114. številka. Ljubljana, v četrtek 19. maja. XXV. leto, 1892. Uhaja vaak dan mve««>r, isimli nedelj« in pramnike, ter velja po polti prejemati ca avatro-og e rs ke dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ea Četrt leta 4 k let., za jedea ■esec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko ve-c, kolikor poštnimi znala. Za» ob nan.il a placnje se od cetiriatopne petit-vrste po ti kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah fit. |3. Opravniitvn naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Državni zbor. Na Dunaji 18. majoika. Poslanika zbornica vsprejela je danes vladno predlogo o Dunajskih prometnih napravah v drugem čitanji. D& niso govorili Lueger, Vašatv in Schneider, ne bil bi se'za današnjo razpravo nihče zanimal. Tudi našega mintsterskega predsednika smo zopet čuli. Odgovarjal je na razne interpelacije po starem a Se vedno obljubljenem receptu : vse vkupe ni res, vse se je vršilo v redu. Začetkom seje odgovoril je grof Taaffe na interpelacije: posl. 8 cb w a r z a zaradi poailnega cepljenja osepnic ; poslanca Haucka zaradi ravnanja okrajnega glavarstva v V o loški, katero je nekega due po noči poluviio po žandarjib vse Opatijske delavce in obrtnike in poal. Spinčića zaradi napadov na hrvatske kmetske fante v Višnjami dne 8. decembra. Na to interpelacijo je odgovoril grof Taaffe prav karakteristično, da je bil dotični napad navaden gostilniški pretep, sicer pa brez pomena, kar pa ni res. Na to se je nadaljevala razprava o Dunaj-skih prometnih predlogah. Po kratki kontroverzi mej poal. So m maru g o in vladnim zastopnikom W i t te kom oglasil ie je dr. Lueger. Posl. Lueger konstatuje, da i« „najvišjega zastopa" le 37 članov navzočnib. (Poslanec Vašatv: Saj morajo kaditi) Tega sicer ni ni komur v zlo šteti, ali kar ie preveč, je preveč. Zdaj je skoro treba po klopeh iskati, je-li sploh navzočen kakšen poslanec. Ko bi to storili tuji gospodje svojemu chefu, navzdel bi jim primek, katerega nečem ponavljati, ker sem uljuđen. Glede projekta pravi, da bi postalo Dunajsko mesto pravo strašilo, ako bi tekla po najlepšem delu mesta parna tramvvav. Dunaj se temu ne bode udal nikdar. Posl. dr. Vašatv oglasil se je pri točki o Dunajskih železnicah: Vlada, katera je prišla tako daleč, da je začela nasilno postopati proti narodu Češkemu, ne zasluži uikakeršnega ozira, in nasprotovati je vsaki njenih predlog „a tout prix", Predloge o prometnih napravah narejene so jako površno. Govornik pravi, da ne govori iz narodnega antagonizma, poudarja pa, da je bil Dunaj češkemu narodu vedno sovražen in niti zdaj še ne trpi češke šole. V slovanski Pragi, kjer je nemške otroke po dnevi iskati z lučjo, zidala je občina prave palače zanje in v treh cerkvah se oznanja svetega pisma novi testament, — komu, je težko povedati, ker Hebrejci novega testamenta nič posebno ne čislajo. Vlada predložila nam je delavni program. Programi so bili doslej navadni samo pri gledališčih. Programe sestavljajo samo pri gledališčih, kadar je primadona bolna. Neumesten)pa je ta izraz, kadar se gre za predujem 41 milijonov. Predlagane nove železnice niso potrebne. Do Dorn-bacha moči je voziti se po tramvvav, ako bi pa kakov zasebnik predlagal, naj se zida železnica v Potzleinsdoif, postavili bi mu sorodniki kuratorja. Da je levica se v opoziciji, nasprotovala bi tej predlogi tako, da bi pokale šipe v oknih nznanega dvorca", kakor da je eksplodirala dinamitna bomba. Namestu da se zidajo na Dunaji nepotrebne zgradbe za milijone, nakupi naj vlada semen za siromake na Češkem. „V Avstriji je sedaj tako gospodarstvo, kakor ni bilo v birajočem Rimu za časa Nera in Kaligule". Kadar bode rešeno vprašanje o Dunajskih vojašnicah, utrdila bode vlada Dunaj. „Sedanja nenaravna večina, katera glasuje za najslabše vladne predloge, bode kmalu pokopana z moralno propalo vlado vred." Ko je še govoril na kratko Lueger, oglasil se je posl. Schneider in govoril o amortizaciji posojila, katero se bode najelo. Vidi se mu, da je vse jedno, ali se bode ta dolg amortizoval v 60 ali 90 letih. Tolaži ga misel, da se bode ljudstvo kmalu znebilo skrbij zaradi državnih in drugih javnih dolgov. Vsprejelo bode misel, katera se po Francoskem in tudi drugod že razširja, da prav tako, kakor je država konfiakovala o svojem času imetje cerkve in plemenitašev, naj konfiskuje Bedaj židovska imetja. Po kratkem odgovoru poročevalca glasovalo se je o posamuih odstavkih. S tem je bila vladna predloga vsprejeta v drugem Čitanji nespremenjeno, dočim je zbornica odklonila vse dodatke ali pre-rainjevalne predloge, stavljene tekom specijalne debate. V davčni odsek volila je zbornica namestu posl. Vošnjaka posl. Ho biča. Danes se je izročila tudi naslednja interpelacija, poslanca dr. F er j a n č i č a in to v a r i še v do nj. ekscelence gosp. pravosodnega ministra:*) Pri c. kr. deželnem sodišču Ljubljanskem vložila sta Ana K. in Anton Z. v imenu nedol. Antona K. po dr. Tavčarji proti Martinu K. 21. avgusta 1891., it. 7067 tožbo zaradi pripoznanja očetstva v slovenskem jeziku. V tem jeziku upisani so bili vsi pravdni govori tožiteljev in io-rolulacijski zapisnik. Toženec pa je vlagal nemške spise. Inrotulacijnki zapisnik se je rešil tako, da se je izdala medsodba z due 5. marca 1892 , št. 1748 v nemškem jeziku. Tožitelja sta to medsodbo vrnila k sodišču in promili, naj bi se jimo vročila na slovenskem jeziku. C. kr. deželno sodišče je to zahtevo odbilo, češ, ker je iz besedila min. ukaza z dne 8. aprila 1883 , št. 4224 razvidno, da je le tedaj razsodbe izdajati v slovenskem jeziku, kadar se je izključno v slovenskem jeziku obravnavalo, kar se pa v le-tem slučaji ni zgodilo. Proti temu rešilu vložila sta tožitelja slovenski sestavlien rekurz do c. kr. višjega dež. sodišča v Gradci in le-t& jh rekurrentoma dalo vročiti na nemškem jeziku rešilo, katero utemeljuje tako-le: ... in der Erwitgung, dass seit der Einfiihrung der allg. Ger. Ordnnng vom 1. Mai 17.S1 Nro. 13 J. G. S. bei den G o r i c h t. e n in Kraindie d e u t s c h o Sprache die landesubliche wnr, und dass daher auch die gerichtliohen Erledigungen in dieser Sprache zu erfolgen li.i* t on (§ 13 a. G. O.) 5 in der Ervvitgung, dass seither eine gesetzliche Uestimmuiig, vvornach in deujenigeo Streit-sachen, in denen zwar diu Klape in slovenischer Sprache eingebracht wurde, in denen jedoch die Streitverhandlnng n i c ti t a n s s c ti I i o s s 1 i c b in sloveni&cher Sprache geptiogen worden ist. auch das Drteil in slovenischer Sprache an die Streitteile hinauszupcben wftre, nicht erflossen ist ; — in der E r w ii g o n g , dass demnach im vorliegenden Falle die Ansfertignng des B e i u r t e i 1 e a in de u t -scher Sprache den bestehenden VorBchriften entspricht; Po tem takem se slovenski stranki, četudi vloži tožbo v slovenskem jeziku in isti jezik rabi v vseh pravdnih govorih in spisih, odreka slovensko rešilo. Ne glede na to, da bi na pr. po analogiji just. min. ukazov z 9. julija 18G0 , št. 10340 (za višje dež. sodišče v Krakovem in Lvovu) in z dne 9. aprila 1880. (za Prago in Brno), bilo v tem slučaji izdati slovensko rešilo, izreka pa tudi just. min. ukaz z dne 18. aprila 1882 , 20513 zu področje viSjega dež. sodišča Graškega nadejo, da bode bistra praksa (»eine aufgeklarte Praxistt) sodišč pri *i Glej „Slovenski Narod" z dna 13. t. m. LISTEK. 0 starosti in razvitku strelnega orožja. Spisal S- K-(Konec.) Kot ročno orožje so rabili v drugi polovici XIV. stoletja prav priproste skoraj brez izjeme kovane cevi z ravnim železnim ali lesenim ročiščem (Scbaft). Take puške so imele velik kaliber (cevno premer), ozko nabijališče, prašnico na sredi brez ponve in niso imele kopita. Tega je nadomestoval Železen podaljšok cevi, ki se je pri streljanji na prsa pritisnil ali pa pod pazduho Btisnil, tako da ni bilo mogoče z očesom meriti in to tem manje, ker Se neso poznali muhe. Če bo hoteli puško sprožiti, pritaknili so b paličko ogel ali gobo k prašnici, ravno tako kakor pri topovih. Okoli leta 1420 prikazale so se prve „kvake" (Hackenbiichsen), t. j. kratke puške iz kovanega železa ali brona, ki so imele ob stran* h prašnico in včasih tudi pre-gibljiv ponveni pokrov. Take kvake so postavljali ali na prsobran, ali pa na prenosljive trinožnike. Na zadnjem delu cevi bo imele velik repin, ki je branil, da neso nazaj udarjale. Te kvake bo pa zopet izginile po 1. 1520. V drugi polovici XV. stoletja so začeli izdelovati bolj dolge cevi z muho in narejali so jim od zadej zaklopec (Verschluss), ki pa je bil od začetka zelo primitiven. Počasi pa so zaklopec tako /.boljšali, da se je sam od sebe odpiral če je strelec na bucek pritisnil. Okoli I. 1470 vpeljali bo na bi jalni ke (pušovnike) in poskušali so že puške tako prirediti, da bi se mogle od zadaj basati. L. 1517. bo iznašli zaklopec s kolesom, t. j. poskušali so s hitrim vrtenjem zarezane kolute izvabiti iakre iz žveplenega krši a (Kies) in speljati jih na prašnico. Že I. 1480 bo poskušali izdelovati „risane puške", ali še le v polovici XVI. stoletja so se bolj razširile. Strelcem je bilo že davno znano, da kroglja bolje pogodi svoj cilj, ako se jo v letu po vijakovo zavrti in že z loki bo skuaali strelice tako zavrteti. Čudno je, da so poleg pušek ostali v navadi loki še do konca XVII. stoletja in da so s puškinimi cevmi spajali tudi bojne sekire, meče, bodala in helebarde. Po I. 1550 bile so v navadi že prav dobre risanke b zboljšanim nabijališčem, da se je moglo od zadaj basati. Najpozneje so izumeli pištole in samokrese za konjenike. Na starih podobah prikazujejo bo že okoli 1 1460 jezdeci, ki streljajo iz kratkib, na prsa naslonjenih revij. Vender so bo razširile pištolo še le okoli 1530, po izumljen j i kolesnega zaklopca. Pištole brez tega se neso ohranile. Muogi izvodi tega orožja so lepo uloženi s slonovo kostjo, srebrom in zlatom. Okoli polovice XVI. stoletja se omenja prvič karabina za konjenike, t. j. pol puška, pol pištola Kavne takrat nahajamo prve revolverje, ki so že skoro čisto podobni sedanjim. Tako vidimo, da so že v poprejšnjih stoletjih poznali zadnjače (Hinterlader), mitraljeze in revolverje ter da so jih v novejšem času le popolnih, bolj jednostavne in praktične naredili. V drugi polovici XVI. stoletja so začeli kom-binovati različne puške in izdelovati mnoge vrste za različne namene. V boju so rabili le risanke z gobo v zaklopcu. Že v začetku XVI stoletja so začeli nakraševati, rezljati, gravirati in ulagati cev kakor zaklopec in kopito, in sicer v toliki meri, da človek ne ve, ali bi bolj občudoval umetalnost ali potratnost tedanjega roda. To hrepenenje po okraševanji strelnega orodja ohranilo se je pri pri- rabi jezika »nasla io nastopila izmej več odprtih potov najboljši pot." Po duhu te nadeje so sodišča na Kranjskem do zadnjega čaaa izdajala svoje odločbe v jeziku tožbe. Tej praksi protivno pa v le-tem slučaji c. kr. deželno sodišče Ljubljansko svojo odločbo upira na min. ukaz z dne 8. aprila 1883., št. 4228, kateri uravna samo postopanje pri višjem deželnem sodišči, ukaz, katerega — mimogrede bodi povedano — tudi višje dež. sodišče zadnji čas ne izpolnjuje več, kakor doslej, tako, da bi se v slučajih katere ima ukaz v mislih, redila strankam vročila tudi na slovenskem jeziku. C. kr. višje dež. sodišče Graško pa tudi naravnost zanika, da je izza občega sodnega reda z dne 1. majoika 1781. izšlo kako vezoče določilo za rabo slovenščine pri sodiščih, in pripisuje nemščini pri sodiščih ua Kranjskem zuaćaj jedino v deželi navadnega jezika. Tudi to vzbuja pozornost, da jo višje deželno sodišče Graško v svojem rešilu z dne 10. aprila 1889, št. 3941, spoznalo rekurze zastran rabe jezika za nedopustne in izreklo, da je takšna rešila izpodbijati administrativnim potem, — da se pa istemu sodišču sedaj in povse proti justičuega ministarstva ukazu r. dne 19. aprila 1882. št. 20513, primerno vidi, reševati meritorno jezikovna vprašanja. Ker sta torej navedeni odločbi mogli rodili se le iz neblagohotnosti do naravne in določilom Člena XIX. drž tem. zak. bližajoče Be rabe slovenskega jezika pri sodiščih, ker ti odločbi lahko odstranita celo sedanjo pičlo rebu slovenskega jezika, zato vprašajo podpisanci Njega ekscelenco gospoda pravosoduega ministra: 1. Ali Bta Njega ekscelenci znani v uvodu omenjeni odločbi c. kr. deželuega sodišča Ljubljanskega in višjega Bodišča Graškega? 2. Hoče li Njegu ekBcelenca ukreniti kolikor hitro mogoče to, kar treba, da vzame tema odločbama značaj navodila za druge slučaje, in 3. je li sploh voljan izdati naredbe, s katerimi se bode zagotovila slovenskemu jeziku nezadržna in Č1 e n u XIX. drž tem. zak. z dne 2 1. decembra 1867, št. 142 drž. zak., primerna raba pri vseh sodiščih, kje/koli prebivajo Slovenci? Na Dunaji, 18. majnika 1892. Prihodnja seja bo v soboto. Na dnevnem redu je prvo čitanje valutnih predlog. Politični razgled. rVotraiiJe «lei€*le. V Ljubljani, 19 maja. Iz državnega »bora. Budgetui odsek vsprejel je včeraj predlog posl. dr. Beer-a, stavljenega s privoljenjem vlade, da je za zgradbo institutov in za druge učne potrebščine na visokih šolah, najeti pri hranilnicah in drugih kreditnih zavodih 4% posojilo v najvišjem znesku 8 milijonov goldinarjev. S to svoto misli vlada razširiti razne klinike in tehnične zavode. — Permanentni kazenski odaek volil je dr. Weberja načelnikom io razdelil referate. O občnem delu poročal bode dr. K op p, o hudodelstvih dr. Pinin-sk i in o prestopkih dr. Ferjančič. Češki odpor. Politično društvo v Jinrlficbovem Hradci priredilo je v nedeljo ljudski shod. Župan dr. Naxera govoril je o mladočeškem obtožnem predlogu in naglašal, da mladočeški poslanci s tem niso storili druzegH, kakor da so dali duška tistim čustvom, jentalcih še do današnjega dne. Oni tudi še sedaj ljubijo puške s kremenom in s kresilno gobo, ravno takošne, kakeršne so bile v zahodni Evropi do konca XVII. stoletja v navadi. Puške s petelinom (Schnapphahn) so tudi orijeutaUkega izvora ali v srednji Evropi so jih izdelovali še le 1. 1570, /.boljšali pa so jih še le v začetku XVII. stoletja. Peteliu je držal v kljunu od začetka žveplen kršeč, pozneje pa kremen uli „flint", od todi izraz „flintau. Petelin Be je spuščal na prašničin pokrov, da ga je odprl in da je iskra švignila na smodnik. Čudno je, da puške od začetka uise imele nič kopita, nego da so njih zadnji konec na lice ali pod pazuho stiskali. Še le v začetku XVIII. stoletja so začeli narejati taka kopita, ki so ee luhko na ramo pritisnila. Leta 1607 izumeli so perkusijsko puško, to je tako, ki nima prušuice, nego petelin udari na kapsel, ki je v patrono udelan in s tem udarcem uname smodnik. L 1827 je iznašel Nemec Drevse puško ostrog ušo (Ztinduade'gevvehi) in od tedaj naprej začela se je nova doba v zgodovini strelnega orodja. V zadnjb desetletjih so neizrečeno zboljšali in popoluili strelno orodje glede hitrosti in preciznosti. Posebno 1. 1866 je ostroguša v avstrijsko-pruski vojni prouzročila popoln obrat glede ob- katera polnijo dušo vsemu narodu. Beseda »kralj" je uprav omamljiva. Narod češki držal se je vedno tistih pogodb, katere je sklenil z avstrijsko dinastijo. Zato zaupa v svojega kralja in ae nadeja, da bode ta storil po svoji slovesni obljubi in se dal kronati s krono sv. Vaclava. Dr. Jicinsky kritikoval js ostro pravosodnega ministra poslovanje sploh, po* nebno pa glede čeških sodnih krajev ter odobraval obtožoi predlog. Od boja ni odnehati, da bi pa bil uspeh gotov, treba je združiti vse avstrijske Slovane, osnovati narodno ligo, kakor js bila irska. To ligo bi bilo razširiti po vsi Avstriji. Ta liga bi bila posebno važna tedaj, kadar bodo prišli časi, ko ne bodo več zadoščale same besede, ampak bode treba dejanj. Mnogobrojno zbrani volilci vspiejeli ao potem resolucijo, s katero se izreka protest proti pravosodnega ministra grofa Schonborna poslovanji sploh, soBebno pa proti ustanovitvi okr. sodišča v Teplicah, mladočeškim državnim poslancem pa zahvala in priznanje. Volilno gibanje na Hrvatskem. Neodvisni opozicijooalni časniki na Hrvatskem imajo jako težavno stališče. Pogoste konfiskacije, če pišejo o bodočih volitvah, so dokaz, da vlada hoče na vsak način osigurati si zmago. „Obzor" piše o tem: »Bachovi policijski komisarji niso znali klu-bovati časnikarjem, kakor to umejo ustavni državni odvetniki pod banovanjem grofa He iervarva, sate-teremu je geslo: Zakon, red in delo". — „Ag. Tagbl." navaja dozdaj znane kandidate, razdeljene v štiri vrste: narodna stranka (ali vladna), zmerna opozicija (ali „Obzorjeva" stranka), stranka prava (ali Starčevičijanska) in nezavisna srbska stranka. Največ kandidatov ima prva. Ogerska zbornica. V Budimpešti zgodil se je zopet majhen Škandal. Truplo nmrlega generala Klapke prepeljali bo po noči na pokopališče v mrtvašnico. Zaradi tega in-terpeloval je posl. Julij Horvath vlado, češ, da je pravi škandal, kako je hotela vlada zaprečiti slovesen pogreb slavnega generala in sicer vzlic sklepom zbornice. Vsi koraki, da bi se truplo zopet prepeljalo v mesto, bili so zaman. To je tatvina! O tej isti stvari govorili bo še jako ostro drugi opozici-jonalni poslanci. Ministerski predsednik se je na kratko izgovarjal in rekel, da on ni ničesar odredil in da zaradi tega, kar se je zgodilo, ne zadene vlade nikaka krivda. V n a nje države. Germanizacija v JiolgarijL Glasoviti „Drang nach Oaten" dobil je zopet drastično ilustracijo. Poznati zloglasni nemški „Schulverein", ki povaodi kjer bo Slovani širi nemščino po svojih šolah, osnoval je celo v daljni Bolgariji svoje podružnice. Tako posebno v Sofiji, Ruščuku, Varni in v Plovdivu. Osnovna glavnica znaša 200 000 mark. Tudi to je plod Koburg-Stambulove politike! Uatanek v liollviji. V južni Ameriki nastala je zopet resolucija in sicer to pot v Boliviji. Pod vodstvom nekega Gila naskočili so ustaši mesto Bolivar, a general Rodil jih je pregnal in šest ujetih ustaških častnikov obsodil na smrt. Na to so se pa uprli vojaki, ujeli in pobili generala Rodila, in mu odsekali glavo. Na potu v mesto nesli so ubitega generala glavo pred sobo j. V mestu osvojili so si bili mej tem zopet ustaši vsa javna poslopja. Tudi iz drugih mest se čuje v nezadovoljnih generalih in njih naporu priti na krmilo. Dopisi. Iz 1*1 u. j a 14. maja. [Izv. dop.] (Nov učitelj pri s v. Barbari.) Z veseljem smo pozdra- oroženja vojakov. Nuj poprej so upeljali puške s tečajem (chamiere) in sicer v Avstriji po sistemi WiiQzl, na Ruskem pa po sistemi Kruka. Iz ostro-guše se je razvil cilindrični zaklopec, katerega je zboljšal na Francoskem Chassepot, na Nemškem Maussr in v Avstriji Werndl. Sedaj so upeljane skoro v vseh vojskah ma-g a c i n s k e puške ali r e p e t i r k e. Takošen zaklopec je izumil najpoprej Amerikanec S p en cer in sicer od začetka le za reiolvarje. S p italski pa je prenesel revolverski sistem na puške in sicer so razne države vsprejele razne načine basanja. Pri nas v Avstriji imamo na pr. sistem Mandlicher, po katerem se puške tako basajo, da se patrone naprej in nazaj potiskajo. Nemci so obdržali popravljen MauBerjev sistem, Fraucozi pa so upeljali puške po načrtu Chatelleraut, Angleži po uzoru Spencer-Lee in Ita-lijeni po načrtu Vitali. Pri svoji sedanji popolnosti pa strelno orodje ne bode dolgo ostalo, ampak se bode izvestno še bolj razvilo, čeravno se nam to nemogoče zdi. Sedanje orožje prouzročilo bo manj ranjevcev in manj komplikovauib ran, toliko več pa mrtvecev. Ali ho ljudje zares ustvarjeni z namenom, da se jeden druzega postrele? vili tukajšnji rodoljubi vest, da je imenovan nad-učiteljem pri sv. Barbari v Halozah, gospod Fran Podobnik, poprej učitelj na Koroškem v Veliko vcu in sadnji čas ua Jezeru. Novi nadučitelj snan asm je kot spreten učitelj in izvrsten pevec. Poleg tega pa je tudi načajen rodoljub in to je tak greh na Koroškem n učitelje, da mu ga ne odpusti tamošnji šolski nadzornik Gobanec. Da je g. Podobnik rodom Kranjec, in da ni hotel trobiti v nemški rog, to prizadelo mu je mnogo neprijetnosti in ogrenilo marsikatero uro njegovega delovanja na Koroškem. Znan je izrek Gobančev: „ Karavanke so naša meja, do tja in ne naprej!" A videli bodemo, bode li res svet se po tem sukal. Tudi pri nas na Štajerskem godilo se je nekdaj tako, a zdaj je že obrnjeno malo drugače. Žalostno pa je za Koroško, kjer se tako preganjajo slovenski učitelji, kakor je to poudarjal dež. poslanec Muri, da se hoče izseliti še teh par učiteljev, ki nočejo po receptu nadzornika Gobanca delati proti narodnjakom. Žalostno je, da si vsak svobodno misleč učitelj na Koroškem, — katerih je itak bomo malo — želi priti izpod Damoklejvega meča, ki visi vedno nad njim. Novemu nadučitelju pri sv. Barbari pa želimo, da bi mu pri nas nastopila milejša bodočnost, ko bode mogel svobodno se vesti, kar je na Koroškem, posebno za učitelja nemogoče. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani 17. maja. (Konec.) Obč. svet. I. M urnik poroča za stavbinski odsek o nakupu nekaj posestva gosp. Zenkerja za „igriščem". Poročevalec pravi, da je občinski za-stop v tej reči že storil svoje sklepe, a sedaj, ko se bode igrišče podrlo, treba je, da se zopet potnic isti pogoji, kateri so se že prej določili mej občinskim svetom in g. Zenkerjem. Predlog se odobri. Obč. svet. A. Klein poroča za stavbinski odsek o ponudbi g. Paichela, da odstopi nekoliko sveta, če se pri njegovem vrtu na Tržaški cesti reguluje v stavbeni črti Tržaška cesta in napravi Železna ograja poleg njegovega vrta v tem delu. Poročevalec nas vetu je, naj se dovoli za to 100 gld. Temu nasvetu se pritrdi. Za policijski odsek poroča dr. vitez B 1 e i -we i b-Tr s ten išk i o računih za zdravila, oddana mestnim ubožcem I. 1891. Poročevalec naglasa, da so ravnali mestni zdravuiki, zapisovaje zdravila, popolnem korektno, in nasvetuje, naj se računi odobre, mestnim zdravnikom pa izreče za njih trudoljubno delovanje zahvala občinskega sveta. Temu občinski svet pritrdi. Za šolski odsek poroča obč. svet. V a l e n -tinčič o porabi dotacije za c kr. višjo realko, kakor tudi za njeno modelirsko Šolo. — Računi se odobre. Obč. svet. G. Pire poroča o porabi dotacij za šolski vrt pri I. mestni deški ljudski šoli in za Šolsko delamo pri II. mestni deški šoli. — Računi se odobro. Obć. svet. I. IIrasky poroča o popolnitvi vodovodne mreže s položeujem cevij v Igriikih in Streliških ulicah in na cesti na južno železnico. Za prvo bode izdatkov 1292 gld., za drugo 680 gld. in za tretjo tudi 680 gld., skupaj torej 2652 gld. Ker pa ima vodovodna naprava še c-jvij in hidran-tov toliko, kolikor se jih bo porabilo, treba bode izdati za nove vodovodne mreže le 1302 gld. — Nasvetovanim izdatkom se pritrdi. O prošnji hiralnice glede pavšalne letne pristojbine za vodo poroča za vodovodno ravnateljstvo obč. svet. I. Gogola in nasvetuje, naj Be odda poraba vode hiralnici kot dobrodelnemu zavodu za letnih 200 gld., ako se ne porabi vode več ko 3000 knb. metrov, kakor se je to zgodilo lansko leto; kar se porabi vode več, to je treba plačati kub. meter po 8 kr. Obč. svet. I. Valun tinčič opozarja, naj bi mestni magistrat sedaj, ko hiralnica nič več vode iz vodnjaka pred hiralnico ne bode potrebovala, odpravi stari skandalozni ta vodnjak, kateri ovira le promet na hodniku poleg hiralnice. Res je, da je stari vodnjak lastnina štirih posestnikov, a kaj jim koriBti, ko je vode dovolj iz mestnega vodovoda in morajo vodnjak le še popravljati. Sedaj je v tem delu mesta promet velik, vodnjak pa dola v prometu pešcev kakor vozov velike zadrege. Gospod župan naj bi povabil posestnike tega vodnjaka in jim razjnsnil, da se ta stara nepotrebna šara odpravi. (Dobro!) Župau Gra8selli pripomni, da bode magistrat znova povabil dotične štiri posestnike, naj se udajo potrebam krajevnega prometa. Poročevalec Gogola izjavi,- da se pridruži temu in odsekov nasvet se odobri. Obč. svet. Gogola poroča konečno še za vodovodno ravnateljstvo o prošnji Marijanišča za znižanje vodovodne pristojbine. Poročevalec nasvetuje, naj se odda voda temu dobrodelnemu zavodu po 8 kr. za kub. meter. — To obvelja. Obč. svet. J. Prosenc interpeiuje župana, kdaj ae bode izvršila organizacija mestnih uradov, katera je že davno sklenjena. Uradniki magiatratni nluiijo že po 15 let za isto plačo, imajo rodovino, otroke, a draginja narašča od dne do dne. Ako ni možna hitra organizacija mestnih uradov, predloži naj gospod župan v prihodnji seji načrt, da se dajo urednikom draginjske priklade. Župan Grasselli odgovori, da je reorganizacija sedaj v posvetovanji pri finančnem odseku, kateri je to delo skoraj že dovršil. Kakor hitro bode finančni odsek izročil mu poročilo z naznanilom o številu in plači mestnih uradnikov, takoj bode ukrenil vse potrebno, da se ta stvar kar najhitreje v občinskem svetu dožene. (Dobro!) Obč. svet. J. Prosenc nadalje vpraša, kaj je s Btavbo brvi preko Gruberjevega kanala, o kateri se je občinski svet že razgovarjal. Župan Grasselli odgovori, da je mestni stavbeni urad izvršil načrt za to brv, ali predložiti ga je bilo še odboru za osuševanje barja, kateri ima o tej reči tudi besedo; ko dojde odgovor, prijavil se bode takoj občinskemu svetu. Obč. svet. M. Kune opozarja na nekatere nedostatke pri reservoarji za vodovod nad Tivolskim gradom, češ, da nekatere odprtine pri njem niso pravilno zatvorjene. Obč. svet. Gogola na to odgovori, da je vodovodno ravnateljstvo že ukrenilo vse potrebno. Obč. svet. I. Valentinčič želi, naj bi se na Resljevi cesti, ker se je odpravil iz prometnih in zdravstvenih ozirov stari vodnjak, napravil novi vodnjak iz mestnega vodovoda, sosebno z ozirom na todi idočo šolsko mladino. Župan Grasselli odgovori, da je težko dobiti prostor za vodnjak; v Resljevi ceriti ni pravega, na sv. Petra cesti pa ga zaradi ožine ni dobiti. A potrudil se bode mestni magistrat, da bode upravičeni želji ustregel. Konec javne seje. Domače stvari. — („Narodni Dom".) Upravni odbar »Narodnega Doma" je imel preteklo soboto redno aejo, v kateri je mej drugim sklenil, da se ima letošnji občni zbor vršiti četrtek pred Binkoštmi, to je dne 2. junija. Vse natančneje o tem zboru o svojem času po posebnih vabilih. Za danes opozorimo le na zbor sam, ker se bo na njem o zgradbi nN aro d nega Doma" konečuo sklepalo. Z ozirom na važnost tega predmeta želeti bi bilo prav mnogobrojne udeležbe od strani društveuikov, kakor tudi obilega pristopa novih članov deležnikov in darovalcev. — (Občni zbor »Pisateljskega podpornega društva" v Ljubljani) bil je včeraj zvečer ob 8. uri v čitalniškib prostorih. V odbor so bili voljeni: za predsednika per acelamationem dosedanji predsednik g. dr. Jožef Vošnjak, kot odborniki pa gg.: Viktor De Že k, Anton Funte k, Fran Leveč, Fran Orožen, Rajko Perušek in Simon Rutar. Obširneje poročilo o zborovanji prijavimo jutri. — (Trgovska in obrtniška zbornica V Ljubljani) ima dne 20. maja ob 2. uri po-poludne v mestui dvorani sejo. Na dnevnem redu so naslednje stvari: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o načrtu zakona glede naprav, katere hi pospeševalo »porazumljenje delodajalcev in delavcev. 3. Odgovor na vprašanja za enketo, katero je obrtni odsek avstr. poslanske zbornice sklical o gorenjem načrtu zakona. 4. Poročilo glede udeležitve razstave v čikagu. 5, Poročilo o pomuožitvi semnjev v Šmartnem pri Litiji. G. Poročilo o uvedbi transportnega davka v Avstriji. 7. Prošnje za podelitev ustanov obiskovalcem c. kr. strokovnih šol v Ljubljani. 8. Zbornični račun za leto 1891 9. Pravila bolniške blagajue čevljarjev v Ljubljani. 10. Poročilo glede odprave krajevnih časov in njih nad o-meščenje s srednjeevropskim Časom za vse namene javnega in meščanskega življenja. 11. Poročilo glede uvedbe uradnega preiskavanja pokladuic, katere bo prodajajo kot varne proti ognju. — (Osobne vesti.) Evidenčni vajenec Robert Hartig imenovan je evidenčnim geometrom za sodne okraje Radgona, Murek, Ljutomer in Gornja Radgona z bivališčem v Radgoni. — (Veliko vrtno veselico) na Kosler-jevem vrtu v korist Narodnemu domu priredi v nedeljo 22. t. m. slovensko delav. pevsko društvo »Slavec". Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti gg. Meden, Pucihar in Štamcar, ter bI. vojaška godba domačega pešpolka bar. Kuhn. Vspored petju: 1. Fr. Gerbić: .Slovanski brod", moški zbor. 2. Gj. Ivseuhut : „Bura", moški zbor s samospevom za bas. 3. ČJveterospev, pojo gospodje Meden, Štamcar, Pucihar in Ferdo. 4. M. Ćech: „ Svatbeni obed", šaljiva polka za moški zbor. 5. Dr. B. Ipavic: »Na Preširnovem domu", moški zbor b spremljevanjem orkestra, na novo orkestroval skladatelj sam. Samospeva pojeta gg. Meden in Pucihar. 6. B. Taja „Poziv na lov", moški zbor s spremljevanjem lovskih rogov. Mej pevskim vsporedom : Godba, kegljanje, tehtanje in prosta zabava.^Začetek veselici ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo, za otroke 10 kr.; cenjeni udje bo vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. K tej veselici vabi vse prijatelje petja in zabave ter pospeševa-telje eminentno narodnega podjetja odbor. — (Zvišanje tarifo v na državnih železnicah.) Z dnem 1. julija bode država zvišala tarife na državnih železnicah. Trgovinsko ministerstvo je to že objavilo v razglasu, ki naznanja nove tarife in razveljavlja stare tarife od 1. julija naprej. — (Telefonska proga Dunaj—Gradec—Trst) bode se odprla dne 1. septembra, kakor se poroča z Dunaja. — (Letošnjih vojaških vaj) rezervistov in dopolnilnih rezervistov bo imajo udeležiti: 1. rezervisti, potrjeni 1. 1887, 1885 in 1883; 2. dopolnilni rezervisti iz istih let io pa iz 1 1889, ako so po potrjenji samo jedenkrat bili poklicani, da se izvežbajo; 3. jednoletni prostovoljci, katerim je po daljem odlašanji prezenčne službe manj nego aedem let služiti v rezervi in ki se jim je udeležiti več vojaških vaj, nego bi po asentnih letnikih morali storiti; 4. rezervisti, ki so izostali od lanskih vojaških vaj. — (Nesreči.) V papirnici v Goričanah pripetila se je predvčerajšnjim velika nesreča. Neko deklico, ki je snažila okna, prijelo je stroj evo vreteno ter zagnalo z vso močjo večkrat ob zid. Poškodovana je hudo na glavi in so ji zlomljene roke in noge. Prenesli bo jo v bolnico v Ljubljano. — V ponedeljek popoludne vozil je posestnik Jožef Vovk na Viču gnoj na njivo. Na vozu poleg njega sedel je petletni njegov sinko. Po neprevidnosti padel je otrok z voza tako nesrečuo, da so šla kolesa čezenj iu je umrl v malo minutah. — (»Narodna Ć i ta I n i c a v K r an j i") priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob vsakem vremenu izlet v Radovljico, eventualno tudi v Lesce. Odhod iz Kranja z opoludanskim vlakom. K obilni udeležbi vabi p. o. društvenike in prijatelje društva odbor — (Nož.) Na Dovjem zabodel je v nedeljo hlapec Peter Berce iz Lesec drvarja Janeza Ferjena ko sta se sprla v gostilni. Zadel ga je tako nesrečno, da je bil Ferjen takoj mrtev. Berceta izročili so sodišču v Kranjski gori. — (Javno predavanje.) Piše ae nam od Sv. Križa pri Litiji: V nedeljo, 22. t. in., popoludne ob 3. uri predavaUbode tajnik c kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire o »peronospori" itd. v Sv. Križi pri Litiji. Nadejati se je prav obilo poslušalcev, ker je ljudstvo z velikim veseljem vspre-jelo to nazaanilo in Željno pričakuje za naš kraj toli potrebnega, povsem novega pouka. — (Najden zaklad v C o 1 j i.) Vest o najdenem zakladu v Celji — katero smo posneli tudi mi, a previdno imenovali vir — pokazala se je kot izmišljena. »Gr. Tagp." jo zdaj preklicuje. Pač se je res našla v neki hiši v Celji pri prezidavanji rimska plošča — a glavne stvari, lonca z 12.000 goldinarjev zlatih novcev pa ni nikdo videl. — (Razpis za z g rad bo) lokalnih Železnic iz Poljčan v Konjice in iz Predinga-Wie-selsdorta v Sta in/, se bode objavil tedni, ker je došla najvišja koncesiju za omenjeni progi. Ope-rate je mogoče videti vsak dan pri štajerskem deželnem uradu za zgradbo lokalnih Železnic. — (Potre8.) V Laškem trgu bil je v noči od torka na sredo po deseti uri precej čuten potres, ki bo je ponovil po polunoči. Drugi potres trajal je kakih 3 sekund inje imel smer od severa proti jugu. — (V toplice Rogatec Slatinske) došlo je do 15. t. m. 53 strank s 74 osebami. — (Povodenj ua Koroškem.) Iz Celovca se poroča, da je vsled dolgega deževja naraslo Vrbsko jezero tako, da je na mnogih krajih preplavilo obrežje. Pota ob jezeru so na več krajih poškodovana in pod vodo, da ni moči voziti po njih. Že štiri dni dežuje neprenehoma. Glinica iu Krka sta močno narasli in prouzročili mnogo škode po pašnikih, seoožetih in njivah, V Št. Petru udrla je voda v kleti in v hleve iu bodo morali odvesti vojaške konje v mesto. — (A k a d. društvo „Slovenija") priredi dne 21. t. m. svojo drugo redno zborovo sejo t letnem tečaji 1892 po sledečem vsporedu: a) Čitanje zapisnika; b) poročilo odborovo; c) berilo: »O naraščaji in potrebi slovenske inteligence"' čita stud. iur. —'—; d) volitev treh revizorjev in jednega namestnika; e) eventuvalija. Lokal: Kostnerjeva restavracija »pri Magistratu". X>a,ii€3& „Jour-fise". jI Književnost. — »Slovenski Pravnik" ima za majnik mesec naslednjo vsebino: 1. Dotike prava in na-ravstva. 2. A. Brumen : Ali sme nadvarstvena tužbena privolitev biti »implicite" obsežena v rešilu tožbe? 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Zemljeknjižna mapa, dokazilo za lastninsko pravico? b) Pravilno je, izdajati konečne ali začasne odločbe v slovenskem jeziku, če tudi je bila samo tožba slovenska, vsi, ostali pravdni govori pa bo v drugem jeziku. — Nedopusten ničnustni rekurz zoper dokazani odlok (§ 4G. sum. pat.) c) Če se pri graditvi železni »e prekorači mera razlaščenega sveta, to na sebi še ni motitev posesti, d) Troški intervencije pri dokazu v večni spomin, e) Preosnova zadruge z omejenim poroštvom v zadrugo z neomejenim poroštvom, f) Za troške, prisojene v ek-8ekucijskem postopanji ni eksekucije v varnoBt po §-u 259. obč. sod. reda. Kazensko pravo : K obnovi kazenskega postopanja (§ 356. kaz. pr. r.) 4. Književna poročila. 5. Razne vesti. — »Učiteljski Tovariš", glasilo »Slov. učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 10. štev. nastopno vsebino: Iz dež. zbora Kranjskega. — Lj. Stiasnv — Kamnik: Podobice v abecedniku. — J. Marn: Knjiga slovenska. — Književnost. — Listek. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — »Kmetovalec", iluBtrovau gospodarski list s prilogo »Vrtnar" ima v 9. štev. nastopno vsebino: Nove klešče za cepljenje a plutovimi za-maški. — Konjerejčeva opravila meseca maja. — O raznih vrstah ajde. — Razue reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe Kranjske. — Tržne cene. — lnserati. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 19. majnika. Včeraj prišel finančni minister k seji poljskega kluba in podal glede valutnih predlog zahtevana pojasnila. Zagovarjal relacijo in izrekel, da ni moči že sedaj določiti roka, kdaj se bode začelo plačevati z gotovino. Utis ministrovega govora neznaten, opozicija ni prepričana. Budimpešta 19. majnika. Poslanec Eotvos predlagal, da je pokopati Klapko na državne troške, da naj se sprevoda udeleži časten oddelek honvedov in da naj se pokojniku postavi na deželne troške spomenik. Mi-nisterski predsednik, kazoč na prejšnje ukrepe zbornične, zavrne očitano nepijeteto in izjavi, da glede udeležbe honvedov pri sprevodu ne more zbornica ničesar določiti. Predlaga, da se prestopi na dnevni red, kar obvelja s 94 proti H3 glasom. Burna seja končala se je z velikim hrupom. Kolonija 19. maja. „K6ln. Ztg." se poroča iz Poterburga, da so pri otvoritvi zoološkega vrta prouzročili pijani dijaki velik političen Skadal. Zahtevali so, naj se svira mar-seljčza, in ker se to ni zgodilo, začeli razgrajati. Policija zaprla kolovodje. Huski listi obsojajo vsi to vedenje dijakov. Razne vesti. * (Jurij Klapka,) bivši ogerski ustaški general iz I. 1848. in 1849., Čegar naglo smrt smo že naznanili, rodil se je leta 1820. v Temesvaru. Bil je torej star že 72 let. Po kapitulaciji Gorgeia pri Vilagosu (13. av. 1849.) držal bo je Klapka še do 27. septembra v Komornu, potem pa moral udati se. Zapustil je domovino in Živel na Francoskem, v Švici in v Italiji. L. 1866. bil je v pruski vojni službi kot generalmajor in osnoval ogersko legijo, ki je prekoračila mejo, a ni prišla do boja, ker se je prej sklenil mir. Ko je po kronanji cesarja za kralja ogerskega prišla amnestija, vrnil se je Klapka v domovino in bil voljen tudi v državni zbor. Sodeloval je posebno pri ustanovitvi obrtnih podjetij, pri železnicah, rudnikih i. t. d. Izdal je tudi nekaj del o svojem življenji, o ogerski ustaji in oriientni vojski iz 1. 1853. * (Amerikanski pisalni stroj) naroČila si je prva hrvatska hranilnica v Zagrebu. S tem strojem opravlja se korespondenca jednako igranju na klavijaturi glasovira. Ta pisalni stroj emancipiral je poslovni svet od pisarskoga posla, zato pa je treba posebne izurjenosti vsakemu, ki se ga hoče posluževati. Klavijatura sestavljena je iz črk, številk, tnterpunktacij in raznih druzih znamenj. .....II ........H t „LJUBLJANSKI ZVON" •tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 18. maja. Pri MmIMM t Koch, Dubskv, Kolnhauser, Winter, llroduian, Just, Goldman, Kisler, pl. Steg z Dunaja. — Grossj, Malfatti, dr. Ritter, Bamzza iz Gradca. — Kaziu-gor, Bruner iz Kočevja. — Sozert iz Zagreba. — Dr. Sirk iz Celovca. — Perže, Schwank, Hartinan z Roke. — Abeles iz Trsta. Prt Nlouti: Mach, Bellak, Hitom, Tippel, Steiner, Goldbamer z Dunaja. — Sandri, Stare iz Kamnika. — Bettlheim iz Velike Kariže. — Pelarin, Goldsteiu, Gorini, Metlica iz Trsta. — Velikogna iz (Gorice. Umrli so ▼ E Jiiltljaul: 17. maja: Jožef Kokelj, kondukterjev sin, 3 leta, Frančiškanske ulice št. 6, basilaris meningitis. — Janez <'var, bogoslovec, 24 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — Joief Pire, sluge sin, 35 dni, Kolodvorske ulice št. 20, božjast. 18. maja: Marija Semen, šivilja, 62 let, Kožne ulico št. 16, v sled r*ka na prsih. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v j mm. 1 7. zjutraj 734*7 mm. 9 8° C si. svz. obl. B 2. po pol. 7361 a*. 1« 2° C si. vzh. jasno 000 mm. cd 9. zvečer 7392 ■■. 11 4» C si. vzh. ja.su o **■m 1 Srednja temperatura 12*5°, za 2-1" pod normalom. Loferljue srečke 18. maja. V Pragi: 27, 3, 21, 46, 30. IDian-aj-sIca, loozzet dne 19. maja t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 95-70 — gld. 9695 Srebrna renta..... „ 9520 — , 95 45 ^lata renta......„ 112*60 — „ 112*65 5°/0 marčna renta ... „ 100*90 — „ 100-70 Akcije narodne banke . . , 987-— — n 991-— Kreditne akcije .... „ 318-75 — „ 320*25 London....... . 119-70 — „ 119*65 Srebro....... „ —'— — n —'■— Napol........„ 9*51 — n 9*50«/, C. kr. cekini....., 5*66 — „ 5*65 Nemške marke .... , 58*62«/, — 2 58*57»/» *•/, državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 141 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 184 „ 75 „ Ogerska zlata renta 4°/.,.......110 „ 25 „ Ogei-Bka papirna renta S^o......10O „ 60 , Dunava reg. srečke 5°/0 • • • 100 gld. 122 „ — a Zemlj. obč. avstr. 41/,°/0 zlati zast. listi . 117 „ — a Kreditne srečke......100 gld. 187 , 50 , Rudolfove srećke...... 10 „ n „ — a Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , 150 , 70 , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 240 „ — „ Mlad komi spreten in dober prodajalec, z dobrimi priporočili, vapre|me nt- v proriajalnlco s mcNanlm blagom. — Ponudbe naj se pošiljajo pod znamko: I*. I.. 124 na upravništvo .Slovenskega Naroda". (555—1) j Tinktura zoper kurja očesa. Najvarnejše in najboljšo sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, zagnanci in žulji. Na kurje oko ali ^t«dh zagnanec se skozi 5 — 6 dnij ta * tinktma zjutraj s čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to preteče, se vzame mlačna kopel, potem se kurje oko lahko z nohti izvzame. Steklenica stane 25 kr., 10 steklenic 2 gld. (59—9) Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" ▼ Ljubljani, Dunajska cesta. M'nanjtu nam vila ae proti tj u svote tovmo izvršujejo* (59—1) Pri podpisanki dobe (459—5) za nizke ceno pomoč in sv£t, kakor tudi za gotovi čas penaljo (popolno oskrbovanje). Udova Emilija. Nasko zdravnikova hči, prestznftena babica, Cioapoditke ulice al. S, I. nadstropje. Ubod in zvonec sta tod i v Židovskih ulicah it. 4. Inšpektorja za posredovanje zavarovanj na življenje in sicer na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem vsprejme tu-zemska zavarovalnica na življenje proti gotovi plaći in proviziji. Tudi taksni gospodje, kateri Se ne poznajo te stroke, se nastavijo, ako so sposobni. — Ponudbe pod .,Inspektor Nr. 200" na posredovalnico snonc Rudolf Mosse na Dunaji. (532—3) Kavarna Orient na Reki poda se ali se da v zakup. Lepa lega na trgu l:rmeny; visoki prostorni lokali. — Ponudbe vsprejema lastnik gosp. Jonlp Bol* ■■» lteltl. (554—1) vozičke dobro, j »* ko solidno in uku Vsakovrstne za otroke dobro, ja*ko solidno in ukusno izdelane, priporoča komad po gld. 5.—, —9 7.—, 7.BO« a.—, 9.— in 1».— do gld. SO.— (540—5) Kočevska domača obrt v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. IV. rednemu občnemu zboru .Posojilnice v Ribnici" ki se bode vršil dne 22. maja 1892. leta ob 4. uri popoludne v zadružni pisarnici. (549) DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva zu leto 1801. 2. Volitev načelništva za leto 1S92. 3. Slučajni predlogi. V Ribnici, dne 16. maja 1892. Usojamo si opozoriti slavno p. n. ohčitiHtvo najudaneje, da so ne prodaja KathreiiierjaKneippova-sladna-kava S? nikdar na prosto 35 ampak samo v belih origiualnlh aavojlk a modrim Uskoiu h '/« kilo, ca. 200 iu 100 gramov, na katerih je naš podpis in poleg stoječa varnostna znamka. DSf ZlaMtl Je pačiti ua varnoatno snamko, kajti posnetki, ■ katerimi se hode oMleparlti cenjeno oIm-IiinIvo. ao Milno razširjeni. l*apir, 11 h«-U in besedilo vse Je natauko »oitueto po naftem fabrikatu, samo velecaNtncga uoapoda supniba »like in našega podpisa ni nit IuImI-ilkatlli. — Nluce uaj ne »odi o Idathreinerja Hueippovi-aladul-kavi, ako ni dobil pri»tuega blaga v zavoji, ua katerem Je untlsii|enw far« ueitua auamka. (417—5) Kathreinerjeve tovarne za sladno kavo Herlin — Duuaj — Monnkovo. VABILO k okrajne bolniške blagajnice za Ljubljansko okolico ki bode v Sen t Vitlu pri Izubijani %r fflrii&tvenl dvonuii na Nebohod 26. maja 1892 ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1. Ukrepanje o letnem poročilu načelniStva in nadziralnega odbora. 2. Kazni ionveti. .i. Volitev nadziralnega odbora. (550) 4. Volitev udov razsodišča. Vabijo ne delodajalci ln delavci! Za okrajno bolniško blagajnico v Sent Vidu pri Ljubljani: A. Belec, predsednik. DOERING-ovo MILO s sovo vseh toiletnih mil najboljše in najprimernejše za vsakdanja rabo naj izbor nej se in najmilejse pralno sredstvo za dame in z si oseloe z občutno, nežno koto. Qunicti/a flnorinrrnv/Drra mila* Je ',lko vonjavo in absolutno OVUJolVd UUtSI III^UVGgd llllid. ni-Skodljivo, kor ni alkaliških primes iu kor He da Štedljivo rabiti ter je vsled tega ceneje od vsakega drugega mila. 11 on oh • Prožnost in svežost kože, likanje polti, odstranitev necednostij na U OP CM . koži. VI. (358—2) /uradi milosti svoje je zlasti norabno za umivanje dojencev in otrok. Vsled izredno ugodnih uspehov je postalo l>oei'ingovo milo h sovo najboljše milo na svetu. Dobiva se po 30 kr. komad pri Avg. Auer, lekar (irotsehel, Ant. Krisper, Ed. 3Iahr, Navr-jftva lekarna „prl zlatem jelenu4', Pieeoli-jeva lekarna „pri angelju". V Kranji: .Martin Fettan. — Generalno zastopstvo ta Avstro-Ogersko: A. MOT8CH & Co., Dunaj, X., Lugeok 3. izdajatelj in odgovorni urednik: Jusi p No Hi. Lastnina in tlak .Narodne Tiskarne". 640266