, slavo, plemstvo in celo javno priznano in podeljeno vladarjevo milost. Vsega tega je deležen on, Tomaž, pisnisniti gospod Jagn je, ki ga je hotel sijsjni kralj Ludvik XVI. na lastne »videti v svojem gradu Saint*Genpanu, in mu jo hote) na lastna usta izreči svoje priznanje in počaščen je. Kaj mu pomagajo sedsj vse te časti? Niti toliko, da bi si mogel brez skrbi pred javnim čvekanjem vzeti po svoji volji dekleta in živeti z njo! "Poljub še ni odgovor! . . . Tomažek moj sladki, pustite sedaj moje grudi Pomeniva se raje! Povejte mi, pa brez laši, kdaj me mislite spustiti iz te zstohle luknje?" ' Tako obnovi Juana svojo ofenzivo in si pred svoje lase. Tomaž se odkašlja. "Hm," pravi počasi, "brat laži, . . . kaj vem jaz? čaaa treba, da najdem prej drugo hišo. kaj boljšega, ko ta kozolec tu ... Poiščetn vam novo in lepo zgrajeno hišo, zlato moje, ki vam jO hočem opremiti kar naj razkošneje. Potem si omislite postrežništvo, potem konja* in vozove, hlapce in postil Jone, pa stražnike , . Vsako reč ob svojem času. Tudi Rima niao zgradili prvi dan .. Tako je brbl jal in si na tihem čestital, da mu je uspelo najti tako sijajen in obenem Ijubez-njiv izgovor. Kaj pa treba za žensko drugega, ko da ji obljubiš, kar ženski najbolj ugaja, konje, vozove. g» Ioni rane služabnike in lastno palačo! Zlatih čukov ni manjkalo, da se vse to uresniči! Toda Juana le zmigne z rameni. V beneean-skem steklu se zrcali negiben ravnodušen obraz, češeij in čopič f pudrom se z nezmanjšano pridnostjo gibljeta po ebenovini las in po gladkem, sladkem licu v . . "Ph," odgovori končno Juana zaničljivo. "izbirajte kakor vam drago, nič nimam proti temu. Toda druge skrbi so nujnejše. Ali nimate tu svečenika ali cerkve? Zelo mi je treba svete vera, "kajti moja duša je že gotovo bolj črna kot oglje . . . Koliko nedelj že nisem bila pri maši! In selo me je želja, da pokleknem ob vaši strani pred oltar, srce moje!" • Tomaž ni niti v sanjah mislil na kaj slične-ga. zato napravi tedaj kretnjo presenečenja. Saj je on sam tudi prav pobožen, pa niti en- MOŠKI IQT0RY VOPSTVO TISKARNE APELIRA V A ČLANSTVO SJf J> J« DA TISKOVINE NAROČA V IVOJI TISKARNI Isti dan — bilo je na petek in zgornja vrsta na groblju so bila na stežaj odprta, kakor je takrat ukazal presvetli knez in škof. ker je že-1*1. naj bi poboftni Malonezi mogli vsaj enkrat na teden moliti na grobovih svojih ranjkih, in sicer baš n§ petek, da se tako spominjajo na trpljenje IzveUČarjevo. — bilo je torej na petkov dan in baš ob Isti uri. ko ae je tako končal poeet Tomažev pri lepi ljubici Juani Skozi odprta vrsti pa stopa na g robi je žena, ki vodi dete ob roki Žena je kar ae da preprosto oblečena, v črno volneno obleko, na glavi pa nosi črno počo, kakor vdova. Dečko je še majhen, toda že kaželtrepak stas, veliko živahnost In obeta široka pleča. Vendar ae ne smeje In ne skače, ampak se lepo pridno drži mamice. Oba stopata molče in naravnost med grobovi, starimi in svežimi, kakor stopajo ljudje, ki poznajo svojo pot Naaadnje poklekneta pred neznatnim in skritim lesenim križem. Na njem je napisano ime: Vincent Kerdoncuff. (Dalje prihodnjič.) S.N.P.J. PRINTERY sede. Jedrnata odkritosrčnost Za parkom je hropel in režal deluje Konstantina je tapla- sitni tramvaj. V tihem podvo-kala. v V ,. čerju so šumela drevesa s mla- Deset povesti SMEM PRED SMRTJO f (Se nadaljuje.) . Konstantina je navdušeno rr- | 1« vame. Lica ao ji nalahno za« f rdrls, usta je umetno premak- 1 pila, vzdignila desnico m spro- \ rila kazalac. Kako lahko *pra- I vite igralko ha oder' Ce bi bil 1 rakal še trenutek Konstantina | hi btla pokleknil* pred nežna- I mit princem. I -.fte večja zloba me je pola* J kt i is Hotel sem jo razgaliti. -Ne, gospodična, m ras Ste H videli kadaj kmeuko bajto? I'maram, zakajeni tramovi. »ta- i k* okenca, ilovnata tla. V ko- " iu ležišle m na njem v cunje | povito det«, ki kriči, da se Bog j usmili. Hoče. zraka in hrane I To deta raste, rast* in ko dors- I ste. nuna sreče. V šestnajstem 1 letu je fte vagabunrf toda nekdo . I ga pošteno tzštba in mu pokaže j pot Tod hodi t je pojdi ... ! I Dete uboga, mora ubogati In ' gre Ni zadovoljno, ali 'cilj' ima . . ." Motil sem ae. Niso je razočarale, nteo je razšalite moje be- 4 PROLETAREC