Književne novosti. 699 pristopna tisti „mladini", ki so zanjo namenjeni načelno mladinski spisi! Pristopna je le zrelim, v normalnih razmerah torej kolikor toliko doraslim ljudem. - Pričujoče Magjerove pesmi so prav odvažnega značaja, posvečene vzvišenim idejam (domovini, pravici, vernosti), včasih v obliki ode. — Zdi se mi pa, da se pesniku najbolj posreči nežni ton; pesmi tega značaja (n. pr. ,,Jesen", „Ženi", ,,U oči ti gledam") so najboljše v zbirki. Na tem polju si g. Magjer more še steči zaslug in slave; ne sme pa nežnih motivov metamorfozovati v grandijoznost, kakor je to storil v pesmi „Vrba"; tak razkol se čuti neprijetno. — Precej pesmi je prigodnic; vendar so oblečene v dokaj splošno opremo. Zbirka pesmi zasluži torej svoje resno uvaževanje; čisto nepotrebna je le polemična uvodna „pesem" „Mojim klevetnikom". — Knjigi je še pridejan prozaičen predgovor, ki razpravlja zlasti o važnem (?) vprašanju, naj li delajo pisatelji reklamo zase in za svoja dela in, ali je umestno, da vlagajo v svoja dela tudi svojo — sliko. — Vprašanji bo pač vsak rešil po svojem ukusu; eno pa je jasno: neprimerno je, da se rešujeta v predgovoru pesniške zbirke. Dr. Jos. Tominšek. Rasad. Štivo za mladež. (Pripovijesti i pjesme.) Izdao i uredio Rudolfo Franjin Magjer. (Knjižnica za mladež. Knjiga I.) — Cena 90 h. Mladina potrebuje knjig, kakor je ta: preveč debela ne sme biti, menjavati se morajo lahne povestice, mile pesmice priproste vsebine pa zvenečega ritma in nežnih čutov; nasproti njim gladke pripovedne pesmi in — sila važno! — kjerkoli je mogoče, primerne slike resnega in šaljivega značaja: taka mešana hrana v prikupljivi obliki prija mladini, in taka je pričujoča prva knjiga ,.Knjižnice za mladež", ki jo je postavil v svet sila marljivi mladinski pisatelj R. F. Magjer. Zbral je okrog sebe različne mladinske pisatelje, pišoče v verzih in prozi (ti so: L. Varga, 1. Sebečič, I. Grohovac, Rudolf baron Maldini Wildenhainski, Š. Lovašen), največ pa je prispeval sam. — Hvalevrednemu podjetju je želeti mnogo uspeha. Dr. Jos. Tominšek. Balkanska književnost v nemščini. Aus dem Balkanwinkel. Erzahlun-gen aus dem griechischen, rumanischen und siidslavischen Volksleben. — Leipzig 1908. — Cena? — Dr. Karel Dieterich je v tej knjižici prav srečno zbral devet kratkih povestic iz »balkanskega kota". Dve sta grški, tri rumunske, štiri pa jugoslovanske, t. j. ena bolgarska in tri srbsko-hrvaške. Jako čedna je črtica „Umnichts", katero je napisal Glišič. Prevod je menda oskrbel dr. Dieterich sam. Stud. phil. A. Dorič je prestavil iz Vazova „Der aite Jotzo schaut aus" in pa „Heilig ist die Rache", katero je napisal Dalmatinec Sima Matavulj. Lazarevičevo črtico „Das Volk wirds vergolden" je preložil O. Franz v Belgradu, ki je sploh pri vsej stvari pomagal Dieterichu. Ravno tako ga je podpiral pri izbiranju tudi g. prof. Murko. — Prireditelj te zbirke je hotel nemško občinstvo nekoliko bliže seznaniti z balkanskimi narodi in njih umetnostjo, kajti niti inteligenca nemška nima o Balkanu jasnih pojmov; „das Wort „Balkan" hat bei den gebildeten Deutschen oft einen gewissen iiblen Beigeschmack", beremo takoj v začetku predgovora. Vse slovanske povestice so vzete iz nižjih slojev, iz naroda. Morda izide še drugi zvezek, ki bo obsegal povesti iz srednjih krogov — seveda če se bo ta razpečal — „ein zweites Bandchen, das den tvpischen Gestalten des vorliegenden eine Reihe mehr indi-vidueller gegeniiberstellen soli, dem bauerlichen Leben das biirgerliche". — Dr. Dieterich je šel z dvojnim namenom na delo. Prvič je hotel svoje rojake seznaniti z duševnim in kulturnim življenjem balkanskih rodov, drugič pa je hotel pokazati nemškemu občinstvu, kakšna in kolika je njih umetna moderna literatura.