iMÉMomh Wtá nmm izjavlja, Protestantske moUhiice, katerih je okrog 150 v Mehiki, bodo tudi nacionalizirane. Upori med katoliškimi duhovni ae množe. Slučaji verske blaznosti povzročajo konflikte a policijo. it * • % •■ . ■. GLASILO SLOVENSKE Amriika vlada aa bo piiilili klorikalcom Predsednik Coolidge je poredni poročevalcem, da konflikt med cerkvijo in vlado ▼ Mehiki ni naša nadeva. Vlada nI preje-la nobenih pritošb od ameri- Canal Mežico City, 8. avg. — Prod sednik Calles je včeraj v inter-vjuvu z ameriškimi poročevalci ponovno dejal, da vlada bo dosledno odklanjala vso poskuse posredovanja od zunaj. Mir pride, kadar se cerkev podvrže ustavi. Dalje je rekel Calles, ds je klerikalni bojkot prešme-šen, da bi mogel kaj škodovati; škoduje le klerUpUcem samim. (Popolno besedilo intervjnvs prinesemo v jutrišnji številki "Prosvete".) Mežico City, 8. avg. — Po odloku zvezne vlade se imajo nacionalizirati tudi vse protestantske cerkve v Mehiki, katerih je okrog 160. Ker je med temi več molilnlc, ki so lastnina smeri tirih državljanov, bo morda a-meriška vlada, na katero pritiskajo klerikalci z vsemi silami zs interveffttjo, dobila vzrok za diplomatsko akcijo. Pogodba med Mehiko in Združenimi državami določa, da ne sme biti nobene konfiskacije poseetva ino-zemcev brez primerne odškodnine. Dane« je prišla vest iz države Michoacan, da je klerikalne drhal napadla in ubila dva višja zvezna uradnika. Eden teh, Rafael Almeida po imenu, je bil dvajsetkrat zaboden z nožem. Tako poroča "El lmparc bolj senzfritjonalna. Neka da protestantka je hipno zblaznela inzač&a razglašati, da je foUM^ in Pet drugih mu nikov. Mežico tlty, 7. avg.—Mehiški listi poročajo o nadaljnih izgredih in pobojih med klerikalci ln vojaki. V Guadalajari je bilo včeraj ubitih pet katoličanov in več vojakov v krvavem spopa-- i > »-» Ju, ko je verska množica hotela preprečiti inventacijo ondotne romarske cerkve. Vojaštvo je iončno okupiralo cerkev in spo-Jilo vernike domov. Okrog 400 izgrednikov je bilo aretiranih. V Tlajomulcu so klerikalci po nekem drugem poročilu ubili di striktnega sodnika, ki je vodil inventar cerkvenega imetja. Katoliški epiakopat je danes pripravil nov pastiraki list na vernike s pozivom, naj ne omahujejo. Episkopat (škofje in nadškof je) zagotavlja pristaše, da še ne misli na umik in apelira na katoličane, naj ne poslušajo odpadlih duhovnikov, ki ao se podali vladi in prezirajo Interdikt. Kljub temu' zagotavljanju od strani voditeljev se širijo poročila o ponujenih kompromisih in popustitvah. Mnogi lajiški voditelji urgirajo višjo duhovščino, naj skuša pregovoriti Rim, da dovoli Mehikancu vatikansko zastopstvo v Mehiki. S tem odpade največji ugovor vladnih strank, kf so proti temu, da b tujci, predvsem Italijani in Spanci, vladali v mehiški hierarhiji. Upori med katoliškimi duhovni se množe. General Anaya, poveljnik v ^I^ofcSSüÄ se poda vladi in se hoče regt striratl. Župan mu je vrnil cerkev. Iz Pachuce je tudi prišla šklh državljanov. Kolumbovih vitesev ■j. DNE n ITIKA aa PODPORNE JEPNOTq ft lil, pondeljefc» avgusta (August 0), lwT ea J hm 14. tata. a steVw—number iaa llJjPrvi sapah Mavaka Hm oddajaa radio-postaja I Oddala je sporočilo o produktih, Izdelanih v kaznilnicah, ln o konkurenci, ki jo delajo ti produkti delavcem. Nevarnost vojno I na Balkanu Zahteva je toroJI zavzema stali-Hpince bolje, da niaSi samostojni. - RIM. plnski ofradnlki pa iarniaje| nezadovoljnost, ker še" aleo neodvisni. jfc j Williamatown, Maaa. (F. P.) Na inatitutu za politiko tvori predmte razgoVora imperijali Ptymouth, Vt — Predsednik Coolidge je zadnji petek popoldne dejal v razgovoru s poročevalci, ki so ga obiskali na počitnicah na domu njegove rodbine, da konflikt med cerkvijo in vlado v Mehiki se mora Izvojsvati brez intervencije Združenih držav. Predsednik ni prejel nobenih.------------------------- pritožb od ameriških državlja- kako veliki bode dobički sa Fi-nov v Mehiki, da bi ae jim go- lipince, ako oetanSjo to, kar ao dfla kakšna krivica. Kolikor je zdaj, to je pod1 Združenimi dr-njemu znano, je rekel, je držav- ža vam i. Filipinski javni uradni department brez kakih pri- niki pa kritizirajo Združene dr-tožb. Coolidge ima lahko svoje žave, ker Pfliplnci niso še samo-privatno mnenje o mehiškem stojni. konfliktu, toda to mnenje ni me-| S stališča dolarske diplomaci ssm, kskei prakticlrajo toč ju. Carmi njegpvi drugI, val predsednik Amsričsnl Filipinskem a-Thompson in jih je i meno-lidge, slikajo, Chicago, HI. — Harry Sheck; od Lige za strokovno unijsko znamko je bil glavni govornik, ki je govoril s delavske oddajne radlo-poataje WCFL, ki jo la-stuje ClkaŠka delavske federacija. Govoril je o produktih, ki se izdelujejo v kaznilnicah, ln v kakšnih raamerah se vrši produkcija. Povdarjal je, da ti produkti delajo konkurenca de-lavoem, ki še niso v kaznilnicah. Se preden, je 8heck govoril, je neka dikaška tvrdka, ki kupču-je na debelo, vrnila nazaj 7,000 metelj, ko je Izvedela, da bo javnoštl s pomočjo delavske oddajne radlo-poetaje sporočeno, kje eo bile metlje produdrane. Metlje so bile poelane is Jef* fsrson Cltyja, Mo., in sicer is S staliAča dolarske diplomad- g^tte kaznilnice je in velebjznišk^at Imperijaliz-1 B0Cisli§tks Kate * rodajno v njegovi službi. Resolucija Kolumbovih ... --------- zev, ki zahtevajo intervencijo v JU predsednik ftgislativne zbor-Mehlkl, je torej bUa zaman. | niče v Indiji, v pravem, ko trdi, da je kohg^es v nepremlšlje- Jugoelavlja, Rumunlja ln Grška naelovlle skupen ultlmatum na Sofijo. Vae tri dežele zahtevajo, da bqlgareka vlada ras-pusti organizacijo macedon-akih komlUšev. Obveščena je tudi liga narodov. Bel grad, Jugonl^vlja, 8. avg. — Današnje uradno poročilo se glaai, da nate, ki so bile včeraj poslane Bolgariji Is Belgrada. Bukarešte in Aten, niso ultimati, temveš le posvarilo bolgarski vladU da bo odgovorna ss nadaljne komitaške napade. Belgrad, Jugoslavija, 7. avg <—Jugoalavija, Rumunlja In Grčija so dhnes poslale Bolgariji tri ultimate s Identičnim bese- v kateri je ... - .. isocialistks Kate Richsrds O'- vite-Ima je sir Frederick Whyte, biv-| Hñrt p^j^t okunll» strahote kasnilnlškega dela, ki Je oddano privatnim kontraktorjem ali za-i u» j« Ai/us^" » ..»-.J-- L župnikom. STRAŠEN UČINEK ZRAČNE- nem trenotku leta 1016 obljubil <^0f Je bU iiredn0 podučen r --------Fillpincem nsedvišnost |ln raarslkatera delsvska gospo- GA PRITISKA. Rudarji eo leteli na vae otranl | kot lietje s drevja. nUnTivne!' l^nln^Gll^Alden I J^^eS^ Coal kompanije, ss je zrušilo ns ta, tisoče ton skalovja. 'Nastal je ptnskeggvotočja ^«mu Fllipin-Lsilen zračni pritisek. Pet in cev. Ouoaro je ha^al. da e dvajset rudarjev, ki so bili slu-čajno na delu, ao leteli, kakor listja z drevja, kadar ga zama-lki narašča mlf flllplncl proti '^»'VSIII m niarsiKSiera ueiavsim Pedro Guevara, filipinski re- dinja bo odslej naprej želela Is- sidenčnl komisar v Združenih vedeti kje so bili produkti is- državah, ln Jože Abud Santos, delani: v kaznilnici ali v tovar- bivši filipinski j^ttčnl tajnik ln nth. dilom. jo, ^la mora bolgaraka vlada ta koj odgovoriti, če bo raspustlls macedonsko komitaško organizacijo ln zavarovala msjs pred nadaljnlml vpadi. Ako Bolgari Ja ne ugodi sahtevl, bodo srbske, rumunsks ln grške čete invsdl-rsle Bolgarijo. Tukajšnji llat "Vreme/1 ki je v tesni s vest s sunanjim ura- dom, poroča, da je besedilo not zelo strogo. Na drugi strani skuša dr. Ninčič, zunanji mini-Mter, v uradnem komunikeju omiliti skupno demaršo v Sofiji* rekoč, da note niso agreeivne. Uradno poročilo se tudi glasi, da bodo koplje vseh treh not še da* nes poslane sekretartjatu liga narodov. Dunaj, 7. avg.—Tukaj je zavladalo veliko razburjenje radi preteče vojne na Balkanu. Ko* lonije balkanskih beguncev na Dunaju so v paniki; ljudje oblo* gajo uredništva llatov ln suna* nji urad za novice. Bati se je, Če pride oborošen konflikt, da «a rasšlrl. Italija, ki preži na Al* bani jo in druge afere na Belka* nu, komaj čaka, da sa vmlhM i%mwm> m .«« »».v............»"I »""'"J v««», H« «— *- Vse tri države zahteva- nporrZko se.kaj skuha. Anglija ------ (...liaiLuliu llluJ. t m I— CValulI. illlll M MttMMAáa in Francija tudi ne moreta mir* no gledati. Is Budapešte poročajo, da Ru* munija pošilja čete v Reearabl* jo, boječ se vpada ruskih čet Kumunska vlada tudi skuša po* mvaatl vae svoje diference g ogrsko v.nadl, da jI Madžari na bodo nagajali, ako es spopade a Bolgarijo. je silen vihar. Vozički s pre* Wn so bili pahnjeni s tira, sa električne lice so pa ce-pall na tU, kakor da jih podira neka neanana izredno velika ai- _ trg prihaja valiko produktov, ki jih izdelajo kasnjen-cl. TI kaznjenci morajo delati sa privatne sakupniks, in so pri delu Izredno priganjanl. Potna v OaMfornljl. Santa Barbara, Cal. — V pe- Sovjattka vlada domaati- ra Av|a vaaM a ravoltt Poročila o vstaji ekatremlstov v Lealagradu la (Ukmjlnl pri-Is Rumunlja. Američanom, ftíntos je pripo-, tUnU mrmr*, vm. -rečni, da "bi wn^éne države L ^ zf utrai so čutili tu lahko Imele pegoSfo s neodvis- BUnék$ k f pá k sreči nI nlm Filipinskim otočjem "I povzročil nobene škode. neka neanana »sreono ve.«. vzdrževanja mornariške poeta* Ventm», Cal. - Prebivalci la. Neketerl rudarji so odleteli je na otočju. Namigni je, da bi U|fÄ mfiU so se v petek zjutraj po petdeset čevljev daleč. Ru- -e » 'tudi »• razburili, ko je mes(p J*treee . ,, t- %___-i ..Ati___.i t>/>_I m*riAki biiniAk interesi. I nntMai ' I je pripravljenih slediU. — darji so komaj ušli smrti škodovanl so pa bili vsi. močan potresni sunek, trajajoč pol minute. m® ^^HftiBjP^v t ' * j Ja Mia m|§ ptw^S Kapitallntičnl < lambove vlleae i Moskva, 8. avg. — Sovjetsks vlada js danee napet oflcijelno dement hral a vse vestí o revolt! v Unlngradu, Kronštstu In U-krajlnl. Vlada je bila Informirana, da Je vea svet poplavljen voainoFiTMJi omio m PIKAJO VOJAŠKA VEftALIttA Tanna, Prek dva tisoč mladeaičev gre vsnko leto v vežhališčna tabo-rišča. — Podpora sa vsdrže- __. vanje teh vežballšč prihaja od zahtevajo visoke ca-1 ^^ profitarjev. . Čhicago, n. - (C. Haesler N#w MtArA mÄ- To- F. P.) - mladeničev gre v^Trll V Sm mestu so na vsako leto v vojaško vežbališčno ÄÄa ÄoTpreK ^vvojuioVežbališčnoUb<, Tovarnarji so pa atoplli skupaj glašeni vo ni prof^rji. Krni deset odstotkov, da toliko preje denar za pHgy^kl WW poide blago, ki eo ga poelall ne čl, da ee dovoN denar za vežbs |r(( ^ " liščna taborišča. Posledica te sUvke je, da je To ni nobena tajnost. Flnan-15,oSS^vcev brez \*L ; čnikl In i^jskl b^ron Noben list se pa ne oglasi in zaradi slabe opozicije prot Im-zshtova v interesu delevcev ln perljallzmu tako Pwd"1»' konzumentov otvoritev tovarne kar odprto pišejo čeze, aa je in pričeti s produkcijo. mogoče IzvršlU propegando. Well, v današnji človeški Njih konjiček je Military družbi Jo le uveljavljen kapita- Training Campe Assn. Združe-lističnl način proizvodnje. Bla- nih držav. Glavni etan te orga-govna produkcija ln dUtribuci- Uimcije se nahaja v Chicagu ln je se ne vrtite zaradi ljudekih ftotr v poslopju Tower. E^ potreb, ampak le saradi profita. kutivni tajnik George F. Js To Jo vzrok, da morajo konzu- M j# smejal, ko mu je rekel po-mentl plaAavati blago po oderu- ročevalec Federal izlranega u-šklh cenah, deUvci pa počivati ^ da peetojl sum. da eo tade-proti njih lastni volji. lovslcl munldje in profltarj. igeU varuhi U opreme. Potegnil Je ls žepe kresno opre« j ljeno la Inluetrirnno knjižico — Tovarnar, naslovom "The Story ot the JI eo pod piaall pogodbo sa dve; Campe.** . leti z orgnalzeeijo Shoe Workers Nejmenj ne dv£ rtranoh so Protocttvo Union. Prizndetlh je »pisana imena l^bj W tri ata delavcev, ki opravljajo korporacij. kl eo »rišč. Nekateri prispevajo " lokalnim, državnim ali narodnim troškom. Poizkusite se spominjat* pol tucata najbolj razglašenih vojnih profitarjev v zadnji vojni. Poizkusite ee spominjsti najbolj imperijalletičnih bank in največjih zagovornikov odprta delavnice. V štirih izmed petih slučajev bodete našli imena med temi 112 osebami in 106 korpo-racijami, ki so vam znane. Tu so nekatera imena korporacij in knjižice "The Story of Campe": J. P, Morgan k Co., U. S. Steel Corp., Pennsylvania Railroad system, Armour k Co., 8wlft k Co., S. S. Kroege Co., Intl. Harvester Co., Sears Roebuck k Co., Western Electric Co., American Sugar Refining Co„ Sin- meriškl bltniški interesi. Stephen-f. Duggan, ravnatelj instituta sa mednarodna zadeve in član odbors, ki je obiskal o-točje v proučne namene, je pri-S^orodil za Filipinsko otočje sta-us, kakeršnega je Britanije u-vedla za svoje dominijons. Vin-cente Vitamin, filipinski advokat, ki prebiva v New Yorku In je preje podpiral Interese ameriških kapitalistov, je podptrsl ta predlog. Izjavil je, da so Filipine! toliko duševno razviti, dal WMk,fftn, ni. — Trije člani lahko vladajo samsn sebe. Do- | |J# kroJaklh klavcev dal Je, da potrebujejo zaščitno ^fam4Ud clothing Work-colnlno ln ameriško mornarico on k| ^ b|f, u ln armedo, da se ob nje ne bo« - - poročili o zarotah, izgredih ln vstajah Zlnovjevih ekstremnlh komunistov. Poročlls prlhaja-jo ls BuHprešte.__ SOMttE JE OPSOSTI TM POLWÜSKE 2RTVE Doknzl ns tako šibki, da ne drle. — Policija ae Jeal saradi moralne klofute v obdrogala Japonska aH kstera druga sila. Predloženo Je bilo pet resolucij. Baa zahteva takojšnjo in popolno neodvisnost, kot je ponovno sahtevsjo Flllplnci; druga sahteva neodvisnost, ksdar Združene držsve eodljo, da je neodvisnoet na mestu; tretje zahteva dominijonskl sUtus; četrto, da FilipincI trajno osts- rican Sugar Refinlng Co., Sin-1 ne jo pod Združenimi Pollcljn nagaja prt rszosus- clsir lUffning Co., U S. Rubber peU pe pH^rote ^ vanje leUkov, ki jih razdajajo S 'National C,ty Bank of New f jjjj^j^^j1^ delavci prod tovarno tvrdka Ora- z dvema drugima tovarišema, so zopet prosti. Obtožba, da so izvršili nasilje v stavki pred snlm letom, je stala na tako lit» klh nogah, da as nI dale vzdrU-tl. Toda Javni tožltelj je sehte-val sa vsakega obtošenca po d« set tisoč dolarjev poroštva za onadva, ki še nista prosto, ds-slravno dokas! govore, da nista bite določenega dne v Waukegs nu, ko Je bilo nasilje Izvršsno. Policije nagaja pri razdalje Člkaška "Daily Tribuna,1* ki ja MhÉr ta ugledno" " nsrt k Rothshlld. Ta tvrdka Se Jo presilla Iz Chlcaga v Wau kegan v upajnu, da bo lahko tam obratovala odprto delavni-co ln jI tako ne bo treba plačevati unljsks mezde In uvesti v tovarni sanitarnih rasmsr. P* lica Je je strašno ujezilo besedilo, ki pripoveduje na letaku, da je policija aastoplls nepostavno v ulogl gospodarjev. Neto letek primerja mnenje mestnega In državnega pravdnl-ka. Dalje letak konstatlra, da orgsnlslranl krojaški delevcl v Chicagu seslušljo trikrat toliko ns teden kot delavci, ki delajo v delavnici Granert k Rothshlld kompanije pri M-urnem delu v tednu. ' Letak vprašuje: "Ali se bodete organizirali, de dobite člka-ško ceno sa svoje delo?" York (Rockefeller), Central Truet Co. of 111. (Dewes), Kuhn Loeb k Co., American Car k Foundry Co. Med osebami pe lahko Izbirajo: W. W. Attorbury, Edeel Ford, James A. Patten, Julius Roeenwnld, Rodman Waneme-ker, George Wharton Pepper ln David Reed, Henry W. Taft, Albert C. Ritchie, Chariee G. Dewee, Cyme H. McCormick, in Guy I. Tripp od General Electric kompenjle. Tajnik James Je zelo dobre duška. V svojem srcu ima gorah kotiček sa komuniste, ker oni v principu ne oponlrejo vojaškemu veftbanju. In dušne Je prletavil: "Ako bo komunistične Ideje prineole naj LUlJ nsr " tedaj bomo vsi za komun On nI rekel, oko Je pooblnščsa govoriti tadi sa podpornike vo-jsAkih veiballščnlh taborišč. VAŽNO ZA ONI, KI MMILUO OBISKATI STARO DOMO. VINO. llplnekega otočja, ki je najbolj pripravea za produkcijo kavču-ka. Zadnja reeoluelja js povedana tudi v Baconovi predlogi, ki Je bila predložena kongresu. Tej predlegi ugovarjajo Flllplnci In Morotl. Po Um načrtu bi ^ Y«fk# N# Y# _ jug0.lo-postali delavci na pUntožah za yt||fk1 minifli9r prometa je o-producirenje kavčuka pravi pe- dobrU ^ pjsčajo Jugoalovanski oni, ki bi garali se ameriške ko- uutnikl u Amerike, ki pridejo pital Iste. i v Jugoslavijo oblakat svoje rod- - • Mae sli sorodnike, pri prestopu KlUjskl diktator dol ustreliti jug0slovznska meje pri Jessnl-srednlfca. ali St. Ilju (Maribor) na Peking, 7. avg^LlnpaJsvaJ, državnih želesalcah polovično urednik rsdikslnega liaU **io cono ,ln sleer s neomejenim tra-Huj Jih Peo," Je bU včnrsj ustre- jgnjem. - Taki do pri IJen ne ukaz generala Ceng- žslssniški blagajni dobili kario tSBMfsir ki predstevljs msnd- u polovično ceno, če doksž# Jos turškega diktatorja Coagtaoll- pravilnim potnim lletom, da pri ns Urednik je pisal simpatično hajejo iz, oziroma da ae vračajo o knominčunu ali ljudaki arma- v Ameriko. Popuet valja enHrat di To js že drugi urednik tega pri prihodu ln enkrat pri odbods. Ueta, M Je bil uetndjea, odkar Je Mila KrisUn. isssljsnlški po-Ceng dlkutor v Pekingu. Kompnnlje sa izdelovanje ea-kaneš odklonila raseodlšie. Hartford, Ceaa. — Amerken Jhreed kompanije Je zs svojo tovsrno v Wllljmsntlcu odklonila državno razsodišče. Delavci v njenih tovsrnah v Wllllmantl-cu so ns stavki. TI delsvel so organlslrsnl v United Teztlle Workers Union. Kadar kompenljl voda točs v grlo, takrat kriče po razsodišču. Radar so pa podjetniki koe polo-žsju, takrat pe nočsjo nlčeear si i As t i o rasaodlšču. Stara pe-ssml ^. / Star por Čeh. loaenepert. Ind. — V petek sta presnovsls ns svoji farmi 68. obletnico poroke lloover Jone* ln njsgova Una. On je aUr Kfi, ona po 84 let. Ne svoji tukej-AnjI farmi ŽIvlU le šeetdeest let. ! ____U—- wmP , sem ne bal hsftno i m IntervdBb cljo v Mehiki. V uvodnem član* ku ns prvsm mestu piše ta list» da "varsko vojno" v Mehiki je treba prepustiti katoliški d* hovlčlnl, naj ss sam* Izvleče ii boja, katerega Je Izzvala. U*t tudi namiguje, da Je v kriku ameriških katoličanov o "poga* ženi svobodr precej hlaavičlne. Uredništvo opoaarja, da prota* atanti v Mehiki, kolikor jih Je, so sprejsll nove ragulaeljlke aa» kone bres protesta in metodlatt Jih celo zagovarjajo, Dalje ome* nja dogodek v KolomblJI, kjer Je tu|>an mesta Medellin prepovedal protestantom zborovanje v Jsvnl dvorani, šaš da Je Ko* lombija katoliška delala, ki ne trpi drugih verakih manifestacij Kako bi se ameriškim toličanom dopddlo, Če bi rižka vlada potegnila sa stalite -v KolomblJI T Nadalje je omenjan alučaj Is Apanlje, kjer je dikUtor Prime de Rivera pred kratkim oživel star sakonj ki prepoveduje svonenje v pro* tesuntsklh cerkvah ln vsak Javni znak protoetantekega bo* goelužja. Ali Je to-~vpn*ujo uredništvo "Tribane" — verska za Civilizirano državo!—Členek ae dalje glasi, da se španski kle* rlkslci, ko so formirali prvo me* hiško ustavo, doleCno odredOJ» da javna vera v Mehiki mora bi« Iti katoliška In nobena druga. |NaJbolJ pa je udarila "Tribune," ko piše, da na verjame, di Je "sovjetska flloaofljaH vpliva» ls ns mshlškl konflikt, k pravijo Kolumbovi vftosl. ti klerikalna politika v Je le stara. KspsrantleU aa dveh Moskvs, 7. svg saparantistl, hI učencev B|l nem jeziku kaj kongree. delgstov: M socialistov In 4 Istočasne sa Angleškimi aznih šel. PROSVETA ai a an a at avbw»b HiMhiia annanaiii iffnunm —■ F*0S?«V1 PONDELJEK, 9. AVGU8TA. GLASILO slovenske NARODNI PODPORNI J BOHOTI MMWUr-iàv r - '^■■■■•■■■■■HHMAMMMMHMHiBMHHl LASTNINA SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JED NOTI CMM OfflatOT po dogVVM«, g Msrofaino: Zodinjono dri«»» (!*▼« Chlaa*a) UM aa loto, |bao m m tri mnm; Ckieaga la Clearo |S JO aa late. 9SJS m pal lata fa fljtt SLS6 ca tri J* ^J&MEfiSJUb •TRO 8 V E T A SSS7*SS ia. Lavaiab -THE ENLIGHTENMENT* Orgaa o# (Sa Owm4 by U« HUvMa NatiMMÎ I—Il iudtj. AdfortUin» rataa a« _____Usltad Stataa (axaapi Ohkaco) i ; OScaco 16 AO. and foroifa eoontriaa |MS par "MEMBER of 7BDBRATED J'KKSS" m Dotam v oklopoju a. pr. (July SI, 1S2S) polog vašega laioaa aa aaoleva Sa vaai Ja a to« Saavaa poUfcia aaroéaia*. PiwriU Js prs iri MMaiSa vaai Jo a lo» žs sa vsai sa aatavt lat. AU SMODNtôNlCA NA BALKANU ZOPET ZLETI V ZRAK? m^M ■ Brzojavke z Dunaja so koncem minoiega tedna povedale, da postoji nevarnost, da zleti zopet smodnišnica na BaUuinu v zrak. Brzojavke od petka so rekle, da Ru-munska, Grčija in Jugoslavija izročc ultimat Jtalgariji zaradi komitaikih vpadov v Rumunijo, Jugoslavijo in Grčijo. V začetku tedna so brzojavke govorile, da korak podvzame samo Jugoslavija. V nekaj dneh so se stvari zasukale in mesto enega sovražnika stoje Bolgariji sedaj trije nasproti. Ti trije so zdaj navidezno zavezniki. Položaj je skoraj ravno tak, kakerien je 1)11 leta 1912, ko so se Balkanci obrnili proti Turčiji. Razlika je ta, da je bila takrat Bolgarija vodilna sila, ki je nastopila proti Turčiji, zdaj je pa Jugoslavija, ko se nastopa proti Bolgariji. V začetku vojnih operacij leta 1912 so bili Balkanci složni proti Turčiji, ko so pa pognali turške armade dq|g*™} earigrajskih vrat in se je sklenil mir, je nastal spor med * " " Glss is Pits Henry. Pa. — Ze dolgo n: bilo glasu is nate, prod leti precej velike slovenske naselbine, ki ps danes izgleda kakor kaka črnska naselbina v Afriki. Rojakom je znano, da Pittsburgh Coal C* skuša zlomiti premo-garske unijo. Tukajšnji prtmo-gorov je bil zaprt od 18. oktobra 1924 pa do februarja tega leta. Kakor hitro ga je kompanije fopet odprla, jo skužsla na vse načine dobiti nazaj start delavce za lestvico iz leta 1917, tods V»e obljube In groinje niso nič pomagale. Končno je kompsnijs stavila premogarjem ultimat: V teku desstih dni iti delat nazaj sli pa zapustiti koropsnijska stanovanja. Vai smo zapustili kompanijska stanovanja, razen enega Poljaka. Kompenija je nato importirala precejšnje število črncev in nekaj belih, toda beli no ostanejo dolgo časa; eni gredo, pa drugi pridejo, ptfemo-gs ps prsv malo produdrajo. Med njimi je tudi nekaj Uskokov, ki so pristopili v skebske vrate, pa so sami taki, da«se jih ni trobe bati, da bi kaj škode napravili in če unija zrna« boderao fto gledali, da bodo drugim vred pobrali svoja šila in kopita in šli tako hitro kakor ao prišli, ker kompanije, kadar je stavka končana, se ne imeni nič zanje. Pred par dnevi sem slišal, da je bil v bližnjem premogokopu, kije last Keystone Coal and Coke Co. in ki obratuje na 'open shop' in kjer še nikdar ni bilo unije, odstavljen neki delavec, ker dva dni ni dela! in jo leta 1910 in 1912 skebsl. 8 tem js (ompsnijs pokssela, koliko se brigs zs njo, kadar ni stavke. Se balkanskimi zavezniki in Rumunska, ki ni v ofenzivi storila ničesar proti Turčiji, je pograbila lep kos ozemlja. Spoprijeli so se tudi Srbi in Bolgari med seboj, in tudi Grlica je udarila po bolgarski posadki v Solunu. Dve leti kaaneje je izbruhnila svetovna vojna. In Balkanci so bili zopet razdeljeni. Eni so podpirali nemškega kajzerja, drugi pa zaveznike. Sklenil se je mir! In kaj se je doseglo glade balkanskih narodov? Balkanci so danes tam, kjer so bili leta 1912. Jugoslovansko republikansko združenje je naglaialo ▼ svetovni vojni in po sklenjenem premirju, da je treba pomesti z vsemi kralji in kraljiči na Balkanu, kajti dokler bo samo en kralj na Balkanu, se bodo delale intrige v prilog ene ali druge dinastija. Naglaialo je, da je treba naj preje ustanoviti močno jugoslovansko federativno republiko, ki bo tvorila temelj in hrbtenico kasnejši večji republiki, to je Konfederaciji podonavskih ljudstev. Te zahteve ni Jugoslovansko republikansko združenje vzelo t svoj program, ker Ja bila to njegova kaprici, ampak zaradi tega, ker je bila to gospodarska potreba, ki prejali-alej potrka zopet na vrata ljudstev, ki imajo enake gospo-darske interese in potrebe. Nacijonalisti balkanskih narodov se seveda niso strinjali s programom Jugoslovanskega republikanskega združenja, ker oni ne retujejo potreb narodov In gospodarskih vprašanj z ekonomskega vidika, ampak s nacionalističnega, kar je na Ikodo ljudstvom in tudi vodi do novih in nepotrebnih sporov in konfliktov. Iz Belgrada se poroča, da bodo note Rumunije, Jugoslavije in Grčije i>oalane tudi ligi narodov. To daje malo upanja, da mogoče ne pride do oboroženega konflikta. Ampak to upanje je zelo šibko. Kajti če se bboroženi konflikt zdaj prepreči, še ni rečeno, da je preprečen za trajno, ker niso odpravljeni gospodarski vzroki, ki ustvarjajo take spore, Vodeče do oboroženega konflikta. Kadar pride cjo oboroženega konflikta, bodo balkan-ak< sile, ki so zdaj združene, hitro pocepljene. Za to po-cepljenje bodo skrbele Britanija, Francija, Italija in druge male državice, ki so nastale iz skrahirane črno-lolfc Avstrije. Nova vojna pa pomeni nesrečo ne samo za balkanske narode, ampak za ves svet. Kajti če prične krvavi ples na Balkanu, ne bo ostal omejen samo na Balkan. Nekateri diplomat je in "državniki" že komaj čakajo, da »leti smodnišnica na Balkanu zopet v zrak, ker upajo, da nagrabijo plena in zemlje. Dolžnost razsodnih ljudi vsega sveta je flelati na to, da ae vojni vzroki odpravijo s smiatvi miru ln ne orožjem. Naše trdno prepričanje je, da se vsa sporna vpraianjs na Balkanu dajo odpraviti brez oboroženega konflikta, ako bi vsaka bnlkanaks država svoje nacionalistične krlčače držala na uzdi in jim ne dovolila fcroetegn poleta, obenem se pa lotila resno reševati gospodarskih vprašanj, ki se tičejo narodov in ljudstev ne le na Balkanu, ampak ob vsej donavski dolini z zaledjem vred. . drtite proč od Pittsburgh Cosl Co. in ss vsrujte imena skeb. Ros jo težko živeti, ker pod po-re dobijo samo toliko, da se prav pičlo prošivijo, pa je tveba tudi obleke in čevljev. Mod njimi je tudi precej Slovencev, ki so potrebni podpore, ker js težko plačevati društvene ssesmente. Ne-ksteri ie ne dslejo od Ig. oktobra lets 1924. Js nekaj rojakov, ki govorijo, da Jo dola dovolj po Ameriki. Co bi se malo premislili, bi drjigače govorili, ker če bi vsi sspustlli naselbine, kdo bi hodil na stavkovne straže, kajti dosti pride takih, ki so sapelja-ni od kompanijskih agentov. Ko stavkovne strsio takim sa-peljancem povejo, da jo stavka, ps odidejo in kompsnijo stsne precej denarja, ker more imeti selo armade deputijev. Ako bi ne bilo stavkovnih strsl, bi tudi no bilo deputijev In U ljudje stanejo kompsnijo dosti denarja. Plttsburg Co. bi šla fto davno rakom žvižgat, ko bi ji druge kompanije ne pomagale s denarjem. Toda prišel bode čas, ko so bodejq naveličalo in se Jim bode takoj mudilo, da bi dobili staro delavce nasaj delat kot smagovalce. Rojakom v tukajšnji naselbini jo snsno, ksko je bUo. lets 1922, ko Je "superin-tendent" psr dni prej hodil po nsselbini in nas nagovarjal, da naj gremo delat sa plačo po lestvici is leta 1987. Tisti dan, ko jo kompanija dopoldne podpisala, Jo popoldan še letal po naselbini, ds naj gremo hrt delat, pa smo mu povedali, da smo šivell pot mesecev bres dela, da bo-demo šivali še en dan, da dobimo od unije poročilo. In tako bode tudi sedaj, ako se bodo stari delavci drftall proč od tukajšnje Ypughiogheny doline. O društvenih razmerah pa ne bodem dosti poročal, ker so slabo, kajti skoraj vsi Slovenci so so Isselili. razen dveh d rutin, ki imamo svojo domove. Pa prišel bo čea, ko bo Pitteburgh Ceal Co. te pena ia bodemo so sopet vsi skupaj veselo sabavalt. Sedaj pa apeliram na rojake in člane 8. N. P. J., če Je vam mogoče kaj pomagati tukajšnjim atavkarjem, dajte pobirati po naselbinah prlapevke. Vsaki mali dar bode dobrodošel. To Je še dolg boj med delavstvom In Plttsburško promofohojno druš-bo in Če se ne mothn. Jo to odločilna bitka v plttsburškem dl-atrlktu. Ce sedaj propademo, bodemo tasuftnjenl, dokler bodemo «»veli. Tekaj je hrta unija priposasna prod 28 leti, pa če ss ■Si eakrst izgubi, jo bodemo mi težko dočakali. Ce boste kaj prispevali, pošljite ns John Isdolf, Fin. 8e*'y. L. U. No. 2868, Smithton, Pa., Box 878. On ima v rokah vss stvari, kar ae tiče tukajšnje unijske podrušaice. On Je moj brat in tudi člsn 8. N, P. J. Jss apeliram v Imenu njega, ker on ni zmoten dobro p^ aati v slovenščini. Sedaj pa končam za danes in pozdrsvljam vse stevkarje in člane in člaaioe 8. N. P. Jt—Joseph ladof, mL ZAKAJ LJUBIJO 2JSNSKE MO-2E VELIKE PO0TAVS? Profesor za eksperimentalno psihologijo na Hopklasovi «univerzi v Baltimoru, dr. Knight Dunlop jo pred kratkim izdal zanimivo knjigo, v kateri so ha- vi s vprašanjem, Čemu so ionskemu spolu veliki moije bolj simpatični, kakor možje majhne postave. Generalni odgovor profesorja se glasi, da je vprašanje več ¿1 manj individualnega značaja in dl ae mora temu primerno obravnavati. V ljubezni med možem in ¿eno ni takih načel,« ki bi vaelej imela splošno veljavo. V vsakem possmeznem primeru js Ns Mednarodni razstavi v Philadelphiji, prirejeni v spomin stepe tdesetletnice proglasitve neodvisnosti Združenih držav A-merlke (8eequfcentenniaJ International Esposition), sodelujejo v oddelku lepdft umetnosti tudi jugoslovanski umetniki. Te dni je bil otvorjen občinstvu tudi jugoslovanski oddelek, ki izpolnjuje dve večji dvorani v sr dini velike palače lepih umetnosti (Fine Arts) na tej razstavi. Tb je tudi edini jugoslovanski oddelek ns rasstavi, ker je ju goslovanska vlada Iz finančnih raslogov odstopila od soudeležbe na tej razstavi. To pa je tudi prvikrat, kar se jugoslovanski umetniki kot skupin|, in zlasti jugoslovsnski slikarji, pojavljajo na kakP veliki razstavi u-metnosti v Ameriki. Do tega sodelovanja jugoslovanskih* umetnikov je prišlo po ieicijativi in prizadevanju g. I-vana Meštrovtta in po denarni požrtvovalnosti gg. I. Meštrovi-ča in prof. M. Pupina, ki sta ^^ predujmila vse strošks. G. Me- toliko zunanjih in notranjih štrovič je bij povabljen od u-vplivov, da jO težko ali sploh ne- prave razstavo, da izloii svoje 'tnogočer postaviti normo. Kljub temu pa je dr. Dunlop našel mnogo žensk, pri katerih Je u-gotovil, da se njihov ideal glede moških popolnoma ujema. Pri teh ženskah se je glasila splošna ugotovitev, da so jim veliki moije privlačnejši od majhnih bal radi svoje telesne velikosti. Profesor je na podlagi teh izjav skonstruiral teorijo, da je velikost moža pri ženi odločilnega pomena in da izhaja U ženski nazor še iz starodavnih časov, ko jo prevladalo naziranje, da mbre ščititi ženo in potomce velik mož, to je takšen, ki je sposoben za vojščaka in lovca. Poleg profesorja Dunlopa razpravlja o pomenu velikih mož sa žensko tudi ameriška pisateljica Cecilija Chestertonova. 0-na piše, da dajejo ženske prednost moškim vtlike rasti radi toge, ker se možvelike postavo najprej podvrže ženskemu vplivu, ker ima posebno fino razvit čut za ženstvenost ter vidi v svoji ženi toliko nežnega in dragocenega, da si ne upa s njo ravnati slabo. > h mi Polog visoko in lepe postave pa so sa žensko pri isbiri moškega vašno še drugo člnjenice. Ze Darwin je n. pr. trdil, da je so-norni glas mofkega silno privlačno sredstvo sa žensko. Podoba je, da je imel U učenjak selo prsv. Kdor bere romane, ki so jih napisale ženkse, najde povsod mnogo most, kjer popisuje-o pisateljice sapeljlvost sonor-nega glaau. 8 tem si tudi lahko razlagamo očarljivost in privlačnost trubadurjev, ki so svojčas greli tako važno vlogo pri nežnem spolu višjega jrtemstva. BAJKA O IZUMIRANJU KONJ Vslic dejstva, da Jo avtomobil pregnal konj »ko priprego iz mostnih ulic in podetelsklh cest, vloga konj vss prej kot is-grsna, četudi mestni prebivalci mislijo, da je usoda konja Zapečatena. Da igra konj še vodno vašno vlogo, jo rssvidno ia dejstva, da Imamo na ' ameriških armah petnajst mlljonov konj, ki služIjo farmarju v poljedelskem delu. Na drugI strani postajajo rasni športi, pri katerih gre konj bistveno vlogo, čim daljo, bolj popularni, kot na pr. polo, konjske dirk» itd. Ravnokar jo svesnl poljedelski deportment isdal nov vsgoje. valnl film "Konj In človek". Plhn povdarja, kaj Je konj storil sa človeški rod tekem vekov, in oposarja na gospodarsko vrednost konj v modernem Induetri-jalnem življenju— F.LL8. Ona: MAli je kaj modnih slik v tvojem dnevniki?** On: "Nekaj jih Je, ps so še sastarele; to jo jutranja izdaja.H "Stanovanje nI slabo, saj člo- vek ns sme biti IsMrčen......Se- mo strop Je tako nizek T "Res..«.. Ail zato pa Je uookaf kipe, in dali so mp dve dvorani na razpolago. On pa je želel, da bi uprava sprejela tudi druge jugoslovanako umetnike, zlasti slikarske, in je v to svrho odstopil polovico prostora, ki mu je bU dan na razpolago. Meštro-vič je na to ukrenil vse potrebno, da sestavi grupo umetnikov, ki bi sodelovali in dostojno zastopali jugoslovansko umetnost. Ker se je Meštrovič povrnil v domovino, je predal vso nadaljno skrb za prireditev razstave odboru Vugoslav Circle, katerega član je on sam, in odbor je stvar privedel do kraja. Se to prvo skupno jugoslovansko umetniško razstsvo v Ameriki so poslsli svojs dela slede-' či slikarji: Hikard Jakopič (rojen L 1873, Itudiral na Dunaju, v Monako-vem, že razstavil na Dunaju, v Parizu, Rimu itd., živi sedaj v Ljubljani); Matija Jama (rojen 18X4, študiral v Monakovem, razstavil na Dunaju, v Parizu, Antwerpenu in Monakovem, živi v Ljubljani; Fran Kralj (rojen 1892, študi-ral v Zagrebu, razstavil v Parizu, Zagrebu, Belgradu, živi v Ljubljani)» Ivan Kralj (rojen 1896, študiral v Ljubljani in Zagrebu, razstavil v Parizu, Zagrebu, Belgradu) ; Matija Strnen (rojen 1882, študiral v Monakovem in na Dunaju, razstavil v Monakovem, Dunaju, Parfru, živi v Ljubljani);^ ■ \ Ferdo VoaSl (rojen 1871, študiral v Monakovem, rasstavn v Psrisu, Dunaju In Monakovem, šivi v Ljubljani); Vladimir Beclč (rojen 1886, študiral v Zagrebu, Monakovem in Parisu, razstavil v Parizu, Rimu. Itd., živi v Zagrebu); Ljuba Bablč (fbjen 1888, Itudiral v Zagrebu in Rimu, rsssta-vil v Rimu, Parizu 'itd., živi v| Zagrebu); Jerollm Milo (rojen 1891 Dalmaciji, študiral v Zagrebu in Rimu, razstavil v Parizu, Rimu itd., živi v Zagrebu); Jeea Kljakovič (rojen 1880 v Splitu, študiral v Zagrebu, ras-stavil v Parisu, Rimu itd, živi v Zagrebu); Marijan Trepfte (rojen 1191, študiral v Zagrebu, razstavi) v Psrisu Itd., šivi v Zagrebu); Vladimir VarlaJ (rojen 1191 Študiral v Zagrebu, razstavil i Parisu in Zurihu, živi v 1 bu); Tsakdsv Kriftmae (študiral aa Dunaju In v Parisu. rasstavfl na Dunaju, v Parisu. Londonu, Rimu Itd., šivi v Zagrebu); VeUlm Slaaejevič (rojen 1819. študiral v Belgradu In Parisu. rasstavil v Parisu Itd., živi v Belgradu); Petar Dobrevftč (rojen 1M8, študiral v Monakovem. rasstavil v Monakovem. Bndhnpešti P*risu. Itd., živi v Belgrada); lvaa Radevič (rojen 1888 v Crnlgori. študiral v Zagrebu la PariSu, razstavil v Zagrebu hi livi v Belgradu); Jeva« BijeHč (rojen 1884, študiral v Krekovem in Pkrisu, raz. stavil ravnotam, živi v Belgradu); <2lvorad Naetaaijevič (rojen 1888, študiral v Belgradu in Parisu, razstavil v Parisu, živi v Belgradu); ' Branko Popov* (rojen 1888, študiral v Monakovem in Parizu, razstavil v Parizu, živi v Belgradu) ; Martin Tsrtajja (rojen 1890 v Splitu, študiral v Zagrebu, Du-nsju in Rimu, razstavil v Parizu, Dunaju in Rimu, živi v Belgradu) ; Vsi ti so skupaj poslali "64 slik in 27 črtežev. Razun teh poslala je šeatorica najmlajših u-metnikov, namreč Anton Aaga-atlnčič, Vinko Grdan, Omer Mu-jadžič, Daniel Pečnik, Oton Po-atrnžnik in Ivan Tebakovič, 88 Utogvafij. ŽAIKOMET 4 Vitezi so korejini. Vitezi, pravljični herojf^ njega veka, ki so reševali narod, vero in dekleta, ao sicer že izumrli, toda njih donkižotski po-snemači še žive. To so "viteii Kolumba", klerikalni heroj, dvajsetega stoletja v Ameriki Na njih je vse pristno srsdnje-veško viteško: velike pcrjanioe na kapah, svetli gumbi in naši-vi, bridki mečki ob bedru in mentaliteta iz 16. stoletja. T Ti herojski vitezi, klerikalni plemiči na repu velike Morgano-ve demokracije, so aklenili dati milijon dolarjev za "isobrazbo' mehiške vlade. Mehiško katoliško ljudstvo je že dovolj "izobraženo" — saj so ga "izobraževali" španski padreti zadnjih MWWBP^i- ,et tako Zborno, da je bilo Od kiparjev sodeluje poleg |to ljudstvo še pred petnajstimi Meštroviča tudi njegov učenec j leti v fevdalni dobi tlake in de Frano Kriinič, ki je že razstavil ¡setine — in edino, kar še manj-v Parizu, Pragi in Zurihu. pn jelka v tužni Mehiki, je izgon hu-poalal 6 kipov. Idiča v podobi ruakega boljševi- Središče vse razstave tvorijo ¡ka iz predsednika Callesa. seveda dela Ivana Meštroviča, Tq delo zdaj opravijp naši ki je tu razstavil vsega skupaj slavni vitezi, ki mobilizirajo križarsko vojsko milijona dolarjev. Milijon dolarjev reši krščanstvo onkraj Rio Grande. Nekoč, svetih Časih grmade in nate niče ^ takret je bila velika toliška svoboda po vsem ki skem svetu! — so vitežkf žarjj nabirali žive ljudi (sužn; svobodnike, pastirje, capine deco), da so šli nad neverni Danes je drugače, Panes, ko materialistični časi, so polago le še dolarji. .Hi Comédie Française! 21 skulptur in 40 originalnih Črtežev. Vsa kiparska deU so bodisi v drvu sli v bronzi sli marmorju, in med ostalimi so, razstavljene tudi tri velike mre-morne Udovice iz Kosovskega ciklusa, veliki relief Kosovska djevojka, Majka, ogromno Razpelo, nekoliko velikih reliefov v drvu in več drugih del. Na tej razatavi niso seveda zastopani niti vsi, niti vsi bol vredni in poznani jugoslovanski umetniki, marveč samo en del in U){ zlasti oni del mtajših. ki v, glavnem representee ono. kar se sedaj v Jugoslaviji proizvaja v modernem duhu in prav-cu. Razun par starejših slovenskih umetnikov, ki so bili eni iz med najranejših modernistov sodelujejo na tej rasstavi veči noma oni, ki so ravnokar dozoreli ali dozorevajo. Cilj vse razstave ni bil pokazati rasvoj motnosti in vse njene vrste In šole, marveč pokasati ono, kar se danes v tem ali onem narodu dola v modernem pravcu. Jugoslovanski oddelek je po mnenju strokovnjakov povsem moderen pa vendarle jako soliden in brez pretiranosti, ki se pri drugih o» pažajo. Zato je jugoslovansk oddelek vzbudil veliko pozornost in ga hvalijo kot enega izmed najboljših, po mnenju nekaterih Je celo kar najboljši na i mednarodni umetniški razstavi. Ako vzamemo v poštev tudi Me-štrovičeva dela, tedaj js jugoslovanski oddelek brezdvomno najjačji v umetniškem pogledu Kakor je moral Meštrovič sam veliko reducirati šteVUo svojih dol na tej razstavi, in to rad prostora, ki ga je drugim prepustil, tako nI bilo tudi mogoče razobesiti na stenah vse v poslane slike In črteže. Direkcija razstave je sama izbrala in okusno izvesila največji del vpoalanih stvari. Ostale, kakor tudi črteži, so na razpolago interesentom posebnem skladišču ali v posebnih mapah. Na vsej razstavi imata lo dva umetnika avoje posebno dvorano, posvečene samo njima In napolnjene samo s njunimi deli: mrtvi veliki francoski kipar Rodin in od živih edini naš Ivan Meštrovič, kateremu je dana c-na izmgl centralnih dvoran. S prireditvijo to prvo razstavo jugoelovanekih upodabljajočih umetnosti v Ameriki jo Yugoslav Circle v Now Yorku isvr-šil en del svojo naloge in, kakor Je videti po uapehu, na zadoyo-ljujoči način. Jugoslovani morajo s ponosom opoooriti vsakogar na U prvi nastop modernih jugoslovanskih kiparjev In slikarjev na philadelphi mki mednarodni rasstavi 219,909 frankov v Gospa Brunonova se je nedavno pripeljala is Toaleose v Mar seille na avtotaksi. Doma jo opa-sila. da pogreša torbico s dragulji. vrednimi četrt milijona frankov. Poaabltl jo, je morala na vosu. Najti pa Jo m bilo mogoče. Ko pa Jo varnostna straža preiskovala garažo, je zaaledila bisera, skrite v nadomestnem ^^ kamor jih je bfl vtaknil "■ipteni ftofsr« a a o Is teatra Pati je. Sledečo najnovejšo čitam ns Benitov račun: Mussolini misli, da je Cezar, pa ni. Cezar je bil Mussolini. o a a tka Nekdo poroča, da kotel zopet meče pene. Lani bilo tudi tako in predlanskim j tako dajje nasaj do — Abri movega rojstva. O o O , Petrele Jska veta« Ameriški oljni kralji so < dobri kristjani. Doheny, junak teapotdomake slavo, stotisočake sa božje hrama krilom po deželi. Morda je on vitez in križar. Mnenje vseh dobrih pet skih kristjanov je, da je sova vlada selo hudobne, «sprav hudičeva vlada. Ce U dobni Calles dal mehiško olje I-meriškim petrolejskim patrijsf-hom v izkoriščanje in dovolil pa-dretom, da mažejo pamet mehiškim delavcem, kot je to sveti Porfirlo Diaz (češčeno di njegovo ime!), bi bila. sova vlada kakor Bog Tako pa je despotska! Kako _ Bože mili, če pa ne da petrolšj-skim kristjanom in padretom svobode izkoriščanja! Molimo, da se Callesu še s trdi jekleno srce napram pravovernim petrolejskim janom in njihovim hlapcem dretom 1 a a 'a ± Dobra Iz domovine! Zdravniki so izjavili, da bo stari Pallč še živel (in vlad*» petnajst let. ' | O, domovina, zakaj si tako težko grešila?! L a a o Vest is Pariza se glaai, da neki Francoz kupil zaa teh kritičnih dneh padanja nos ti franka, da os isogne draginji, ko bo krsta mords milijon frankov. Zdaj Jo dobil za par tisoč. Co znajo francoski kapitalisti Čitati snemanja na steni, si bodo sdaj val preekrbeli dobre krste X) pravi meri a a a . ^ A rt. s rt. a rt — ^L i metnik Kosoprsk Jo naalikSl ro*o s takšno dovršeaostje» da naslikana roža diši (po barvi). _*-T,|L I , II . I na I Vesti iz Jugoslavije I poNDEUEK, 9. AVGUSTA. PS08VZTX > FaatH w AN« it »I* v MsMki! Veliks m«*Ulzacija križareke È armade Js v teku. CikaÂki advokat vabi vsa na ljuti boj odsivl so taita v i. Chicago*—Vojna. js napovedana Mehiki l Junaške tete se še zbirajo. Gor je. U, Calles, kadar krišarjl prekoračijo Rio Grande! Gibanja se je začelo v Chicagu. To je naravno. Zakaj pa ie j0 tukaj vršil evharistični kongres f Mar zato, da bodo mačke imele dosti mladih? Well, stvar je sledeča: jay J. McCarthy—ime ga razodeva pristnega Irca, in kaj so Uci po veri, ve vsak, ki še ne brca v zibeli—po poklicu advokat, jc začel organizirati misijo, katero povede naravnost v Mežico City pred strašnega Calleaa ip mu pove iz oči v oči, kaj misli o njegovi smrtni pregrehi, ]pr je pedretonO odvzel stare pravice in staro svobodo. Juna-iki McCarthy stanuje na 77 Went Washington st. McCarthy pa ni karkoli. On boče imeti imenitno družbo, ki odjaha z njim v Mehiko.. Zad-W Četrtek je naslovil telegra-fično vabilo na sledeče gospode, fotere si je izbral za križarje: Julius Rosenwald, znani judov-iki kapitalsit, H. S. Firestone, magnat kavčuka, Lowell, predsednik harvardske univerze, J. P. Morgan, Samuel Ihsull, Elbert H. Gary, Chas. H. Mark-ham, Al Smith, governor New Yorks, James H. Walker, new-yortki župan, bivši zvezni sodnik Lsndis itd. Sledi cela vrsta samih bankirjev, predsednikov vseučelišč in raznih industrijskih, železniških in javnona-pravnih korporacij. Mož je povabil tudi predsednika Coolidga, vendar pa mu je milostno dovolil, da lahkq pošlje namestnika. ČikaŠki listi, ki #o pomotoma med novicami—ne med šalami-— omenili to stvar, pišejo, da je samo eden odgovoril na vabilo za mehiško ekspedieijo.:' Ta je Firestone, kralj kavčuka. Brzo-jsvil je "križarskemu generalu," da mu želi vso srečo, toda on nima čaaa za "sveto rajžo." Obenem je zaupal McCarthyju, da je jezen na Callesovo vlado, ker mu ni dala zahtevanih koncesij za kavčuk. Torej je stvar v redu in on se pridružuje "v duhu" vsaki misiji, ki gre v Mehiko protestirat proti krivicam, ki so se njemu zgodile. Poročilo ne pove, če je kardinal Mundelein obljubil "ekspe-diciji" svoj in papeški blagoslov. Vtrsko blazni sh ■ moril Mater Pastorjita I j«Mz* ■ I bila tajnost Mrcvaril jo je efdo noč — «da jal C%|o mestece je vedelo a Ijubav- opere njeaih grehov*'! Springfield, Mas«. — Richard C. Bearse, 26-letni inženir, je živel že štirinajst let sam s svojo materjo. Pred štirinajstimi leti ae je mati namreč razporočila od blagajnika Hampden okraja in ostala popolnoma aama s svo-, im sinom. Bearse je zvršil svo-e študije na Northwestern univerzi. ■V četrtek zvečer je vasoval pri neki mladi ženski in je prišel pozno domov. Proti jutri je neka soseda poklicala policijo* ker je slišala v Bear sovi hiši strašne glasove. Policaji so takoj prišli, toda ko so videli, da ni v hiši nobene luči in da ni slišati nobenega glasu ln ni videti nobenega nereda, so odšli. Eno uro kasneje je bila policija ponovno obveščena, da se slišijo iz tiste liše grozni klici na pomoč. Zopet so prihiteli policaji in topot Vdrli v hišo. V kuhinji so zazrli grozen prizor. Na tleh je ležalo strašno razmesarjeno truplo, zraven katerega je čepel mladi nženir ter se blazno režal. Izpovedal je, dp je njegova mati *kom noči dvakrat umrla, a da jo je enkrat obudil k življenju. Kakor bi govoril o popolnoma vsakdanjih rečeh, je rekel: "Njene oči so bile motne, zato sem jih iztaknil!" Ko je nesrečna mati tožila, da jo igejo ustnice, jo je sin polil z mrzlo vodo, tako je sam pripovedoval. In na vprašanja, zakaj je storil ta strašni čin, je odgovoril ter s svojim odgovorom pokazal, da je versko blazen: "Da jo operem njenih grehov !M CikaSkega Ceha je stala ENA NOC NAD $500. DVE LETALSKI NESREČI. Eden letalec ubit, dva ranjena. Rantoul, lit — V razdobju kakih petnajst minut st* bila v Petek na tukajšnjem letališču Chonute razbita dva armadna seroplana, pri čemur je bil en letslec ubit, Skupna vOota sa prvih Šest mesecev znaša $2,166,262,000. Ravno v istem času preteklega eta so ti gospodje prejeli 2,049,-120,000. Letošnji dobiček se je namreč zvJJM »a približno šest odstotkov. Ako bo Šlo tako naprej, bodo doeagle' dividende za etošnje leto nad Žtiri bilijone, ali dobesedno $4,360,000,000. Preteklo leto so prvič v zgodovini dividende prekoračile vsoto štirih bilijonov. To leto se pa pričakuje, da bodo znašale še precej čez štiri bilione in pol., Dividende in* obrestna izplači-a sa mesec julij več kot potrju-ejo ta zvišek in vzdignejo demmesečno vsoto na $2,166,-262,000. Prvih sedem mesecev preteklega leta pa je znašala vsota $2,049,120,000. Rekord mesec za mesecem sa vsako leto, kot poroča trgovski department, Je: Dlvidand« I» • obraati i 1»M IM» Januar j« ........MM.SMjMO |4U,W,M Februarja ......, lll.W.MO . 101,000.000 Marca ........... NMfeMO »»MIO.OOO April» ........... 4M.0H.M0 404,»10.000 Maja ............ UMM,«O0 M»,IM.»M Junij* ...............................IM.IM.0oi' JtilU» ........... «UIMS 4I7.0M.OM Več kot due tretlni teh stalnih dohodkov, ki ss stekajo v že pe magnatovv je obresti na bon de. , t Dividende, ki io jih prejele večje družbe v industriji, so: že-leznižke dividend* $119,116,000 dividende pocestnih - železnic, $64,810,00Q; razne druge manj še korporacijs, $482,462,000. \ prvih sedmibixaessclh lets 1926 so prejele .železniške družbe $190,636,000; laatatftt pocestnih železnic $694WM>00 in lastnik drugih korporaeij pa so prejel $413,680,000 tV dividendah. | Poleg tega* pa stavijo velike korporacij 1 nastran velike vsote da so tako pripravljene za vsak "rainy dsy'Vkot poroča Chicago Journal H Commerce. Omenjeni Žurnal kaže tudi na velikansko nakopičenje profi tov, ki so pripravljeni, ds efek tirajo veletruste. Te profite bo do rabili finančniki v svojih na črtih proti gotovim trustom IZ PRIMORJA | Z dijaki is Jugoslavijo imajo sedaj mnogo posla italijanakl de tek ti vi. Hodijo po hlššh v Julijski Krajini, katere Imajo dijaka, ki študira v Jugoslaviji, in izprašujejo, kje študira, v katerem razredu je in zakaj vendar ni vpiaan na kaki šoli v Italiji? "Edinost" je bila zaplenjena, ker je priobčila dva dopisa iz Gorice glede premeščene Italijanskih sodnikov v staro province. Prefekt 0asti označa kriti-ko o dotičnih oblastnih ukrepih za tendenc i jozao. Henzacljonalen proces, ki se je pričel pred trlbunalom v Oorlci proti 18 obtožencem radi vlomov v banke In pooeverjanja bančnih nakaznic, «e bo skončal v Trstu. Sodni dvor je na predlog nekaterih Italijanskih branite-ljev izrekel tokompetenco gori škega sodišča in odredil oddajo aKtov tržaškemu tribunalu. Bra nlteljev je iS, med njimi samo en Slovenec, odvetnik dr. Fran GsbrŠek iz Gorice. , V KoAanl pri Postojni "> ><-stanovlll t+k[]. Italijansko poročilo povdarjs, da so v fašlju akoro izključno drugorodcl. Gospod Premrou je po slovensko razlaga1 fantopi cilje fašistov skegs gibanju Samomor aa pafcepaMte. Na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu so našli oesaveatito staro Žen sko. poleg nje je bila steklenica z ostanki kart>o!nt kisline. Ne-erečnles, ki je umrla v bolnici, ee imenuje Ivana Marmfllč, stara 68 let Izvršila je samomor v obupu, kar Ji je pred kratkim um ris sestra. TRAGEDIJA MLADOSTI IN ! ■ IJUBEZNI Samomor Slovenke Marije Fein, Is Zsgerja oh Savi In njenega zaročenca Ivana Devčlča v Zagreba. Nearečal žrtvi sloh-nlh jezikov. Ljubezen je močnejša od smrti. Težka ljubavna drama se je zgodila v Kustošilji v Zagrebu. 20 letni mizarski pomočnik Ivan Devčič in njegova nevesta Marija Fein sta v samomorilnem namenu izpila močno dozo oetove kisline. Oba sta umrla. Trayedl ja je vzbudila v Zagrebu splošno pozornost, posebno vsltal tega, ker sta nesrečna zaljubljenca postala žrtev zlobnih jezikov. Približno pred enim mesecem je prišla iz Ljubljane v Zagreb trgovska naatavljenkn Marija Feln, rodom Iz Zagorja ob Savi, lepo ln stasito dekle. Ker radi splošne gospodarske krize j nI mogla dobiti nameščenja v svoji stroki/ je sprejela začasno mesto natakarice v gostilni "ZTa-tlmir". Kmalu se je priljubila tamkaj vsem gostom. Nasproti gostilne je mizarska delavnica Dragutina Kegla, pri katerem je bil zaposlen kot pomočnik 20 letni Ivan Devčič Iz Siska, zelo pameten mladenič. Ivan se js zagledsl v lepo Marijo ln med njima se je kmalu razvilo iskreno ljubavno razmerje. Srečo pa so kmalu pričeli kaliti razni za vidljivi ljudje, ki so razširjali o Mariji IzmiŽljene vesti. Govorili so zlasti, da je ona ženska selo problematične moralne vred nosti in to samo radi tega, da 61 Devčlča pregovorili, da jo pusti. To je ^einovo, ki je bila silno občutljiva, strašno bolelo. Za-kllnjala Je svojega ljubljenca, da so to vse zlobne govorico in izmišljotine ter ga prepričevala, da njeno srce bije ssmo zs njega. Ivsn ji je sicer veroval, vendar so vznemirljive vesti obs neprestano begale. Dne 18. julija sta oba n^pričs-kovano Izginila in se nista več vrnila. Oba sta trpela silno duševne muke In sklenila, da se združita v smrti. Vsem se je čudno zdelo, da *t% tako naglo-ma Izginila, vendar pa nihče ni mislil, da pride do tragedije. V pondeljek pozno zvečer sta se vrnila v mesto in odšla v malo prazno sobico poleg Keglove de lavnlce na dvorišču pri drvar niči. Tamkaj sta izpila močno dozo oetovo kisline. Devčič pa se je vrh tega zabodel še z nožem. Oba so prepeljali v težkem stanju v bolnico, kjer Ita kmalu nato umrla. Zapustila sta skupno plimo na stsvše, prijatelje Intnamv v katerem se zgražata radi fclob ni gu natolcevanja In obrekovanja zavldljlvcev, ki so ju hoteli ločiti v Življenju, a so Ju zdi-u žili končno v smrti. Ns Vemo, piAots, čemu vss vaše zlobno drlo. NsJ vsm plsčs Bog zs vaA<* jezike, ki ste Jih neproetsno brusili. MoJa Marija ostane im vedno mojs. Slutil sem, «da prej ti nevarnost njenemu poštenju, toda bednemu življenju. Usoda je hotela, da Je postala nataka rica, kjer si Je uničila svoj dober glas. Zato sva se odločila, ds greva za srečo, ki naV čaka. Samo, da ae rešiva tega 'peklenskega življenja I Bodita srečni! Imsmo ssmo eno željo, a ta Je, da naju ne smatrate kot živali, temveč naju pokopljete skupno. Zbogom! Ivan in Marija. Novlaar Anton Kkar Izgnan Iz Italije. Slovenski novinar, Anton Ekar, dopisnik raznih jugo-slovsnekih listov, ki ja že 20 let živel v Trstu, Je bil 17. Julije Ir gnan Iz Trsta In sploh Iz Italije z naročilom, ds se ne sme več vrniU. Zračna paMa s Nemčije. S. 1. avgustom se je upostavlla zračna poštna zveza med Jugoslavijo in Nemčijo. Nelar Otmar Golob «mit Dne 28. jul. je umrl v bolnici v Sk>* venjgradru notar Otmar Golob. Nove knjigarna. V Mariboru Imajo doelej dve slovenski In dve m-mški knjigarni. Pred kratkim pa je zaprosila sa konceaijo otvoritve nova knjigarna tudi trgovka Zlata Brišnlk. .1 Ameriški dijaki v Jugoalavljl. Iz severoamerlškega mesta De- troit je došlo poročilo, da je dne 6. julija iz tamkajšnjega pristanišča odpotovala skupina ameriških dijakov pod vodstvom profesorja Russels. Dijaki nameravajo prepotovati Francijo, Svi-oo in Italijo, glavni njihov cilj pa je Jugoelavija. Is Trsta se podajo ob dalmatinski obali v Dubrovnik, Boko Kotorsko in pa na Cetlnje, odkoder krenejo preko Zelenike v Sarajevo in Beograd, sl ogledajo tudi Vojvodino ln Hrvatsko ter obiščejo končno tudi Slovenijo. ^ Zdravilo sa ljubezen, ki stane 4060 Din. Služkinja Anka Dolar v Zagrebu je prijavila policiji, da je slišala preteklo leto od svojih prijateljic, da stanuje v Mesnički ulici neka vedeževalka, ki nudi v ljubavnih neprllikah Izvrstno pomoč. Tudi ona je od šla k tej čarovnici, Imenom Ka- NOV tra Sakota, ln jo prosila, naj JI pomdga, da «e vrne zopet njen dragi orožnik Ivan Jug, ki jo je zapustil. Obenem jo je tudi pro-•lla, naj polaga istotako njeni sestri JoHcpifti, kateri je postal mož nezveaU«). Vedeževalka je Dolarjev! zafcotavljals, ds jI bo v vsakem o*lru pomagala, vendar pa se mora strogo ravnati pp njenih predpisih in molčsti. Izročila ji je nato prašek in navodila, kako naj ga jemlje. Do-larjeva je plsČala za vaak prašek 100 dinarjev in gs savžlls štirikrat na mesec. V prašku so ae nahajale med drugim tudi zmlete jajčne lupine. Služkinja Je zaužila skupno za 4000 Din teh praškov. Ker pa zdravilb le nI hotelo pomsgsti, Je odšls Do-larjeva vnovič k vedeževalk! in jo vprsšsfš, ksj je ns stvari. Dobila je hladnokrvno odgovor, da zdravljenje • praškom ns gre tsko nsglo In ds mors potrpeti. Služkinjo je polsgoma za te ljubezenske prsžke porsbila ves ivoj prihranek. Šele nato m Jo prepričala, ds jI sdrsvilo zs I ju besen nič rte pomaga In da je bila grdo ogoljufana. Prijavila Je dogodek policiji, ki je Sakotovo takoj sretirsls ln Jo izročils so-dlšša, I Zona zadavila avoje ga moža, V Novakem se Je zgodile grozns rodbinska drama. Vdovec Fr. Kadliček se je pred tremi leti vnovič oženil z dvajsetletnim dekletom. Zakon ni bil arečen In pogoato je prlžlo do prepira In preteps. Ko js 13. julljs Ksdll ček prišel pijan v poatelj In kma lu zaapsl. Zens ps js vzels vrv, nspravlls zsnjko In Jo možu vrgls okoli Vratu. Zadrgnila je zsnjko In Joi krepko držala, dokler ni pljsnltnoft izdihnil. 2eno je žsndsrmerHs sretirsls in izročila »odlŠČUa^BHH Bratovska Skladaiea v Hrastniku Ims po inovem pravilniku okoli 110 upokojencev od teh 10 vdov In sirot. Po starem pravil n^ku Jih Ima ps okoli 800, od teh 142 vdov In stfot. Deficit pokoj ninske blsgsjne znsšs mesečno okroglo :IO,000 Din. ^^m Krivci kstsatrofs v Vojvodini Z ozirom ns fzjsvo predsednike skupščine Marka Trlfkoviča, da j« največ kriv katastrofe v Voj Ivodlnl finančni minister, ker n dovoljeval kreditov za popravo vodnih nasipov, piše belgrajaka ••Reč", da Je finančni minister v resnici kriv, da pa je kriv tud minister za poljedelstvo In vode ki Je bil prvi poklican, da skrbi zs obrambo ogroženega ozemlja pred poplavo, a &e rad bil. NI mu všeč, da sta miniatra dr. Nlkič ln dr. Krajač. Pravi poglavar seljsčke psrtlje pa ni minlater. I, pa tudi tedaj, ko je bil miniater, ni nič kaj držal s svojimi zavezniki radi" kali. Tkkrat je zabavljal radikalom in vladi, kakor danes, ko ni minister. Takih prijateljev seveda radikali ne marajo ter so zsčeli siliti Radičevce, da svo» jega Stipico Radlča poženo iz strankinega voietva ali so neha prijateljstvo med radikali In rsdičevci. Dr. Pavle Radič sicer poMvduje in se trudi, da ublaži te odnošaje, toda ministrski predsednik Uzumovlč ne odneha. Pavle Radič hoče obtožiti ministra dr. Nikiča korupcije, čeprav je njegov politični pristal da bi a tem parirsl pritisk radikalov. Vsi ti dogodki pričajo, da • v Radičevi stranki poka, da jo za rsdičevco sporazum s radikali drag ter da bo Radlčeva stranka valed odpornosti radikalov trpela na svojem ugledu, tako da je ne bo več rešila niti naj besne jša demagogija ae celo leto n zganil. Nikomur nI znano, da b bil v tem oziru kaj storil, Kriv pa so tudi vsi ostali člani vlade, ki so bili prav tako poklican skrbeti za ljudske koristi. Z osi rom na namen vlade, da reducl ra v korist poplavljenem urad nlške plače, piše "Reč", da večje nesmiselnosti vlada n1 mogla Iznajti. Vlada bi morala pola-kati potrebna sredstva pred vsem v državnem proračunu radukcijo manj važnih kreditov in s potrebnimi premembamI pro-računakih postavk. Ako bi to ne zadostovalo, pa bi morala tako zahtevali od skupžčlne pooblastilo za ustvaritev novih denar nlh virov. fttlplca Radič v škripcih. Radič Štipks je bil minister, pa b GANGESKI UMOR CHICAGU. Chicago. - V petek dopoldne e bil nedaleč od svojt ubit John Foley, svoje >redsednlk unije rasvi oleda. Pred nekako eni sklenil Foley oi »Ingajno s butlfgsratvom, kakor rdi pollelJs. Stopil je baje v zvezo s butlegsrsko skupino Ralph Sheldons. Med Sholdo-novo tolpo butlegarjev Saltls-McErlanejlvlml b 1 pa obatojl žs preoej «asa tekmovalni boj, pri kater grajo glavnp ulogo puške, volverjl, bombe In zsdnjs celo atrojnlce. Tako je bil roley v atslnl nevernosti. Fs-brusrja meaecs je bil v prvi butlegsrskl vojni, pri ksterl js za rojwtsls tudi s t roj nioa. To je bilo v nekem asliinu, v katerem e slonol Foley s nsklm drugim moškim ob bari, ko so bili na« padeni, Foley je bil takrat ra* njen. V petek je nekdo Foley ja po* (Ileal na telefon In najbrfto jo ill a tem zvsbljen v amrt. Ko je zsvll Foley s svojim avtomo-)ilom mlmS prvega vogsUa mu Js sačel slediti avtomobil,- ki je psr ur stal tam In v katerem so aedeli štiri moški. Foley jo naj-brže spoznal, kaj ga čaka, |ms ja skočil Iz avtomobila ter skušal pobegniti. K nesreči pa ss js apotsknil in psdel, medtem pa Je bil že pri nJemu eden lsmed nspadslcev In oddsl v na tleh r,fč.tgs Foley Je' dva. strela. Foley je obležal mrtev, napadalci ps so ae Jsdsrno odpeljali. ■Policija Iščs v zvezi s tem umorom zloglssnega butlegsrjs Joe Ssltlas ter tri njegove glsv-ne ssvoznlke. Grški častniki ukradli Atene, 7. svg.—*tlrjs častniki v Jsnlnl so bili aretirani na obtožbo, da so ukradli milijon drahem iz vojaške blagajna. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Jal? 8MMI1 po-meal, da vam js narefolna po* kla U dan. FoaavRe ja pravočasno, da va» Mata na ustavimo. Ako lleta ae proMete, je mogoče vstavljoa, ksr nI bil plačan. Ako je vaš Ust pk* čan In ga ns prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega aa-slovs, pišite nam doplealeo Ig navedite stari la aevt Naši zaatepnfld se Mveal tajniki la dragi hI, pri katerih In sa pel leU pa ISJfc Saal S. N. P. J. J $1.90 la ml Za m» "io Chicane la Classa za leto $640, pel leta $U$, sa člane $6.30. Za Evrope stana ss pet Ista $4.00, ss vse leta Tednik etaae as inn Naročnine pošljete aa UPKAV1 «PROS^ 1667 S. pa 1*00. ledi sagú NESMISEL VERE V BOGA ^ Koaairuktivnl zakJjaček po razgaJjenju io P (Daljs.) ; Znanstveniki smatrajo, da j« svet večen, deloma is istega vtroka, deloma pa na podlagi moderne astronomije. To pi-ftem ob aoločnem zapadu na velikem parniku, ki plove po Me-hliksm zalivu. Kmalu bodo za-aijaie zvezde na tropičnem, temno Ikrlatnem nebo, kakor nikdar ne sijejo na zemlji. Bistro oko razločuje barvo zvezd: rdefclh, rumenih, belih in plavih. Različnih temperatur io, od topo rdeče do jekleno piave, od 9000 pa do 30,000 stopinj Celzija. Najbolj čudovit inštrument, ki ga imamo — spektroskop nsm to zstrjuje. Rekli boste, če mislim, da je svat večen. Ne. Jaz mislim, da. mogoče je pri vsem tem, kar j u vem ln kar ve kdo drugi. Toda tu ss ne gre ss to vprsisnje, temveč za dokazovanje trditve, da je svet imel začetek. Dokler mi ni podan nekak dokaz, da je bil avft ustvarjen, je kajpada nepotrebno Špekulirati, Me je svet ustvaril. Mogoče je bil torej svet vedno. Vaaj jaz ritfslim takp. Dejstvo je, da danes skoraj vtf misleci, znsnstveniki In fllo-zdfl smatrajo, da ja svet v^en. Filozofi (In mnogi drugi) verujejo tako, ker jim Je misel na tfitvarjenje iz nič nepojmljiva SVETNIK in poleg tega je tudi samo glaa nekega nepoznanega hebrejskega pleateJja pred kakimi 2600 leti, ki se razlaga z idejo o u-stvarjenju. Različne temperature pom nijo različne dobe. Življenje zvezde je njena temperatura. Prične ae (kakor pri vaeh kovinah) a topo rdečim in prehaja ekozi rumeno, belo in briljantno belo — pJavo, in ae spremeni od belega na rumeno in rdeče Zvesdogtedi te lahko trdijo, katere izmed rdečih zvezd dobivajo višjo temperaturo ter pričenjajo a avojo karijero in katere ao v zadnji fazi. Neki drugi inštrument, ki ga je pred par leti Iznašel Amerikanee, nam pove to. Zvezde premeri. Od začetka so zvezde velikanake.. Pozneje bom gledal* na eno velikanskih zvezd juiadga neba, An-taro, krvavo rdeče srce Škorpijona, o katerem vemo, da meri v premeru štiri sto miljonov milj. (Nsše aolnes meri manj kot milijon milj)* Ta veHka zvezda se pričenjakrčitl. Nsše solnee je le zelo napredovalo v skrčenju in $x>Časfumira. Ne vam, če ima čitatelj dovolj potrpljenja, da bi analiziral tak način besedičenje. Pi-satelji, ki tako trde, se samo igrajo z idejami; "Dni" in v naravi nI.' NI je atva- ri, ici bi ee ponavljala v neskončni eeriji, tods imela konec na eni strani. Tako argumentiranje je goroetasno. Skoraj lato moramo reči o kopici argumentov, ki ao v dokazovanje o stvarniku vesolj stva, kateri ae večinoma nahajajo v rimako-katoliškj literaturi. E-den teh argumentov se glasi, da so v vesoljstvu vzroki in učinki in zato mora biti tudi prvi vzrok. Gibanja ao v vesoljstvu, torej mora biti nekàj prvotnega, k! je začelo fibanje vsega In ki aamo ne giblje. V univerzu-mu ao atvari, Id eksistirajo na slučajih, toda kot podlaga vsemu mora biti nekaj, kar gotovo obatpja. y Zanimivo in zabavno je, opazovati rimske katoličane, kako ponosni so na te argumente. Domišljajo al, da ao ti argumenti del velikega zaklada učenoati katoliškega arednjega veka in da So protestanti izgubili te čudovite dokaze, ko ao odpadli od Rima. Resnica je, da ao bili val taki argumenti diskreditirani ie veš kakor fired sto leti. Vae akU-paj ni drugega kot prazne besede hi skupaj aklatene frase. Prqfeaor William Jamea, veliki ameriški mlalec, je rekel o njih: Za alč drugega niso kot prah naših knjišnic pobirajo. Vzemimo na primer njih ar gument o prvem vzroku. Moderna znanost in filozofija ne jem-jeta Ideje o vzroku in učinku posebno resno, toda sprejmimo o kot grob Izraz sa to, ker vidimo v naravi. Vročina povzro- mmsjL ri (Dalja) Vaaklkrat na vrtu avoje svskinja," -Vaaklkrat na vrtu r je vzkliknila mar-"All Je to aagel v pravi zemlji ali ja angel J v posodi?" 'À Bmzokusnlca sa je zaamejala ln kvekerl-efrste IS Ijutm oči prošUl strele v markizo. îf4T prijatelj Salve, ki atori, da ae bo o ajem več govorilo nego o Selvi samem. 'Kdo je to?' vprašam. Svetnik iz Jenne', pravi. In pripoveduje mi sledeče. Moša ao spodili iz Jeane po prizadevanju dveh duhovnikov, strahovitih farizejev, ki ju v Rimu poznajo. Zatekal aeje v Subiacco, ki imajo tam avojo vilo, in teško obolel. Ko je okreval, je prišel v Rim nekako sredi julija. Profeaor Msyda, ki je tudi Selvov prijatelj in ae je bil aesnanil z njim v Subiaccu, ga je sprejel za pomošnega vrtnarja v svoji vili, ki si jo Je pred dvema letoma aezidel, na Aventinu pod cerkvijo svetega Amftlma. Novi pomoini vrtnar, ki hoče, da ga ljudje kličejo Benedetto in nič drugače, kakor v Jenne, je poatal kmalu obče znan v vaem meatnem delu del Teataocio. Dali avoj kruh z berači, atreše __ ..i Ul . ... _ ,__«« ji^PMicciu. ueu avoj arun z oeraci, streže 0m#nitn v ki pravijo, da je tega In oneg^ ouira- i Wlu profesorja Ousrnsccija "Up razgovor, kaj T Je rekla tiho gospa Albecina, soproga čaativrednega AJbacina, državnega podtajalka za notranje zadeve, na uho trno oblečeni gospe, ki ai bila še edprla uat TS Sf je lalostno naamshnila in ni odgovorila. CsJ, ki sta gs nalivala profeaor in ena njegovih sester, je za trenutek pogaail pom ene k, V. pa ae je kmalu zopet všgal, ae vrtel okrog Bšasdstlovega govora in poetal taka koloboci ja neumnega umovanja, nerazsodnih sodb in aaeke učenosti, da je molčeča, črno oblečena gospa predlaKsla gospe Albacina, s katero je bila prišla, da zopet odldsta. Toda v tem hipu je markiza Farmi» istaknivši zvonček na ka-mJtfskl plošči, začela zvoniti, da bi druftba utih nlla. /," , "Rada bi vedela, kje je U vrt," Je rekla. . Kvekerici in zrela gospodičns, ki so vnete razpravljale o Benedettovi katoliški pravo-vsrnoatl, na bi molčala, če bi tudi zvonilo deaet zvoncev. Toda radovednost zrele gospodične, ko je čula besedo "vrt", se je sprotlls. Sproži le aeje prav do dna. 8e vae več nego vrt I Go-apod profesor Je moral povedati vae, kar je ve-dsl© tam patru Heckerju, IUlijanu in lajiku. Nekoliko da bi dala duška avoji naobrašenoeti, «»koliko is nepremišljenosti js bila gospodična tako kratila BenedetU. Tedaj je brezokusni-ca pogledala na uro. Njena kočija je morala tedaj fte čakati spodaj pred vrati. Mala Ouar-necd je rekla, da je epodaj fte štiri ali pet kočij. Bresokusnics je hotela priti v gledališče Velle k tretjemu dejanju predatave. Dve dru gl fospe sU Imeli druga opravila in sta odšli S njo. Markiza Ferml je ostala. Pa hrt dovrši, profesor." je rekla, "ker nocoj nas čaka moja hči, mene in te gospe, ki jim gledaš ramena." Dovršite prav hitro," Je rekla zrela ko-apodičaa malce zaamehljivo. "Potem boete govorili sa one reveže, ki ne kašejo ramen." Svetlolasa tujka, selo razgaljena In lepa, >e ošinila i nedopovedljivim pogledom revna in suha zakrita ramenea aaamshljivke, ki je za-rdeU od jese kakor rak. "Torej," je začel profesor, "ker gospa markiza In morda tudi druga gosp«, ki se jim mu di. vedo o svetniku do onesa časa, ko je zapu stil jenne. prav toliko kakor jaz. naj to raje izpustim. Torej pred enim mea*c«m. v oktobru. aa jaz aiaem niti več spominjal, da ____ prej. v juniju ali juliju, bral v časopisih o tem Ssaedettu. ki je v Jenne pridigal In delal ču-dsše. kar srečam nekega dne pri izhodu is cerkve mtega Marcela nekea« Poretija, ki je n». koč dopisoval v "Oaeervatorr * ulaj ne plfe več. Ta Porrettl ae ml pridna i. govoriva o ob-sodbi knjig Ivana talva, ki Ima dan na dan bili tereSeua in je — nsed oklepaji — |i Esrrem »i pove, da šivi sdaj v vil a polaganjem rok in z molitvijo. Postal je tako obče znan, da bi ga bila snaha prof. May-de, čeprav je verna in pobožna, rada odslovila, da bi se odkrišala nadlege tolikih ljudi, ki silijo k njemu; toda tast, ki ni na pobožen ne veren, ae je zoperatavil. Tastom ima v velikan-akih čislih. Ce trpi, da mu z grabljami ravna drevorede in priliva cvetlicam, dela to edino z oairom na njegove svetniške nazore In mu tega na dovoli nikoli nreko določene meje ln vedno le za malo časa. želi, naj ae prosto posveča svoji verski misiji. On sam pride večkrat doli na wt razpravljat s njim o veri. Njemu na ljubo je Benedetto opustil hrano iz kruha,•zelišč in vode, kakor jo je ušiva! v Jenne, in jemlje tudi meeo in vino. In Benedettu na ljubo dali profeaor kruha in vina salo radodarno bolnikom avojega okraja. Marsikdo se mu smeje ali ga oalo zaaramuje, toda preprosti ljudje ga čaati. j« kakor od začetka v Jenne. In krfčanako ljubezen v dušni blagor izvršuje v še večji meri nego v telesni. Odstranil je razne nravne nerodnosti v druftinah, neka hudobna ienaka mu je zato grozila s smrtjo, privede! je zopet v cerkev ljudi, (ti niso več preatopili njenega prags od svojih deflnskih let. To vedo benediktinci avetega Anzelma. Zvečer pa govori po dvakrat ali trikrat na teden v katakombah.** | Zrela goapodična j« vzkliknila: "V katakombah?" In iztegnila ae je trepetajoč proti pripo-vedovalcu. Bmtjgmed kvekeric je zamrmrala: Mon Dieu! Mon Dieu!" (moj Bog, moj Bog) ln drug glaa, poln apoštljivega zSčudejna. je rekel: "Kakšen občutek!" "Evo," je povzel mladenič nasmehoma, "Porrettl ja rekel 'v katakombah', mislil pa je le malokomu saan krsl v zasebni hiši. Zdaj vem sanj tudi jas." A*r je dejala zrela goapodična. "Vi veate zanj? Kje je?" Guarnacel je molčal in ona je čutila avojo neškromnoet. J "Oproetlte* oprostite!" je rekla naglo. "U izvemo, še Izvemo," je dejala markisa. Toda Čuj me malo, aln moj, ali ne bi to tvoj svetnik, ki pridiga skrivaj, bil lahko neke v m to krivoverec? Kaj plavijo duhovni?" "Nocoj," je odvrnU profesor Guarnaoci. •o bili navzoči trije ali štirje In odšli ao prav zadovoljni." "BIH ao najbrl malo duhovakl duhovni. sUbo pečeni duhovni, paduhovni. A kaj pravi-Jo drugi? Boš videl, da mu drugi prej ali alej mu-Anjo štrene." .. ; ^ veaellm prerokovanjem je merles Odšla in vaa rasgaljena ramena so jI ča izhlapevanje, elektrika v oblakih povzroči grmenje in tako dalje. Kajpada moramo na ta načht konšno priti do vzroka vaeh vzrokov. Nobenega vzroka pa ni, da bi trdili, de je na konce vsegs same eden vzrok Tudi ni nobenega u temeljenja, da ae ta prvi virok piše z veliko (Tako se rS&i v angleščini.) Eter (kar je profeaor Derton Miller resnično dognal) je faogoče končna ali o-snovna realnost v. veaoljatvu, tisti, ki gftrije vse? Dokler ne dokažete, da je eter imel avoj in da je bila doba, ko etra še ni bilo, teliko čaaa ga miaal ne more zagopeati Vprašajo pa naa, kako more materialne realnost, to je anov, kakor je eier, biti prvi vzrok šjKritualnim stvarem, kakor na primer misli, čustvovanju in idealizmu. Potok ne more teči proti evojemu izviru, pravijo. Dobro, mi ne njoremo tu razpravljati o materijalizmu in špl-ritualizmu, prišlo bo pa to pozneje. Videli bomo, da ni naj manjšega dokaza, da bi bila mi ael duševna, torej nam tudi ni treba goVeriti o kakih špiri-tualnlh Stvareh In nam torej ni treba rabiti začetnih črk za prvi vzrok aU alične definicije. Modernš misel je docela dia-kreditirala te jalove argumente zato tudi mi ne bomo zapravljali časa s njimi. Omenim jih Is v boljše razumevanje mojegs stališča, to pravim, da večina ljudi veruje v boga na podlagi, ki je nesmlaelna in ki ao j.o tudi druga vere začele kot tako odvračati. Skupne se .te vere aamo še v avoji trditvi, da je bog in da je ateist nerec. Izven tega vaak vernik trdi, da ao aamo njegovi dokazi pravi, zagovornik druge vere pa apet trdi ravno obratno. Neka dtfgga vrata zelo gorečih vernikov je, ki ai domišljajo, da ao ti dokazi v najstrožjem soglasju 1 iShspostjo ter da tudi slone na vedi. Prišli so a to račjo k meni in me rssno zsgotsv Ijali, obenem pa Izrazili svoje u žaljeno presenečenje, ksko da more med znsnstveniki sploh vladati skeptično»** To so zakoni name, pravijo. Vsska stran knjige o znanosti govori o njih. Neka velika miae! je sta vila pečat na te sakone in ve-soljstvo snovi ae je pričelo gi To je nšjlMftjll dOkaz, kako ne-znansko slabi ao vsi popularni argumenti o obstoju boga in o-benem tudt dokaz, kako religi jozna literatura doaledno caplja najmanj dve generaciji aa znanostjo in filozofijo. Tako ao verniki nespoeStmi, de bi rszu meli zanikovalce neravnega ave-ta (agnostike in moderne mislece). Katdlk a svojim prvim vzrokom, prvim bitjem in začetnikom gibanja še tava v ozračju srednjega veke. Protestant a avojiml "zakoni narave" se pe samo zateka k blodnjam v začetku devetnajstega stoletja. ■Sakoni narave, kakor se poslužujemo te fraza v znanosti, nimajo niti najmanjše podobnosti v človeških zakonih in niti najmanjšega aorodatva s mislijo. , Pravimo na primer, da imamo zakon teftnozti. Toda s tem ne mislimo, da je to kak zakon obnašanja, ki je bil naprej določen In se morajo stvari po njem ravnati, 8 tam enostavno mislimo, da ee stvari ravnajo dosledno na isti način. "Zakon kakor ga imenujemo, je sssao o» pis f^^^B^^M ■Kako zelo plitko, be rebei kak zgovorni pridigar-ali .apologe-tlčni pisatelj. Naj mi ponovno dovole opazko» dar pomialijo. kako čudno je. da ao ti pridigarji s avojo enoetavnoetjo tako aelo u varjeni, dočha znanstveniki, ki so posvetili vas svoje življenje preučevsnju "sakonov narav« zelo redko verjama|o o Ukozva nem najvišjem eepovedniku mi ali. Na vsak aaMn moraš, či-tatoU, biti tu la tam v dvomih, de-li nI nekaj narobe • tisto ne-zmotljivo jotoveetša pridigarja. Je narobe, kar je tudi čisto u-Jako naravno je. da Pridigar nikoli ne ve dovolj o znanosti, de bi aMgal popol razumeti stvarL O katerih ri. Kamen, pravimo, de natla. Zakaj M padel, če ni sslo. Narava deluje a-ia doaledno. Toda če je narava alepa in nezaveHtna, ali bi nf pričakovali, da se bodo stvari v naravi gibale brez cilja in neuniformalne? Niti najmanj. To je slabo lovljenje za dokazi. Dosledno obnašanje je to, kar moramo pričakovati o slepih in mehaničnih stvareh? Zoga ae bo vrtela v ravni črti dalje razen ako ni kake atvari, ki jo odbije. Volja ali misel je, od katere lahko pričakujemo, da dela drugače kot narava. Bil bi dokaz mišljenja v naravi, če bi ae stvari tu pa tam ne gibale vse unifermalno, toda ko jih vidimo da ae vae ravnajo uniformalno, vidimo, da je rev no obratno. Ne, v teh »zlrjtrčloveška misel ne bo nikoli dosegla boga. Veliko učenih bogoslovcev ae že ločuje od ideje uatvarjenja ali prvega vzroka In prvega začetnika vsega kakor tudi o uravna-telju človeške miali. Gledajo pa na rad, lepoto In krss nsrsve, ki naj jim sltiii v dokaz, da nekje ekaiatlra nek v(aok univerzalni razum. Poglejmo tudi, kje se ta nahaja. (Dslje prihodnjič.) * pONDEEJgg. 9. AVGUSTA, ^ NAŠIM NAROČNIKOM V ZNANJE! Članica in seetra Ckristlae Omahne je tedaj na potovanju v državi Pennejrlvsniji kot zastopnica sa list Prosveto. Ona je. pooblaščena pobiritl naročnino za liat Proaveto, prodajati knjige Književne Matice S. N. P. J. in vae V»le spadajoče v področje lista. Rojakom in članom S. N. P. J. jo priporočamo, da ji gredo na roke in se naroča na list Prosveto, ter da nakupijo od nje dobrih knjig, katere je izdala S. N. P. J. spimsi* * ' ^^ Na aeverozapadu- je na potovanju naš član Tfcojn Coiik, ki je lato tako pooblaščen nabirati naročnike sa liat Proaveto ln prodajati naše 8. N. P. J. knjige, želimo, da mu rojaki in člani pomagajo pri agitaciji. 1 Naš član Frank ^ukančič Je iatotako na agitaciji sa list Proaveto v državi Ohlp tn W. Virgi- nijl. " Nai član In dobro poznani Anton Jankovleh je na agitaciji v meetu Clevelandu in okolici, ter bližnjih mestih Clevelanda za Proaveto. Upravništvo priporoča vse zastopnike, rojakom in članom v obče, da ee od njih naroča ria list Prosveta ln ai nabavijo knjig Književne Matice S. N. P. J. Filip Godina, upravitelj. SEZNAM PBIKEOB 8LOVENSKIH OEGAN1ZACU V CHICAGU Dr. št. m SNPJ.—Veselica v boto, 2. oktobra, ▼ dvorani SNPJ. Dr. št 8S SNPJ.—Veselica v to, 0. oktobra, v dvorani SNPJ. Dr. "Fraaeiseo tmr*" št 1S1 S. N. P. J., plesna v—sliss v dvorani S. N P. J. dne 24. novembra 1926. Soc. klub št 1 JSZ.—Dramska pred stava v nedeljo, S. dkcembra. v dvorani SNPJ. W Soc. klub it 1 JSZ.—Silvestrova' sa-* bava v petek. SI. decembra, v SNPJ. Dr. "Slovenija"—Maikaradna lica v soboto. 8. Januarja 1927, v Narodni dvorani, ISth St ia & Ra-cine A ve. ' ' Opomba: Ako pitredba vaŠefs dru štva ai v fornjem seznamu, obvestite tajnika Z, 8. O^ da jo uvrsti. Joka Pats, 1884 S. Racme Ave. DA BKUHA8 DOBRO PI yO, PI8I PO N AfiK PRODUKTE. ■I Vaslosrislad, hmelj. ia ss prapeUajto, da is doma pri aa« ■■¡lile aajboljii hi Ia v|s pust pri večjih aprdSUIh. PWto pe FRANK OGLAB» «4SI Saperior Avsna. * ODGOVOR onim rojakom, ki ao nam tozadevno pisali, sporočamo, da priredimo prihodnje potovanje v stari kraj na znanem priljubljenem parniku ~ t iri s 21. avgasta 1926 Ako ste namenjeni še to po, letje v stari kraj, ze vam nudi najugodnejša prilika. .Priglseite se čim prej t SLOVENSKA BANKA , ZŠKIMEK ft ČESARK 455 West 42nd Street, i ^ New York, N. Y. Ali ste ndročeni na dnev, nik <