Poitnina pitona* t r^tovtak Leto LXXI. št. n L]«MJaaa, petek 2S. laauarja IfjS Gena Din t,~ ~ a.^ . *aj* ju pupoMM, izvssmsj osdeijs is praznine — uiertO do SO psttt UBBUMItTVU Ol CJFKAVM laTTVO PodruSnloe: MARIBOR, StroesmayerJeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska o. »r»t a um ac me vrrtt i uin 240, oo 100 do 500 rrst A Uto a, rac ji inaaren patu LJO — , - ama. eTa^l^n____asa* a telefon *t_ 36 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroaamaverjeva ulica 1, telefon st. 65; »rata um 4.—> Popust po dogovoru, ineeratm da ves posebej — »Slovanski Narod« m^ J ^™ podmtnira uprave: KoCenova oL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru H>1. »eiia mesečno » Jugoslaviji Dto IX—. za tnoaematvo Din 25.—. Rofcopua ee oe vračajo Teleta: 81-82. 81-38, *M4, 11-28 ta H46 Poštna hranilnica v Ljubljani at. 10.351 Anglija in Portugalska Akcija za ureditev odnosajev med obema držav London, 27. januarja, b. V tukajšnjih Političnih krogih zasledujejo z veliko pozornostjo pisanje nekaterih listov o pomenu rrritansko-portugalske zveze. Ofi-cfcmi »Timest objavljajo članek, v katerem govore o tem vprašanju, kakor same r ' • :• potrebno odkriSssSJa* -- i. da ie za Anglijo nujno, da lake BJt v Lizbono posebno vojaško - . :*. i, ; . ru k; - o* rt tne angle-#ko-portuj^al5ke obrambne zveze. IViznava s#» da bo in?!?*ka vojaSka mi- r >vala v Lizbono že te dni. V po- krog.h z zadovoljstvom ugotavljala ae bo lo zgodilo v ća5u. ko so postali o--Jr. -.-»d obema državama pnsrč- - bili ob izbruhu Španske dr-žavljsnskt v- np. Npki vojaški strokovnjak je le -;ni poi; li da je dolžnost obeh strank, da sedata bodočnosti naravnost v ker se bosta le tako lahko postavili v l pred skupno nevarnostjo«. GeogTaf-sfci poftofaj in iz njeea nastajajoči pomorski problem silita obe državi v medseboj-n«. po^rezanojrt. Portugalska mornarica ne bi sama _ i obrambnih nal^jj. ki bi iih ?*hko 7^h*«»val razvoj Obrambni problem Je za rort»Rr»l5ko še posebno t*^žak problem o»Jk->r pe ■<(* med moderna orožja sspeajM »vrstilo letalo. Sovražne letalske ssšpp v ftpa b bOi tako rekoč postav- ljene Portugalski nrei vrata. Tudi iz ne-v, — - opoj-i«^ letala lahko ' ?al5l:o v enrm samem ne-tu. Ne drusri strani ie le- talska zveza približala obe državi, kajti iz Southamptona lahko dosežejo angleška letala Portugalsko v 6 urah. Vsi ti in Se drugi momenti nakazujejo Portugalski navezanost na veliko pomorsko silo, ki je tako na morju kakor v zraku, predvsem pa tudi finančno dovolj močna, da lahko Portugalski pomaga. Sodelovanje Anglije in Portugalske v pogledu obrambe pa zasluži pozornost Se z druge strani: ono bi bilo najboljše jamstvo za to. da bi Portugalska ne postala opo- rlSčp sovražnih sil. Interes Anglije je. da ostanejo portugalske luke in obala, Azori, Madeira in Kapverdsko otočje v prijateljskih rokah, ker bi v posesti angleških sovražnikov kontrolirali okoli 2500 km angleških pomorskih poti in zvez. Vse, kar odg-ovarja interesu Anglije, odgovarja obenem življenskim interesom Portugalske. Ojacenje angleškega sredozemskega brodovja Pariz. 27. jan. o. lOeuvre« poroča da bo s 1. februarjem znatno ojačeno angleško sredozemsko brodovje. Prideljenih mu bo več velikih križark in nekaj divizij rušil-cev. tako da bo admiral Pound razpolagal malone z dvojnim številom ladij kakor doslej. Anglija hoče na ta način obnoviti ravnotežje angleškega brodovja z italijanskim, ki je sedaj zbrano okrog Balearov. Toliko vojnih ladij, kakor jih bo v kratkem zbranih okrog Malte, Anglije še al na Sredozemskem morja. Del lsudotja bo stalno krlžarfl po sa padnem Siedosem- skem morju, drugi del pa se bo zbral pri Po rt Saldu, odkoder bo v primeru potrebe poslan na Daljni vzhod. pri predsedniku vlade Beograd, 27. jan. AA. Min. predsadnrik dr. Stojadinović je danes sprejel angleškega poslanika sira Roberta Campbella, nato pa še Jašesra poslanika v Ankari Branka Adje-moviča. Tokio. 27. jan. o. Po vesteh iz Moskve so te dni ruske vojaške oblasti poslala na Kitajsko nadaljnjih 120 bombnikov. Letala so 9edaj na noti preko Sibirije v Zunanjo Mongolijo, odkoder bodo krenila v Kanton, ker bodo dodeljena obramtemn letalskim eska- Sanghaj, 27. jan. AA. Po najnovejši odredbi japonskih vojaških oblasti posta od Jutri dalje ne bo smela več prevzemati šifriranih brzojavk, če ne bodo obenem predložena posebna potrdila konziiiarnih oblasti, da jih pošiljajo ugledni in zane-ijavl ljudje. Anglesvce ki ameriške tvrdSce je ta ukrep silno iznenadi!. Kakor zatrjujejo, bosta ameriški in angleški konzul energično protestirala pri Japonskih oblastih proti temu ukrepu. Gverilska vojna pri šanghaju ftanghaj, 27. jan. br. Okrog danghaja se razvija vedno hujša gverilska vojna. Japonski vojaki niso nikjer varni življenja. Kitajski četniki, po večini preoblečeni kitajski vojaki pod vodstvom dobro iz-vežbanih oficirjev, se pojavljajo vsepovsod. Napadi na manjše vojaške oddelke in tudi večje transporte so na dnevnem redu. V pretekli noči so kitajski četniki samo v šanghaju umorili 25 japonskih oficirjev in vojakov. Vrgli so tudi več bomb v razna japonska vojaška skladišča in povzročili obilo škode. na otoku Hajnanu šanghaj, 27. jan. AA. Japonci so se pričeli izkrcavati v luki Junbinkan na severnem obrežju otoka Hajnana. Japonska vojna mornarica je spočetka nekaj časa obstreljevala pristanišče, ko pa je odpor Kitajcev ponehal, so se pričeli japonski pomorski strelci naglo izkrcavati. Kakor zatrjujejo, nameravajo Japonci zasesti ves otok. Sploh se akcija japonske vojske v južni Kitajski čim dalje bolj ojačuje. Japonske vojne ladje so bombardirale utrjeno mesto Nantav, 40 km severnovzhodno od Hongkonga. Večja skupina japonskih letal je bombardirala Paojan na kvantunški obali in končno ponovno tudi prometne zveze med Kantonom in Hankovom. Kupuj domače blago! Mala antanta in Društvo narodov Čeravno ženevska ustanova danes ni to, kar M morala biti, ostane Mala antanta zvesta njenim načelom Seaeva; 2S jan Nj včerajšnji otvoritve-■ »tj Ive enega stotega zasedanja sveta | 1>N- ir rumunski zunanji m niste: Micescu v tlal.^c-ii 2 noru orisal stališče Male an-tanre do Ur^;-\a funniuv Med drugim je eteaiel: 1 mjm čast da prvič govorim s tega me-SreCen sem. d* Lanio na stotem zase-dsnju sveta DN v ;mcnu >L*le antante iz- m na*o zvestobo nače'om DN Mi smo K'? tisti, ki so z globoko vero sodelovali - teta aniu in izvajanju pakta DN. Za-*o sem trm holi vesel, da Lahko opozorim, da je po mojem mnenju pakt zmaga treh ve!ik*h načel in ta so: organizacija medna-r>d-»eg* sodelovanja. vzpo**av:tev popolne enakopravnosti med državami tn kolektivno jamstvo za teritorialno nedotakljivost in politično neodvisnost vseh držav, ki so . xr-ce DN Kar se tiče mednarodnega "^^nja. smo mi zmeraj mislil: in 5e sedaj mis!imo. da je potrebno in koristno in da se lahko organizira samo tedaj, če se JN zagotovi njegov mačaj splošnosti. To se je tudi ie od vsega početka želelo. To delo pa mora biti brez vseh ideoloških primesi. Kar pa se tiče načela enekopra>mosti, se nam ta zdi nemogoča vse dotlej, dokler nekatere države ne izkoriMijo na enak način svoje suverenosti in nimajo enakih dolžnosti. Kar pa se tiče jamstva za teritorialno in politično neodvisnost posameznih članic, si to zamišljamo v obliki neke kolektivne in koristne obveze, ki sloni na sedanjem statusu quo in politični neodvisnosti. To so bila načela, ki so nas vodila, ko amo podpisal: pakt DN. Ta načela bodo tudi se -?da; ostala temelj za vse nase delo. To lahko izjavimo se toliko lažje, ker smo pravkar firlifiali posebno izjavo, da nikdo nima pravice posegati v notranje razmere druge države, ker so vse oblike vladavine zastopane v DN Ob koncu se moramo torej zedfniti na splošno pravilo, da je treba spoštovati vse oblike vladavin, ki so si jih narodi postavili. Pri tej priliki pa moramo ugotoviti, da DN v letu 1938 ni prav nič nodobno tistemu, kar smo si mi v letu 1920 zamislili. Pretep v belgijski poslanski zbornici Spopad med levičarji in reksisti zaradi na ministra Jasparja Broasij. 26. januarja. Rekaistični poslanec Lsruit je obdolžil bivšega prometnega ministra Taaparja. da je omogočil prevoz orožja v Španijo. Zaradi te obtožbe so se poslanci, ki so prisostvovali seji poslanske zbornice, močno razburili in so nastali neradi. Y as par je na obtožbo odgovoril: Z Defrrellom in njegovimi prijatelji se ne bom prepiral. Nato je opozoril na nedavno izjavo van Ivakerja. da niso izdali nobenega dovoljenja za. izvoz orožja v Španijo. Tasparfja so med njegovim govorom močno motili rekaistični poslanci. Ko se je vračal na svoje mesto, je zalučal poslancu Kardinal Verdier o Franciji „M1 živimo v režimu svobode! Paxix. 28. januarja, b. Pariški nadškof, i kardinal Verdier, je včeraj sprejel inozemske novinarje in jim med drugim spregovoril naslednje pomembne besede o poslanstvu Francije in njenem demokratičnem režimu: Mi živimo v režimu svobode. Cesto se nam očita, da z notranjimi boji tratimo svoje narodne sile. Toda, ali ni potrebno, da je nekje na svetu narod, v katerem lahko pridejo vse sile do izraza in se povsem svobodno razvijajo. Iz tega morejo nastati samo dobri sadovi, za katere nam bo nekoč človeštvo Se hvaležno. tu Ker sem sam popolnoma rdeč od glav do nog. je nadaljeval kardinal Verdier, ko je z nasmehom pokazal na svoje kardmalsko oblačilo, zahajam rad v delavske četrti naših velikih mest, kjer srečujem povsod izredno premetenost, dober čut in udanost. Ako se nam posreči te množice prepričati o pomenu predanih nam duhovnih vrednot, bomo storili veliko človečansko delo. Svoja izvajanja, ki so zbudila splošno pozornost, je kardinal zaključil s ponovnim pozivom: Ohranite zaupanje v našo državo! Nemški izpadi proti papežu Kaj vse mu očita Bat „Angriff" Berlin, 28. januarja, b. Organ narodne aocialistione stranke »Angrif?« objavlja nov napad proti papežu. List nasvetu je kardinalu vatikanskemu državnemu tajniku Pacelliju. »naj vpHva na Njegovo Svetost, da čimprej zapusti politično bojno črto«. Mi se ne bojujemo redi, piee list dalje, s starim in vse časti vrednim možem, ki postaja zamdi interesov svite politične strategije tarča za napade S vseh strani. »Aogrifr« očrta pepelu, da je med drugim nagovoril češkoslovaškega ministra m kstoli&ega voditelja šrameka, da je v nekem govoru nastopil proti »totalitarnim eksperimentom«. Posebno se razburja, ker je papež sprejel šrameka in s tem »sankcioniral načrt p rezki en ta dr. Beneša in ministrskega predsednika dr Ilodže, da organizirata češkoslovaško republiko tako, da bodo Cehi absolutno gospodovali nad nemškimi m »lovaSkimi manjšinami.« Leruitu v obraz >mčvrsdnež<. Neki rekaistični poslanec mu je žalitev takoj vrnil. Y as par je tedaj planil na rekaistečnega poslanca Sendika in ga udaril • pestjo. Sledil je splošen pretep. Poslanci skrajne levice so skočili iz svojih klopi in planili proti reksistom. Komunistični poslanec Laha ux je zgrabil poslanca Sendika za vrat in ga s pestjo pobil na tla. Neki rekaistični poslanec, na katerega so vrgli stolico, je padel pod klop. Proti klopem rekaiatov so pričeli padati razni predmeti- Predsednik je končno sejo prekinil in odredi!, naj dvorano izpraznijo. Odpor proti Metaxasovi diktaturi Sofija, 28. jan. o. Po vesteh iz Aten se knza v Grčiji naglo razvija. Grške oblasti so odredile izredno stroge ukrepe proti vsem zarotnikom Zvedelo se je. da je biJ dosežen med vsemi opozicijskimi stranicam* sporazum za borbo proti diktatorskemu relimu generala Metazasa. V poslednjih dveh dneh je bilo aretiranih več sto ljudi, med njimi trije vodilni ve-nisehsU in bivši ministri ter mnogo bivših rojaiističnih poslancev. Vodja bivše liberalne stranke SofuhS je bil Že pre-g an na neki grf ki t. tok. Niagarski most se je porušil .Veu". * rk. 28 mn br Nenavadni mraz. ki ?e pr tisoi! zedni* dvs dneva, ie 'me! tm po*'cdic.» med drugim tudi poru-^nje svetovno znanega in znamenitega "^^f^ nad ntagarskimi slapovi. Ogromne, količine ledu so se eaesSS zbirati pod mostom, tako da se )e železna konetašobje t» upognila. Posrećilo pa se je, da so led razstrelili, tako da je bil most razbremenjen in so že mislili, da je rešen. Ponoči pa se je led znova nabiral in je proti jutru dosegel most. Na tisoče ljudi je prihitelo gledat ta redki pojav. Nenadoma pa je most pod pritiskom iedu popustil m se s silnim trupcem zrušil v globino. Most jc bil zgrajen leta 1898 in je sta! 300.000 dolarjev. Dolg je bil 750 m, razpetina pa je merila 280 m. Visok je bil 60 m. Van Zeeland izročil svoje poročilo Bruselj, 28. jan. br. Bivii belgijski min. predsednik Van Zeeland, ki js po nalogu francoske in angleške države proučeval mednarodni gospodarski in finančni položaj, je danes svoje poročilo izročil francoskemu in angleškemu poslaniku v Bruslju s prošnjo, da ga takoj dostavita svojima vladama. Cim ga bodo proučili, bo istočasno objavljeno v Bruslju, Parizu in Londonu. Van Zeeland je prepis svojega poročila dostavil v informacijo tudi vsem ostalim pri belgijskem kralju akreditira- Not delovni codex ▼ Franciji Pariz, 28. jan. br. V smislu napovedi min. predsednika Chautempsa v vladni deklaraciji ;e danes ministrski svet odobril zakon tke načrte, ki tvorijo novo delovno pravo v Franciji. Ti sakorjski nacrti, ki bodo takoj dostavljeni v proučevanje poslanski ztomiei, so: L zakon o nameščanju in odpuščanju delavcev, 2. zakon o dala uskih mezdah, 3. zakoo o kolektivnih pogodbah, 4. zakon o razsodišču v delavskih sporih, 5. stavkovni statut in 6. zakon o delavskih zaupniki. Pariz, 28. januarja, b. Novi »statut dela«, ki £* je včeraj Ghaotempsova vlada predložila predsedstvu parlamenta, določa med dragim poostritev določb o arbitraSnam postopanju v sporih med delavci in delodajalcu predvideva kodifikacijo stavkovnega prava ter vsebuje uove določbe o sprejemanju in opuščanju iz elužbe. le obstoječe arbitražno postopanja bo Doostreno z nekaterimi kazenskimi določbami .Najpomembnejše so določbe o sprejemanju hi odpuščanju delavcev. Spre jet nanj© naj se odšle j vrši po posredovanju paritetnih delavskih uradov z upoštevanjem zasebnih posredovalnih uradov, kakor to žele deVodejalci. Pri od-pusčangu iz službe bo moral delodajalec upoštevati vrstna rdi, sestavljen na osnovi upoštevanja dosedanje zaposlitve, poklicnih sposobnosti in družinskih obveznosti delavcev. Ta določala bodo veljala le za velike r*odjeija. Za obrambo franka 28. jan. b. Kakor poroča »Intran-sigeant«, namerava francoska vlada v obrambo franka izdati poseben zakon za pobijanje napačnih in izmišljenih govoric, ki jih nekateri namenoma trosijo med državljani. Znano je. da so za prejšnje vlade izdale podobne zakone, ki so določali denarne kasni od 1000 do 10.000 frankov, v praksi pa se niso izvajali. Zato boce sedej Chautempsova pisati postopek za njih izvajanje* da ne bodo ostale spet samo na papirju. Nemčija gradi največji most na svetu Hamburg* 28. januarja. Novi visoki most čez Elbo bo največji most na svetu. Visok bo 177 m. Kakor je znano je kolnska katedrala visoka 160 m. Most bo imel dve nadstropji, prvo bo za železniški promet, drugo za vozove in avtomobile. Pod njim bodo mogli pluti tudi največji oceanski pa miki. Italija bo zgradila letališča v Avstriji in Madžarski M. jan. a V nemških političnih in vojaških krogih sta izzvali veliko pozornost letalski misiji, ki jih je poslal italijanski državni podtajnik letalskega ministrstva general Valle na Dunaj in v Budimpešto. Misiji imata nalogo, navezati ■talne stike z avstrijskim in madžarskim generalnim štabom. Pogajali se bosta med drugim na Dunaju in v Budimpešti tudi za gradnjo velikih letališč. Zgradila naj bi jih Italija in sicer v neposredni bližini Budimpešte in Dunaja. Zelo pozorni so postali nemški politični krogi tudi na gospodarsko delegacijo, ki jo je Italija poslala pod vodstvom grofa Volpija v Beograd m Budimpešto, katere namen je, zagotoviti Italiji vse potrebne sirovine iz obeh omenjenih držav za primer, da bi angleška, vojna mornarica blokirala del Sredozemskega morja in tako izolirala Italijo. fini Rim« 27. jan. AA. Generalni tajnik fašistične stranke S tarace je kot glavni povelj« nik italijanske mladinske organizacije imenoval Bruna Mussolinija za svojega namestnika, da mu s tem izrazi priznanje za zasluge, ki si jih je pridobil kot borec v vojni in kot (Potitični o&$oini& „Moj ideal je? bil m ostane Jugoslavija !" (Doslej še neobjavljena deklaracija Stjepana Radića) Narodni poslanec Ante Kovač obja\'lja v najnovejši številki »Jugoslovcnskih novinu doslej popolnoma neznano, naravnost senzacionalno iziavo pokojnega Stjepana Radića z dne 29. oktobra 1920. leta Takrat je bil zunanji minister dr Ante Trumbit. Stjepan Radić je bil v zaporu okrožnega sodišča v Zagrebu. Koncem oktobra 1920. je moral dr. Trumhi6 odpotovati v Rapallo na pogajanja z Italijo. Njegov položaj pri teh pogajnjih je bil silno težaven, ker so Italijani politične razmere v Jugoslaviji diplomatsko izkoriščali in se zlasti sklice\*ali na »protidržavno stališče Hrvatov«, ki so bili tako kakor danes v abstinenci. To je bilo znano tudi Radiću. Da bi Italijanom odvzet to orožje, je v zaporu narekoval takratnemu sodnemu av-skultantu dr. Ivu Buratovičn posebno deklaracijo — njegov jugoslovenski čredo —, ki bi se naj izročila na potu skozi Zagreb dr. Trumbiću. da jo porabi na ra pallskih pogajanjih. Na žalost je dr. Trum-bić preje odpotoval v Italijo nego se mu je mogla vročiti ona Radičeva deklaracija. Njen koncept je ostal v rokah dr. Burato-viča, ki jo je sedaj izročit poslancu Antu Kovaču z dovoljenjem, da jo objavi. Deklaracija Stjepana Radića z dne 29. okto bra 1920., ki bo gotovo izzvala veliko pozornost v vsej naši javnosti, se glasi takole: »Jugoslavija je prirodna posledica hrvatske slo\'anske orientacije od dubroiTiiške-g*l sto\'instva preko Križaničevega zadunav-skega s-lovansH'a in preko Gajevega iliriz-ma do Strossmayerjevega jugoslovenstva in do najnovejšega našega narodnega pokreta, ki se je odražal v Supifovem in Trum-bičevem delovanju v »Jugosloi-enskem odboru«, ki se jet ako tudi nepopolno (ker brez Bolgarov) izražal v Krfski deklaraciji in ki se je tudi v formalno zakoniti obtifcl kakor utelesil s sklepom hrvatskega sabora dne 29 oktobra 1918. Ta hrvatska slm'/m-ska orientacija je napravila iz nas Hrvatov kot malega naroda velik narod tako v Urino, kakor tudi v globino. V širino, ker nas združuje že sedaj politično s Sto\>enci rn s Srbi s prirodno težnjo, da nas združi tudi z Bolgari. V globino, ker nas po kmet-skem obiležju vseh slovanskih narodov sili. da izgradimo svojo državo na najbolj zdravem m najbolj urejenem gospodarstvu, a to gospodarstvo je kmetsko, v takšno državno tvorbo, ki ne bo izposta\-ljena nezgodam in naglim prevratom nečloveške in \vdno bolj ali manj pustolovske kolonialne politike trgovskih držav. Še manj pa potresom in večni re\molucionarni groznici držav industrijsko-delavske&i značaja. In zato je vsak Hn>at, ki želi v dobrem smislu biti član \'elikega naroda, prirodno Ju-gosto\*en — to tem boij, ker spravimo s tem srvojo tisočletno zapadno civilizacijo in tvojo itiristoletno pisano književnost v popoln sklad z mnogo starejšo slovansko pro-sveto tn tisočletno nepisano jugoslovensko-narodno književnostjo. Pokojni istrski prvak Dtnko Vitezič je, odgo\'arjajoč združeni hrvatsko-srbski mladini 1897. na spominsko knjigo »Narodna Misao«, na kratko napisal: Moj ideal Je bil in ostane Jugoslavija. Mi danes moremo in moramo iz-ja\>iti: Nas program je Jugoslavija in več nego program: Naša je država Jugoslavija in več nego država — naša je domovina Jugoslavi j a ...« Kaj porečeta na to Radičevo, šele sedaj objavljeno deklaracijo »Hrvatski dnevnik« in »Obzor«, ali si Jo bosta upala proglasiti za potvoTJeno? Vsekakor bosta v nemali zadregi. O »zagrebškem senatu" »Slovenski gospodar«, ki ga je svoječas-no urejevat dr. Anton Korošec, objavlja v svoji zadnji številki to-le hudomušno beležko: *>Mačkova stranka je tudi postavila listo za senatske volitve. Sem res radoveden, ali bodo šti (prav pač: pojdejo!) v Beograd ali pa bodo naredili v Zagrebu ie senat. Če bi mene poklicali doli kam za Savo v kako lovsko kočo, bi jim svetoval, da naj ujamejo vlak, ki pelje v pravi senat, in tam na pravem mestu povedo pravo besedo. Samo tisti, ki ni za drugo rabo, naj var je dom in babo — tako pravi slovenski pesnik.« — Pikantno naj tej notici je to, da je vse hrepenenje in kopmenje njenega pisca osredotočeno na senat, na tisti »pravi senat«. Zato tudi dobro ve za vlak, ki »pelje« tjakaj. Leta 1935. je skušal vskočtfl v ta vlak, pa je izpadel in obležal na progi. Letos Je ponovil ta poskus, pa se mu ni posrečilo priti niti na — progpt Mi smo tudi videl, pa povemo: »Noben vtak ne be več vozil za njega ne v senat in ne v parlamenti* Curih, 26. jan. Beograd 10, Parta 1301, London 21.6275, Newyoek 432.575. Bruselj 73.025. Milen 22.75, Amsterdam 241.15, Berlin 174.10, Dunaj 81.40, Praga U,18, Vatta-sa 82, " Stran > aHLOVCrfSKI IfAlODc. Puecfaiijevn opera boheme N.Jv^JI gte.b-1 mm Tm pr#kr.„, fl,m vaeh : 'iiov „CAR IOHEMOV" * K 1 W • U Zborovanje rudniških nameščencev Tudi del rudniških nameMencev )e novem pravilniku bratovskih »fcladnla Trbovlje. 27. januarja Novi pravtn'* za bratov^k* skladniee *e razgibaj tudi vrste rudniških n 2ineSčeneev# Iri so imeli snoći v svojih dru?" štorih v tukajšnji rudniški resiavrac.ji veliko zborovanje ki ga :e sklicalo Društvo rudniških nameščencev. Pokazala se je potreba, da zavzamejo nameščenci stališče k onim določbam novega pravilni a bra-toeaaJB skladnic ki okmjujejo izvestne pravice or.ih nameščencev ki so zavarovani tudi pri tem rudarskem p^kominskem zavarovanju To so predvsem oni rudniki nameščenci, ki so po dolgoletncr.i zv< in marljivem elužbovenhi rreili :z delavskega v narr.esc>n*ki pr>joža; a so svote pravice klmb zavarovancu pri ookotnin-asssm stvarrvan'u za nameščence očuvali todi pri bratovaki *k»a 'niči. — V novem pnri'nlku so nejasna slasti a čl 44 pravil gJeds prostovoljnega bo'n ške^a za-varovan a ;>~a*- nosebn^ P3 zar'-^a name- Sčer^- x' ' ' ----h rmrl ki lltsTiitssl krsti 2> nridr.*l-ene Tr'-rr ~'r«ke pravice, ki al yh n4n»*?.Vn^i taiujeje s p*ač-vanjem rrirm'r.T. — Ifenričakovaro ^ovro obdano zborova - rj|| • g *. r-, ^_a^rrJ^«k ^ p^v, prei e%mtfoM r^dovmo assjaeaesBrfi pss> »DuHSas k! «-» r*«*? ^brih ^m*1! vs! več ali —-r ••:-»• utišaj Tako se 4ss*sJ v'^nn — 'g '-'^-.nr'n^ii'i projvtovolm^ Z?.T1TW«T> 7^ <~ n' v-rrvVr.^^nlTn - , -,!*#T,.^ icf so pS^SnsisJI ook^m'no le od VrVo---sksssj ravMi rn name*č>n- C6 ČetC-f! SO bW do SSjpkOtftv* hrt:n«»Vr» — ^ brwt<^v,jc4 ga^Ss*ld N>va pnr'a na to določbo v čl 44 snrerrrnte-vr. v toliko, da so 'ahko bo'n!.*ko zavarovan? t~id* no vrokofitvi vsi ki so b«1* -!o vpo- koji t ve člani bratovskih skladnic odnosno ni.h bolniških blagajn Zal pa ta določbe r.r.ogo koristila vpokojencem. ker ■nogi radi nizkih pokojnin ne bodo zmo-gl: vkov za nadaljevanje bolniškega zavarovanja. — Tosadevno je bil na zborovanju storjen soglasen sklep, da se pod-vzame akcija v tel smeri, da ostanejo določi!« glede prispevka nespremenjena m naj ostane določba riede prostovoljnega bomi-Ikeea zavarovanja. — Posebno pozornost pa so vzbudfls fsva-janls predsedn'ke g Voicanika glede čl. 50 nover* pravilnika Govornik le posebno naeissf! da se kal rado Dovdarla. da na -rr-Vpnra <1oTo<*ba eie^c Suvsnla orldobllenih pravic n*» zadene tsko kakor delavce ker te nameščenec ftsk pokommsko zavarovan pri PZ Ta trditev na te oogreSna ka^tl n«me«<**nec te rte<*evsl v B S prav-ts.k'-' kakor delavec 1n ima iste nrsvlce dr pokojnine zlasti ps ie oni nsrreSčenel. ki so že s**re-?$1 pa Imate pri P2 le malo -- -ov-q.n*h tet torel bo nokotn;na te mi-' Ter* kostna če 1o Nvte •p^r. ^o«?^] Trpba bo tor*-1 d^^ti na to <*a °e ^of^t" preno« name5Aen?k!rj z«vnrova^ih rezerv Iz po-\r~^(vnVe VapT»4*»» ^rw*ov«ifih «k!adn;c v P^ p (*'mer ho v-#>e^r»r> t* na^eš^-n^^ tud; to n*»-^A* t~v->t-o<«» te temboJI tfprs. vfesne r^^^^^-n^v* r»r«r^n'79P!V sp^ov nj«n »r>*%4t^ v ness^sd rwsssf%s nov--koia, ki jo :c \ . br 1 ilip Peterim Po uvodr.'h lor i.niiartih te loplo {oziravl navjoČ* l »^ate in t?e>tre. pcNe*>no i*a Aupoega odposlan r a i.r 9ts lierarja ON.mo je poroča! o d-»Icvan;n dm*tva - • -»m I*, tu. Bakav ie tajnik br -*r:iali ; r<*r-*2] posla nico -j . • ' • S i >>di!a «o po^očils druitvv-nih fonkr-orrsrtev iz kat »rib e b*lo rn»iil— da ta r ; - -■ - • 's.- >^^no vr- 1 fokoiv :r> roslanstva* l*.r>*tvo je Ušlo konec Ier» 114 rla-nn. 4^ 'lan;- 1 -a'-^-1? mkov. 17 narsVa i lek , skapoo 277 pripsdn kov — r-. tel od ta vkezs tets 7a 12 člarov !»ruMvo ;e melo tro o **sto v Strunah- ki 'lo'-isj aspeioo d^kije in to »odi starosta br Hctevar Franr. st. f> f n?a*nena stantn društva te poročal bla*. I r Rudolf Pirker Izredno ekrNio sassaslj^oo na-čelojjko poročilo te podal nač*i>itk br. Joie Arka. T^onuiio delo ie biio z>lo *obro. dru-•5rss> se is udeležilo vseh aastop>v bral drajtev. samo na pr.redilo II julija nasiop, aier fe nastopilo is lomečega eraeisa 288 prips>lnikov V proslavo ! decembra je l -a telovadna sineVintU z W A mi in prav dobrim utpeiiotu O pro»vetn^m cč»1u i-. . - . - t3j«ar Prosvetni od^r ;e ioicl pean>kt o-i>*»k. kojii-lutkovm. dranc-k: in prMjvateliski tete 774 ksflg m te bilo 179 «ta-irro-- '. • ' nfi? l^rr-V oisek |a eprisor;; 3 ■• laaial pa pet r^r.^*-. -'to kra! 3 » pozval br-r u>pesne: ki je prav je. Sledila i dra f 7 »dh f■*'•!» Kott^io le . .» s-,,*^ p i < i»eie k !rtl*k*wi prr»ivMn*»m'i dsiu. is sesta\ni d*»' Mkatske vrao-i c Kn piesika. predr-edn ^o J ženeva odseka br Henigmasa in rr^d*wj.iika od*elaico. ki je bila socialno špreieta. K he^e-ii ^e ie oglasil žnoni odposlarier " Mane Flegar. ki je zborovtlfem izrodil pozdrav-* rurne uprave in pohvaM delovanje posameznih dr i*t ven i h činiteljev Orisal ie nsloce, ki ftakaio *okolstvo Ijnbiianske iu pe v tekočem tetu :n porval k vztrajnemu »okoUkemu delu Brat starosta «e je ipJcreno zahvalil br. Flecanu za vzjodbud ae Le^^de. nakar \č bila molitev društvene uj.rave in te bila eoglseno r^oliena naslednja kand; latna li»ta: staroga br. Filip Pe-terlin. podetaro-a br Slavo Svaigar. načelnik br Jože Arko. nam. načelnika br. Joie ■■'■< . koh F*urelj. načflnica s. Anka De- beljakova nam. nafelnice s. Vida P^terlimv va in Siva Pelceva. taji^k br Tone ftmalp. blacajnik br Rudolf Pirker protvetar hr Franc .JaneiiČ. prar^oričak br. Ivan Klun. ;rai.e: Fran Kuplenik. Rudolf Pe-irič. lch=ip AnČik. Milo Juvanc. Adi Erhovic, Ton > M.i'nik. Tof*- Zalar Herman UrbanČ^Č. Anton Orazsm. Vaclav Cihal. nam br. Franc ^u^s^r Štefan Lr>vrn. nadzorn^ odbor: tr Frtinc^ Picek An'on Ju rečic. Fraace Kritin. Rmil Pak Ž. kastno razsodišče: br dr T20 Jan'- Pf7- An? k. loi> Kob?nlar. dr lanez rr-alem. Cmil Pakiz Iveri Klun in Vinko Drnole st Po volitvah *«* ie brat starosta zahvalil za izksnmo zaupa^1* in *a- sokolske dogodke v državi, predvsem pe one v na-Si serjt domoartm. ki so močoo rasgibali sokolske .rste ni jim dali nov svet m močan polet. V lepem govoru se je spominjaj pokojnih ki so v slovanskem svetu igrali veliko vlogo preonmem sestre Renate Tyr*eve I prec denta C S.R dr Po-mala G Maaarvka tn jugoslovenskega na-rodnega skota dr Franca Ucellinija ir. dolgoletne zveste društvene člane Fer^: Cerneia- Pracreta Kc-ste:na. dr is Kogoja tn Milene Stegu. br. Franjo Klavira je preč2-aovoletno poslanico, nakai Je tajnik brat Mirko ateoih podsu aeio pre» pozo^Oo. Iz poročila je Ja je unela upravt 11, eksekutiva pa 40 sej. Vse delo je bilo v prvem polletju usmerjeno na tup»r:l zlet. ki ^e je vrs^l 11. jiillja na Jesenicah, ki je zelo vellčsstno uspel nrustvo je prirod*Vo dve žalni svečanosti in sicer za blagopokojnim, preži-oentom CSR dr. Masarykom in krarjorn Aloks&ndrom Zediniteljcra DruStvo je sve čaao prooiavllo rojstni oan Nj. Vel. kralja Petra JJ. bi I. decembra riarodni in aokosiki praznik. Dalje je priredilo lepo uspelo tombolo m se udeležilo nastopov bratski^ druStev Blejska potu a v a. Bled Straži c. TrSič. Podnart in Kranj. Člani so si me T letom nabavili 52 novih slsvno-zlnih krojev tn oleoli 30 pelerin. N"ačelnik br. Janez Pristov je poročal, da je vaditdjski zbor 5tel 15 Članov te članic Obisk tel^adbe je bil pri Članstvu nepovoljen. pri naražča^u tn deci pa zelo dober, župnih tekem v Kranju se je udeležilo S7 bratov in sester On sam pa se je udeležil tekem za slovansko sokol?k-> prvenstvo v Novem Sadu kjer je med Ju-gos^ova^i Jk>aegel ITI mesto Zelo 'epe uspehe pa je JosejrVo članstva ia naraSčaj pn župnih smučarskih tekmah v Mojstrani, pri saveznih smučarskih tekmah v Planici in pri tekmah za slovansko sokolsko L-:..:., prven*tvo v Planici, kjer so veliko pripomogli, da> so Jugoslovani HI nik brat 1» pozoeua odesva og^omso dom. ki so ga med letom izvršili pripadniki, Id se povečini reki utira jo is delavskih te na-iiisAMefclb vrat Drtiit^u s tatovo zmaguje velika bremena, ki ai Jih je nadelo z gradnjo doma. Matrlkarioa sestra Vida KonoJosva je poročala, da Šteje društvo 234 članov. 85 članic 47 moškega. 40 ženskega naraščaja m okoli 300 moške m Ženske dece V snenu revieoriev je poročal br. Bav-6ek. da so našli blagajno, knjigo m vse priloge v vzornem redu. nakar Je predlagaj blagajniku is vsej upravi resreenico. ki je bila soglasno sprejeta. Sokolski župi Kranj je bila predložena v potrditev naslednja uprava: starosta dr. Maka Obersnel. I. poclstarosta dr. Rekar j Emest. 11 podstarosta Zupan T me, III ' podstarosta Bub Tone, tajnik štebih Mir-{ ko, načelnik mr pa. Zlo kas S levo, I. pod-I nače nik Oblak Stane. II. podnačelruk Burmk Jote načelnica V*ilja Bog a ta jeva L podnačelnica Hafnerjeva Anica, n pod-načenica Poharjeva Silva, prosvetar dr Vovk Janko. namestnik Furlan Mirko Clam uprave ing Barten_te\ tMmitrij. Bogataj Tone. blagajnik. Janhuba Stanko, kletar Lapajne Prane grfipodar Lavsegar Rado. preds prired. odseka Ogrin Rudo 11 Pagharuzz. Žiga. pred, fin. kn gospodar odseka Pohar Ivan. Sorgo Cvetko matn-*arica Stebib Mira. Ukmar Bogomil. T ličar Ivan. namestnika Zmitek Nande. Miki Franc žen Ivan Namestniki- Andervak: Fima Zupan Jože Revizori! BerM»k D.t-vortn CJOp Srečko Klavora Franjo, Me--iček Hugoa Namestniki Vovk Franc ^a^tno ra^sodiSče: Budan Uam^ert. SuS-nik Matija, dr Vovk Janko mr ph. žab-Tože Vamestnlca • Katl na sokolskern odra v\ar!i'vi dramatski r>dsek sokoljega flru -*va v L'ut-omeriJ nam je 22 t m zve?eT tn 2^ sosoldne nud'1 rep umet-iTV; už-tek - Kref^^mi sCeff^TnsH ^rofi* Za^imn^ie 's to d^smo |e bilo izredno velrko. kakor v Ltut^mpru *ak. rudi v okolici Zsto ie nr o^0,", ^^»»d^tflvflh >o,kolVr>T«Verr odni priksr^Ta naturali-<;*;5r>r> "love^ke slabosti ti^*ih srednieveš-1 ib fevdalcev ki so nekdaj tlačanili na-■ need-'TVv RrZ'^^r Miro Presi ie «mel «reč-no roko pri razdelitvi vlc-e. zlasti fflav^ih k' so i;b za«ed'i na*H naibom; drleta^tie. s katerrmi nam ie pokaral sv<-»io m srret-nost teiafeev ^ce-^e ie no vro""h novih pri-memib ku^t«ih Tr,n0t»^ ^ri^vorn-o^'a k uvn--hu isto kostiTm' P^imer^e «»cene so no-keneik veTvVn nttmo re?iser»s In i^ra'cev ter *o dovede «voj notr^^i' očime v v ole-'^Icib VenotreevNj ie snn=?ati sH*;b rokah Sokolskim d;3etantom k temu u^oehu '^kreno će^t'tamo Va5 Sokol se ne Kavi siimo s telovadbo temveč opravi ia tudi *vpir v?Hko ki:1rumo pos'anstvo izven svo ;e b'iž'^ ie okolice kier mu gre edinemu prvo mesto rudi na kulturnem poliu na^e le--e P-'ek:ie. Ker ie bil v nedeljo tak naval zlasti rz okolice, da je moralo nad 100 ljudi radi ^renano1"ienv dvorane demov. jo bo dra mitcki odsek ?okolskega d"u5rva v Ljutomeru ns r*ro*nio tistih, ki Kreftove drame ~Mso \"'r,el:. ponovno uprizoril in «-'ccr na ^večnico ob 15 K prireditvi lahko pridejo *udi Hefi k; «e princiic"o z vlakom H Prek-mnr;a. Ormoža in Radgone Iz Šoštanja — Gasilci so iberoveli. V nedsljo se je vršila red^a skurjičina gasilske čete šoštani mesto. Ob 9. uri se je vr*ib» proslava rojstnega dne pokrovitelja sjasilstvs Nj. Vis. princa Tomislava. \a proslavi, katere so ^ udelažile v**? bližnje gasilske 5p>te, je covo-ril o poni°nu casilskoga praznika g. Ko*an. Ob tej priliki je mestni župan dr. Mayer pripel Četnemu poveljniku g. Haukeju ter zdravniku dr. Komnu odlikovan ie zashiihe-ga križca. 6 katarim ju je odlikovala Gasilska za jedni ra Sledil je občni zbor mestne čete. Poročila funkcionarjev pričajo, da le bilo poslovanip in lelovanie c>te v lanskem i*tu v vsakem pogledu vzorno. Posamezni oddelki so .se izpopolnili v organ iza tor ičnem •n tehničnem pogledu. Orodjarna je opremljen* z v*-ein modernim inventar:em. Tz poročil posnemamo se, da 5tfie 5ets '^4 izvršu-iočih. 100 podpornih In 3 častno Plane. Finančno stanie Pete se je ugodno zboljSalo in daje saldo rlagajne upanie- da si bo Peta v d oglednem Pasu lahko nabavila eaej avto. Pri nadomestnih volitvah je bil izvolien za ta mika e Fucbs. za blagajnika g. Toter, četnik pa ie postal g. Grebeinsek. Občni zbor ie tudi razpravljal o proslavi 601etniee šo-»tanjske ca^ilske Pete, ki bo letos. To po membno obletnico bodo gasilci proslavili s prired"tv7io vezena obsega. — Sni in alkohol t bratskem objemu. Te dni je zopet govoril v TopolšH nož V pr^ oiro sta se snooriiela delavca Kompan Franc in Verfkovnik Rjdolf Spopad se ie rosjfil *ako. da ie iobil Kompan Franc 0 vbodlja :ev deloma zelo težkih. — šahovski turnir se je pripel. Zadnf: ->-tek te .^ahovfik: klur otvoril svoi prvec crveni lurnir za leto \rft>okar. dr. Pirjevec prof. Jeras. dr. Kallav generalni ta;nik JVD g. PogaPnik. •ndustri'aler g Bona?. Tomo Knez. staroka-toliski župnik 2 Lavrinc, ovanffeliski žup-1 V dr Himno *»v Savic. katero je zapel mešani 7bor >Sloce« pod vodstvom c M:rka Prpm^lPa SVH;la je Alabjeva >Heruvika<. (ii? Liliian? Korunović ie zapela RiniPke ja »ririvno«. PavPiPeveea vCcibanac in Ba->irpvo - Al« ne^to* Pri klavirju k) ie spranima! g fiipanif Moški zbor »Sloge« ie nato ^p^l dve d«vovi pesssj *^Zar je morala do-Pi< in »Titr veter od moria« ter Mokra lj-Eessj »Miriano« Solist g. Prem^lP ;n moški 'bor sta za te tooke bila deležna najbolj oplega o*ior»ravanja GdP. Vida Rudolf ie iapela *e dve MokranjPevi in eno Manojlo-vičevo pes^m Pri klavirju jo je spremljal g. Demšar m^ani zbor -jSIosp« je pa koncert zakliuPil z MllojeviCevo »Leptir i ruža«. KorunoviCeva in Rjdolfova sta dobili lepe -opke. mc^ki zbor pa je pri štel točkah bil ieležen priznalnega odobravan ia. Po koncertu Je podcan dr Majcen otvoril z gospo divizionarievo ples e kolom. ŠAH Šah v Kranja Zadnj-i petek so pn »Jelenuv zborovali pri davčni upravM davčne karte. Delodajalci, ki bi si do konca teza meseca ns nabavili navedenih davčnih kart, bodo morali plačati kot kazen petkratni iznos- —c V celjski bolnici je umrl v sredo 38-letni Ciril Timpran. delavec bre2 posla in stalnega bivališča. Istaga dne je umrla na Ložnici 18 pri Celju nt letna žena železni-^keAmok< ln »Zlato iz Sin ga pura« Komemoracije sa go. dr. Jenkovo ob 20. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice Slavistično društvo: predavanje prof. dr. Mirka Rupla ob 20. v predavalnici Dri. trgovske akademije Predavanje »Po Koroški« ob 20. v mali F*ilnarmonični dvorani. Predavanje prof. Evgena Spektorskega »Tonniea in Michels« ob 18.15 v seminarski dvorani Juridične fakultete DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Trn-koezv ded.. Mestni trg 4 In Ustar, Selen-burgova ulica 7. J s* Včeraj opoldne je stalo pred »Kazine* več inozemskih avtomobilistov. Saj veste, bila je prirejena mednarodna avtomobilska tekma: vendar so imeli wtomob:listi vsaj toliko časa. čeprav se iim je vražje mudilo, da so se za nekaj čast* ustavili v Ljubljani. Za to jim moramo bi 11 posebej hvaležni, ne gTede na predpis, da so se moraH itak ustaviti med nami Bilo je vendar v interesu našega ugleda, d i so se ustavili v našem mestu, kjer so lahko vsaj z enim očesom poškilili po naših cestah in drugih pridobitvah. Aviomobilisti se najbolj zanimajo za ceste. To je razumljivo. Tega se pa tudi dobro zavedamo v Ljubljani. Dovolite, da si nekoliko pokadimo, saj včerajšnji aviomobilisti itak ne čita jo slovenskih listov.' S'aše cestv. so krasno oskrbovane (v sptošnem in še posebej v Ljubljani) in ob vsaki priliki kažemo tudi pred tujci skrb za nje Včeraj je bila na'lepša prilika, da so delavci prav tedaj, ko <;o se ustavljali a\'tomobilisti v Zvezdi, kljuvali po več tednov starem snegu in ga lepo kupčkali — tik pred tujc\ V ponosu so nam žareli obrazi ob tako spretni predstavi našega oskrbovanja cest. Iz Maribora — S vstopa vs k a proslava. Včeraj i© tudi Maribor nadvse evs&ano proslavil praznik sv. Save. Dopoldne se je vršila po pravoslavni službi božji v unionski dvorani akademija, katere so se udeležili pravoslavni verniki, zastopniki oblasti in društev ter mariborska mladina. Prota I vose vi ć j? izvrši svečano rezanje svetosavs-keiio kolača, nakar ie v daJišem govoru obrazložil pomen sv Save. Sledilo je več pevskih točk. ki jih ie izvaial p?veki zbor gojencev rezervne oficirske sole v Esaiiborn. Številne deklamacije so zaključile lepo uspelo proslavo. Zvečer je bila istotam elitna svečanost s prav pestrim sporedom. — Nedelja v gledališču. V nedeljo po dne bodo ponovili po znižanih *p-iab češko revijalno opereto »Pod to noro zeleno*. Zvečer bo v Krl*ževi drami >Oospoda Glem-bajevi« zopet gostoval g. \ la 1 mir Skrbin-šek. — Gnusen zločin nad Hlctim deklico. Pred okrožnim sodišram v Mariboru se je včeraj v tajni razpravi zagovarjal zaradi gnusnega zločina star pohotnež 6*21i>im mizarski mojster Jurij S. Bil je obtožen, da je 5. arvgusta preteklega leta napadel neko 81etno deklico in ji storil silo. Za ta gnusni zločin je bil obsojen na mesec dni zapora, pogojno za dobo dveh let. — VII. Mariborski teden. V sredo se je vršil v mostni posvetovalnici sestanek vseh gospodarskih krogov v Mariboru, ki sodelujejo pri Maribors«kdm tednu. Sestanek je vodil predsednik zadruge g. dr Lipold, ki je poročal o prihodnjem Mariborskem tednu, 0 nekaterih prireditvah smo na tem mestu že poročali. Posebno zanimiva bo razstava, ki bo prikazala 201etni gospoda raki in kulturni razvoj povojnega Maribora. Posamezni zastopniki gospodarskih in kulturnih organizacij so poročali o svojem sodelovanju pri VII. Mariborskem tednu, taJto da je iz teh poročil razvidno, da bo letošnja prireditev zelo uspešna in nadvse zanimiva. — Maril>orska bolnica v preteklem letu. Lani je bilo v mariborski splošni boinici 13.864 bolnikov, za katere je skrbero 23 zdravnikov in 64 usmiljenih sester. Operacij je bilo v tukajšnji bolnici v preteklem letu izvršenih 3759. Umrljivost je bila 2.270/*. Naval bolnikov v našo .bolnico je vedno večji in je skrajni Čas* da se bolnica temeljito poveča. — Francosko odlnkovanje srednješolcev. Ob priliki šolske svetosaveke proslave je iz-ročii konzularni zastopnik francoske vlade g. dr. Vinko Rapotec odlikovanja za najboljši uspeh v rrancosčini naslednjim mariborskim srednješolcem: Srebrno kolajno sta dobila Branko Kocmut, dijak VII. razreda realne gimnazije in Jakob FiderŠek, oamožolec na klasični gimnaziji, bronasto kolajno je dobila t^dmosolka realne gimnazije Zorka Čekič- dočim so dobili srednješolci Dulan Zavadlav, Maks Žitnik, Anton Ladra in Ernest Gračner odlikovanja v obliki francoskih knjig — Pe§ ir LJubljane je včeraj prišel lllel-mi Stanko Zivko, ki je bil v Mostah v po-boljševainici, odkoder fe pobegnil. Toda mladi pust>lovec se ni dolgo veselil prostosti, ker ga je policija v Mariboru prijela in era spravila nazaj v zavod. Iz škofje Loke — Kako smo se rodili, ženili ln umirali. V loški župniji je bilo lani rojenih 42 dečkov in 32 deklic. Drugod je bilo rojenih še 8 Ločanov. Ker pa so bili pri nas rojeni Se trije tuji, je bilo vseh otrok rojenih 85. Umrlo je vsega 66 ljudi, porok pa je bilo doma 27 in drugje 7. Loška župnija šteje okrog 4500 ljudi. — Napredek javne razsvetljave. Za pokopališko potjo, kjer so zagorele obločni-ce vprav na predvečer državnega praznika narodnega nedinjenja, je prišlo sedaj na vrsto Novo predmestje v smeri proti Buhi- Instalirati so tam več obločnic, k » »BtOVnifSKI HABOD*, KINO MOSTE Dase* ob 20. In jstri, v nedeljo, ob 14-, 17. hi 20. vrl Edini en finalni posnetki v premieri M A NE VB I NA KOLPI Veliki ir.aU;ski __ f u: i VELIKI I I Mil MIH I TTLM AMOK ls ZLATO IZ SINGAPURA _ Cene Din S 50. 4.50. 5.50, 6J0, 8.— DNEVNE VESTI — Leg'ja k«'ro*kih borcev sporoča Jkm *iano*n in neCiaoom: P regatavnfltl : ^ »r-oaarev oseobodit^.- eer majev v kP>ri > vtianjsna tudi rgjur. zacije so ae pretekh teden vrnili -i Beograda. A_kc:)a glede ; "aje na- - ih sahees ;« ▼ teku Ker *o ▼ ta naaefl •■ . ••lit:-:., ooziva- nto zadnjte vse refleatante na pnmanje do*»rwvoljstva. da se do 26. februarja t- L ^ . LKB v Ljt Pred Slenfijo IS I. pismeno ali Ustno ob delavnik .h med 17 in 19 uro. G2a,vr.. o*Jbor nc more obveSćati o tem '•sakera poedinca. de?oma za^"aii neznanja bivaliSCa. deloma pa tudi zaradi pre-vi3 . - in drug.b ovir tebnicneja zaadaja- Smatrajte to rest za poslednje vabilo k prijavi Za pismen jo tovarisko dolžnost in odklanja odgovornost se škodo. bi caf C« 1!. »w.ikom r-*rsdl opu- S! — 1 pnkoirr »'"irniji. Zad- nja številka »Našega glasa« je uiisbffla pregledno tabelo o "tevihi vpokojencev v 9 lM te tabele e razvidno, da je f 092 etan vpokojencev. ki pre- jemajo 129 ~ 810 din pokojnine, osebne in 'ade. dahe 3416 rodbinskih vpokojenrev, ki prejemajo 41.843.278 din, :n Sv ' 'o podporo in narodno • dn- ^ . 7 53 373 d:n Vsi 5 kupa j pisjema o 171 734 462 din na leto Všteti pa n:»o železniški *tarovpokojenci. ki prejema io pokojnino od ljubljanske železniške akcije. gradu v Meriboru 6.2, v Zagrebu 5, v Ljubljeni 2.4, v Sarajevu 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75S.8, temperatura je znašala 12. — ^urje «a*»ledo*aDri. Nedavno js bilo vlooilieao v drogerijo sSanitasc v Trbovljah. ia, so orožniki docnali. da so bili vlomilci France Z.. Janko M.. Ton * K. in Polile C. bivši .lelavci iz okolice Trbovelj, ki r-o lili že većferat kaznovani. Po vlomu v irotrerijo- iz kate. f eo odnesli za 2500 din foiopotrebsčin. so vlomilci pobegnili proti Pavlu v Savinjski dolini ali proti Vranskemu. Pri vlamljanju se jj eden izmed zlikovce v polteno poreza 1 na sipi, da je zapustil krvave sledove. Polen tesa <;o osumljeni, da so pred dnevi vlomili tudi v gostilno Martina Kemmiiba v Knezdoli, kjer so si prilastili okro? 300 din. — Vlmn v žnpnisre. V župničeu v Vidmu na Poleniskem le bilo oni dan vlomljeno v jedilno shrambo, iz katero je vlomil** od-nesH 45 kg suh*» svinjine. 20 k z ev«*iefra svinj i mrsa. "O kg masti in emailiran lonec, v skupni vrednosti ^kroc 1000 din. Vloma sta osumljena dva postopa?*, ki sta večer pr«*d vlomom prosila v župni Mu za večerjo in preno*i£re. pa sta bila odklonjena. Pri odhodu =ta zagrozila, da bosta »nekaj napravila t. — D*e nesreči. Iz Bizovika r-o prepeljali rai v bolt>ico 0T>letiio ženo mastnega delavca Ivana Klopca rln ki je na ro'**oVnelih • lirah tako nesrečno padla, da si je zlomila levo noco. V kamnolomu pri Vrhniki pa se je nonesrer-il :i01atni Stepan Dudovič. Mina v skali «e prezgodaj eksplodirala in mu razmesarila desnico. — Smrt pod lokomotivo. Na železniški postaji v Vinkovcih se je pripetila v sredo rjutrai težka nesreča. Železniški delavec Josip Marjanovic je prišel pod lok omoti -• -o. U ;e vsega razmesarila. Nesrečne? je bil takoj mrtev. — Hrvat ki pisnimi na Li.>ri. Hrvatsko ~ :-i:n5ko dfUSlVS -Sljeme« priredi v ne-dc!.'> za svoje člane ■kupni Izlet na Lisco. — Driavni dohodki v decembru. Lani v 1 našali dr/avni d-»hcdki 102L2 milijona din. December je bil /e peti raport • •• esec, ko so znašali državni dohodki nad ♦ no miliardo. Napram proračunu so ■našali državni dohodki v decembru 112 Ti ,;»r.!;* do .'cembra lanskega let.i ^o hi; - n iohodki za biizu 702 tj .t v <*v. kior *e bilo dolnCcno v r F;na mini] er ipa, da bo - - :: v■---H' ':nskega 7e" r:r drža\T! h dohodkov blizu eno mi! ta le Gostevanfe 1 if?5kih liričnih pevcev » r. PBILOtKUO M I KtWKC PRIHOPNMfKi \ TLDNA \sti eatennje v setjavL — )• a enakega pl^riln^^egit dri it' \ 11 ^a^Hj Slatini je morala zaradi - :< idi zaprek odlosati svoj i: . v_>na!ni ples. ki je bil iia-povedan za 1 fekrnar. Ple? se bo vršil ^ele v soboto ." ;>i 'Štorih hotela >Pošte Dostojne maske so dob:o>/<^šle. Cisti e« • nameivn graur. mskega donia na 11 llllli BoCu. Vabi i en i so vsi prijat« . .a .n Rogaške Si^.tine. . V - v<-jo/ski v Obrenovcu. B:v.. . t. k na i večjega ruskega ilustri-r^.nt^ li.ia Njiva«, ki je izhajal blizu 70 lei ' - Uje Vsevoložski. osebni zdrav- 0 ' 1 < kneta Nikolaja Nikolajeviča. : uit v Obrenovcu. Star je 70 h -i zasluži toliko, da more skromno pre- .^eLe in svo; > rodb no. KiTio Sloga, tel. 27-30 Bal v Metropolu Oiilieer. družabni film z najboljšimi filmskimi umetniki: MU torija 1 ;>tl.i>ko, Heinz \. Cieve ■ ~!a.sba, globoka vsebina in mnogo srčne kulture! — idr vUkov na progi Ljubljana— Orv»-^;ipv*. PricenM s 3 februarjem bo vozil na progi LJubljana. g"l. kol- <5ro«uplje nov par p. tniiJvib vlakov in »«cer »amo ob deia%n:Kih po sledeč cm voznem redu: : od iz Ljubljane gi. kol ob 11. urt 05 m ~- . pr-hod v Grosuprje ob 11. uri 44 min Povrat k je Grosuplja ob 12. uri 11. min., pnbod . Ljubljano gi. kol. ob 12. uri 42 min. — žrebanje dobitkov gasilske loterije v Zacre^u. Žrebanje !oteriie Gasilske zajed-: r?r.--»vine bi moralo biti 31. čece..::-:. ra je bilo preloženo in bo ne-pr*V 27 in 2S februarja kakor je odredilo kmetijsko ministrstvo j u1se rhiherj asi snegr v tok vode. ki se je zaradi tega. sodnike, Najnose poplans sc bile na periferiji, da so morali rjud** bresti do gle-fcijev vlaono vodo Listje so bili selo zaaovoljui ki Se ađaj je tre« tovftl, de ae ni nihče ao se pa tolažili, da *e bodo osa sekaj dni prepričan, da ni t*k> res, kar dodBtveH. —lj V počastitev f-o^pe Ude Bletvee^Treeenls*© $0 vala Ti>g^kyi"oric-V'M,r,J1 akademrfcemu podpornemu društvu rodbina dr. A. BsMhMf 100 din in scwdniki te Norveške 100 đm. Iskrena hvala: s— Offlejte «i tabavae Kraajeeve ksms- dijo »Skedenj«." ki jo ponove Sentjakobcani to eoboto ob 20.15 in v nedeljo in ne sveMi-co ob 15.15 kot popoldanski predstavi. Nasmejali ae toste prebivalcem države Skedija, zlaeti zapitemu pogrlavarju Senicl in jecljave-mu Petni. Kdor se hoče nasmejati- naj poseti prestave. Sototna predstava ee i?ra v korist ?:?radb? 5^>kola TT. Prihomji teden bo premiera izvrstne Molnarjeve veseloigre :Njena velika ljub**7^n<. —li Poprarek. Z ozirom na notico, ki ste jo priobčili v četrtek -0. januarja 1996 v številki 13, na <-trani 3., v stolpcu 3 v sredi z nasio\om: i-Tako pa ne grec vas prosim, da izvolila v smislu čl. 26 zakona o tisku priobčiti na istem mestu in v enakem tisku riedeei etadaj |K>praveiv: Ni res, da je mladi sospoJ- ki iza omeaja vaša notica, ho-tel oći\idiio stopiti s kolesa, ko je vozil mimo mitnice, a mu je medtam že mitnica, pnšel nasproti in prav tako ni res, da je na paznikov o vprašanje takoj po pravici povedal, kaj novi • svoji aktovki oziroma slešHcaici. 1 ošarioski paznik je namreč do- aens uro»poda ■etana Sele. ko je ta pri-vozi) ze mimo mitnice is je očividno bntel vojiti uaJje. no da bi prijavil steklenico žeuuja, ki \j w n«?il ▼ aktovki. Na vpraša-n »>. kai \ aktovki, mu je tro»<.potl *m1ro- voril. da no nosi nireSar. Zato ca je stražnik pozval- n.ij ^topi s kolesa, šele nato mu je cospod r>ovedal. da nosi v aktovki ste-kl-nico. a easnian ni navedel. Da je t steklenici /ciiin.'. mu jo poveil.il Sele, ko j» stražnik nc^el -tcklmico zaradi pregleda panU siraztiiri. Kara Ji takega postopanja je f^ila cloba 10 din upravičena. Kčt je do-iro-r*>i lian custilniaike rodbine in so _;. stražniki oseb.io poznali, je bil zaradi .tf "','a postopanja gotovo upravičen sum. o mu :m izra/ili tro-nrinski pazniki, da NEGRO bonbon preprečuje hripavost. Proizvodi tvornice BUFF, Sobotica. _ : _.• • «•# — -:u vagonov nasoljenih rib. Dalmatin« ski ribiči so nasolili letos mnogo nb in le malo so jih prodali tvomicam. Med ribo-lovcm so bile namreč nasoljene ribe precej drage, n ribići so mislili, da bodo cene le pcsW;le. Zdaj ce pa bliža se2ona novega ribolova in ribiči ne morejo spraviti v denar nasoljenih rib. ki jih imajo 40 vagonov Cere so padle od 7 na 4-50 din kg. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, večinoma oblačno vreme. Včeraj je deževa!o in snežilo v Ljutljan: in smo imeli davi ob sedmih 46 mm padavin, v Mariboru Je pa deževalo. Na 3 vi šla ll'IE 11U rT }* vnašala v Splitu 13, v Beo- — 10 din plače na leto. Na subol Ivem pokopališču služi vdova Mihajla Futo. ki ima menda najni/.io plačo na .-vetu, saj zasluži na leto samo 10 din. V desetih letin je dobila za svoje grobaivko delo 100 dir. Njen mož je bil grobar, pa je pred 10 umrl in žena je ostala v njegovi -bi. ker si ? kopiro otrok ni znala pomagali drugače. — Zloglasnega razbojnika Nemrta so prijeli. Varnostne oblasti so već mesecev zaman zasledovale zloglasnega razboinika Ljudevita Nemeta. ki je imel na vesti več vlomov in drugih zločinov. Končno M ca orožniki zasačili blizu Subotice. Ko fo se mu približali, si je hotel prerezati žile na rokah, kar >o mu pa preprečili. Iz Ljubljane —lj Na ribjem trgu je bila danes lepa izbira morskih rib. Prodajali .so cono.?' in dfražje morske rine. Po 14 din so bile sardelice. po 16 stane, cipia in ssage, IS bobi, palamide in jegulje po 28 in trl-lje Po 40 uin. ŠCuke so bile naprodaj žive in mrtve, zato se je cena gibala od 16 00 24 uin kg. —Ij Opozarjani« a.a koncert >lo>cn-kcca i pr:ht>lnji pPe K«rofeki< ie na-lov t»r.»davanja, ki ea bo imel danes ob -0. v mali dvorani Filharmonije, Kongresni tr? g. Fran Uršič. CMP vabi k udeležbi vse. ki se zanimajo za Koroškd in za narodnoobrambno delo r-ploh. Vstopnine ni. —Ij Slašfirarska priredite* s plesom bo J9. t m. v dvora - i hotela Mik lic Godba dravske divizije. _Ij Potreb Karla Gbtzla. Popoldne ob 16. bo izpred mrtvašnice splošne bolnirc pogreb preminulega člana in bivšega odbornika obrtniškega društva v Ljubljani g. Karla Gotzla. ćrlane in obrtnike pozivamo, da se pogreba udeleže polnosteviino. —I j Planinsko rajanje je pred durmi. V torek dne 1. februarja ob 20. uri ae bodo zbrali planinci vseh vrst v Sokolakem domu na Taboru, da skupno zaplešejo ter se povesehjo na planinskem plesu. Predpriprave so v polnem teku. vse polno je pridnih delavcev, da napravijo kar naj-prijetnejšo plesno dvorano, ki bo pretvor-iena v planinsko vas. Rezervirajte si pravočasno prostore, ki morajo seveda biti zasedeni najkasneje do 20. ure. t. j. ie pred prićetkotn piesa. L&ae so še na razpolago. Vstop v okovankah ni dovoljen. Narodtoe noše so dobrodošle! —li Pevaks društvo ?Sava* v Ljubljani priredi na Svaonico oh 16. f dvorani Sokol-skeca doma v Stepan ii vasi koncert s epo-redom Marib in novih moških zborov. Po-leCvf4ica in hrošče. Tenorist A. Jare zapoie A. Lsjovfevo '^Zacvela je roža« in E. Adamičevo >Gre»nikova molitev. V drugem delu koacerta pa bon>o čuli narodne pesmi v priredbi F. Venturinija. ki zbor poučuje in bo vodil tudi koncert. Opozarjamo nanj vse pev»ke kroge?! — li L}ublittH*ki Sok«! ohvežča svoje članstvo, da je preminil njeca doliroletni. zvesti član brat Aleksander LnkeJ. Poslovili se bori k) za vedno od niesa jutri v sol*o't4> 29. t. m. prej mrtvaško vežo na Vidovdaneki cesti, nakar bo truplo Uaiiopokoinika prepeljano na farno pokor^allšce na Grosuplju. Na j«nu Ijubtinu bratu rasten i?pomin! I Po ara zemlia ntorda na tak na'".i 11 že večkrat vtihotapil kako etekl •:-,\co žtrania. I roiarinski pazniki morajo hiti žp po svoji službi kakor tudi zaradi velika »najdljivosti uvoznikov skrai-io previdn: in v.štni pri prejil olovan ju - iajza. ki se irvaia oziroma vnaSa v mesto; zato j«j bilo njihovo postopanje v tem Pri-ireru pseeeni upravičeno. Z odličnim spo-štovanjem. predsednik dr. I. AdlesiČ. — Ij 3. javu«, preilavaiiie Slavisiirnega linirtva v Ljnidjaui ho drevi ob 'JO. v pre- .akiiei I rž.. 'rifamjko akademije (Hlei-a/sisesa resls). PtedjavaJ 1^ k- prof. dr. Mir-kzaria svoje Člane in prijatelje na predavanje >Po Keceškj i- skiopticoJasi ti prsmi), ki bo drevu v mali fiih.tnivonični dvorani. Vstop pro«t. Zafetek oh "JO. — I; ["mrl med prevozom v lx>lnico. Z vla- feem« ki prihaja !ia Lrlavni ko!o«lvor ob 1S.10 so Mio^i prepeljali v Linhljano težko pone-'■^nega uslužbenca pri prevozniškem pod-J '-ipa Havka v rrh..\|-'ah, Franca Povzeta. Fant je padel pod voz im so mu kole-f.i Ktrla prsni kos. Na jlavnem kolodvoru so peanvejeanta premisli v reševalni avto. pa i" nrt'd vozipo lo bolnic po.sko^lbam ikkI-;> feL Truplo >o Sffcsejjak pred Meenn dom. nikoder je bilo !>o odredi .»i komisije odpe-ljano v mrtvašnUo k Sv. Krištofu. Uradno vremensko poročilo po >tanju z dne 2^. t. m. Rateče-Planira, 870 m: —2. pooblačeuo, mir-;io. /apailo o" cm prSiČa na 80 podlage. Kranjrka gara- ^10 m: —3, barometer se dviga, pooblačeiio. mirno, Ao c-m prSiča na 40 podlage. sankališče in drsalidce u porahno. \r*\i, 16(n m: 70 om inVča na 110 podlage. novje-Muvtr.ina. aw> m: —1, oblačno, mirno. 9$ novfvjn južrteiia nn^ga na podlagi 17 cm. K. 11 m © M-VTIČA Danes Mpreklicr? zadnjikrat" | TINO ROS SI v veUki ^UDavnl psamll MARIkI17f f A 1 ■i ai 1 v,n r< 1 71 ?a rainllinilLA^LA 1 Predstave danea ob 16., 10.15 ln 31.16 uril Bled, Ml mi +1, onlaeno, 10 cm južnega snega na 20 podlage, jmH za drsanje deloma uporabno. Matereg ob Bok. jesera, 580 m: —1- sneli, 20 cm novega suhega aiega na podlagi 50 cm. Dem na Komai. 1580 m: —4, oblačno, sneži, eever, 80 om novega estosga enega na ISO podlage. Dem na Krvavcu. 1700 m: —6. aneži, 30 novega suhega snega na 100 podloge. VeU*a planina, 1588 m: — 5, ane£i. 25 cm novega sufttegn anega na 120 podlage. Polževo, #20 m: 0. barometer pada, mirno, 7 om novega presta na 10 podlage, Pohorski đona, 1030 in Mariborska koca, 1000 m: —1, oblačno, mirno, drobno mede, Senjorjev dom, 1522 in Koca pod Kopo 1577 m: — 8, megla, znalo vetrovno, 35 novega pršića na 90 podlage. Dodatno poročilo s dne 37. t. m. Jezersko, 88q m: —4, oJblacno, mirno, 10 prsica na 40 podlage MozJrska koca, 1344 m: —1, rahlo sneži, snega 160 om. Naše gledališče I DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 28. januarja: zaprto Sobota, 29. januarja: Ob 20. uri: šimkovi. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Nedelja. 30. januarja: Ob 15. uri: Snegulj-čica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20. uri: Bela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek. 31. januarja: zaprto Torek, 1. februarja: Veronika Deseniška. Red Sreda OPERA Začetek ob 20. uri Petek. 28. januarja: zaprto Sobota, 29. januarja Tosca. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Nedelja, 30. januarja: Ob 15. uri: Ančka. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Ero z onega sveta. Debut gdčne Hevbalove. Gostuje Marij Šimenc. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 31. januarja: zaprto Torek. 1. februarja: La Boheme. Red A. KRIK istok h \ Vlogo Mića je pel Šimenc z največjim uspe hom v Zagrebu in Beogradu in vsi kritiki pravijo, da je to njegova najboljša partija. V vlogi Glule pa nastopi mlada nadebudna domača pevka gdčna Heybak>va, ki nastopi ta večer prvič na opernih deskah. Nedeljska vprizoritev »Erat je izven abonmaja po znižanih cenah. Sleparije in tatvine Ljubljana. 28. januarji. Poročali smo ic o drznih sleparijah potom telefona, ki jih je nekaj zagrešil sin bivšega trgovca T. Sleparja je policija izsledila z njegovim pomagačem vred, vendar s tem sleparije še vedno niso ponehale. Oni dan je bilo /oper pri Gospodarski zvezi na Tvrievi cesti tele fon ič no naročenega za dobrih tisoč din Špecerijskega blaga, ki je bilo dostavljeno v gostilno »Pri deteljici« v Florijanaki ulici. Po to blago je prišel neki nilajSi moški sloke postave, čedno obiečen, ki je dejal, da je doma is Mirne peci na Dolenjskem. Pred dnevi pa je dobila telefonsko naročilo za dobavo špe-ceri>-»kega blaga v vrednosti 3000 din spet Sarabonova trgovina. Naročnik se je predstavil po telefonu kot trgovec Hude ti Mirne peči. nakar mu je bilo blago dostavljeno v Habjanovo gostilno na Celovški cesti, kakor je zaprosil. Po blago je prišel neki moški, ki ga je odpeljal % ročnim vozičkom. Sleparija je v obeh primerih prišla na dan šele. ko je bilo že prepoz/no in ko 50 sleparji blago najbrž Že razprodali. Oškodovani trgovini sta goljufijo prijavili. V podstrešno stanovanje Ane Dobnikar jeve na Poljanski cesti 25 se je v odsotnosti lastnice spi azil te dni tat, ki je po sobi, stikajoč za plenom, vse prometal. Odnesel je zlato ovrntno verižico, dve srebrni dam ski verižici, par zlatih uhanov v velikosti clina.skcga kovanca, par malih uhanov, *re-hrn pas od narodne noee, »lato damsko dvokrovno uro, malo črno denarnico, v kateri je bilo nekaj srebrnih naših ter avstrijskih kovancev, zlatnik za 10 kron ki srebrn dolar. Pod perilom ie naše' vlomilec tudi šaruljo, v kateri je bilo še za okrog 1000 din kovanega denarja. Dobnfkarjeva, ki ic viom takoj prijavila, je oSkodovaoa za o<-og 5OQ0 din. V hiši št. 10 v Fugiierjevi ulici se Je v sredo pomudil starejši prosjak, ki je stopTl tudi v stanovanje Franca Kržiča, kjer je ukradel 500 din vredno suknjo iz temno-vijoličastega debelega blaga. Tudi tatovi koles, kljub zimi, nočejo odnehati. Zadnje Gostovanje italijanskih liričnih pevcev, ki bi se moralo vršiti jutri in v nedeljo, je preloženo na prihodnji teden na petek in soboto, odnosno soboto in nedeljo. Natančni dan javimo, kakor hitro dobimo poročilo iz Rima. Gostovanje smo morali odložiti radi nekih formalnosti, ki niso bile izvršene od italijanskeg-a opernegra zastopstva. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi, obveščamo na p. n. občinstvo, da je na razpolago za vsako gostovanje samo že par parternih lož in nekaj parternih sedežev I. do m. vrste, vse ostalo je razprodano. Josip GostJč bo pel prvič vlogo Cavara-dossija v Puccinijevi operi »Tosca< jutri zvečer v operi. Tosco poje ga. Oljdekop, barona Scarpio g. Primožič. Predstava bo izredno zanimiva, zato še prav posebno opozarjamo na njo. Predstava je izven abonmaja in veljajo znižane operne cene. Marip Šimenc bo gostoval prvič v letoS-nji sezoni v operi v nedeljo 30. t. m. zvečer v Gotovčevi operi ^Ero z onega sveta*. j Mino malicat | dni je bilo policiji prijavljoiilh apet več tatvin koles, in sicer največ sredi mesta« tako rekoč pred nosom lastnikov, pa rudH stražnikov. Najbrž kratic kolesa dooro organizirana manjša družba tatov, ki Ima zveze i mehanikom v okolici mesta, kjer ukradena kolesa sproti predelavajo, SPORT — SK Ilirija. Danes ob 18.30 vaaeo sestanek vsefe bokroovalcev aaradi udeležbe na državnem prvenstvu v Bohdnrtu in prt slalom tekznfi na Rožo*, fleajjsjgen je v klubovem lokalo. V Nemčiji ie niso lenaSR mrogssS ae božjo masi. Klet in restavracija Zvezda Danes bodo spet servirali odlično pi Ipn u rfjstio MORSKE RIBE, na razpolago bodo t LUBEN (branzin) LIST (sfolja) SKUŠA (atiouanHI LO VRATA (orada) CIPALJ (clevok>) LIGNJI (calans TRELJE (barbon) KOVAČ (sanpiero) RAKI (scampi) Kuč, odličen hamburžan, rizling, cviček in tavrstna dnin vabijo ljubitelje res dob rili vin* MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, Izjave beseda Dftn L—v davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priloHti znamko — Popustov za male oglase ne primarno. RAzno Vsled ogromne zaloge »Rubertus« plaSeev. zimskih sukenj. oblea. penla Ud. ODPRODAJ AMO VSA OBLAČILA s 15 do 20% popuštam. P R E S K E R LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14 STAfKMnJA Beseda L— Din, davek posebej, Najmanjši znesek li PARNO ŽAGO eno- ali dvosobno stanovanje, velike delavnico poceni oddam. Pojasnila Cojzova cesta 1. 371 PRODAM Beseda 90 par. davek posebej. Najmanj« enesek 8 Din La BUKOVA DRVA lepa, suha, žagana, na dom dostavljena, samo 100 din za m*. JaneHC Orlova ulica 11 (pri dolenjski mitnici). 343 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI /\premog wjE brez praha *r \ KOKS, SUHA DRVA L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-59 24. L narodna Tiskarna I L5UBL3ANA NLBPM08TB Uf MAJttMBJŠM Makulaturni papir proda oprava Ljubljana, Knafljeva ullea ft**» 1 Stran 4 »SLOVENSKI H A BOD«, Ste*. 21 L svetovna obrtna razstava v Berlinu Prirejena bo *d as. ma}a *• 1*. JmBia te vScleie ae ]e Pogled na razstav iaor s kr Ljubljana. 28. januarja. Letna bo prirejena v Berlinu prva mednarodna razstava, ki se je bo udeležilo toliko držav, da k bo lahko upravičeno imenovala svetovna obrtna iaz.sta.-a. Doslej ^e m bilo samostojn.h svetovnih obrtnih razstav. Obrtniki so sice- -azsLavnali svoje izdelke na mnogih sve'ovnih razstavah (kakor rudi n. pr. lani v Panzu). vendar med industrijskim blagom. ZnaCilno obrtnih razstav velikega obsega ni bilo mnogo niti drža™.h. 2.t zaradi tega ima prva mednarodna obrtna razstava v Berlinu izreden pomen. Prirejena bo «m! 28. maja do 10. julija ter bo torej trajala 6 tednov. Samo po sebi §o razume, da se prireditelji in udeleženci že dolgo pripravljajo na rarstavo. ki se bo začela že čez 4 mesece Tudi navi obrtniki ne bodo zamudni i/redne prilike, da se afirm rajo pred svetom. Izrednega pomeri motata «e zavedaio vse naprednejše države, saj bo razstava najboljša pro-pasanda za nje in njihove izdelke. Razsiavo prireja nemška obrtniška stanovska organizaciji s »dclovarjem Mednarodne obrtniške centrale v Rimu. Doslej se je prijav-Jo 31 držav, ki se nameravajo udeležit: razstave: med njimi je tudi r^ša država. Zdaj računajo, da bo razstavilo svoje izdelke okrog 60.000 obrti:kov. 2e iz loaj lahko sklepamo, kako velika bo razstava. Na de'u je bila cela armada nemških in drugih arhitek*ov ter umetnikov, k: so OSti u ali razstavišče ter krasne nz-stavne palače 2e raz^tavi^e jamo na sebi bo bud I adovanjc V kratkem informativnem članku seveda -: i mogoče opisati organ:^jc:je velike razstave in ne k-j^. nega razstavišča Naj omenimo le. da bo pravo čudo oddeV\ ki bo rokazal ves zgodovinski asavoj obrt- Kai.st^va se bo dc! la na številne oddelkv Tež 32c vse priredrtve bo v raz>*a\; «>brt nizkih i/de'kov posameznih držav Najznačilnejše obrt -po?amezn;h držav bf»do prikazane v delavnicah, k: bodo ves čas med razstavo v obratu. Razen tega bodo p* meroc države tudi poda'e sliko obrt: - asnimi razsta\nimi palačazni ga stanovskega, strokovnega in gospodarskega življenja Posamezne države se bodo predstavile svetu tudi z izdelki, ki so posebno značilni za narode in ki jih lahko zaradi *ega imenujemo nacionalne izdelke Izdelki bodo na razstavi rud: naprodaj. Posebnost razstave bo velik c*idelek obrtniške literature ter Jiska. 2e zarad- tega oddelka bo razstava zelo zanimiva. Razstava bo posebno privlačna že zaradi mednarodne modne revije oblačilnih obrtnih strok (n. pr. krojaške, čevljarske, rokavi carske, frizerske itd ) Na razstavi bodo hihko razstavili suro-m polizdelke pripadniki drugih stanov, nc le obrtniki, in sicer b!ago, ki je v neposredm I vazi z obrtno delavnost jo. (Za nje ie doiočena cena razstavnega prostora po 36 RM ra kv. m.) Obrtnikov pa naj ne skrbi, da bodo imeli z razstavo kakršnekoli stroške. Vs«. kar je v zvez; * prevozom in razsta\'o blaga, je za obrtnike brezplačno. Toda ne le to. temveč tudi prehrano in stanovanje bodo imeli zastonj. Med razstavo bodo prirejeni številni kongresi, posebne strokovne prireditve, tekmovanja itd., in vcer za obrtnike vseh strok in posebej za posamezne stroke. Sredi razstavišča je častna dvorana. V nji je določen prostor za re prezenta ti vno razstavo najznačilnejših obrtnih izdelkov posameznih držav (torej še poseben prostor, razen velikega razstavišča); ker bo razstava v častni dvorani v resnici lc reprezentativna, bo odpadlo na posamezne države samo od 1—2 kv. m prostora. Naši obrtniki se marljivo pripravljajo na veliko razstavo. Y Ljubljani je organizirala priprave za udeležbo naših obrtnikov na ra/s*a\: Zveza obrtnih društev dravske banovine (S%. Petra c. 4). Le kratek čas jc ^c za pn.jave m obrtniki se naj takoj prigla-se. ako so pripravljeni kakorkoli sodelovati, razstavljati ali pa obiskati razstavo. V nteresu naše obrti in vsega gospodarstva ie, da se slovenski obrtniki predstavijo dostojno s svojimi izdelki na prvi svetovni obrtni razstavi. Izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj Za vse bo poskrbljeno, da se bodo počutili izletniki kakor doma Bohinj. 27. januarja GZSP si je nadela nalogo, da poleg pod-zvezžnega prvenstva v klasični kombinaciji za aesjotje kakor juniorje organizira m 20. februarja izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj. — Namen izleta je. da se zbero pod o k ril j*m podzveze vsi smu-čarji-tekm ivalci in smučar ji-turist i in da se razvoj smucarsiva na Gorenjskem iz vsega početka in do danes pokaže javnosti v številkah, kakor tu4i da se s to prireditvijo dvigne nivo tujskega prometa pozimi in s tem dokaže, da je Gorenjska pozimi res pravi biser med našimi pokrajinami. Izlet gorenjskih smučarjev bo ena najimpozantnejših prireditev v debi razvoja zimskega sporta, saj se bodo zbrali v Bohinju vsi ljubitelji belega sporta. — Uprava GZSP. v katere rokah je organizacija tega največjega smučarskega praznika, apelira ie danes na vse prebivalstvo gorenjskega kota in vse Slovenije, da te prireditve polnoštevilno poseti in s tem dokumentira, da je smučarstvo res nacionalen sport in da je zajel vse starosti in ■loje naroda. — Prebivalstvo na področju GZSP je pa predvsem poklicano, da pohiti v Bohinj in se prepriča, kako vzgajamo mladino in kakšni smučarji so na Gorenjskem doma. — Ze danes opozarjamo vse one. ki jim je zimski sport pri srcu. da to ne bo samo notranja zadeva GZSP ter njihovih tekmovalcev, ki žrtvujejo vse za prelepi beh sport, pač pa bo ta prireditev namenjena širši javnosti, saj bodo nastopili tekmovalci iz njenih vrst in zato je moralna dolžnost vsakogar, da pohiti 19. in 20. febr. v Bohinj manifestirat in dokumentirat, da tudi pozimi Jugoslavija nima lepših krajev kakor je Gorenjska. — V Trv^zi s to prireditvijo bo pa tudi storjen velik korak naprej na polju povzdige tujskega prometa na Gorenjskem, ki je ravno v zadnjih letih namestu napredoval Ldovml in se da dvigniti is tate. da ae pjs fntjajii prtrsdltve, ki so privlačne in ki nosijo v sebi velik dara ki pomen. — Pridite v čarobni Bohinj in zapustite megleno vlažno mesto, pridite k nam, kjer js sobice in sneg. — Mi bomo storili vsa. da bodo dnevi vašega bivanja med nami čim lep* in prijetnejši, saj se ne bo sodila bogata prilika samo smučarjem-tak-movaloera, pač pa vrnem, ki bodo Bofežnj. — Pridite in dsUta Osa pote ta veselja z nami, bOo to v prijetnih prostorih, planinskih koč ali elegantnih dvoranah modernih športnih hotelov ob glasbi ta plesu. — Povsod se bosta potetfll kakor doma; pridite in oddahnite ter od-nočijte se pri sportu in zabavi. — Bohinj Js pripravljen! Bohinj ne vabi samo smučarjev, nego vse ljubitelje zimske prirode, ki daje več adravja, moči in energije, kakor poletna. — Udobne sobice s pečmi že pričakujejo svoje prve goste, hoteli, restavracije ta planinske koče so ukrenili te vse potrebno, da bodo nudili obiskovalcem vse, kar si bo poželelo njihovo srce. — Priroda je pripravila sneg. ljudje bivališča — Zato pohitite v Bohinj, v naročje bele opojnosti in prepričajte se. da ni Švica edini center zimskih športov in letovišč, pač pa. da vam isto lahko nudi tudi biser zimskega čara Bohinj. — Pohitite v Bohinj, v njegovo čarobno okolico in prepričajte sc. kako sveta in lepa je zemlja slovenska tudi pozimi. — Povsod boste našli prijazna srca, vsak bo našel vse, karkoli ga zanima in očaran bo spoznal, kako lep je Bohinj v svojem zimskem sijaju, kako lepe so njegove gore in planine, saj bodo zadovoljile vse one. ki si žele strmih pobočij, kot so hrbtišča Julijskih Alp, prijaznih kop. kot so Podrte gore v Bohinju in položnih gričev in dolinic, ki jih je vse polno v Bohinju ter njegovi okolici. — Ni enolična naša priroda, če vas bodo utrudile smuči, vam bo nudilo Bohinjsko jezero drsališče in drugo zabavo, za prav vse bo poskrbljeno. — GZSP upa in pričakuje, da njen trud ne bo zaman, pač pa da bo prebivalstvo vse Slovenije ter izven nje prisostvovalo v čim večjem Številu prazniku gorenjskih smučarjev ter poveličalo prireditve s svojo prisotnostjo. — Prijatelji od včeraj in danes, dobrodošli v Bohinju, saj vas nič manj gostoljubnejše ne bodo pričakovali in sprejeli pozimi kakor poleti - Pridit« bela opojnost vas vabi in kliče v svoj ornem, prepričajte s<=\ kje žive športniki gentlemani z zdravo dušo v zdravem telesu. Zato 19. in 20. febr. vsi v Bohinj na v^sHi smuk! Šiška ob 180 letnici rojstva V. Vodnika Ljubljana. 28. januarja, kulturni narodj goje kult svojih velikih mož. Te5a pa ne moremo trditi brez vseh pridržkov o Slovencih Ljubljančani komaj vemo. da *c jc bil v >iški rodil prvi slovenski pesnik, Valentin Vodnik. V šiski pri Zibertu .. . Zdaj je siška že del slovenske prestolnice, vendar se okolica Žibertove hiše ni mnogo spremenila v primeri s tolikimi desetletji. Siskarii so v nekem pogledu še vedno zelo osamljeni in ^kulturna Ljubljana« gleda v Šiški periferijo. Zato menda tudi tako radi pozabljamo na Vodnikov rojstni kraj in njegovo najbližjo okolico, ^isk-arji sam' goje kult Valentina Vodnika v prosvetnem društvu, ki nosi ime našega prvega pesnika. Morda je v tem mnogo lokalnega patriotizma, ljubezni do Zibertove-ga Balanta. vendar je treba priznati, da prosvetno društvo »Vodnik« opravlja resno kulturno nalogo. Toga bi se pa morali zavedati tisti, ki so dolžni društvu priznanje in ki bi morali vedeti, da bi bilo v interesu kulturnega ugleda Ljubljane posvetiti najbližji okolici Vodnikove rojstne hiše posebno pozornost. Naj ob tej priliki izdamo, da so se za Vodnikovo rojstno hišo že pogosto zanimali številni ljubljanski gosti, lani zlasti Čehi in Korošci, ki bi si radi ogledali Vodnikov dom. Baje so bih zelo razočarani iz razlogov, ki jih ne moremo navajati. Lahko pa povemo vsaj, da je v okolici 2ibertove hiše še vedno precej luž in mlak, ki jih je omenjal Vodnik, in da bi jih ne bilo treba več ščititi iz pietetnih razlogov. Društvo si je zastavilo smoter, da bi kupilo Vodnikov dom z vsem zemljiščem; tako bi se ohranilo, kar se še da, kot kulturni spomenik. Vodnikov dom bi postal v resnici njegov ter kulturna last našega naroda. Toda pri nas je premalo razumevanja za takšne ideje, a društvo samo na sebi z idealisti, ki delujejo v njem, je brez moći. Apeli na ustanove rn oblasti ostanejo brez odmeva. Društvo zbira sklad za postavitev ali odkup Vodnikovega doma, za kar pa marsikdo ne ve, a mnogi, ki bi lahko kaj prispevali, nočejo vedeti. Razen tega ima društvo tudi v programu ustanoviti »VodnaYovo so4o*. ker je ptopri&eno, da bi tsko najlepše počastilo spomin Vodnika kot očrtelja fn prosvotfteija in vetifaega ljubitelja mladine. Na svečnk • name j ... društvo prirediti »Vodnikov dan« z lepim ^puredom. Žal je torišče prosvetnega udejstvo* anja društva tesno; dvoranica lahko sprejme lc manjše število občinstva. Poleti prireja društvo predstave na prostem. Veliko priljubljenost si je pridobil tudi društveni otroški pevski zbor. Zdaj marljivi dramatski odsok študira Iv. Lahovo igro »Zibertov Balant«; v i^ri je spretno zaieto Vodnikovo življenje in bo nedvomno zbudila pozornost tudi drugih odrov. Naj šc omenimo, da društvo namerava izdati slike Valentina Vodnika in njegovega doma: prodajalo jih bo v korist sklada za »Vodnikov dom«. 1'pajmo. da bo javnost vsaj z razumevanjem segala po teh slikah ter tako podprla idealno društveno delo, ki je v interesu naše prosvetc in kulture. Ekspedicija po Papaninovo skupino Ledena £ora. na kateri je stanica Severni tečaj, je po zadnjem poročilu na 76.° 29/ severne širine in 13." 25.* zapadne dolžine. Nad njo leži megla in piha scverozapadni veter, temperatura se pa drži na 30° pod ničlo. Polarna ladja ».Murmancc« kot pred-straža ekspedicije, ki odpelje Papanina in njegove tri tovariše na/a j na kopno, sc jc približala gori že na 130 km. Težko preizkušnjo je prestal »Miirmancc« v štiri dni trajajočem silnem viharju. Ledena pregrada ji je pa zaprla pot naprej in jo potisnila proti vzhodu. Zdaj je ladja od ledene gore oddaljena okrog 200 km. Brezžična zveza s celino je bila pretrgana. Posrečilo s« je dobiti zvezo samo z karentshursko postajo, ki pa tudi ni imela /ve/c s celino. Pozneje je dobila ladja zvezo s Krenklovo postajo na ledeni ^ori. Med viharjem se je ladja nevarno nagibala na stran in valovi so jo premetavali kakor igračko. Toda ladja je zgrajena tako dobro, da jc ostala nepoškodovana. V Murmanssku sc bližajo koncu priprave drugih delov ekspedicije. Kapitan ledolo-milca »Tajmvrcr jc dobil povelje glede smeri svoje poti. Vagon letalskih in ladijskih sestavnih delov ter lahka letala so že na krovu »Tajmvra«. V letalski bazi v Mur-mansku pričakujejo šc tc/k-a Spirinova letala. Poveljnik ekspedicije bo vodil obe ladji in letala. Zakaj imamo slabe zobe V dolini Rhone v fvvici leži kraj Aver, 1500 m nad morjem. Zdravnik dr. Oetteli je pregledal prebivalcem tega kraja zobovje in ugotovil, da imajo izmed 1800 samo trije nekoliko načete zobe. To je pač redek pojav v naših časih, ko vidimo tako malo zdravih, lepih zob. Zato se jc zdravnik zanimal, kako da imajo vprav prebivalci tega kraja tako /drave zobe. Ayer ima zelo slabe zveze z zunanjim svetom, tako da prebivalci nc morejo dobivati kruha od pekov in ga peko sami. Kraj ima svoj mlin in vsaka družina si speče kruh samo nekolikokrat v letu. Žito sc razme-1 je vse, nobenih odpadkov ni. Kruh peko v razbeljeni keči, potem ga pa posuše, da je trd ko kamen. Zato se ne da razlomiti. Treba ga je lomiti s posebnim ročnim strojem. Navadno si narede ljudje tak stroj iz stare sablje. Dr. Oetteli dokazuje, da imajo ljudje tako zdrave zobe baš zaradi trdega kruha. Moderni človek grize vedno manj in jemlje tako zobem delo, ki bi ga morali normalno opravljati. Civilizacija zobem ne prinaša koristi. Najpogostejše bolezni zob so posledica premehke, nenaravne hrane. Sbsbm sob pa nimajo samo odrasli, temveč tudi otroci. Kriv je v prvi vrsti kruh. V starih časih so pekli kruh iz zdrobljenega žita na vročem kamenju v obliki trdih debelih blinccv. V takem kruhu so bile vse reditae snovi in človek ga jc moral pojkuiHi grizti. Lobanje rz onih časov imajo skomj vse brez rzjeme zdrave, idealno nbi uimc zobe. v katerih sc niso mogli ns-btesti ostanki hrane, da bi zobje gnili. Starana podoben kruh peko zdaj samo še v nekaterih krajih Švedske in Norveške ter v oekaterih švicarskih dolinah in krajih itaBjsoskih Alp. V tako zvanih civilizirana državah pa jemo kruh brez otrobov, fino pecivo in slaščice, ki zobem samo ^ko- Pilot padel iz letala Nevarno pustolovščino je doživel piSot John Tavlor iz vojaškega letalskega oddelka na Hamilton Fieldu v Kaliforniji. Na poskusnem poletu jc sedel v letalu, ki jja je vleklo za seboj drugo letalo Naenkrat mu je postalo slabo in onesvesti! sc je za krmilom. Pilot vodilnega letala pa o tem ni imel pojma. Izpolni! jc svojo nalogo in predno bi se spustil na tla, jc moral napraviti šc looping. Tud' ta sc mu je posrečil v višini 2500 tn. Toda Tavlori ki ni bil privezan v nepokritem letalu /adaj. je padel iz njeja. Pilot prvega letala jc opazil, da jc Tavlor izginil, ko sta bili /e obe letali /opet na tleh. Tavlorjevo letalo >e je nekam tež ko spustilo na tla. Ko so šli pogrešanega pilota iskat, sc jc pa že sani vračal peš na IctališJc. Travil je. da ne ve ničesar o akrobaciji pilota v vodilnem letalu Zdramtl sc je Šele, ko jc padal «n instinktivno je potegnil za vrvico padala, kar mu je rešilo življenje. Ameriška kriminalna policija Nokai let je teoli n;« znanstveni pcKlilagi- saj >o med njimi najboljoj t^rrokov-njaki v najrazličnejših panogah, znanosti. Vrsajk dan pride v i-ontralo blizu 500 odtisov prstov. Pošlje jih 10.500 polioijskib uradov širom Amerike. Con t rala ima zvazo z nad «SO policijskimi centralami v drugih državah. V oddelku za odtise pr>tov imajo zdaj detektivi nad 7 milijonov odtisov z naslovi dotičnih 1 ruti i. Odtisi prstov spadajo 5e vedno med naizaiie>ljivejse pripomočke kriminalistov in zalo jim posvVviio mnogo pozornosti. Nekateri zločinci, tako zloglasni •lohn Dillineer. *?o to spoznali in dali «*o si koncp prstov utrditi z operacijo, tako da jim je bila pri sita na nje droga koža. Toda mnoeo jim to ni pomagalo. Veliko pozornost posveča centrala ameriške kriminalni? policije tudi spretnosti v streljanju. Vsak detektiv mora liti dober ^trel^:-, streljati mora znati iz ^amokre^a in strojnice. V klet.uh prodorih ima centrala velSco skladi&ce, klf»r »*e uCa detektivi streljati. Iz Ljutomera — Narodni plep. Streljačka dnažina v Ljutomeru priredi svoj prvi narodni ples S. februarja v botplu Zavratnik v Ljurom^m, kjer bo sod oval prvovrsten iazz. — Obrni zbor IjutomerskepA Sokola Lji>-tomejski Sotkol bo imel evoj redni letni občni zbor f*. februarja ob lo. v Sokolskim domu. — Sokolski kino. Prva kino predstava so-kotake^a zvočnega kina bo 12. februarja popoldne. 0t adi opre^ro m Sobota i 29. januarja 12: D mira za. drugo plošča hiti, v pisano vrelo v&selih etvari. — 12.45: Torocila. — 13: Napovedi. — 13.20: Druga za drugo plošča hiti v pisano vrsto veselih stvari. — 17: Za delopust (igra radijski orkester). — 17.40 Položaj obrtništva v Sloveniji (g. G. Ogrin). — 18: Ruski sekstet. — 18.40: O smernioah racionaln^a gozdmega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dela (ing. Karel Tavčar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nae. ura: Duševne posebnosti naših planin-ce*v (dr. Bora Milojevič'.. univ. prof.) — 19.50: Pregled sr^oreda. — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Knnhar). — 20.30: Hašca pri ra»t stoji ... — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za v^sel konec tedna igra radijski orkester. — Konec oh 23. uri. Lep dar: Zgodbe brez groze R13LF FREMUST; Svet n razvalinah w r' ' - Pustolovski romar Zdehajoč je odšel inspektor v sosedno sobo, kjer je imel svoje samsko stanovanje. V tem času so sedeli Rostovski, Karagm in Pro-sov za mizo. podpirali so si glave, polne mračnih misli in čeprav so bili silno utrujeni, niso niti mislili na spanje. Samo enakomerno tiktakanje ure je motilo turobno tišino. Zdelo se je, da plavajo po sobi same zle slutnje Celo v kotičkih so se stiskale čudne, drhteče sence, od povsod je stopal ža.osten spomin na mrtvega Borisa Karlvča. Rostovski je bil Dravkar končal svoje pripovedovanje o tem. kako so našli pri Petih skalah razmesarjeno Borisovo truplo in ga prenesli v tovarno, kjer ga je sodni zdravnik raztelesil. Njegova tovariša sta komaj zadrževala solze. Napeto sta poslušala živo pripovedovanje očividca strašne tragedije in le tu pa tam je ta ali oni od jeze kriknil ali od žalosti \-zdihnil. — Ali si DreDričan, da pomota ni mogoča? — je vpraševal Prosov vedno znova oklepajoč sc obupano te zadnje rešilne bilke. — Saj vendar poznam obleko in postavo ubo-Borisa in nisem se mogel zmotiti. Sicer so pa potrdili to tudi vsi drugi. Samo dovoli m: povedati do konca — nisem namreč še končal. — Kaj?, nisi še končal, praviš? Mar se je še kaj zgodilo z Borisom? — Ali pa je bila morda pojasnjena zagonetka Borisove smrti? — Vsaj deloma. Prišlo je namreč na dan, da smrti ni povzročil padec s skale, temveč da je padel naš nesrečni prijatelj kot žrtev zahrbtnega udarca. — Kaj praviš? — Umor? — sta vzkliknila oba tovariša Rostov-skega in planila pokonci. Rostovski je prikmal. — Da, umor je storil Borisovemu življenju konec. Zahrbten morilec ga je spravil s sveta. — O, moje slutnje, moje slutnje! — je vzkliknil Prosov. — Vedel sem, da ima ta prokleti Ben-son povsod svoje prste vmes. — Benson? — je ponovil Rostovski začudeno. — Zakaj baš Benson? To mi pa res še ni prišlo na misel. — O tem pozneje. Zdaj povej ti do konca, kar veš, potem ti pa odprem oči, — mu je prigovarjal Fedor. — No, čuj ta torej. Ko sem zagledal našega prijatelja na nosilnici vsega razmesarjenega, si lahko mislita, kako mi je bilo pri srcu. Malo je manjkalo, da se nisem izdal. Toda hitro sem se premagal in napel vse sile, da bi mogel slediti nadali nim dogodkom. Truplo so odnesli v sobo, opremljeno za prvo pomoč ob nesrečah, nas radovednežev se je pa nabralo vse polno pri vratih. Toda v sobo ni smel nihče in vsi smo samo prisluškovali pripovedovanju tistih, ki so bili pn Petih skalah. Inženirja Barkerja je poznal vsak in zato je vzbudila njegova nenadna smrt v tovarni razumljivo razburjenje. Mnogi so ga pomilovali.. . Kar so se odprla vrata in na pragu se je pojavil policijski inspektor. Ošmil je nas naglo z očmi, potem je pa zaklical: Iščem dva moža zdravih živcev in želodcev, da bi pomagala pri obdukciji. Ali se prijavi kdo prostovoljno? Za hip je zavladala tišina. Odločil sem se seveda takoj in že sem stopil naprej. — Dobro! — Ali si res upate? — je vprašal uradnik. — To ne bo prijetno delo in tudi za pogled bi vas nihče ne zavidal. — Star vojak sem, inspektor, — sem odgovoril samozavestno. — Ne bojte se, ne bom omedlel zaradi teh kapelj krvi, v strelskih jarkih sem videl vse kaj drugega. Policist je zadovoljno prikimal in se znova ozrl po radovednežih. — No? Se enega potrebujem! Na ta ponovni poziv je stopil naprej eden izmed delavcev, neki Jameson in postavil se je k meni. — Tudi jaz pojdem, če je treba, — je dejal navidez mirno. Inspektor ga je vprašujoče pogledal, kakor da ocenjuje njegovo hladnokrvnost. — Tudi vojak? — je vprašal. — Da, — je odgovoril delavec in inspektor je nama pokimal. Vstopili smo. Zagledal sem Borisovo razmesarjeno telo še vedno ležeče na nosilnici blizu vrat. Moral sem se premagovati, da bi ne padel na te hladne prsi, v katerih je bilo prenehalo za vedno utripati dobro in pogumno srce našega tovariša. Zdravnik je naju čez nekaj časa pozval, naj pristopiva. — Slečite ga, prosim, toda oprezno, je dejal zdravnik. Lotila sva se dela ali bolje rečeno, opravil sem vse sam, Jameson mi je samo pomagal. Videl sem, da se mu tresejo roke in da zatiska oči. Sicer pa ni bilo čuda — bodita vesela, da ostane v vajinih sTx>minih Boris živ tako, kakor sta ga zadnjič videla. Čez dobre četrt ure je bilo najino delo končano in mlado telo je ležalo na obdukcijski mizi. Stopil sem v stran, toda ušla mi ni nobena beseda, nobena kretnja zdravnika, ki je jel najprej pregledovati ude. Ugotovil je, da so večkrat prelomljene kosti v nogah m rebra, kar je bila posledica padca, ni pa kazalo, da bi bil našel kaj čudnega ali sumljivega. Potem je jel pregledovati razbito lobanjo in odstranjeval je košček za koščkom iz krvave kepe mesa m kože. Ostri odlomki kosti so se bili zapi-čifi liki igle v mehke dele lobanje. Zdelo se mi je, da zdravnik ne pregleduje glave tako skrbno samo zato, da bi mogel opisati rano, temveč da nekaj ifiče.