'»oJSfnln* nfc»*<MMi v eotortni
Leto XI., št. 283
Ljubljana, sobota 6. decembra 1930
Cena 2 Din
Loravništvo: Ljubliana Knafljeva ulica 5 - Telefon U. 3122 3123. 3124 M25 3126 Inseratn oddelek Ljubljana Selen« buraov8 ut - Tel 3492 m 2402. Podružnica Maribor Aleksandrova cesta §1 13 - leleton 4t 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica
5t 2 - Telet™ it l<X> Račun n r pošt tek zavodih Ljub' Ijana St. 11 842 Praha cisto 7<.1<M> VV-pr 5* IM ?41
Po Tardieujevi ostavki
Pravi vzrok demisije ie Oustrickov finančni škandal — Novo vlado republikanske koncentracije sestavi
Poincare ?
Pariz, 5. decembra, M. Kakor smo
že poročali, je francoska vlada o priliki včerajšnjega glasovanja v senatu ostala z osmimi glasovi v manjšini. Izvajajoč konsekvence iz te nezaupnice, ie ministrski predsednik Tardieu še v ieku noči podal predsedniku republike ostavko celokupne vlade. Ostavka je bila sprejeta.
Kriza vlade tvori danes predmet razgovorov v političnih krogih^ in ko-inentariev v pariškem tisku. Listi poudarjajo, da ostavka Tardieujeve vlade ni nikogar presenetila. V borbi, ki se je vršila že mesece, se je že davno računalo s padcem njegovega kabineta. Splošno pa vlada prepričanje, da padec Tardieujeve vlade ni posledica nezaupnice v parlamentu v splošni politični debati, marveč posledica Oustri-ckovega škandala, v katerem je bilo več prominentnih politikov in pristašev Tardieuja kompromitiranih.
Nadaljnji razvoj krize je še popolnoma neiasen. V vseh političnih krogih računajo s tem, da se bo kriza zelo zavlekla, ker bo zelo težavno odstraniti težkoče za sestavo nove delazmož-ne vlade. V ospredju kombinacij je vlada reDublikanske koncentracije s Poin-carejem na čelu. Res je, da je Poincare takoj po včerajšnji seji, v kateri je bila vladi izražena nezaupnica, izjavil, da pod nobenim pogojem ne sprejme mandata za sestavo vlade, toda v političnih krosih računajo s tem. da se bo dal Poincare po svojih prijateljih in od predsednika republike' pregovoriti ter da bo prevzel težavno nalogo in kakor že večkrat poprej tudi tokrat rešil Francijo pred dolgotrajno in težko notranjo krizo.
Predsednik republike Doumergue je
danes pričel običajna posvetovanja. Tekom dopoldneva sta bila v avdijenci predsednik senata in predsednik parlamenta. Oba sta po avdijenci izjavila, da bo kriza po vsej priliki zelo dolgotrajna in da še ni sigurno, ali se bo posrečilo sestaviti koncentracijsko vlado, kakor jo želi predsednik republike.
Pariz, 5. decembra. AA. Poučeni krogi sodijo, da predsednik republike ne bo mogel designirati osebe za sestavo nove vlade pred koncem prihodnjega tedna.
Poslanska zbornica je po kratki razpravi odobrila zakonski načrt o novih kreditih za narodno obrambo. Med temi krediti je tudi 20 milijonov za ustanovitev posebnega zavoda za vojaške znanstvene preiskave.
Predsednik republike je sprejel francoskega poslanika v Rimu Debeaumar-
chaisa.
Pariz, 5. decembra, g. Predsednik republike je popoldne nadaljeval z vodilnimi politiki pogajanja zaradi rešitve vladne krize. Med drugimi je imel predsednik razgovore z bivšima ministrskima predsednikoma Poincarejem in Her-riotom. Poleg tega je sprejel predsednik dopoldne tudi predsednika finančnih odborov v senatu in zbornici, za njima pa oba predsednika zunanjih odborov Predsednik finančnega odbora Malvv ie izjavil, ko je zapuščal Elizei sko palačo, da se mu zdi kot bi hotel predsednik Doumergue uvesti precej izčrpno povpraševanje, tako da bo kriza v teh okoliščinah trajala najbrže delj časa.
f wen Yoimg o reviziji reparacijskega načrta
Zedinjene države morajo računati z gospodarsko krizo v Evropi - ScSacht noročr
Newyork, 5. decembra d. Owen Young. ki se je nedavno povrni' v Zedinjene države iz Evrope je imel v 'Lotosovem klubu« daijše predavanje o vtisih, ki jih je bii dobil v Evropi. Posebno obširno je razpravljal o vprašanju vojnih dolgov in nemških reparacij. Po njegovem mnenju je v interesu Zedinjenih držav, da ne igrajo v bodoče vloge pretrdega upnika naoram evropskim dolžnikom, ker ie treba obveznosti nastale iz vojnih dolgov primerno in previdno urediti.
Mednarodno mesto, ki ima nalogo urejati vprašanje plačevanja reparacijskih plačil bo storilo v slučaju potrebe gotovo vse. da se bo izvedla revizija sedanjega postopanja, če se bo izkazalo. da je to neizvršljivo. Na vsak način pa je treba delati na to. da ne ho postalo vprašnje reparacij in vojnih dolgov zopet vprašanje politike. Razumljivo je tudi. da žele dolžniki novo ureditev obveznosti v času splošnega padanja cen blaga in tečajev vrednostnih papirjev. S to željo je treba računati in jo tudi primerno vpoštevati, da
se izogne svet novim izkušniavam v vprašanju vojnih dolgov in reparacij
Berlin, 5. decembra, d Bivši predsednik Nemške državne banke, dr. Schacht se je vrnil iz svojega potovanja oo Zedmienih državah in imel predavanje o tem potovanju v bremenski trgovski zbornici Po njegovem mnenju prevladuje v Ameriki vse bolj prepričanje. da je nepravično obremenjevati dve generaciji s plačevanjem vojnih dolgov in reparacij. O razmerah v Nemčiji so v Ameriki zelo slabo poučeni.
Politične in gospodarske razmere so v Ameriki zadnj' čas najmanj tako kritične. kakor v katerikoli drugi državi na svetu. Zaradi tega je razumljivo, da se ameriški narod nerad odreka v korist Evrope zneskom na katere ie z gotovostjo računal.
Amerika je zeln interesirana na vprašaniu splošne razorožitve ter ne bo najbrže mvgnila v bodoče niti s prstom za Evropo če bodo evropske države zakrivile neuspeh splošne razorožitvene konference.
»italijanski fašizem pred zlomom"
Senzacionalen članek italijanskega novinarja v ameriškem slovenskem listu
Chicago, 5. decembra, M Tukajšnja »Prosveta« objavlja obširen članek izpod peresa iz Italije izgnanega novinarja Feldesa pod naslovom »Italijanski fašizem pred zlomom«. Članek pravi, da so v Italiji vsi prepričani, da bo v teku enega leta doživela Italija strahovit krah. ki bo pomenil obenem konec Mussolinijevega režima. O bližajoči se katastrofi, ki je neizbežna zlasti zaradi finančnega položaja, so prepričani tudi državniki nevtralnih držav, mednarodni finančni krogi in priznani gospodarski strokovniaki. Bivši italijanski ministrski predsednik, ki je še pred enim mesecem izjavil, da ni nobenega upanja, da bi prišlo v Italiji do demokratičnega režima, se bavi sedaj predvsem z načrtom za svojo intervencijo v primeru meščanske vojne in splošnega kaosa, ki lahko nastane v Italiji, ko Pride do poloma fašističnega režima. Padec fašizma sedaj ni več problem, marveč ie n^og-ibna oosledi-ca nastalega stanja Problem obstoja samo v tem. ali bo mogoče najti prehod od sedaniega rež;ma k demokratičnemu sistemu brez prelivanja krvi in brez boljševiške nevarnosti. Najvažnejši e1emant ki bo Dnvročil nadec fa^Tma. ie fina"*n' kr'>a ki i* tem obču*neiša. ker T+aliia ne more nikjer več dobiti posojila. Brezposelnost ra-
pidno narašča in z njo se širi tudi splošno nezadovoljstvo. Revolucionarno gibanje je vedno občutnejše in danes zapuščajo fašistično ladjo že tudi oni, ki so doslej iz sebičnih koristi ma-terijelno podpirali fašizem. To je najboljši znak, na kako trhlih nogah je danes fašistični režim.
Glanek je izzval veliko pozornost ne samo med ameriškimi Jugosloveni, temveč so ga zabeležili tudi angleški-ameriški listi.
Italija ne dobi nikjer posojila
MIlan, 5. decembra M. Italijanski finančni krogi z velikim vznemirjenjem spremljajo misijo bivšega finančnega ministra Volpija, ki je odšel v Ameriko, da bi iz-posloval pri ameriških finančnikih večje posojilo, ki je Italiji nujno potrebno. Kakor pa se je izkazalo. Volpi ni imel uspeha, dasiravno ga je Mussolini pooblastil, da sme zastaviti vsa italijanska državna podjetja. Italijanski finančni krogi pripisujejo neuspeh vplivu protifašističnih organizacij italijanskih emigrantov, ki niso samo mnogoštevilne, marveč tudi zelo močne ter imajo zelo dobre 2veze Posrečilo se jim je prepričati mednarodne finančne kroge o nesigurnosti posojil fašističnemu režimu, kar je imelo za posledico, da Italija nikjer ne more dobiti denarja. V gospodarskih 1r finančnih krogih so v velikih skrbeh za nadalinjo usodo ital? lanskega gospodarstva, ki mu grozi .strahovit polom.
		
		
	1	ti
Naročnina «naša mesečno 25— Din. za inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: cjubljana: Knatljeva ulica 5 leleton it 3122 3123 3124 3125 in 3120. Maribor Aleksandrova cesta 13 "le»
lelon §t 2440 (ponoči 2582». Celje Kocenova ul 3 Telefon 5t 190
Rokopisi se ne vračajo — Oalasi po tanfu
DELO NA PRIJATELJSKEM SODELOVANJU VSEH BALKANSKIH DRŽAV
Močni odmevi Marinkovičevega potovanja v Atene — Grškojugo-slovenski odnošaji so slej ko pre} iskreno prijateljski — Marinko-vič poseti tudi Turčijo — Venizelosova evropska turneja
Beograd, 5. decembra. M. Opozicijski list »II Proia« se bavi s skorajšnjim potovanjem ministrskega predsednika Venizelosa v inozemstvo in poroča, da bo Venizelos tekom meseca decembra posetil Pariz. London in Rim, nato pa Dunaj in Varšavo; na povrat-ku se bo končno ustavil v Beogradu. Po informacijah omenjenega lista ima Venizelosovo potovanje namen, prepričati Pariz in London, da grško-turško zbližanje ni v nikaki zvezi z vestmi o osnovanju nekake balkanske Male antante, ki bi bila pod vplivom Italije. V Londonu bo stopil tudi v stike s tamoš-njimi finančnimi krogi, da uvede predhodna pogajanja za večje posojilo. Razume pa se, zaključuje list, da bo imel Venizelos o priliki svojih posetov v evropskih prestolnicah tudi važna politična posvetovanja.
Beograd, 5 decembra p. »Pravda« se bavi v uvodniku s potovanjem zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Atene in piše med drugim:
»Grški tisk navdušeno pozdravlja poset jugoslovenskega zunaniega ministra in vidi v tem znak pacifizma, ki obvladuje vso jugoslovensko zunanjo politiko. Ta domneva grškega tiska, nadaljuje »Pravda«, je popolnoma točna. Jugoslovenski in grški interesi so v mnogoeem istovetni in narekujejo
skupno sodelovanje zlasti v zunanjepolitičnih vprašanjih. Potovanje dr. Marinkoviča v Atene je le nov dokaz miroljubnosti Jugoslavije in ne more izzvati nobenega dvoma v iskrenost jugoslovenske politike, politike miru, pa tudi nikakega političnega in diplomatskega razburjenja. Naša edina želja je: mir.«
Atene, 5. decembra, č. Ko poroča o skorajšnjem posetu jugoslovenskega ministra zunanjih poslov dr. Voje Marinkoviča v Atenah, dostavlja »Elefte-ron Vima«, da se pripisuje v beograjskih krogih temu posetu prav poseben pomen, saj bo prvič po svetovni vojni obiskal jugoslovenski zunanji minister grško prestolnico. S tem obiskom se bodo še bolj učvrstile zveze prisrčnega in tesnega sodelovanja med obema državama, zlasti pa bo po njem deman-tirana vest o domnevni koaliciji za revizijo mirovnih pogodb, v kateri je udeležena baje tudi Grška. Isti list poudarja, da so sprejeli atenski službeni krogi z največjim zadovoljstvom vest o obisku dr. Marinkoviča, kateremu bo v Atenah prirejen svečan sprejem. Slič-no poročajo o skorajšnjem posetu jugoslovenskega zunanjega ministra tudi ostali grški listi. Kot posebno značilno smatrajo, da bo s tem Marinkovičevim oosetom stori^n orvi korak za oni bal-
Ban dr. Marušič v Beogradu
Svoje mesto nastopi prihodnji teden - »Brez kompromisa za kraljevo politiko«
Beograd, 5. decembra, p. Ban doktor Marušič je danes ob pol 5. popoldne v kabinetu predsednika vlade položil službeno prisego.
Tekom dneva je g ban prejel iz Dravske banovine številne brzojavne čestitke.
Na vprašanje Vašega dopisnika, kdaj odpotuje v Ljubljano, je g. ban odgovoril:
»Jutri grem v avdlienco k Nj". Veličanstvu, da se vladarju javim kot ban ter se mu zahvalim za zaupanje, ki mi ga je izkazal z imenovanjem.
Te dni bom porabil še v Beogradu, da obiščem člane vlade ter uredim nekatere važne zadeve. Ne morem torej še reči. kdaj odpotujem v Ljubljano, vsekakor Da bom. kakor upam. začetkom prihodnjega tedna mogel nastaniti svoje mesto.
Kot ban si bom prizadeval opravi-
čiti zaupanje, ki mi je bilo izkazano. Za svojo najvišjo dolžnost bom smatral, da povsod in vsekakor delujem v smislu kraljevega manifesta od 6. januarja in zakona od 3. oktobra. Tu ne bom poznal kompromisa. Narodno in državno edinstvo mi je nad vse. Trdno se nadejam, da se mi na tej podlagi posreči združiti k sodelovanju vse iskrene in pozitivne nacijonalne čim-telje v naši ožji domovini brez razlike na nekdanje strankarske opredelitve. Številna gospodarska, prometna in so-cijalna vprašanja so še otvorjena. s skupnim naporom dobromislečih se bodo dala koristno rešiti. Pri srcu so mi zlasti tudi brige in skrbi našega podeželja; naša vas. to je jedro naroda, zanio bo treba mnogo storiti.
Trdno upam. da me bodo pri mojem delu podprli vsi. ki iskreno želijo in hočejo napredek naroda in države.«
Eno leto Sokola kraljevine Jugoslavije
Izjava podstarešine Paunkoviča ob prvi obletnici sokolskega zakona - SKJ šteje nad 115.000 članov
Beograd, 5. decembra, p. Sokol kraljevine Jugoslavije obhaja danes prvo obletnico svojega obstoja. 5. decembra 1929 je kralj podpisal zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, s katerim je bila za vso državo osnova- " na enotna viteška in telovadna orga- j nizacija pod imenom Sokola kraljevine j Jugoslavije Drugi podstarešina SKJ ' g. Paunkovič je ob obletnici tega važnega dogodka dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri podčrtava zgodovinsko važnost ustanovitve SKJ ne samo za razvoj Sokolstva, ampak tudi za splošno jugoslovensko stvar.
V svojih nadaljnjih izvajanjih pravi g. Paunkovič med drugim: »Bivši Jugoslovenski sokolski savez je z vsemi svojimi organizacijami vstopil v SKJ. Orlovska zveza je. kakor znano, sklenila, da se ne priključ' novi organizaciji, toda kljub temu sklepu so posa-
mezniki in tudi društva vstopila v novega Sokola. Vodstvo SKJ je v prvem letu posvetilo glavno pažnjo organizaciji, večji del dela pa je bil osredotočen na impozantni vsesokolski zlet v Beogradu, ki je uspel nad vse sijajno in pridobil Sokolu nove simpatije ne samo doma, marveč tudi v tujini. Danes šteje SK.I 695 društev z nad 115.000 člani. Število članstva stalno narašča, zlasti razveseljiv pa je razvoj Sokolstva na deželi. Tudi v prihodnjem letu bo posvečena glavna pažnja organizacijskemu delu, izobrazbi vaditeljev in ojačanju društev. Zgradba sokolskih domov bo tvorila v tem letu eno izmed glavnih točk delovnega programa. V letu 1932 se bo vršil v Pragi vseslo-vanski sokolski zlet, za katerega se bo tudi Sokol kraljevine Jugoslavije dobro pripravil.«
Lloyd George kritizira Macdonaldovo viado
Zanikal je tudi vse vesti o sporazumu med liberalci in lafoouristi — Macdonald pripravlja volilno reformo
London, 5. decembra. AA. Z ozirom na vesti, da je liberalna stranka sklenila pogojno podpirati vlado, so politični krogi z velikim zanimanjem pričakovali govor liberalnega voditelja Lloyda Georgea. Ta je dejal, da ni bil sklenjen z vlado nikak sporazum. Llovd George je v govoru kritiziral delavsko vlado in dejal, da bi nove volitve oomenile zmago konservativcev in protek-(ujonistične jjolitike za čas cele generacije. Vlada potrebuje liberalno nodporo, da reši mnogo nuinih problemov in izvede volilno ,-eformo. Omenil je tudi. da ni med vlado in liberalno stranko nobenega dogovora.
London, 5. decembra. AA. Izjava ministrskega predsednika Macdonalda. da bo predložil se pred Božičem parlamentu volilno reformo, je vzbudila v političnih krogih veliko zanimanje, ker je ta dogodek velikega pomena za odnošaje med liberalno in delavsko stranko. Liberalci so odločno za volilno reformo. Listi menijo, da si bo sedanja vlada s tem za dolgo časa zagotovila podporo liberalcev.
»Dai'y Herald« pravi, da so podobnost-volilne reform? 5p ved no predmet podajanj med vlado in liberalci.
kanski sporazum, ki je bil projektiran o priliki poslednje atenske konference. Ako se upošteva sporazum med Grčijo in Turčijo, ni izključeno, da se skoraj pričnejo periodični sestanki balkanskih ministrov zunanjih poslov, ki bi se jih udeležvali ministri Mihalakopulos, Ruždi bej, dr. Marinkovič in Mirone-scu. Vse kaže, da bo prvi tak sestanek v Bukarešti.
Ankara, 5. decembra. M. Tukajšnji listi poročajo, da pričakujejo v Ankari v najkrajšem času poseta jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki bo imel pri tej priliki važna posvetovanja s turškimi državniki.
Balkanska tiskovna konferenca
Sofija, 5. decembra. AA. Balkanska konferenca tiska, k'i je tu zasedala več dni, je končala svoje delo ter sestavila Statute balkanske konfederacije tiska, ki bodo predloženi prihodnji konferenci v Carigradu. Bolgarski minister za zunanje zadeve Burov je priredil kosilo na čast delegatov. V zdravici je poudaril važnost dela delegatov in pomen sodelovanja tiska pri mirovnih stremljenjih Mednarodna iskrenost je najboljše jamstvo za mir in red med narodi Ministru je odgovoril romunski delegat CIarnet, zahvaljujoč se za prisrčen sprejem, ki so ga na Bolgarskem izkazali delegatom.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 5. dec. AA. Včeraj med 13- in 15. uro je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade in mini« stra notranjih zadev generala Petra Živko« viča. Na seji so se reševala tekoča vpra» sanja.
Imenovanja v vojski
Beograd, 5. dec. p. Službeni »Vojni list« objavlia velik ukaz o imenovanjih v voj« ski. Med drugimi so imenovani za in« speki.,ija državne obrambe dviz.jski ge« neral Pantelija Jurišie. dosedaj pomočnik kor -Janta 5. rmije; za pomočn ka in« snektorja drža-.a. obrambe generalštabni ^ isadni genera' Vladimir Cukavac, dose« daj načelnik genera."tabnega oddelka mi» nistrstv vojske; za načelnika \aba inspek« ci" državne obrambe eener-ilštabn; pol« kovnU Lazar Tomič; za načelnika general« '--.'a oddel1' vojnega ministrstva ge« neral M lan R^denkovič; za komandanta • ."adije dravske divi^Mske oblasti pešadij« ski brigadni general Dragutin Pavlovič do« sedaj pomočnik komandanta strokovnih te« čajev za oficirje elavn i vrst orožja. Na« dalje so imenovani za komandanta 30. ar» t ljerijskega polka polkovnik Fran Poga« čar. za ordonančnega oficirja Nj. Vel. kralja artiljerijski kapetan I. klase Fran Drobnik. dosedaj dodeljen operativnemu oddelku glavnega generalnega štaba, in Fran Simonic, dosedaj vršilec dolžnosti ad» jutanta pešpolka kraljeve garde.
Intervencija nogodbenih poštarjev v Beogradu
Beograd, 5. decembra, p. Semkaj je prispela danes tričlanska deputaeija organizacije pogodbenih poštarjev Ljubljansko oblastno organizacijo zastopa g Engel-man Viktor iz Šmarja v Tuhinju. Deputaeija je posetila pomočnika finančnega ministra in mu obrazložila težki finančni položaj pogodbenih poštarjev ter ga naprosila za novo ureditev njihovih prejemkov. Intervenirala je tudi v prometnem ministrstvu zaradii ugodnosti pogodbenih poštarjev na državni železnici. Na obeh mestih je bilo denutacirji obljubljeno, da se bo zadeva pogodbenih poštarjev v kratkem rešila v smislu stavljenih predlogov.
Poljedelski nonk na osnovnih šolah
Beograd, 5. decembra AA. Da bodo kmečki otroci na osnovnih šolah čim bolje poučeni o posameznih panogah poljedelstva in jih vzljubili, je minister za poljedelstvo dr Stanko šibenik napros.il ministra za prosveto. naj Izda potrebne nared-be za ustanavljanje šo'sk?h vrtov in tečajev v vaseh, kjer bi se deca' učila sadjar-stva in vrtnarstva, deklice pa ročnih del in domače higiiene Otroci bi se učili obenem tudi odeaiati rastlinstvo, živino itd., ki najbolje usneva v njihovem krain Ministrstvo za >>oliedelstvo 1e nrinravl'enc> dati v to svrho potrebne drevesnice in semena, pa tudi nagrade organizatorjem vrtov in najboljšo m učencem tečajev.
Ogromen shod hrvat^ih "»Ilirov
Zagreb, 5. decembra n. Danes je bil objavljen podroben program velikega selja-zborovanja, ki se bo vršilo na praz-"'"V 8. decembra v Zagrebu Vseera -kunaj v Zagreb 65 nosebnih vlnVnv. s katerimi se bo prineMalo preko 100 000 'hidL i Velike množice pridejo v mesto iz bližnje ' okolice tudi ped ter z vozovi in avtomobili.
--X J X	OL. SOJ —
Program Enderjeve vlade
Vlada bo zahtevala strogo Izpolnjevanje in spoštovanje ustave — Zunanja politika Avstrije ostane
neizpremenjena
Dunaj, 5. decembra g. Zvezni kancelar dr. Ender je danes v parlamentu obrazložil namene in cilje vlade. Njegov govor, ki je od prvega do zadnjega stavka priporoča! zmernost in ponovno poudarjal upoštevanje zakonov in ustave ter nalagal odgovornost za bodočo usodo Avstrije vsem strankam je napravil najboljši vtis.
Zvezni kancelar ie najprej govoril o zvestobi do ustave in izjavii, da bodo zvezno vlado pri njenem poslovanju vodila načela demokratične republike in ideja zvezne države, kakor Je določena v zvezni ustavi. Vlada bo smatrala za svojo prvo dolžnost, da bo zahtevala strogo upoštevanje ustave in ostalih zakonov, ker hoče s tem zagotoviti vsemu javnemu in privatnemu življenju miren razvoj, meščanstvu pa občutek, da je zaščiteno in živi v miru. Potem se je dotaknil razdelitve dajatev in uprave v splošnem, govoril je o gospodarski krizi in omenil predvsem, da mora zvezna vlada podpirati razvoj avstrijskega obrtniškega stanu. Vlada mora dalje skrbeti za investicije, pri čemer je v prvi vrsti mislil na javne nove zgradbe ter na razširjenje poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa, kakor tudi na zboljšanje železnic.
V nadaljnjem ie zvezni kancelar ugotovil, da ni bilo mogoče preprečiti, da ne bi gospodarska kriza tudi neugodno vplivala na zvezni proračun, ker so se zvezni izdatki povečali, dohodki pa zmanjšali. Zvezna vlada bo smatrala za svoio prvo nalogo, da bo v vseh okoliščinah vzdrževala ravnotežje v zveznem proračunu. Zaradi tega bo uvedla največjo štednjo.
Za tem je v podrobnem navajal uporabo prvega dela mednarodnega zveznega posojila. iz katerega je do sedaj prejela državna blagajna 394 milijonov šilingov.
Glede zunanje politike je dr. Ender izs javil, da se bo njegova vlada na zunanje* političnem polju držala smernic, ki so bi= le glede odnošajev avstrijske republike napram sosedom in ostalim državam na svetu značilne za vse prejšnje zvezne vlade. Vlada si bo prizadevala, da bo ohras nila prijateljsko razmerje do vseh sose= dov Avstrije in poglobila medsebojno pr n jateljsko razumevanje ne samo s temi dr= žavami, temveč tudi z vsemi evropskimi in svetovnimi kulturnimi državami. Po* sebno tesno bo gojila Avstrija prijatelj* sko razmerje do velike nemške bratske države, s katero jo vežejo tudi plemenske jezikovne in kulturne vezi.
Zvezni kancelar je nato pozval zborni* co, naj se zaveda resnosti trenutka, ki ne dovoljuje nobenega zavlačevanja pri ukre* pih za sanacijo javnega in gospodarskega življenja. Kakor se lahko vidi po vzgle* dih sosedinih držav, ki so po velikosti in gospodarski moči daleko močnejše, mora* jo tamkaj državni voditelji uvesti nena* vadne mere odločilnega pomena za dotič* ni narod, ki seveda brez požrtvovalnosti državljanov ne morejo imeti uspeha. Brez žrtev in požrtvovalnosti ni mogoče do* končati nobenega velikega dela.
Dunaj, 5. decembra, g. Debata o vladn; izjavi je bila danes popoldne že zaključena. Prihodnia seja kabineta se bo vršila prihodnji četrtek. V političnih krogih so spre-teli vladno izjavo ugodno. Posebno se naglasa njena hladna stvarnost ter okolnost. da zavzemajo v njej ravno gospodarski problemi prevladujočo pozicijo. Opozicija izjavlja, da proti vladni izjavi nima stvarnih pomislekov, vendar je treba počakati, kako bo zvezni kancelar dr. Ender začel reševati pereča gospodarska vprašanja.
Dunajska priloga
Nova ogromna elektrarna pri Ljubljani
Izgotovljeni so vsi načrti in zagotovljen že tudi kapital za zgradbo velike elektrarne na Vrhniki
Ljubljana, 5. decembra d. V Ljubljani se mudi že nekaj časa zastopnik neke angle-ško-češkoslovaške finančne skupine dr. inž. Benda iz Prage v zadevi realizacije velikega elektrifikacijskega projekta. Gre za gradbo hidroelektrične centrale, ki bi izkoriščala vodno silo Unca pri Planini po pro-iektu, ki ga je že pred vojno izdelal praški inženjer Kari Kress. Kakor nam zatrjujejo ima omenjena angleško-češkoslovaška finančna skupina že zagotovljen potrebni kapital za gradbo te električne naprave s 16 tisoč konjskimi silami, ki bo stala okrog 125 milijonov dinarjev. Pripravlja se ustanovitev posebne delniške družbe s sedežem v Ljubljani: na družbi bi bil udeležen tudi iugoslovenski kapital, a družba bi prevzela koncesijo za gradbo te elektrarne, ki jo ie 1. 1925 dobil od naših oblastev sin projektanta inž. Kari Kress mlaiši.
Projekt, ki ie znan še iz predvojne dobe,
je zamišljen tako, da se v posebnih dovodnih kanalih zbira voda Unca in njegovih pritokov in se potem v 9 km dolgem tunelu spelje na Vrhniko, kjer naj se zgradi električna centrala. Inž. Benda je že stopil v stike z ljubljansko mestno občino zaradi sklenitve pogodbe o vzajemnim oskrbovanju omrežja ljubljanske in vrhniške centrale s tokom. Z gradbo naj bi se pričelo že v početku prihodnjega leta, ker koncesija poteče sredi prihodnjega leta, če se dotedaj ne prične graditi. Gradba naj bi se izvršila v treh letih. Po dosedanjih kalkulacljskih računih bi bili produkcijski stroški toka zelo nizki, kar bi omogočilo velikopotezno industrializacijo tako Ljubljane kakor tudi njene okolice. Dr. Benda namerava stopiti v stike tudi z bansko upravo zaradi sodelovanja projektirane elektrarne z električnimi centralami dravske banovine.
Krilenko zahteva glave inženjerjev
Obtoženi inženjerji so ogražali temelje sovjetske unije - Razsodba bo izrečena najbrž že danes
revirju so bile namenoma zelo nizke in v resnici bi bila unija lahko izvršila še mnogo večje gradnje. Edino dejstvo, ki govori
Moskva, o. decembra, g. Generalni državni pravdnik Krilenko je v večurnem govo-utemeljeval obtožnico v inženjerskem
ru --------j---- ----------
procesu in predlagal kontno za vse obtožence smrtno kazen. Naglašal je, da nobeden izmed obtožencev nc zasluži milosti.
Tudi njihovo priznanje se ne more smatrati kot olajševalna okolnost, ker so zakrivili dejanja, ki so ogražala obstoj države v kali. Varnost države zahteva, da se obtoženci eksemplarično kaznujejo.
Krilenko je v svojem govoru navedel izčrpen statistični materijal, iz katerega je razvidno, da so obtoženci izredno premeteno skrbeli za to, da so bili vsi veliki obrati in večje tovarne v sovjetski uniji ogražane tudi z malenkostmi pri obratovanju. Njihove cenitve za dobave premoga v doneskom
v vvjv p« ""'■j	------------■)	»	^	,
za obtožence, je okolnost, da niso mogli iz vesti vseh sabotažnih činov, ki so jih pripravljali. To pa ni njihova zasluga, temveč zasluga navdušenja in moči vladajočega razreda. Razsodba v tej razpravi, za katero se zanima ves svet, bo izrečena najbrž že v soboto.
Berlin, 5. dec. p. Ruski emigrantski listi poročajo iz Moskve, da bo takoj po pro« cesu proti takozvani »industrijski stranki« sledil nov monstre proces proti seljaški stranki. Obtoženih bo več profesorjev in seljakov, ki so osumljeni, da so priprav« ljali kmečko revolucijo.
Seja čsl. vlade
Praga, 5. decembra, h. Zunanji minister dr. Beneš se je danes vrnil v Prago iz ženeve, kjer je bil na seji pripravljalne razorožitvene komisije. Ministrski svet se je danes bavil z vprašanjem trgovinske pogodbe z Madžarsko, ki je zelo pereče zaradi tega, ker poteče veljavnost te pogodbe že s 15. decembrom. Na seji je bil odklonjen predlog, da bi se pogodba podaljšala za dva ali tri mesece brez vsake spremembe, kakor tudi predlog, da bi se s 15. decembrom prenehala pogodba med obema državama. Po izčrpni debati je ministrski svet sklenil, da bo s posebno noto povabil madžarsko vlado, naj čimprej obnovi pogajanja za podaljšanje trgovinske pogodbe v Pragi.
Komunistični nemiri v Nemčiji
Berlin, 5. decembra AA. Včeraj so bili hudi neredi v Berlinu. Leipzigu, Hamburgu in Chemnitzu. Nerede so povzročili komunisti. Redarstvo je moralo rabiti orožje.
Megla nad Rokavskim prelivom
London, 5. dec. AA. Snoči je ležala nad Rokavskim prelivom nenavadno gosta me« gla. Ravno tako je bilo v Londonu na iz» livu reke Temze in v večjem delu Anglije.
Ob obali je zastal ves pomorski promet. Včeraj se je zasidralo samo v bližini Eri* tha 20 ladij, ki zaradi megle niso mogle na« daljevati vožnje.
London, 5. dec. AA. Plovba po Temzi je zaradi megle že 36 ur popolnoma ustav« ljena. Odhod parnika »Picard«. ki vozi v Rokavskem prelivu in ki bi bil moral od» pluti iz Tilburyja že 3. t. m., še zmeraj m mogoč.
Bruselj, 5. dec. AA. V okolici Henguissa so našli 15 mrtvih mož starih od 30 do 70 let. Zdravniki so dognali, da so našli smrt, ker so izgubili smer zaradi goste megle. Megla je bila tako gosta, da se ni videlo niti meter daleč. Preminuli so zaradi izčr« panosti in utrujenosti.
~Petovia", Dunajska cesta la
Priloga o kraljevini Jugoslaviji, prik>že» na včerajšnji številki »Neue Freie Presse«, obsega celih 112 strani in vsebuje ogromno dragocenega materijala, ki podaja do vseh oodrobnosti natančno sliko o gospodarskih, upravnih »n kulturnih razmerah na« še države. V uvodnem članku je poudarje« no. da je ta posebna priloga daleč od vsa» ke politike in naj bi vsaj nekoliko pripo« mogla k zbližanju med narodi, predvsem pa med Jugoslavijo in Avstrijo.
Predsednik vlade g. Peter Živkovič je napisal naslednje posvetilo: »Vsakdo, ki prispeva k temu, da se narodi bolje spo« znavajo, naibolje soji idejo miru ter raz« voj dobrih odnošajev med sosednimi na« rodi. Zato pozdravljam dobri in koristni sklep ugledne »Neue Freie Presse«. da tu« di našo državo in njene smotre predstavi ivstriiski in nemški javnosti v luči resni' ce.« Sledi pomemben članek bivšega »v s I j skega zveznega kancclarja dr Schobra o zvezah med Jugoslavijo in Avstrijo, na« dalje so prispevali vsak svojo besedo čla« ni ase vlade. Tretjo stran krasita veliki sliki kralja in kraljice, na naslednjih stra. r.eh so za izjavami noslanikov in odličnih erjspodarjev lepe serije slik o življenju na« ših princev ter nrizori s svečanosti izročit« v* novih ->olkovnih zastav. Na dveh stra« neh so tudi r-odobljeni vsi člani naše vlade.
.>i Danoge gospodarskega, kulturnega, socialnega, zdravstvenega in prosvetnega -'vljenja. ki ji ne bi bil izpod peresa stro« kovnjaka posvečrn članek z zanimivimi opl« si in mestoma prav detajliranimi statističnimi podatki. Vseskozi pa krasijo prilogo številne slike, ki mestoma posebno posrečeno predstavljajo naše krajevne, arhitek* tonične in zgodovinske zanimivosti. Na če« lu opisov vseh banovin je obširna zbirka člankov o dravski banovini ter opis naših treh glavnih mest Ljubljane. Maribora te Celja. Zaradi obilice gradiva o naši državi priporočamo to številko »NFP« vsakomur, tembolj, ker je njena cena v dnevni pro® daji običajna.
Aretacije v tržaški okolici
Pariz, 5. decembra, M. »Populaire« poroča iz Trsta, da je bik) doslej v zvezi z atentatom na policijskega agenta Kurenta pri Logu aretiranih že nad 200 Slovencev.
Zopetna odgoditev rimskega procesa
Milan, 5. decembra, M. Milanski listi poročajo, da se bi imela vršiti razprava proti dr. Sfiligoju, Jelinčiču m tovarišem iz Goriškega prve dni decembra. Izredni fašistični tribunal pa je proces v zadnjem trenutku odgodil ter bo prej razpravljal še o komunistični zaroti. Proces proti goriškim Slovencem se bo zaradi tega vršil tik pred Božičem, morda pa tudi šele po praznikih.
Obupen položaj Zadra
Beograd, 5. decembra. AA. Težkoče v katerih se nahaja Zadar in njegovo zaledje, so našle včerao odmeva v italijanskem parlamentu, ko se je govorilo o izrednih kreditih za zadrsko pokrajino. Zadreki poslanec Dudan je očital prejšnjim italijanskim vladam, da niso dovolile odstop 3. zone Jugoslaviji, tako da je Zadar ostal brez svojega prirodnega zaledja in brez krajev, kjer bi kril svoje potrebe. Tako je Zadar odrezan od svojega gospodarskega zaledja Niso se smele podpisati sanmargeritske konvencije, ki so jih že tako večkrat prekršila sama jugoslovenska konzrularna oblastva. Nova agrarna reforma v Dalmaciji ima samo ta namen, da vzame zemljo Italijanom v Zadru in tako še poslednje ostanke gospodarskega zaledja, ker oni ne moreoo razpolagati s svojo zemljo iz Zadra. Dudan pričakuje obenem s poročevalcem, da bodo ti poslednji krediti te vrste, kar se jih je dozdaj zahtevalo.
Glavni dobitek državne razredne loterije
Beograd, 5. dec. p. Danes je bilo zaklju* čeno žrebanje državne razredne loterije. Glavni dobitek s premijo v znesku 1 ml« lijon 202 tisoč Din je zadela srečka števil* ka 63.266. Po dosedanjih ugotovitvah Je bila prodana ena polovica v Sarajevu, dru« ga polovica pa v Subotici. Kdo sta srečna dobitnika, še ni znano.
Zakon o doprinosih za čezmerno izkoriščanje javnih cest
Beograd, 5. decembra AA. Ministrstvo za gradnje je izdelalo predlog zakona o plačevanju doprinosov za izredno izkoriščanje cest. Zakonski načrt je ministrstvo razposlalo vsem zainteresiranim organizacijam.
Napredovanje
Beograd, 5. decembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval generalni inšpektor za higijeno pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dr. / -drija štampar v 1/2, do sedaj v 1/3.
Popoln razkol v Heimwehru
Dunaj, 5. dec. M. »Wiener Neueste Nachrichtcn« poročajo, da je šef predarl« skega Heimwehra dr. Mohr obvestil kne« za Starhemberga, da prekinja predarlska Heimvvehr vse zveze z vodstvom in da iz« stopa iz organizacije. Tudi tirolska Heim« wehr se je priključila temu koraku, tako, da smatrajo, da je Heimwehr v popolnem razsulu.
Tramvajska nesreča v Leningradu
Leningrad, 5. decembra AA. Včeraj ?e je pripetila težka tramvajska nesreča. Tramvajska garnitura je zadela na železniškem prehodu v vlak. 28 potnikov tramvaja je bilo ubitih, 19 pa težko ranjenih.
Sneg v Italiji
Rim, 5. decembra g. V gorskih dolinah po Toscani je zapadlo mnogo snega, temperatura pa Je padla pod ničlo. Tudi v okolici Jakina je močno snežilo ter je padala toča. V okolici Monte Catania so našli na cesti truplo starca, o katerem sodijo, da je zmrznil.
Nova vesela zgodba s slikami!
Danes teden, ▼ nedeljo, dne 14. t. m.
začne izhajati na običajnem mestu
ILUSTRIRANA HUMORESKA C. TH. ROTMANA
Prepričani smo, da bodo nove prigode gospoda Koza-murnika, ki je našim bralcem še v dobrem spominu, tudi to pot
mladim in starim dobro došel vsakdanji užitek
Pazite na začetek v nedeljo, dne 14« t. m«
Samomor Slovenca v Karlovcu
Karlovac, 5. decembra, n. Tu se je odigrala drama, ki je težko prizadela farni !i-jo s četvero dece. 34-letni Slovenec Jože Smid, oženjen kočijaž, je bil nameščen v tukajšnji usnjarni Jelene. V službi se je spoanal z nameščenko Avgustino Frankeš, od katere se ni mogel več ločiti. Ko je bila ona odpuščena iz službe, je šel tudi bmid za njo prav do Maribora, dobil tam potni list in pobegnil v Francijo. Tu pa je imel neke ovire in se je vrnil v Karlovac. Preteklo noč ob 2. je odšel od doma, a se zopet povrnil ter dejal svoji ženi, da se bo usmrtil. Ob 6. je ponovno zapustil dom in so obupanca reis našli ob 7. zjutraj v Ladjarski ulici obešenega in že mrtvega.
Industrija dravske banovine o aktualnih gospodarskih vprašanjih
Zmanjšanje zborničnega proračuna in zbornične doklade
V četrtek 4. t. m. se je vršila pod predsedstvom g. Dragotina Hribarja seja industrijskega odseka Zbornice za TOI, ki je bila polnoštevilno obiskana. Odsek je razpravljal v prvi vrsti o smernicah za sestavo bodočega zborničnega proračuna in sklenil načelno. da se zbornični proračun zmanjša za ca. 1 milijon dinarjev in glede na težko stanje gospodarstva temu primerno zniža tudi zbornična doklada.
Iz obširnega poslovnega poročila, ki je bilo na seji podano, omenjamo predvsem akcije zbornice za omiljenje stagnacije v lesni trgovini, akcije slede oddaje javnih dobav za državne železnice domačim podjetjem, glede aktivnega in pasivnega požlaht-vovalnega prometa, glede osnovanja carin-sko-kemičnega laboratorija v Mariboru, n:e-roizkusne postaje za strujomere in števce v Ljubljani, glede industrializacije neposredne ljubljanske okolice, glede nameravane deerarizacije pošt in izvrševalnih predpisov k zakonu o ugodnostih za hotelsko industrijo. Odsek je odobril po podrobni razpravi zbornično spomenico glede zboljšanja potniškega prometa in ureditve sezonskega in izletniškega prometa v bodočem voznem redu za leto 1931-32. Izčrpna razprava se je razvila k poročilu o tarifni reformi posebno £lede na namero železniške uprave, da se ukine izjemna tarifa 1 a) in 1 b) za inozemski premog in koks, kakor tudi, da se omeji uporaba miinarske tarife. Usvojeno je bilo stališče, ki je bilo sprejeto na anketi mlinske industrije dne 28. oktobra t. 1. v Celju. Razpravljalo se je tudi o nezadostnosti carinske novele od 1. novembra t. 1. *.er o stališču industrije spričo trgovskih pogajanj z Češkoslovaško republiko in Rumu-nijo, ki se imajo v kratkem pričeti in o rezultatih zadnjih konferenc o obrtnem redu.
Na popoldanski seji je bilo podano ob-
širno poročilo o zaključkih zborničnih anket in posvctocanj za reformo davka na poslovni promet, o reformi družbenega davka ter o zborničnih akcijah glede izpremembe sestave reklamacijskih odborov, preureditve avtonomnih davščin in znižanja taks, posebno za razprave pri borznih razsodiščih
Končno je odsek vzel na znanje poročilo o poteku in zaključku druge ekonomske konference v Ženevi in odobril odklonilno stališče glede akcije zapadnoevrep-«kih držav za znižanje tekstilnih carin.
Zadnja pot nesrečnega Zvonka Štefeta
Kranj, 5. decembra.
Tiho je zaklenkalo v jesenski dan v po* slednji pozdrav tragično preminile >a. Zvonka, štiriletnega sinčka tovarnarja go* spoda Štefeta. Dolga vrsta malih nje^o* vih tovarišev in prijateljev nesrečne družine je včeraj stopala za belo s cvetjem posuto krsto. Težka je bila pot, a še težje je bilo slovo na pokopališču, ko so za* grmele na krsto prve grude zmrzle ze n» 1 je. Lahka ti bodi žemljica, mlada, nedclž* na žrtev valov!
Pred mesecem je »Jutro« obširno poro* čalo o hudi nesreči, ki je zadela ugledno družino tovarnarja g Štefeta Najmlj;;si sinček Zvonko je 6. novembra pri igranju na sipi po nesreči padel v močno narasl-« Savo in utonil.
Takoj po nesreči so začeli v vseh seh ob Savi tja do Litije iskati žrtev vi* lov. Nesrečm oče sam :n mnogi sorodniki ter številni prijatelji so iskali noč in da Zlasti temeljito je bila preiskana ozka struga pri Kranju. Vse prizadevanje pa je bilo zaman
V sredo popoldne, po dolgem mesecu je, kakor je »Jutro« že kratko poročalo, po naključju našel pri Sneberju neki čuva i malo trupelce. Takoj je obvestil o najdbi orožnike v Vevčah ki so po ogledu ja* vili g. Štefetu, da je najbrž najdeno tru* pelce njegovega sinčka, kar se je izka= zalo za dejstvo. Trupelce, ki ni bilo močm> poškodovano, je pripeljal Pogrebni zavod v Kranj. Ugledni nesrečni družini nafe iskreno sožalje!
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dan«*: Oblačno, hladno. — Situacija vferajšnieg.i dne: Barometersko stanje se ni bistveno spremenilo. Pritisk ie v splošnem na severu padel za 0.1 do 2.5, na jugu pa porasel za 0.1 do 3 mm. Temperature so porasle od t do 3 stopinje na jugu in vzhodu, dočim so ostale na severu nespremenjene, drugod pa padle za 1 do 2 stopinji. Višina snega J-3 bila v gorskih krajih 15 do 30 cm.
Dunajska vremenska napoved za »obofe: Najbrže precej oblačno ali megleno. __ Temperatura malo spremenjena; najbrž bol i toplo, sem in tja bo nekaj lahkih padavin.
38.120, 38.180, 49.444, 56.099.
69.188, 77.352, 96.841,
69.418,
39.502, 57.334, 69.426,
39.530, 43.000, 58.834, 58.883.
77.369, 78 027, 96.847, 96-854.
69.468, 78 090,
69.474. 84.158, 1*19*>
Žrebanje drž. raz. loterije
Zadnji (milijonski) razred
Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti.
Dne 8. decembra 1930 so bile izžrebane naslednje številke: Din 10.000.— 19.295
Din 2.000.— 17.940	^
Din 500.- 1.899, 8.036, 9.774, 13.865, 16.046, 16.097 19.149^27£22,27T75, 2777* 29 281, 34.172, 35.356, 37.718. 37.741, 37.788,	OQ ^ an M0 43 000
44.103, 47.434, 47.471, 47.484, 48.378, 49 405, 58.896, 59.517, 66.460, 67.567, 67.582, 68.788, 69.500, 75.115, 75.121, 75.177, 77.208, 77.233, 84.199, 86.908, 86.909, 86.992, 87.808, 96.610, 98.908, 98.915, 98.954, 98.975.
Dne 5. decembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
Glavni dobitek 2,202.000 Din je zadela
št.: 63.266
500.000 Din št.: 18.359
30.000 Din srečki št.: 22 690, 45.247;
diooo Din srečke št-: 20 036' 36-242, 46.666, 78.379;
*!oOO ulj, srečke št.: 17.894, 2.724, 31.078, 33.302, 88.752, 41.988,
1-7 <235 92 035 54.344, 56.451, 60.435, 82.197, 85.865, 2.456, 14.259, 54.290, 63im 65.569,' 70.359, 93.494, 93.888, 94.535, 95.699, 95.834, 99 020.
Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Naši kraji in ljudje
Dr. Drago Marušič,
novi ban dravske banovine
Povečana osnovna šola na Kopanju
Kopanj-.Račna, 5. decembra.
Malo komu je znana naša vas, ki leži ko* maj 2 km oddaljena od postaje Cušperk na Dolenjskem. Okoli Velike in Male Račne je m al osamljen in prijazen griček, na vrhu pa je cerkvica z župniščem in šola, kjer poucu* je upravilej g. Franc Čuk že dolgo vrsto let. Šola je bila ves čas enorazredirca, katero posečajo otroci iz Velike in Male Račne, Čir šperka, llovne gore in Predol. Ker je bila šolska stavba za številno šoloobvezno mla* dino primajhna, jo je tamošnji krajni šob ski svet na prizadevanje g. upravitelja po* večal in znatno razširil. Že prej pa je šol* ska oblast imenovala novo učiteljsko moc ter tako povzdignila kopanjsko šolo v dvo*
razrednico.	.
Stremljenje ljudstva po večji izobrazbi ter požrtvovalnost g. upravitelja v zvezi s krajevnim šolskim odborom je rodilo na polju prosvete mnogo pozitivnega uspeha. Odbor se ni strašil premostiti velikih ti= nančnih ovir, marveč se je složno oprijel dela povečanja in moderniziranja svoje so* le.
Prezidavo in dvig stavbe za eno nadstrop« je je izvršil po idejnih načrtih arhitekta in inženjerja g. Saša Skubica neki domač zi> darski mojster Šola, ki je imela prej samo en r /red, je dobila sedaj še eno učno sobo, konferenčno sobo, pisarno, tri sobe in dve kuhinji kot stanovanje za uč telje Kot po* sehnost ie omeniti dva velika prostora v podpritličju, ki bosta služila v svrho upo« rabe eventuelne gospodinske šole. s čimer je dozidana šolska stavba v smislu členov zakona o narodnih šolah.
Te dni se je vršila slovesna otvoritev in blagoslovitev prenovljene in modernizirane šole. Bil ie pravi šolski praznik na Kopanju, kjer so bili navzoči poleg sreskega pogla. varja g. dr. Rudolfa Andrejke, mnogo oko« liškega učiteljstva, duhovništva in ostalega ljudstva, ki je s svojo prisotnostjo mani* testiralo in proslavljalo zgodovinski dan kulturne pridobitve v svoji vasi. Po maši ie spregovoril srezki poglavar, ki je pohvalil vzajemno in složno delo male. šoli naklonie» ne. kopanjske občine. Govorilo je še več uglednih oseb, nakar se je g. Čuk zahvalil vsem. ki so kakorkoli pripomogli pri gradit* vi šole. Šolska mladina je deklanrrala raz. ne patrijotske pesmi, zapela je državno tiirnno, nakar se je vršila zakuska povabljen5 cev. Prezidava šole bi stala po proračunu več tisoč dinarjev, vendar se je vsota stro. škov znatno zmanjšala, kar gre na hvalo po* žrtvovalnosti tamošnjega upravitelja, ki je pri zgradnji in prenavlianju šolskega no-slo-;a smotreno organiziral splošen kuluk občanov.
Majhna konanjska občina naj bi bila vsem drugim v 'zor, g. Čuku in krajevne, mu šolskemu odboru je na kulturni prido* bitvi samo čestitati.
staro klavnioo. Zato je prišel odsek do pre» pričanja, da je bolje postaviti novo, moderno klavnico, ki bi se naj zgradila z najetjem posojila in odplačala s primernim« taksami, ki bi jo plačevali mesarji od ko* mada živine zaklane v mestni klavnici. Za* deva se izroči finančnemu in stavbenemu odseku. Glede imenovanja ulic je bilo spre. leto, kar se je fiksiralo na svoječasno skli* cani' tozadevni anketi. Za predlog, da se ena ul ca imenuje po nemškemu skladatelju Hu* go \Volfu je glasovalo samo pet odborni* kov in je bil isti odbit. Zato se bo imeno. vala dotična ulica Ciril Metodova ulica, ka» kor je bilo na omenjeni anketi sklenjeno. Prošnja Marije Ulbing za nakup vrta pri njeni gostilni, ki je občinska last se od* kloni.
Podružnici Kola jugoslovenskih sester se dovoli letna podpora v znesku 100 Din.
Pri vili gdč. Mithausove se sklene posta, vitev javne cestne svetiljke. Lastniku tl» skarne »Jadran« se dovoli napeljava elek* tričnega toka za njegov veliki tiskarski stroj. Primarij dr. Železnikar predlaga, naj se na zahtevo gospodinj napravi energična vloga na sresko načelstvo, ki naj takoj ukrene, da se cene pri mesu primerno zni* žajo, ker sedanje nizke cene živine niso v nekakem skladu z visokimi cenami mesa. Na isti način se naj izvrši to pri pekih. Predlog je bil soglasno sprejet. S tem je bil dnevni red izčrpan in seja zaključena
Mojstranski delavci brez dela in zaslužka
Tovarna cementa je 1. t. m. ustavila obra. tovanje, ker ima menda toliko izgotovlje-nega cementa na zalogi, da 4 mesece ni po. trebno obratovati. Da je to za delavstvo in njih družine strahovit udarec, je razumlji' vo, zlasti še sedaj na zimo, ko ni nikjei najti nikakega dela in zaslužka. Delavstva se polašča razburjenje in obup.
Mnenja smo. da če ne bi podjetje v po« letnih mesecih obratovalo s tako hitrim tempom, bi bila ta nesreča delavstvu pri--hranjena in bi se lahko delalo vso zimo.
Misl mo pa, da je vendarle še kje kak drug faktor, ki mu ne sme in ne more biti vseeno, ali je delavstvo v delu. ali pa brezposelno. Za nesrečo brezposelnosti se je treba zanimati. Tu pride predvsem v poštev občinska uprava Dovje*Mojstrana: ki ji ne sme biti vseeno, če bodo njeni občani v 4 mesecih izgubili na zaslužku nad 364 tisoč dinarjev. Saj ne živi od tega samo ont. ki je direktno v tovarni zaposlen, ampak vsi: obrtniki, trgovci, gostilničarji itd. Ob* čina. kakor rečeno, bi se morala za to za-devo zelo interesirati.
Z dobro voljo bi se dalo v omiljenje brezposelnosti marsikaj napraviti. Koliko raznih del je. ki so nujno potrebna, da st izvrše Odkar je pred 4 leti povodenj raz. drla most. oziroma brv čez Bistrico, se nih* če ne zmeni, da bi se napravil nov most ali vsaj brv. Prav tako je regulacija Bistrice precej nujna zadeva, kajti Bistrica kot hu» dournik napravi vsako leto občanom občut* no škodo. Koliko bi se na primer zato porabilo cementa, koliko pri teh delih zapo. si lo ljudi! Občinska uprava bi se pač morala pobrigati na merodajnih mestih za potrebna sredstva. Pravtako bi se dalo v Mojstrani, ki je znan turistovski kraj, za povzdigo tujskega prometa marsikaj napra. viti, če bi bilo volje, ker bi od tega imelo prebivalstvo le koristi.
Navedli smo teh par stvari, ki bi k omt* Ijenju brezposelnosti precej pripomogli in dvignili blagostanje, zlasti pa občino Dovje* Mojstrano, da potrebno ukrene. Prav tako prosimo Javno borzo dela v Ljubljani, da brezposelne in njih družine v tej stiski pod* pre.
Proračun ^ornjeradgonske občine
Gor Radgona, 5. decembra.
Po daljšem presledku je imela občinska uprava v sredo 3. t. m. plenarno sejo, na kateri je obravnavala posebno važno točko dnevnega reda občinski proračun za 1. 1931. Ta proračun predvideva dohodkov 401.648 Din ter izdatkov 401.650 Din. V splošnem je proračun za okrog 95.000 Din večji od lanskega. Dohodke tvorijo naslednje postavke: gospodarstvo 62.800 Din, glavnice 2550 Din, pristojbine 10.800 Din, izredni dohodki — tlakarina 150.000 Din, razni dohodki, kakor globe za ubožni sklad 1200 Din; izdatki z? gospodarstvo znašajo
318
Slovenjgraški občinski proračun
Slovenjgradec, 5. decembra.
Te dni se ie vršila občinska seja, na kate* ri je g. župan uvodoma obširno poročal o sprejemu deputacije pri ministrskem pred* sedniku v Ljubljani m o predlogih, ki jih je stavil za tukajšnjo občino in sodni, okraj. Sledilo je sklepanje o proračunu občine in okrajnega ubožnega zaklada za leto 1931. Oba proračuna sta bila raznoložena obča* ioni na vpogled od 5. do 20. novembra in «e v tem času ni vložila nobena pripomba tli pritožba.
Ko je blajnnik pojasnil postavke dohod* ct.v in izdatkov je bil občinski proračun snrejet v naslednji sestavi: izdatki 411 tisoč 525.40 Din, redni dohodki pa 74.920 Din. Torej iznaša primanjkljaj 336.605.40 Din. k' se namerava kriti na naslednji način: z 80 odst. doklado na vse državne neposred* ne davke 173.262.19 Din, občinske trošarine na vino 75.576.50 Din, od vinskega mošta 12.622.65 Din, od piva 33.000 Din,'od alko* hola, šn:rita, konjaka, Pkkerja in žganja 15 tisoč 544.26 Din, od govedi nad 1 leto S tisoč dinarjev, od goved: pod 1 leto 4000 dinarjev, od svinj 2.600 Din, od najemnin* ske doklade 6500 Din. od postelj za pre« nočevanje tuicev 2500 Din. pasji davek: lovski psi 1000 Din, navadni psi 2000 Din.
Glede podpore in vzdrževan ia gas;lnega društva se ie sestavil ;z občinskega odbora poseben odsek, ki bo omenjeno društvo nadzoroval in po potrebi nabavljal razne stvari za društvo.
Vrtnarju Ivanu Maniloviču se zagotovi pridobitev domovinske pravice v našem me. stu. kakor hitro bo' isti dosegel jugo* slovensko državljanstvo.
Kar se tiče mestne klavnice, se je ugoto* vilo, da ie ista v tako slabem stanju, da bi bilo škoda vsak denar, ki bi se investiral v
19.900 Din, za upravo 32.250 Din, redar-stvo 25.200 Din, javna dela (tlakovanje cest, plača cestarjem, vzdrževanje občinskih vodnjakov itd.) 167.700 Din, za zdravstvo in socialno oskrbo 20.358 Din, izredni izdatki za narodna slavja, prispevek za prostore sreskega načelsktva in druge manjše postavke 37.534 Din, za šolstvo, bogočastje in prosveto 72.821.50 Din, kmetijstvo 14.887.20 Din. Primanjkljaj bo krila občina s pobiranjem 35% doklade na vse neposredne državne davke od skupnega. predpisa po 181.750 Din, trošarino na vino in vinski mošt po 80 para od litra, pivo 1 Din od litra, žganja in likerja 6 Din od hektolitrske stopnje ter raznim drugim manjšim običajnim občinskim taksam. Proračun je na vpogled vsem občanom v občinski pisarni. Nato sta bila odobrena računa ubožnega zaklada ter občine za leto 1929.
Glede nabave novih hišnih in cestnih tablic je bila poverjena naloga gradbenemu odseku. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta zakonska Husjak Franc in Juli-jana, posestnika v Gornji Radgoni. Soglasno je bilo sklenjeno predlagati cestnemu odboru izvršitev nujno potrebnih cestnih del in sicer napravo kanalizacije ob banovinski cesti od gostilne Hrvat mimo kavarne čirič do posestva Žilavec - Korošec. Naprava te kanalizacije je nujno potrebna, ker je cesta v tem delu trga precej ozka ter obstoja velika nevarnost, da se kdo ponesreči pri dandanašnjem ogromnem prometu avtomobilov, vozov itd. v obcestnem odprtem jarku, ki je precej globok. Vsled živahnega prometa na cesti, ki se odcepi od banovinske ceste proti kolodvoru, je nujno potrebno napraviti ob strani pot za pešce. Končno je župan g. dr. Boezio podal obširno poročilo o dosedanjih ukrepih za odvrnitev preteče gospe-'irske škode zaradi preranega zapiranja obmejnega murskega mosta ter o ukrepih in potrebah za nadaljnji razvoj obmejnega trga.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici obolelosti žlez, izpuščajih ua koži tvorih, uravnava naravna »Franz Josefova« grenčica izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zgodovinska izkopavanja v Bosni in Hercegovini
Sarajevo, v začetku decembra.
Naš ožji rojak gosp. dr. Gregor Čremo-šnik, kustos muzeja v Sarajevu je dovršil svoja izkopavanja, ki jih je vodil letos, in o katerih smo svojedobno kratko poročali. Izkopavanja je podvzel na dveh mestih, v Brezi in na Stupu pri Sarajevu. Na obeh mestih je imel mnogo sreče in rezultati obeh izkopavanj so zelo važni ne samo za lokalno zgodovino, ampak imajo dalekosežne posledice tudi za splošno zgodovino.
V Brezi je tamošnji rudarski uradnik g. Viktor Kopač našel lepo obdelan steber od kamena, ki ga je podaril muzeju v Sarajevu. Na stebru je bil vklesan stari gotski alfabet v ru.iah. L)r. Čreniošnik je podvzel izkopavanja na mestu, kjer je gosp. Kopač našel steber, z nraniero, da ustanovi, na kak način je runski alfabet prišel na steber v Brezi. Kmalu se je ustanovilo, da je na tistem mestu nekdaj še v rimskih časih stala cerkev in da je steber bil upolrebljen v cerkvi, kajti razen njega je našel gosp. dr. Čreniošnik še celo vrsto enakih in sličnih stebrom in glavic (kapitelov). Toda na nobenem več ni bilo kakega napisa tako, da se ves čas izkopavanja ni vedelo, kdo je prav za prav sezidal to porušeno cerkev. Seveda bi bilo zaradi runskega alfabeta najbolj prirodno smatrati, da so jo zidali Goti. toda Goti so vladali v Bosni samo okoli 40 let (približno od 1. 490.-530. po Kr.) in o njihovem vladanju v Bosni ne vemo dosedaj prav za prav ničesar. Zato v začetku nihče ni mislil na Gote kot graditelje cerkve, ampak najbolj verjetno se je zdelo, da je kak Got v že stoječi, od Rimljanov sezidani cerkvi, na steberi z namero, da ustanovi, na kak na-ali pa v razposajenosti načečkal svoj alfabet. Toda proti koncu izkopavanj se je našel kapitel. ki je imel globoko vklesano run-sko črko »th'« in en odlomek kamna z run-
sko črko »d«. Ti dve črki nista bile začrtane (»s grafiti«), kakor alfabet, ampak pravilno vklesani tako. da je bilo jasno, da je kakšen gotski klesar pri svojem klesarskem delu vklesal ti dve črki. Iz tega pa zopet sledi, da so Goti zidali cerkev. Posledice te konstatacije so zelo dalekosežne. V zidovih cerkve so dobro ohranjena karakteristična pojačanja zida, iz katerih se z gotovostjo lahko zaključi, da je strop cerkve imel obliko križnega svoda in kapiteli stebrov imajo lepo izdelane ostre loke. Križni s\od in oster lok so pa glavne karakteristike ta-kozvanega gotskega stila, o katerem danes vsaka priročna knjiga zgodovine umetnosti trdi, da ne stoji v nikakšni zvezi z Goti, čeprav nosi njihovo ime. Talijan Vasari je še pred 400 leti trdil, da je način zidanja s križnim svodom in ostrini lokom uveden od Gotov v Italijo, danes pa tej Vasarijevi trdi tvi nihče več ne verjame. Izkopavanje v Brezi nam jasno dokazuje, da je Vasari iniel čisto prav. Osnovne črte srednjeveškega »gotskega« stila so v resnici tipične za gotsko unietnost Francozi in Nemci, ki so se poprej prepirali, čigav je ta stil, Franzoci seveda trdeč, da je stil francoski, ker se je najprej razvil v Franciji. Nemci zopet, da je germanski, ker so v njegovem razvitku sodelovali tudi Germani, sedaj lahko nehajo s prepirom. Gotski stil je res gotski. Osnovne principe tega stila so prinesli Goti s seboj v Italijo in iz tega semena se je po mnogih stoletjih razvilo in izpopolnilo to. kar mi v srednjem veku poznamo kot »gotsku stil. Kakor se vidi, so rezultati izkopavanj gosp. dr. Čremošnika naravnost presenetljivi in imajo ogromno važnost za zgodovino umetnosti.
Kadar se sreča komu nasmeji, se mu gotovo ne nasmeji samo enkrat. Tudi gosp. dr. Čreniošnik ie razen tega glavnega uspeha imel še en lep uspeh. Pred nekdanjim oltarjem cerkve je namreč našel lepo otesan velik kamen. Ko ga je prevrnil, se je naenkrat pokazal na spodnji, proti podu obrnjeni strani latinski napis, da ta kamen postavlja kot spomenik svoji ženi Ulpiji Prokuli desitijatski knez Valens. sin Varonov. Za ilirsko pleme Desitijatov smo vedeli, da so stanovali nekje v Bosni, toda nismo vedeli, kje so prav za prav stanovali. Sedaj vemo. da so njihovi knezovi imeli prestolnico v današnji Brezi. Goti pa so ta kneževski spomenik vzeli in ga porabili za svojo cerkev, samo naj)is so obrnili prOti zemlji, da se ne vidi. Ravnotako so delali z drugimi pločami, pri katerih so lepo, poznorimsko ornamen-tiko obrnili proti zemlji, ploče pa upotrebili za pras pri vratih in za prag za aspido.
Da bi bila mera znanstvenih uspehov polna, je prišlo slučajno še do drugega izkopavanja gosp. dr. Čremošnika, ki je imelo ravno tako interesantne rezultate. Blizu hiše dr. Čremošnika. ki stoji na Stupu blizu Sarajeva. je našel neki kmet pri oranju velik tesan kamen. Čim je gosp. dr. Čreniošnik to zvedel, je šel pogledat kamen. Pri tej priložnosti mu je kmet pokazal tudi dva rimska denarja, ki jih je našel na isti njivi. Boli za šalo. kakor v resnici, je začel vosp. dr. Čreniošnik z enim delavcem kopati Kmalu pa je od šale nastala resnica. N'aše! je pod zemljo temelj kmečke hiše iz rimskega časa, poleg zapadneaa zida poslopja pa v zemljo zakopano celo zbirko poljskega tro-dja in kuhinjske posode, ki jo je kmet zakopal v zemijo gotovo enkrat v burnih časih. preden ie pred kakim sovražnikom j>o-be^nil, da se pozneje nikdar ne vrne na svoje ognjišče. Redkokdaj se najde vse mogoče orodje tako kompletno zbrano. Iu Je
Utrneš velika
V glavni vlogi govori in poje popularni umetnik
»retniera I Gustav Frdhlich
v velikem nemškem govorečem filmu ljubezni,
_	«	,	„ .	___.	v	. senzacij, športa in divje panike v gorečem gle-
Predstave ob 4*, 7. in 9« uri zvečer:	daiišču
1	" 1
	
	- .rV-* . ;
	
t	
»
Požar v operi
«
Senzacija, kakršne Ljubljana še ni videla niti cula!
SODELUJEJO:
Izven sporeda:
solisti, (Jarmila Novotna kot 01ym-
pia) orkester in zbor berlinske držav ZgZSS^j^™?-. ne opere v operah „TANNHAEUSER" ELITN| KINO MATICA in „HOFFMANOVE PRIPOVEDKE" Teito- 2124
bilo kos. srpov, sekir, škarij za volno itd., iz kuhinje pa bakreni kotli za kuhanje, kakor se še danes v Bosni upotrebljavajo. veriga. na kateri kotel visi nad ognjeni, noži itd. Vse skupaj je bilo tako dobro ohranjeno in razen srpov, ki so vseh deset komadov za levo roko, s katero se danes več ne ža-nje. tako slično današnjemu orodju, da ,ie bilo zelo sumljivo, ali so te stvari res iz rimskega časa. Samo meč, ki je ležal pod vso to ropotijo, je dokazoval, da je vse najmanj iz srednjega veka, ker v turških časih meča v Bosni ni bilo več, ampak handžar in sablja. Odgovarjal pa je popolnoma tudi meču, kakor ga je nosila konjenica v rimskih časih. Ko pa je pri izkopavanju našel še dva rimska denarja, na vzhodni strani hiše pa dva groba s tipično rimskimi predmeti, ni bilo nobene sumn.ie več, da je tudi poljsko orodje in kuhinjska posoda iz rimskih časov. V prvem grobu, v katerem je bila sežgana mlada deklica — tak je namreč bil način pokopavanja v tedanjih časih —. je našel gosp. dr. Čreniošnik stekleni balza-marij in svečnik, malo zlato naušnico, bakreno fibulo itd., v drugem grobu, v katerem je bil sežgan odrasli moški, pa pet dobro ohranjenih kopij (poznani rimski «pt-lumt), več strelic, nož itd. Vse skupaj sijajna ilustracija razmer in življenja ljudstva v rimskih časih.
Rudolf Zaplata,
tajnik Deželnega muzeja v Sarajevu.
Ako	deca ne «ore
jemati ribjega olja,,
dajte ji
ki ima zelo prijeten okus in duh in ga deca jemlje z največjim užitkom kot kako slaščico.
Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliko škatlo in 25 Din za malo škatlo.
Glavni dobitek
Zagorje, 5. decembra Lepa je zagorska cerkvica, mična in zapeljiva je nedeljska razstava okoli nje: štanti s piškoti, bonbončki in pisanimi odpustki, pa vse tako poceni. So pa še druge skušnjave, bolj imenitne in zato dražje. Denimo n. pr. »krogla na kegelj«. To je taka nedolžna igračka, da lahko dva ob njej živita kakor lilija na polju. V naši zgodbi sta to čiča Ivan in Roko iz lepega Zagreba. Morda sta na ljubljanskem vele-sejmu kaj -cula o lepoti naše doline, res pa je to, da sta v nedeljo postavila ob cerkvi šotor, razpostavila po deski bleščeče nože, koketne urice, zaujsala sta kroglo in spodbiia kegeljček ter vzpodbujajoče vabila, zapeljivca taka. Ne zaman. Marsikdo je poizkusil srečo. Tu sta vedno vsaj dva: tisti, ki jo ima in tisti, ki je nima. Ti jo niso imeli, pač pa si je Ivan za bodoči teden proračun obremenil z nekaj kovači.
Vse bi se dobro izteklo, če ne bi noga prinesla našega Franceta. Ti igra in, kdo bi pričakoval, zadene! Uro----Okoli igrišča se je začela nabirati gruča zavistni-kov in radovednežev. France je sedaj pozabil na vse, na mašo, na vse dobre sklepe, ki jih je morda kdaj sprožil in je igral in izgubil, da je bilo grdo. Kmalu se je na čičovi strani nabral lep kup bankovcev. France je vedno in vedno stavil kovača za kovačem. Ni igral niti četrt ure in je izgubil čez 500 Din. čiča se je zadovoljno smehljal, Roko vzpodbujal. Vsa množica, ki se je zbrala okoli mize, se je vedno Ooij razburjala. Na, vaja napravi mojstra, in ko je France plačal dovolj šolnine, je začel podirati. Roko pa čiča pa hitro štan-tek vkup in sta jo nameravala popihati z lahko prisluženimi novci. France je divje začel vrteti oči, jok! In zdaj: resk, resk --kakor iz neba orožnika dva in hop — glavni dobitek, pobasala sta denar in uro in zapisala fante. Tako na lepem, v nedeljo in še skoro na tešče. Vidite, to je sm.Ma.
Vsi trije se bodo morali zagovarjati zaradi igre, ki je bila že hazard.
Drobiž iz Zasavja
Litija, 5. decembra V torek proti večeru so opazovali med Sv. Križem in Dolami redko, a veličastno nebesno sliko. Vse nebo je bilo obteženo z gostimi, sivimi oblaki. Ob solnčnem zatonu pa je prodrla skozi debel zastor oblakov žareča krogla. Krasen prizor se je nudil domačinom precej časa.
Včeraj so prepeljali v ljubljanske sodne zapore dva aretiranca iz Cerovce in sicer Potiska in Vovka. Prvega, ki ima težje poškodbe, so oddali v jetniško bolnico. Litijski preiskovalni sodnik g. Novak je že zaključil preiskavo o cerovškem spopadu, zadeva pa pride na dnevni rod ljubljanskega sodišča.	.
Jugoslovenska Matica v Litiji je dobila te dni več serij božičnih in novoletnih razglednic. Opozarjamo na nje nase narodno zavedne prijatelje, ki naj uporabljajo za božična in novoletna darila le t* razglednice. JM jih bo oddala v razprodajo našim trgovce.
Sokolska plesna šola bo imela v nede-lio zvečer miklavževanje v litijskem ao-kolskem domu. Darila sprejema gdč. Pa'.*-la Meškova.
Domače vesti
Opozorilo naročnikom
Vse one cenjene naročnike ki se m-
Ttiaio poravnane naročnine do konta
SL vljudno prosimo, da plačajo naleta, vijuu f	4 morebitne za-
?fm nrej v prvih dneh decem-KStanpoložnicPe so vsi ti naročniki že prejeU Za takojšnje pladilo prosinao, ker drugače ne moremo začeti s pri pravami za	Sa,
. Odlikovanje. Z redom Jugosbvenske
krone V razreda je bil	* IT
p °hotm kapetan razreda I^j Kr."^ hiteli v C^kovcah ^/merskem ^
stitamo - Kakor sm , ke kro.
bil odlikovan % redom iu„	ljubijan,
ne V. stopnje tudi gla™ t £ y ^
notici ^"pomotoma izostal naslov doktor.
SinKvS^iak Vladimir Ri-
VS,Snin.ist banske uprave Dravske banovine objavlja v 42.	»»n
konvenciji o izvestmh vprasan.in> <c ■-o : sobnega niava, ki
Pm 'T„a v Beogradu dne 11. novembra sklenjena v »eogrctuu
SSBS«
v spma. V spm ie
skega dopisnika omenjenega M ™
«« vSfe £
S^ES«	V ne-
*	Nov odbor Čitalnice v Gradcu, v nc
delio X novembra se ie vršil obcnizbo čitalnice v Gradcu. Zastopani so bdi na zbom ugoslovenski kr. konzulai, češkoslovaška sokolska organizacija ™er
predsednik g. Matija Kukman podpreds d Sik g. Alfred Ledenig, tajnik g. Demet« Kimovec, namestnik tajnika g. Jože Šperk.
V Bukareštu se bo danesmiutrvrsilap^
dnevnega reda te Konference uu s zacija velikega kongresa, ki se boM*^kon cu februarja prihodnjega eta vr^ v du karešti Tega kongresa ^bo uddezdo pri bližno 500 Jugoslovenskih delegatov
*	Prvi sneg smo dobili v ura-vs-vi v«, novini na sv. Barbaro in tik pred ^ Miklavžem, o katerem pravijo naši'kmetje da mora biti že nekoliko bel No, pa se beli snežec v dolini še ni obdržal, dočim imajo višji hribi že lepe bele odeje, ^nezm zameti so bili tudi po nekaterih drugih pokrajinah naše države Tudi v solnčm Dalmaciji je nastopil po to£h f ev* precejšen mraz. Sicer pa je čas, da zima po lagoma zaziblje v spanje pnrodo ki /s kazala vse preveč pomladno razpoloženje, kateremu bi lahho sledila huda pozeba, k* bi uničila naše sadovnjake.
*	Razstavne zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani bodo za splošni brezplačni nedelj ski poset otvorjene le še jutri'dopoldne, u zopetni otvoritvi se pravočasno izda obvestilo. Seveda pa ostanejo zbirke za obiske šol in društev, kakor tudi za posamez ne plačuioče posetnike dostopne ob delav nikih tudi preko vse zime
*	Smrt najstarejšega Jugoslovena. V neposredni bližini Debra, v vasi Vanjištu. ie te dni legel v grob starec Ivan Avramo-vič ki ie doživel nenavadno starost 120 let V mladih letih ie Avramovič kot gozdni delavec prepotoval Bolgarijo. Rumunijo. Rusiio in Nemčijo. Beograd je bil za časa niegove mladosti dolga vas, o čemer je starec rad pripovedoval. Starec ie bil prav do zadnjega vedno veselo razpoložen.
KINO IDE Al,
Plel
«7
v senzacijonalni pustolovščini
Ljudje v ognju
Harry kot junak, ognjegasec, ljubav-
nik in kavalir lepih dam. Popolnoma novo!	Premiera!
Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri
I
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavods v Ljubljani
dne 5. decembra 1930.
Številke za označbo Kraja pomenijo: 1. čas opazovan )a, 2. stanie oarometra 3 temperaturo. 4 relativno vlago v % 5. smer m brzino vetra, 6 oblačnost 1—10 7 vrst« nadavm oaaav-ne v mm
Ljubljana: 7. 770.8, 2, 80, S 2, 10, sneg, 1.8. Maribor: 7. 765.4, 1, 92, mirno, 10, sneg, 2.0 Mostar: 7. 766.2, 5, 83, mirno, 10, dež, 3.0. Zagreb: 7 770.4, 1, 94, NE 6, 10, sneg. 5.0 Beograd: 7. 769.6, 3, 95, ESE 6, 10, dež, 14.0. Sarajevo: 7. 773.3, 2, 93, mir* no, 10, dež, 1.0. Skoplje: 7. 771.6, 5. 86, SE 4, 10, dež, 2.0. Kumbor: 7. 764.5, 11, 85, SE 6, 10. dež, 7.0 Split: 7. 766.3, 6, 75, ENE 6, 8, —, —. Rab: 7 766.4, 6, 57, NE 6, 10, _ Vis 764.0. 5. 82. S 10. 10, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 3.0, najnižja 0.8, v Mariboru 0, v Mostaru 3, v Zagrebu 1, v Beogradu —1, v Sarajevu —3, v Skoplju —3
Solnce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 16.09, luna vzhaja ob 16.1, zahaja ob 8.23.
*	Odsek nadzornikov progovne službe UJNŽB sklicuje v nedeljo 7. t. m. ob 14. v restavracijskih prostorih na glavnem kolodvoru v Ljubljani širši članski sestanek. Odbor poziva članstvo na zanesljivo udeležbo.
*	Niko Štritoi: Narodne po zapiskih Stanka Vraza za glas In klavir so izšle v Matični izdaji Cena 30 Din. Naročila: Štritof, opera, ali Matična knjigarna.
*	Zadnji pozdravi igrajoče se narave. V zadnjih dnevih smo prejeli cels šope cvetja in poznih sadov. Tako nam je poslal zvaničnik finančne kontrole g. Ivan Avguštin iz Planine pri Rakeku šopek tro-bentic. Enako smo prejeli trobentice obenem s cvetjem jagode od Slave Jarnovi-veCe iz Dramelj pri Celju. G. Matija Susnik, jeseniški sotrudnik našega liste, nam je poslal dve krasno razcveteli vrtnici, ki ju je utrgal na Gorjušan na vrtu g. Franceta Kobala. Dehteč šopek vijolic s telo-hom, ciklamami in cvetoč.-) deteljo nam je poslala Josipma Pelkova, ki jih je nabrala pod. Turjaškim graaom. Iz Lave pri Celju smo dobili od g. Rajka Juršiča šopek resja. Iz Kozjega =mo od upravitelja parne žage g. Iva Tratnika ponovno prejeli z opombo, da je to dar sv. Miklavža, celo škatlo iger narave: teloh, cvetoče resje. trobentice, marjetice, cvetje jagod, leskove in vrbne vejice s cveiuciuu inačicami Ga. Mara Ambroževa iz šmarjetne gore pri Kranju nam je poslala za Miklavža veliko škatlo postružni- s teiohom in cikla mami, ki jih je nabrala na vrhu šmarjetne gore. Iz Podsrede smo dobili od učiteljice ročnih del gdč. Urške Kunejeve tro bentice belocvet, marjetice, jagodni cvel in druge cvetice, a od šolskega upravitelja g. Maksa Sekirnika iz Razbora pri t-lo-venjgradcu jagodni sad, trobentice, vijolice in drugo cvetje. Najlepša hvala!
*	Redek lovski plen. Pišejo nam: V revirju g. Jožka Božiča iz Stop pri Sevnici je upihnil lovski čuvaj g. Jože Sehur v neposredni bližini domačega kozolca luč življenja divji svinji, ki je tehtala 80 kg. Podrl jo je s šibrami št. 4 in sicer jo je zadel baš v srce s štirimi šibrami.
*	Huda nesreča se je zgodila v jeklarm v Guštanju delavcu Čegovniku. Nesrečnik je bil zaposlen pri valjarju, s katerim tanj šajo kose paličastega železa za nadaljnjo uporabo in izdelavo. Železna razbeljena palica mu je oo nesrečnem naključju padla na roko tn mu prežgala vse mišice v pod-lehtju do kosti. Tovariši, videči skrajno kritičen položaj, so nesrečniku priskočili na pomoč in mu odtrgali od roke razbeljeni kos železa. Sledilo je močno krvavenje, ker je pregorela tudi žila odvodnica. Zdravnik dr. Erat je nesrečniku nudil prvo pomoč nakar ga je reševalni avto Rdečega križa prepeljal v slovenjgraško bolnico.
Zelo tirimsrsio BOŽTčNO I r NOVOT ETNO darilce
je krasna aluminijasta ali emajlirana modra, siva ali rjava kuhinjska garnitura, jedilno orodje v veliki izberi, otroške garni-turce posodi" itd., katero nudi najugodneje tvrdka z železnino
STANKO FI — 'AMčie
uRtrljANA	Sv. Petra cesta 35
17139 Oglejte si izložbe 1
*	Požar. Iz Šoštanja nam pišejo: 3. t. m popoldne je nastal zaradi defekta na dimniku pri tovarniškem delavcu Alojziju Kovaču v Lokovici požar, ki je upepelil dc tal stanovanjsko hišo in vsa gospodarska poslopja z vsemi letošnjimi pridelki, upravo in gospodarskim orodjem. Le živino se je posrečilo rešiti. Na pomoč prihiteli gasilci iz Družmirja niso mogli stopiti v akcijo, ker je primanjkovalo vode. Škoda je z zavarovalnino le deloma krita.
*	Smrtna nesreča na lovu. V okolici Banje Luke so se trije lovci, Bjelič, Kuburovič in Bolovič, podali na lov v Grmoč - planino. Na stezi se je Bjelič spodtaknil in padel. Pn tem se mu je sprožila puška in naboj je smrtno zadel Kuburoviča, ki je dve uri nato podlegel poškodbam.
*	Nočni napad na babico. Iz Novega mesta nam (rišejo: V Gornje Lahovce k posestnikov ženi Veselički, ki je bila na porodu, jt oila te dni proti večeru poklicana babica Ana Prijateljeva iz Krške vasi. Pozivu se je takoj odzvala ter v mraku hitela skozi čremošnjiški gozd v Gornje Lahovce, kjer se je zamudila do pozne noči. Po opravljenem delu se je vračala zopet skozi isti gozd, kjer jo je sredi gozda napadel neki neznan moški. Ko se mu je postavila v bran in pričela teči proti Trški vasi, je neznanec zažvižgal na prste, nakar se mu je pridružil še neki tovariš. Oba sta zasledovala gospo Ano Prijateljevo do Trške vasi in s>e ustavila šele, ko je ta vsa upehana zaklicala na koncu čremošnjiškega gozdu: »Hvala Bogu, že vidim luč v hiši mojega moža!« Po opisu drznih napadalcev domneva orožništvo, da je bil eden od njih Jože Štangel, ki se že dalje časa skriva pred orožniki po belokrajinskih in dolenjskih gozdovih.
*	Tatinski trije ptički. Nedavni večer so koračili skozi Višnjo goro trije brezposelni: Nikola Sabljak, 171etni krojač, 191etni mizar Mirko Rimac in lSletnj. pek Marko Gačič. V Višnji gori jim je ugajalo kolo, prislonjeno k neki hiši. Prav hitro so bili zgovorjeni: Sabljak je sedel na kolo in zdirjal po cesti. Toda gospodar vozila je kolo kmalu pogrešil in javil tatvino orožnikom, obenem pa se na drugem kolesu sam odpravil za trojico. V Dragi poleg Potokar-jeve gostilne so že trčili skupaj. Svidenje ni bilo nič kaj prisrčno. Padali so krepki udarci. Da niso prihiteli na pomoč ljudje, bi trojica bila najbrže ugrabila še drugo kolo. A prihitel je lastniku na pomoč orož-niški kaplar Košir iz Višnje gore, ki je tri ptičke prijel in so bili odpravljeni k okrožnemu sodišču v Novem mestu.
*	Pol kg nepotrebnih odpadkov v dnevni hrani. Neki zdravniški strokovni list je nedavno objavil zanimivo razpravo o prebavi. Naš organizen ne izkorišča vseh sestavin dnevne hrane. Mnogo je neprebavljivih elementov, razen tega nastajajo v črevah škodljivi spoji in proizvodi razkrajanja. Velik del organskih tvarin, uži-
tih s hrano, se razkroji in nastajajo vnetja, ki v črevesu samem lah<o povzročajo tudi strupene pline. Z zdravstvenega stališča je zelo važno, da se ta balast, čigar teža iznaša pri odraslih okrog pol kg, redno odstranjuje. Pri otrplosti črevesa in zaprtju se zdravniki in klinike najpogosteje poslužujejo priznane Artin-dragees. Zadostujeta že dva komada Artin-dragčes, da že naslednje jutro aastane normalna in nebolestna izpraznitev. Kdor se je le enkrat poslužil Artma, ne bo nikdar več jemal drugih sredstev.
*	Ne odlašajte in čitajte današnjo objavo A. Rasberger poleg ^Malih oglasov«.
*	Ne pozabite kupiti toplih domačih čevljev, ženskih za 49 Din, moških za 59 Din, v največji in najmodernejš' trgovini Bata.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reicb.
*	Za vsako roko primerno pero si lahko izberete pri A. Prelogu, Ljubljana, Marijin trg. Oglejte si izložbo ameriških zlatih peres z garancijo za vse življenje.
Iz Ljubljane
u— Velik koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Zbor ljubljanske Glasbene Matice bo izvajal 9. t. m. dramatično legendo za soli, zbor in orkester »Faustovo pogubljenje«. Delo je napisal slavni francoski skladatelj HeKtor Berli-oz. Ta dramatična legenda, kakor jo skladatelj sam imenuje, ima 5 delov. V njej nastopajo Margareta, Faust, Mefistofeles, Brander, vsi kot solisti; ostala naloga je poverjena zboru in orkestru. Besedilo je napisal skladatelj sam na podlagi Goethe-jevega »Fausta«, a je popolnoma izpreme-nil konec, v katerem je obsodil Fausta v večno pogubo. Začetek legende pa je postavil v madžarsko nižino največ zaradi tega, da je mogel uvrstiti ob koncu I. dela znano Rakozcijevo koračnico, katero je obdelal in nad vse blesteče inštrumentiral. Vstopnice in tiskano besedilo so že v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Iz gledališča. »Gospa ministrica«, najbolj uspela veseiO'gra letošnje dramske sezone, se ponovi drevi po znižanih dramskih cenah. V nedeljo 7. in ponedeljek 8. t m. se uprizori v ljubljanski drami, obakrat ob 15-, mladinska igra »Peterčkove poslednje sanje«. V tretji sliki te izvrstne mladinske igre nastopi Miklavž s spremstvom. Oba dneva bo obdarovanih okrog 40 revnih ljubljanskih otrok, mal spomin-ček na Miklavža pa bodo dobili vsi pri predstavah navzoči otroci. V vlogi Peter-čka nastopi mladi Mitja Goreč. — V nedeljo ob 20. se vprizori po znižanih cenah Andrejevega drama »Mladoletje«. — V ponedeljek 8. t m. ob 20. se vprizori francoska komedija »Naš gospod župnik« 25tič na našem odru. Pri predstavi bo sodelovala muzika dravske divizi.iske oblasti. I Predstava ljudska po znižanih cenah. — I Drevi se bo v operi pela opereta »La Ma-j scotte« (Dekle sreče) izven abonmaja po ' zelo znižanih cenah. — V nedeljo popoldne J se bo pela Puccinijeva »Madame Butter-' fly« z go. Gjungjenac - Gavellovo v na-
Nalnoveiša številka
ilnstrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
vsebuje naslednje zanimivosti:
Spomenik hvaležnosti Franciji (3
slike)
'vako nastajajo vremenske spremembe (dr. O. Reya — s sliko) srebro v biologiji Zadnje poročilo raziskovalca We-
generja (s sliko) 'omen krvavenja iz nosu iluhi bodo slišali lovite vohunke (štiri slike) Zdravnikova načela Modernizacija Siama (lady Drum-mond Iiay — s petimi slikami) Človeško telo kot akumulator Slike iz življenja in sveta Materin up (Veramos Sila — s slikami)
flucegi v snegu (M. Haret, predsednik Romunskega planinskega društva — z 2 slikama) Ladja s človeškim blagom (J.
Kessel) Slovenska imena na i Žalostna usoda velikega pisatelja (s sliko) Kopriva
Sverdrup umrl (s sliko) Teža Zemlje Skrivnost preseljevanja Cerkev sv. Florijana v Ljubljani
(Staroslav) Tedenski jedilni list Katera barva je najbolj priljubljena Karikature li Kaj čitajo otroci najrajši B Humor v slikah H Nagrade in zanke
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane četrtletno samo 20 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah.
slovni partiji. Zvečer se bo pel Verdijev »Rigoletto«. V partiji vojvode nastopi Rijavec, Gildo bo pela Marta Oberwalder-jeva, Rigoletta Primožič, Sparafucila Rum-pel. Izven abonmaja po znižanih cenah. — V ponedeljek se bo pel »Knez Igor« izven abonmaja po izredno znižanih cenah.
u— Šentjakobski gledališki oder bo danes in v nedeljo ponovil izvrstno veseloigro »Vozel«. Kdor ljubi smeh in dobro zabavo, naj poseti predstavi. Ker je bila zadnja predstava popolnoma razprodana, prosimo posetnike, da si že v predprodaji preskrbijo svoje sedeže. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu.
u— Predstava »Svobode« v Varaždinu. — i
jVaraždinske Novinec prinašajo laskavo oceno drame Gorkega »Na dnu<, ki jo je igral Delavski oder »Svobode« v Varaždinu. Igralci, sami delavci in delavke, so kreirali , vloge tako dobro naštudirano in s takim do- I živetjem, kakor da nastopajo poklicni igralci. Vsa čast igralcem in režiserju Petretu. V nedeljo 7. t. m. ob 20. bo pa premijera drame »Na dnu« v dvorani Delavske zbornice. Vstopnice v predprodaji v Delavski zbornici L nadstropje po 12, 10, 8, 6 in 4 Din.
u— Društvo Soča opozarja, da bo drevi točno ob pol 21. v primerno okrašenem salonu pn Levu predavanje dr. Pavla Pest o t n i k a o moralni koristi sokolovanja v službi naroda. Pred tem bo proslava uedinjenja s slavnostnim govorom predsednika dr. P u c a. Na sporedu bodo tudi dekla-macije, recitacije in petje izbranih narodnih pesmi okteta »Ljubljanskega zvona« pod vodstvom g. M a t u 1 j a. Sočani in prijatelji, polnoštevilno se udeležite te proslave in lepega sokolskega predavanja. — Vstop je vsakomur svoboden.
u— »Skok čez kožo« priredi jutri pod pokroviteljstvom g. ministra za gozdove in rudnike inž. Dušana S e r n e c a Akademski klub montanistov v vseh dvoranah hotela Uniona. Na »Skoku« bo sviral priznani orkester Sokola I. Ples se bo začel že ob pol 11. Zanimanje za prireditev, na katero je povabljena elita naše javnosti, je zelo živahno, zaradi česar se sodi, da bo letošnji »Skok« eden najuspeleiših kar jih je bilo dosedaj. Povabljenci iz oddaljenejših krajev imajo 50% popust na železnicah za vse vrste in razrede vlakov. Letošnji »Skok čez kožo« poseti tudi veliko število rudarskih inženjerjev, ki bodo obenem slavili svoj praznik sv. Barbare. Ker pa je kontrola pri velikem številu povabljencev precej otežkočena, prosimo, da izvolijo interesenti reklamirati vabilo na naslov: Skokov odbor AKM, Ljubljana, univerza.
u— Redni letni občni zbor Narodne ga* lerije v Ljubljani bo v soboto 20. t. m. ob 17. v društveni pisarni. Odbor prosi člane za nakazilo članarine.
u— »Siam — dežela belega slona« bo predvajala ZKD še danes ob 14.30 in oba praznika, v nedeljo in ponedeljek 7. in 8. t. m., obakrat ob 11. dopoldne, vedno v prostorih kina Dvor. Ni bilo še filma, ki bi v lepših slikah kakor ta uvajal gledalca v tajnosti kake dežele. Poleg tega je film aktualen glede na najnovejšo knjigo našega raziskovalca Ferda Lupše, ki je v Siamu bival mnogo let.
u— Odbor APZ vabi akademičarke, ki se zanimajo za lepo pesem, na važen razgovor, ki bo jutri v nedeljo ob tri četrt na i.2. v balkonski dvorani na univerzi.
u— Francoski institut v Ljubljani opozarja vse svoje člane in prijatelje franco* skega jezika na društveni sestanek v to» rek 9. decembra ob devetih zvečer v Na« rodnem domu. Na programu je film o Strassbourgu. Uvodno predavanje bo imel g. prof. Joško P r e z e 1 j.
u— Skiontično predavanje priredi SPD v četrtek dne 11 decembra ob 20. uri v
"LEKTEICNE
dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Tema predavanja: »V sedmih letih peš okoli sveta«. Predaval bo nemški pisatelj Edmund Zscheile iz Leipziga.
u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Petkova vaja moškega zbora je zaradi Miklavževih večerov izostala. — V torek zvečer vsi na koncert Glasbene Matice — V sredo zvečer vaja ženskega, v petek pa moškega zbora.
u— Lovcem. G. dr. Lovrenčič nam je poslal: Da se pogovorimo o ustanovitvi podružnice SLD v Ljubljani, sklicujem člane bivše ljubljanske oblasti, ki ne pripadajo še nobeni podružnici, na posvetovanje 11. t. m. ob 20. v hotel Miklič v Ljubljani.
u— Akademski smučarski klub se snuje. Pripravljalni odbor poziva vse kolege in kolegice - smučarje, tudi začetnike, da se sigurno udeleže sestanka, ki bo v sredo 10. t. m. v sobi 90 na univerzi ob 18.
u— Prireditev Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah bo v soboto 24. januarja v veliki dvorani Uniona v Ljubljani še v večjem stilu kakor prejšnja leta. Posetniki naj si pravočasno preskrbe narodne noše Društva prosimo, naj opuste vsako prireditev v večjem obsegu na označeni dan.
u— Odsek uradnikov I. in II. kategorije UJNŽB v Ljubljani bo imel redni občni zbor jutri v nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne v restavracijski kleti Miklič. Ker je na dnevnem redu razprava o zakonskem načrtu in o klasifikaciji postaj, naj se občnega zbora v velikem številu udeleže tovariši s proge in iz centrale.
■ ♦♦♦♦»»♦♦♦♦ ...................♦♦♦♦♦»B
i GRAMOFONI
in gramofonske plošče
]IOHO€OBD
«
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ «
♦ ♦
t
najcenejše — zato najprimernejše darilo
I za božič. |
|	Velik repertoar.	♦
♦ *
| SLOVENSKI K U P L E TI. ♦ i	Na ugodne obroke pri	f
I ELEKTBOFOKSRl | I	mužBi	|
♦	17119	Z O. J5.	|
| Ljubljana, Aleksandrova 7. t
♦	♦
D antike zimske obleke
iz raznovrst. baržuna od 180.— Drn naprej iz barhenta in flanele » 80.— » » šport, krila in zimske
bluze.....» 65.— s> »
klot-halje zelo trpežne » 98.— » » najnovejše pletene jopice, razno trikotažo in perilo po konkurenčnih cenah priporoča:
F. I. G O RI C A R, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 29	380
ZIMSKO PERILO
rokavice, volnene nogavice in drugo priporoča
I. Urbančič, Miklošičev? 20
386
u— Vračajo se brez beliča. Včeraj dopoldne se je pripeljalo preko Jesenic v Ljubljano iz Francije osem delavcev, ki so odšli tja pred tedni s trebuhom za kruhom. Vsem osem se je zglasilo na policiji, kaj ti zmanjkalo jim je denarja za nadaljno vožnjo. Delavci so pripovedovali, da v Franciji niso mogli dobiti nikakega dela, ker tudi tam vlada precejšnja brezposelnost Imeli so baš še toliko denarja, da so lahko kupili povratni vozni listek do naše meje. Na policiji so jim izstavili prisilne potne liste, nakar so se delavci zvečer odpeljali z vlakom domov v Liko in Dalmacijo.
u— Lep dar. Veleugledna tvrdka Bogomir Motoh, pražarna kave v Ljubljani, Krekov trg 5, je podarila Kolu jugoslovenskih sester. Klubu Primork, Šolski kuhinji kraljice Marije po 5 kg pražene kave za revne matere kot Miklavžev dar, za kar se imenovana društva najtopleje zahvaljujejo.
u_ Ogenj v stanovanju. Postrežnica Petkova, stanujoča na Viču, je odšla v četrtek zgodaj zjutraj od doma, ne da bi pogasila ogenj v štedilniku. Kake pol ure za tem pa se je pričel valiti iz sobe dim, kar je vzbudilo pozornost drugih strank. Go-stilničarka Marija Jaienova je nato vdrla
v	stanovanje Petkove, kjer je bila v ognju postelja. Stranke so ogenj, ki še ni bil popolnoma v razmahu, pogasile, ne da bi bilo potrebno intervenirati gasilcem.
u— Tatinski drobiž. Mesarju Francetu Novlianu ie 3. t. m. zvečer neznan storilec odpeljal kolo izpred gostilne Kalan na Poljanski cesti. — Trgovcu Beliču na Kavško-
vi	cesti so tatovi odnesli v noči na 3. t. m. z vrta razno obleko in perilo.

¥itek sfas
povzdigniti in obdržati
na kateremkoli mesto telesa fore? diete. bre2 idravil, kopeli in dolgočasnih jdravilnih načinov morete s francoskim izdelkom

motorje
generatorje (dyname), kovaške ventilatorje, vodne sesaljke L t. d.
dobavlja
ELEKTROTEHNA
d. z o. z.
Ljubljana. Vegova 2.
Izvršuje tudi ELEKTRIFIKACIJE industrijskih naprav, mlinov, žag itd.
Popolnoma tunanja poraba. Krepi	ne za-
pušča gob. Ze šestega dne viden uspeh
Lekarna pet Sv. Trolstvu*
ZAGREB, ILICA 43,
kjer lahko dobite pojasnilo o tem uspešnem srpa stvu. Na tisoče prizriamc.	17060
DepM za Sarajevo: Gradska apoteka V r a E i t Depot za Skoplje: Dvorska apoteka Bogojevič.
u— Aretacije. Policijski organi so aretirali Alojzija L., ki ie krade! kolesa. — V zapor ie moralo tudi nekaj potepink. ki so se zadržavale največ po barakah v Šiški, po beznicah na periferiji mesta in okrog kolodvora. »Zeleni Henrik« je prepeljal na policijo Blaža C., ki je v pijanosti zamenjal ulico za posteljo.
u— Miklavževe prireditve v Ljubljani bodo z Miklavževim večerom SK Ilirije danes ob 20. v Kazini brezdvomno dosegle svoj višek! Vodstvo kluba si prizadeva, zadovoljiti posetnike v vsakem oziru. Sv. Miklavž bo posetil prireditev v sijajnem spremstvu in bo prinesel s seboj bogato zalogo daril za vsakogar. Cekar sv. Antona bo prepoln odpustkov, parkeljni črni kakor noč. Najboljši ljubljanski plesni orkester bo v dvorani neumorno sviral naj-
Danes premi/1 ra!
Zvočni film v Ginu „<Dver"
Priljubi; ena, splošno obožeoana	_
dDiltna
-> nevozabnem zvočnem fi.mu
IS
V- • V -r
BO''—-

M
riitcesanjen šofer
Frtdstave ob 4, po! 8 in Q zv
Hjtehlšcmsici (Doc«*
novejše plesne komade, v baru pa bo za razpoloženje skrbel popularni Cvirnov jazz. Bar bo v velikomestnem stilu urejen. Koliko zabave pa bo nudila volitev najvese-lejšega, še mnogo več pa najdolgočasnej-žega gosta! Vsi ste vabljeni!
u— Nikamor me >ie boš spravni, jaz grem zvečer v areno Narodnega doma ca s Preporodov« Miklavžev večer. Za tam vsaj vem. da se bom dobro zabaval. Tudi kako darilo upam dobiti, saj je Miklavž vse popoldne v areni in pazi, da bodo vsa darila v redu prsnešena iz njegovih skladišč v areno.
u— čajanka plesne šole privatnih nameščencev bo drevi v veiiki dvorani hotela j Uniona« ob 20. Darila za Miklavža, ki r.as bo obiskal, bomo sprejemali istotam od 17. do po! 20. Vsi naši obiskovalci in njihove družine vljudno vabljeni!
u_ Plesna šola Sokolskega društva LJubljana Ul. bo imela vaje do nadaljnjega vsako soboto ob po! 21. v novo preurejeni suterenski dvorani hotela Miklič nasproti glavnega kolodvora. Vabljeno tudi Sokolu naklonjeno občinstvo!
u— Samostan sv. Franja s Krka je poslal svoje sijajno rdeče krško vino g. Jeder-liniču, ki vabi cenjene ljubitelje finega vina s Krka na pcskušnjo v gostilno »Pod tran-čo«, Stari trg 1.
u_Modna rev!ja Atene. V soboto zvečer
13. t, m. bo pred mesecem napovedana prireditev v veliki dvorani Uniona. Prve domače tvrdke so se oglasile k sodelovanju da bo program prav pester. Prijave nadaljnjih tvrdk sprejema pisarna Atene Dunajska c. 1 a/II.
Iz Celja
e— Na Ljudskem vseučilišču v Celju predavanje prihodnji teden zaradi praznika v ponedeljek 8. t. m. izostane. Naslednje predavanje bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v meščanski šoli.
e— Prikimala je starka zima... V četrtek zvečer okros 18. je pričelo v Celju m vsej okolici močno snežiti in včeraj zjutraj so Celjani zagledali mesto v beli obleki Sneg ie še naletaval skoro vse dopoldne, vendar se na cestah ni obdržal, ker je padel ra i: ro podlago in se je sproti stalil. Pač vsi okoliški griči in hribi pokriti s jt. zimsko odejo, e— Podporno društvo za reme otroke v m priredi na praznik 8. t. m. ob 15. v t; ndnici okoliške deške osnovne šole ni geni polju Miklavževo obdarovanje vseh ctrok iz otroškega vrtca v Gaberju kakor tudi druge revne dece. Prijatelji bedne mladine vabljeni.
e— ( oljska Mrelska družina priredi drevi ob 20. na kegljišču v kleti Celjskega doma strelski večer. Streljanje za dobitke se bo vršilo z malokalibrsko puško flobertov-ko. člani družine in njihovi prijatelji vabljeni.	O
e— Smučarski raj se odpira. Prejeli smo obvestilo, da je pri Celjski koči do včeraj dopoldne padlo že 35 cm snega, ki je za smučanje prvovrsten. V nedeljo in na praznik v ponedeljek bo pri koči nedvomno pravi smučarski praznik.
e— Zahvala. Podporno društvo za revne oiroke v Gaberju se obitelji Majdičevi iz Spodje fludinje najprisrčnejše zahvaljuje za podarjeni znesek o00 Din. ki bo uporabljen za obdarovanje revnih otrok.
e— Županstvo Celje - okolica se obitelji Majdičevi iz Spodnje Hudinje najsrčnejše zahvaljuje za darovani znesek po 1000 Din, ki se je uporabil za občinski ubožni fond.
e— Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju so naklonili za božičnico: Mestna hranilnica 2500 Din, Ljudska posojilnica 300 Din in Prva hrvatska štedionica 200 Din. Srčna hvala! Prosimo vse ostale, do katerih smo se obrnili s prošnjo, da prispevajo k naši akciji za božičnico.
e— Celjske brivnice bodo v nedeljo 7. t. m. ves dan zaprte, na praznik v ponedeljek 8. t. m. pa odprte od pol 8. do 11. dopoldne.
f— Mestni kino v Celju bo predvajal drevi ob 20.15 veseloigro Pata in Patachona s-Bagdadska lopova«, ki je eden najboljših njunih filmov.
e— Sokolska plesna vaja bo izjemoma drevi. Plesni venček je določen na 17. januarja.
c— Plesna šola trgovskih nameščencev
sporoča, da plesna vaja drevi izostane, ker priredi jutri Miklavževo čajanko samo za svoje člane.
Iz Maribora
a— Praznika v gledališču. V soboto 6. t. m. bo premiera priljubljene komične opere »Prodana nevesta«. Režira g. Trbu-hovič, dirigira g. Herzog, ples je naštudi-ral g. Harastovič, eode1 ujeta kot gosta ga. Kovičeva in g. Fran Neralič. — V nedeljo ob 15. bo premiera otroške igre »Aladin« v režiji g. Hinka Tomasiča s petjem, plesom in godbo. Sodeluje del vojaške godbe. Ples je naštudirala gdč. Erna Kovačeva. Zvečer se bo ponovila zelo zabavna in me-
lodijozna opereta »Lutka«. Kuponi. _ V
ponedeljek ob 15. bo otroška predstava pravljične igre »Aladin«, ob 20. pa prva repriza »Prodane neveste«.
a— Ljudsko gibanje v Mariboru. V mesecu novembru je bilo v Mariboru rojenih 97, umrlo pa je 64 oseb. Porok je bilo 48. V območju tukajšnjega prijavnega urada je bilo zabeleženih 2326 tujcev od teh 602 inozemca.
a— Z velikim belim plaščem se je orgni-
la v noči od četrtka na petek priroda da-
leč naokrog. V dolini sneg sicer vsled tople in razmočene zemlje ne bo imel obstanka, pač pa gotovo na Pohorju, kjer ga je padla precejšnja plast. V mestu je polagoma snežilo tudi včerdj ves dan, vendar odseva snežna belina le raz strehe, dočim ulične pločnike sproti čistijo, a— Odvzem f?ost!!n«ške koncesije. Ministrstvo notranjih zadev je v smislu pravilnika o gostilnah odvzelo Maksu Plautzu, gostilničarju na Koroški cesti 3 v Mariboru, osebno pravico. Ker je imenovani listino o osebni pravici baje raztrgal in uniči;, se listina proglaša za odvzeto in neveljavno
a— Novi grobovi. V Breznu je umrla v 73. letu starosti gospa Alojzija Mayerjeva veleposestnica. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 2.30 popoldne iz hiše žalosti, Brezno št. 15.
a— Obrtno gibanje v Mariboru. Pretekli mesec je bilo v Mariboru izdanih 26 novih, izbrisanih pa je bilo 6 starih obrtnih pravic.
a— Oddajo cestne zgradbe Reka-Sv Areh je banska uprav znova razpisala za 20. t. m. Ponudbe, ki jih je treba poslati
TRENCHOATI
površniki, hubertusplašči, usnjeni jopiči, kože, pliši> snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi <azno manufakturno blago na obroke. ORNIK, Maribor, Koroška cest* 9.	17044
na tehnični oddelek sreskega načelstva Maribor desni breg, morajo vsebovati v odstotkih izražen popust od proračunske vsote 18.175 Din 40 para.
a— Tobačna trafika na glavnem kolodvoru je bila te dni otvorjena in s tem je bilo ustreženo že dolgoletnim željam potujočega občinstva.
a— Grajski kino od danes naprej »Končana je pesem«. Kino Union od danes naprej »Pot k slavi«. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19., 21.
a— Iz policijske službe. G. Ciril Bremec, uradnik policijskega predstojništva v Mariboru, je preveden iz m/3 v II/2. G. Bremec se je že kot dijak ude j stvo val v duhu preporodovskega gibanja, v svetovni vojni pa je stopil kot ruski ujetnik najprej v rusko in potem v srbsko vojsko. Naše čestitke k lepemu napredovanju!
a— Tatvina in vlom. Z dvorišča Štajerske sadjarske zadruge v Miklošičevi ulici sta v četrtek popoldne dva mladeniča od 18 do 20 let odnesla v opoldanskem odmoru 33 kg težki zaboj z jabolki proti Slovenski ulici. Ker sta tam videla, da ju ljudje opazujejo, sta se skrila z zabojem na hodnik mestne oskrbnišnice, vzela iz zaboja 15 kg jabolk in jo popihala proti Slovenski ulici. V noči na petek pa ze nekdo skozi vrata vlomil v Kieserjev fo-toatelje v Gregorčičevi ulici in odnesel drobiža za okroglo 100 Din.
a— Miklavževa prireditev trgovske in obrtne mladine v Mariboru bo v nedeljo 7 t. m. v vseh orostorih Narodnega doma. Pričetek cb 16.'Rajanje parkljev. Jazz-or-kester. Vabljeni vsi.
a_ Miklavžev večer z godbo in plesom
priredi Turistični klub »Triglav« v Maru boru v vseh prostorih Narodnega doma 6. decembra ob 20. Darila sprejema hišnik.
ARSTVO
Seja posvetovalnega odbora ljubljanske železniške direkcije
Včeraj se je v ljubljanski železniški direkciji vršila seja posvetovalnega odbora, ki je razpravljala o odlokih generalne direkcije glede predlogov, stavljenih na zadnji seji posvetovalne?! odbora 19. maja t. 1., nadalje o predlogih glede bodočega voznega reda in o spomenici o aktualnih prometnih vprašanjih, sprejetih na plenarni seji Zbornice za TOI dne 25. sept. t. 1.
Sejo je otvoril železniški direktor gosp. Borko, ki je članom odbora sporočil, kakšno stališče je zavzela generalna železniška direkcija k posameznim predlogom odbora, zlasti glede dostave in dobave speci-jalnih vagonov (za dolge hlode, za kemikalije, za apno, za rinfuzno blago itd).
K razpravi o sestavi bodočega voznega reda je podal inšpektor gosp. Mil. Petek poročilo o mednarodni voznoredni konferenci v Kopenhagnu, ki se je vršila v oktobru t. 1. in o voznoredni konferenci, ki se je vršila 14. avg. t. 1. pri generalni železniški direkciji. Po njegovem poročilu ostaneta število in lega meonarodnih zvez v celoti nespremenjena, le brzovlak Trst -Budimpešta bo odhajal iz Trsta 2 uri kasneje. Po smernicah, ki jih je izdala za sestavo bodočega voznega reda generalna direkcija, se število vlakov nima povečati, temveč se mora tam, kjer je frekvenca nezadostna, skrčiti. Vozni ~ed naj bi se stabiliziral s sedanjim številom zvez.
Nato se je na podlagi obširne spomenice, ki jo je predložila Zbornica za TOI. vršila razprava o načelnih vprašanjih, bi so v zvezi z voznim redom, kakor tudi o podrobnih predlogih za preložitve vlakov. Glede večine teh predlogov je železniška uprava izjavila, da jim je pripravljena ugoditi, deloma v lastnem delokrogu, deloma pa bo skušala izposlovati sporazum z generaftio direkcijo.
V spomenici, ki jo je obširno utemeljeval zbornični tajn k gosp Ivan Mohorič, se uvodoma opozarja, da je konferenci pri žel. direkciji začrtan zaradi mednarodnih dogo« vorov in smernic generalne direkcije pro ozek krog, da bi bilo mogoče uspešno uve* ljaviti zahteve gospodarskih krogov. V bo» doče naj bi se konferenca sklicala preden se vršijo mednarodne konference o voznem redu. V konkretnih predlogih opozarja spo> menica na potrebo zmanjšanja postankov brzovlakov na obmejnih postajah in pove čanja brzine brzovlaka med Ljubljano in Beogradom. V razporedu direktnih vozov ni zadostno upoštevan močan promet med Nemčijo in Bledom v poletni sezoni. Tudi priključni promet na brzovlake iz Ljublja« ne proti Mariboru posebno iz Gorenjske ni zadovoljivo urejen. Nadalje predlaga zbor. niča, da se tudi na področju ljubljanske di« rekcije uvedejo takozvani pospešeni poti niški vlaki, kakor obstojajo v vseh drugih direkcijah. Ti vlaki, imajo skoraj značaj brzovlakov, vendar velja zanje navadna potniška tarifa. Taki vlaki naj bi se uvedli med Ljubljano in Mariborom ter Zagrebom Zaradi velikih postankov potniških vlako\ na večjih priključnih postajah v zvezi z prevzemanjem pošte, predlaga zbonrea. naj se pisemska in paketna pošta med Ljubila« no in Mariborom prevažala z nočnimi vla» ki. Zboljša naj se dovoz jutranje pošte na Gorenjsko, ki prihaja v kraie nad Kranjem šele po 10 uri dopoldne. Spomenica zahteva snremembo voznih redov gorenjskih oseb» nih vlakov glede na prevoz delavcev in lz« letnikov ter glede zvez iz Ljubli"ne na osta» le proge ;n iz Jesenic proti Boh. Bistrici. Na progi Ljubljana—Rakek naj bi se obno« vil dopoldanski vlak z odhodom ob 9.20 i2 Rfil-eka.
Tudi glede ostalih lokalnih nrog zahte« va spomenica zboljšanje "riključkov in zvez. Na progi Liub1iana«Maribor nai se j za bližji promet do Litije omogoči opoldan« ■ ska zveza. Prihod jutranjega vlaka, ki vozi delavstvo v Maribor iz južno ležečih kraiev naj se nosneši za 10 minut, ker sedaj nriha« ja v Maribor šele ob 6.55; odhod večerne« ga vlaka proti Z:danem mostu pa 'e nre> 7«oden in bi ga bilo nreTožiti na 73 40 ah 24. uro. Odhod vlaka 615 iz Ljubljane nroti Mariboru ob 5.12 uri bi bilo treba preložiti
na 5.30 ter skrajšati postanke na posame2» nih postajah. Tovornemu vlaku, ki odhaja ob 13. iz Celja naj se do Trbovelj priklo« ni nekaj osebnih voz. Zveze na progi Gro-belno—Rogatec je treba pospešiti. Vlaka 1121 in 1123 na progi Pragersko—Kotoribi; sta postavljena mnogo preblizu drug druge-mu in tako Ptujčani in Ormožani nimajo od 8. do 17. ure nikake zveze proti Prager= skem. Prav tako sta preblizu skupaj vlaka št. 1116 in 1118. Ptujčani poudarjajo, da s*> imeli pred vojno dnevno 18 vlakov, sedaj pa le 6. Na progi Celje—Velenje naj se uvede nedeljski turistični vlak. Zbližajo naj se tudi zveze iz Dravograda v Avstrijo in obratno Omogoči naj se končno tudi brzi povratek potnikov, ki imajo posle v Prevalju. Na koncu spomenica ponovno opozarja na potrebo uvedbe mot. vozil, ki bi omogočila znatno zboljšanje zvez ter na potrebo dograditve trikota v Zidanem mostu.
K tretji točki dnevnega reda je predsed= nik posvetovalnega odbora sporočil, da sc direkcija prizadeva ustreči željam izraže= nim v spomenici o prometnih vprašanjih sprejeti na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI, zlasti v pogledu čimprejšnje dobave 14 mostnih tehtnic za važne križiščne po-staje. Zavzela se je tudi "a otvoritev prek* murskih • zvez, -i predloge glede uvedbe električne razsvetljave na postajah in glede zgradb ramp odnosno skladišč ter spre« r-embe nekaterih postajališč v blagovne po« staje.
V imenu Zbornice za TOI je tajnik g Mohorič grajal, da je bila kljub opozorilom zbornice oddana dobava tehtnic firmi Schember v Budimpešti, dasi imamo v dr= žavi zadostno število tozadevnih domačih podjetij. Nadalje je g. Mohorič predlagal, da se neracijonalna acet lenska in petrolej' ska razsvetljava na postajah nadomesti z električno in končno, da naša železniška uprava stopi v stik z italijansko zaradi re« vizije jugoslovenskodtalijanske železniške tarife, ki je sestavljena na manj ugodni podlagi kakor avstrijsko«italijanska. Član odbora g. ravnatelj Besednjak je na koncu stavil še predloge glede opreme postaj Pes« niča. Maribor in Ptuj z rampami m skladi« šči.
—	Podružnica občega jugoslovenskega bankarskega društva v Ljubljani. S 1. januarjem prihodnjega leta bo Obče Jugoslovensko bankarsko društvo v Zagrebu (prej Wieneir Bankverein) otvorilo v Ljubljani svojo podružnico. Za ravnatelja podružnice je bil imenovan dosedanji pro-kurist Ljubljanske kreditne banke gosp. Ante Tavčar. Kakor čujemo se vršijo pogajanja. da banka kupi lastno hišo na eni najprometnejših ulic v Ljubljani.
= Proti nepravilnostim v knjiženji! nn škodo davkoplačevalcev. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, v katerem opozarja, da posamezne davčne uprave knjižijo vplačane davke in samoupravne doklade povsem na škodo davkoplačevalcev, ker vplačane vsote knjižijo samo v korist davka ali samo v korist doklad. Tako se je dogodilo, da so posamezni davkoplačevalci preplačal'" davke ali doklade za več let. ali pa so pre-plačali doklade, dočim za davke plačujejo zamudne obresti. Zlasti se opaža, da se mnoga vplačila knjižijo izključno na račun samoupravnih doklad, ker dobivajo organi, ki te doklade pobirajo in knjižijo, odstotne nagrade. Ministrstvo odreja, da se ima v bodoče vsako nepravilno izstopanje najstrožje kaznovati in da se mora pri pregledu kn;'f zlasti nariti na pravilno kniižente.
—	Stanje Narodne banke. V zadnji četrtini novembra so se devizne rezerve Narodne banke zmanjšale za okrog 42 milijonov dinarjeiv, dočim so se v tretji četrtini kakor znano povečale za okrog 30 milijonov. Zaradi ultiina so precej nazadovala žirovna dobroimeftja, privatna in državna in se je zaradi tega dvignil obtok bankovcev za 190 mnliijonov Din. Stanje od 30 novembra je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. nov.): Aktiva: kovinska podlaga 277.6 (—8.2), saldo raznih računov (tečajne diference de-vrz) 701.2 (—33.7), posojila na menice 1313.7 (+6.8}, lombard 242 8 (+0.2); pasiva: ototok bankovcev 5403.7 (+189.3), žirovne obveznosti nasproti državi 64.6 (—61.4), ostale žirovne obvez-
Izbor najboljših slovenske glasbe
del
Veliki Orkester:
Veseli fantje. Valček (R. Vollstedt) Amoureuse Velček (R. Berger) AN
O
Šaljivo Petje s Harmoniko in Kitaro
Vandrovec. Valček Cigani. Mešani zbor s spremljevanjem harmonike in kitare AN
396
445
Mešani zbor:
Njega ni. Narodna
Spomini. Valček. Vojaški orkester AM
Orkester:
Slovenski valček Na Dolenjskem. Valček
AM 2528
Veliki orkester, ksilofon solo:
Pomona. Valček (Waldteufel) Večerni zvončki. Valček , „ (P. Zamull)	AM 447
Domača godba:
Poskočna polka Plavaj, moja barčica. Valček
AM 2342
Vipavska polka Moja Milka. Valček
AM 2346
Steva Nikolič s svojim ciganskim orkestrom:
Minaret. Tango
Mi Tormento. Tango AM 2495
Josč M. Luccesi in njegov južnoameriški orkester z refrenom
Citraški trio:
Planinski ples Veseli citraši
AM 2345
«
Najznamenitejši umetniki yse gori navedene plošče se dobi v vsaki
boljši trgovini te stroke in sicer serija AM po Din 65'—, serija AN pa po Din 95'—
„HIS MASTER'S VOICE"
Gramofoni
Najbolj dopršeni posnetki
17087

Prodajalni depot za Slovenijo:
GRHM0F0N"
H. RASBERGER
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 34
Telefon 33-83	(V bližini glav kolodvora)
nosti 734.6 (—99.9), razne obveznosti (— G3.1).
= Vinski sejem Ivanjkovci. Priprave za vinski sejem, ki ga priredi v Ivanjkovcih tamošnja vinarska zadruga Jeruzalemčan v sredo 10. t. m., so v najlepšem teku. Vsak interesent bo imel priliko se prepričati, kako lepo se je osobito letošnji letnik razvil in kako je kakovost tega letnika vendar prav dobra. Tudi letnik 1929 bo še na razpolago. Vsakdo bo imel na sejmu priliko tukaj stopiti direktno v stik s producenti. Ker je razstavni prostor tik kolodvora ne moti vreme. Železniške zveze so dokaj ugodne. Ce pa hoče kdo producenta na domu obiskati in vino v kleti poskusiti, ima priliko, ker so vinogradi razstavljalcev v neposredni bližini.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave drogov za pre-mikače, lesenih ročajev za armature, topo-rišč za sekire, kladiva in lopate ter glede dobave delov za premogovno dvigalno napravo. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Sanjski Rudnik sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave plinskih cevi in stenja. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave klosetnih delov iz fajanse. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave konopnenih vrvi. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
BORZE
Na liubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so deloma nekoliko popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za aranžma po 430, za december po 429 in za februar po 419.5 — 419.75. V ostalem je bil nied državnimi papirji promet le še v 7% Blairovem posojilu po 81.5. Med bančnimi vrednotami je prišlo do običajnih zaključkov, od industrijskih delnic pa so se trgovale le Trboveljska po 376 in Drava po 236
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.675. Berlin 13.4775—13.5075 (13.4925), Bruselj 7.8959. Budimpešta 987.65—990.65 (989.15), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.67— 797.67 (796.17), Newyork 56.355—56.555 (56.455), Pariz 222.25, Praga 167 37—168 07 (167.67), Trst 296.27 denar. 296.44 blago.
Zagreb. Amsterdam 22.7650, Dunaj 794.67 do 797.67, Berlin 13.4775—13.5075, Bruselj 789.59, Budimpešta 987.65 — 990.65. London 274.26—275.06, Milan 275.34—297.34, New-vork ček 56.3550-56.5550, Pariz 221.25 do 223.25, Praga 167.28—168.08. Curih 1004.40 do 1097.40,' Kopenhagen 15.11.
Curih. Zagreb 9.1280, Pariz 20.2/8 <5, London 25.06125, Newyork 516.10, Bruselj 71.99, Milan 27.0450, Madrid 57.40, Amsterdam 207.70, Berlin 123.0750, Dunaj 72 6250, Sofija 3.7375, Praga 15.3050, Varšava 57.80, Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 91.5 bl., 7% Blair 81.5 bl Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170-180. Vevče 124 den_ Ruše 280—»Ki
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za aranžma in kasa 429 — 430. za december 429 — 431, za februar 419.5 — 420. investicijsko 85.5 — 87.5, agrarne 52.5 bl.. 8% Blair 90.5 — 91.75, 7% Blair 81.125 do 81.5, 7% Drž. hipotek, banka 80.75—81.5,
6% begluške 70.5 — 72.5; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935. Union 190 do 190.5, Jugo 77.5 — 77.75, Srbska 194—195, Zemaljska 128 — 129, Poljo 56 — 56.5, Ljubljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 din.« Našička 1000 bl., Gutmann 138 - 145, Sla-veks 50 — 55. Slavonija 200 den., Drava 235 _ 236, Šečerana 298 — 304. Brod vagon 90 — 115, Vevče 124 den.. Dubrovačka 375 — 390, Oceanija 220 — 240. Trbovlie 374 — 376.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza. (5. t. m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona oglja. Povpraševanje je za letvice (smreka-^elka) 12/24 mm. dolž. 4 m, »stro-robe, očeljene. po 580 Din za m3 fco nakl. postaja), za gabrova drva (debele cepanice, brez okroglic), suha ali polsuha, 1 ni dolž.), za javorjeve hlode (sveže, bele, od 30 cm premera navzgor, brez grč, za izdelovanje furnirjev, prizemni hlodi), za 1 vagon lipovih plohov (suhih, v običajnih dimenzijah). Kupi se bukov gozd. manjši, za izdelovanje oglja.
ŽITO
+ Ljubljanska borza. (5. t. m.). Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vag. koruze. Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni); pšeni: ea: baška, 80/81 kg po 200—202.5; srbo-branska, 80 kg in gornjebaška, 79/80 kg po 197.5—200; baška. 79 kg po 185—187.5, ba-ranjska, 79 80 kg po 182-185; ječmen: ozimni, 65/66 kg po 155-157.5; koruza: baška, stara po 147.5—150; baška, nova, umetno sušena po 132.5—135; pri navadni voznini po 137.5- 142; baška, času primerno suha, pri navadni voznini po 122.5—125; oves: baranjski po 182.5—185: moka: sOg< po 340—345.
+ Novosadska blagovna borza. (5. L m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 38 vag. pšenice, 37 vagonov koruze, 1 vag. ječmena in 2 vagona otrobov. Pšenica: baška, 79'80 130—135; baška, potiska, 79/80 kg 140 do 142.5; gornjebaška, 79/80 kg 137.5 do 140; banaška, potiska, 79/80 kg 141—143; gornjebanaška 79/80 kg 135—137.5; sremska, 78 kg 127.50—132.50. Oves: baški in sremski 135—140. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 102.50—105. Koruza: baška, stara 95—97.50, nova 82.50—85; za marc-maj 95 do 97.50; sremska, umetno sušena 90 -93. Moka: baška »Og« in »Ogg: 235—245; »2« 205— 215; >5« 175—185: »6« 130—155; >7< 105—110; >8« 80—&5. Fižol: baški, sremski beli 240—260. Otrobi: baški 67.50—72.50.
+ Somborska blagovna borza. (5. t. m.). — Tendenca mirna. Promet: 171 vagonov. Pšenica: baška, potiska, šlep. 80 kg 137.50—142.50; okolica Sombor. 78 kg 125 do 130; gornjebaška, 79/80 kg 132.50 do 137.50; sremska, 78/79 kg 125—130; banaška, Bega, šlep, 79 kg 130—135. Oves: baški, sremski in slavonski 132.50—137.50. Ječmen: baški, 64/65 kg 105—110. Koruza: baška, nova 75—80; za dec.-jan. 77.5—82 5; baška umetno sušena 85—90. Moka: baška, »Ogt in >Ogg« 235-240; »2« 205—215; -5< 175-185; >6« 150-160; »7« 100-110;
+ Budimpeštanska terminsfca borza. ^ (5. t. m.). Tendenca za pšenico nekoliko ičvr-šcena, v ostalem prijazna. Pšenica: za marc 15.47_15.48. za maj 15.36—15.37: rž: za marc 9.88—9.89; koruza: za mai 12.94 do 12.95, tranzitna za maj 10.85—10.88.
KULTURNI PREGLED
Književno pismo iz Beograda
Beograd, v decembru V založbi Geze Kohna je izšla serija kritik g. Milana V. Bogdanoviča, urednika »Srpskega književnega glasnika«. Knjiga se imenuje »Stari in mladi«. Tu je beseda o nekaterih predstavi-teljib srbskohrvaške književnosti. Kritike g. Bogdanoviča, ki so zbrane v tej knjigi, so že znane, ker jih je pisec objavil v časopisu, katerega urejuje. Njegove sodbe in nazori o naši književnosti in njenih predstaviteljih potemtakem niso nič novega, vendar je knjiga kljub temu zani-
miva novost. Pokazala je v enotni podobi Bogdanovičevo kritiško fiziognomijo, zakaj njegove kritike so bile dosihmal raztresene in nepregledne; šele ta knjiga nas bo v polni meri seznanil-i z njegovimi književnimi vrlinami, pa tudi z njegovimi simpatijami in tendencami. Knjiga je tem zanimivejša, ker so takšna izdanja kritik pri nas dokaj redka. (Pred vojno so se v tem oziru odlikovale zbirke Jo-vana Skerliča »Pisci i knjige«, po vojni pa med drugi .ni študije Branka Lazare-viča.)
Pri Kohnu je izšel tudi novi roman Milana Kašanina Trokošuljnik«. Pod nekam nenavadnim naslovom riše Kaša-nin ne baš nenavadnega človeka, ki izpre-minja svoja prepričanja kakor človek srajce. Začel je kot neznaten novinarski re-porter in potujoči igralec zadnje vrste. Je ambiciozen, gostobeseden, rad se rine v ospredje in se tako suče v svoji prvi srajci. Toda ta mu postane pretssna; ne počuti se več dobro v ozkem okolju in išče kaj večjega in boljšega. Ker ima prav široke komolce in razne druge »koristne« lastnosti, mu uspe, da se prerije višje. Postane poslanec, ugleden politik in pridobi zase vso svojo sredino. Pisec vešče slika njegove ljubezenske pustolovščine in njegovo zakonsko življenje. Ker pa se je začel izdajati celo za doktorja, se mu kmalu spodrsne, ljudem se odpro oči, razkrinkajo ga kot lažnivega doktorja in izgubi tudi mandat. V svoji rodbini takisto doživi polom. Tako je bila torej tudi d r u-g a srajca zanj zelo nesrečna. Toda »trokošuljnik« ni zaman trosrajčnik. Obleče tudi tretjo srajco. Poloti se trgovine in postane industrijec — kajpak, brez kapitala. ki si ga skuša pridobiti tako. da ustanovi delniško družbo za nabavljanje strojev. Tako si kmalu napravi precej denarja, ki omogoča lagodno življenje, med tem ko stroje jemlje na kredit. Takšno gospodarstvo more nujno privesti do bankrota in »junak romana« se izgubi nekje v provinci. Nekega dne se raznese glas, da je umrl. Vsi govore o njem, a nihče ne ve, kje se je rodil, kako je živel in kaj je prav za prav bil ta pokoj li »trokošuljnik«. Zapustil je ženo in deco, in po vseh dogodivščinah se roman končuje s krščenjem psa Fifija kot najvažnejšim dogodkom v rodbini »velikega pokojnika«.
Tu naj omenim, da je beseda »trokošuljnik« dobra ljudska beseda, ki jo najdeš tudi v neki kratki narodni povesti. Roman je spisan moderno, na filmski način; po pojmovanju ljudi in sveta spominja malo na Gogolja. Brez dvoma je to lep donesek k dosedanjemu delu g. Milana Kašanina in pridobitev za našo književnost sploh.
*
»Sablazan sa duhovi m a« je naslov šesti knjigi, ki jo je izdal naš znani lirik g. Gvido Tartaglia. To pot je stopil pred nas kot pripovednik. Doslej je objavil tri zbirke lirike (»Pesma i grad« 1923, »Začarani krvg« 1924 in »Lirika« 1921) ter dve mladinski knjigi. Ta knjiga proze
obsega že objavljene sestavke. Pisec jih je priobčil v zadnjih desetih letih v raznih časopisih in pod črto naših dnevnikov. Te povesti so prav za prav burleske, felj-toni, črtice, odlomki — kakor vam je drago. Nekatere so resne, druge šaljive, vsako pa prebereš z zanimanjem. Nastale so nekako mimogrede, ob strani piščevega liričnega stvarjanja. S »Sablaznim sa du-hovima« je pisec brez dvoma ponovno potrdil svoje književne sposobnosti in postavil na knjižni trg delo, ki bo izobraženemu občinstvu prijetno štivo ob dolgih jesenskih in zimskih večerih.
G. Tartaglia je plodovit pisatelj. Komaj je bil izdal svojo »Sablazan sa duhovima«, že pripravlja »Humoristično enciklopedijo savremene književnosti« z naslovom »Panoptikum« (Književna azbuka) in novo pesniško zbirko »Lirski zapisi«.
Mladi pesnik in književnik Gjorgje G1 u-m a c je nedavno — kakor je »Jutro« v svoji kulturni kroniki že zabeležilo, — izdal pri Kohnu zbirko »Vilinski snovi«. Knjiga je namenjena mladini in jo je temu primerno, a lepo in okusno ilustriral g. Gjorgje čutukovič. Škoda, da knjige te vrste niso tudi tehnično tako opremljene, da bi bile mladini mikavnejše.
Gjorgja Glumca je treba pohvaliti: vzlic svoji mladosti je objavil že nekoliko knjig. Prva je izšla 1. 1920. z naslovom »Beli cvetovi«. Sedem let nato ni objavil nobene, nato pa sta izšli kar dve knjigi, in sicer dramska slika »Sveti Sava i Stross-mayer« in »Soneti«. L. 1928. je poslal v svet zbirko »Usnuli nemiri«, 1. 1930. pesmi »Lirski trepeti« in prvi zvezek »Vilin-skih snova«. Za tisk je pripravljen že nadaljnji zvezek »Vilinskih snova«, vrhu tega pa pisec čaka, da izroči v tiskarno »Nove pjesme« in dramo v petih dejanjih »Jesen ji suton«.
G. dr. Borislav L o r e n c, vseučiliški profesor v Beogradu, je objavil pri Kohnu knjigo »Misac i akcija«. Tu skuša sistematično razložiti dejanski zelo staro, a danes aktualno vprašanje o odnosu misli in akcije, zavesti in giUanja. Pisec se je že prej bavil s tem psihologičnim problemom, poudarjajoč nerazdružljivo vez med mislijo in akcijo. V tej knjigi je obdelal vprašanje na mnogo širši podlagi nego v prejšnjih svojih spisih. Knjiga je v nekem smislu poljudna. Da bi bil spis dostopen širšemu občinstvu, se je pisec izogibal manj znanih strokovnih izrazov in jih kar moči nadomeščal z domačimi besedami. Občinstvo, ki ima kaj čuta in volje za či-tanje težjih knjig, bo rado seglo po tej knjigi.	__
O, Adrimn <*ost naše opere
Zopet smo v četrtek zvečer imeli gosta v naši operi, to pot dragega domačina, tenorista g. Adrijana, ki je na pragu pevske poti v Ameriko. Pel je Maurika v Trubadurju, v kateri vlogi smo ga že ravno tu slišali pred nekoliko leti G. Adrijan si ie priboril zavidanja vredno pevsko karijero v inozemstvu, kjer ga visoko čislajo, česar pa je tudi v polni meri vreden. Sam po sebi je kot oseba zelo simpatičen, inteligenten, enako prikupljiv pa je tudi njegov glas. ki je predvsem liričen, mehak, zlasti v lahkotnih višinah probojen in metalično zvočen. G. pevec- poje brez vsakega vidnega napora, izgovarja čisto in razločno, pa se na odru tudi kreče dovolj svobodno in smiselno. Osvojeval si ie večkratne aplavze pri odprti sceni, zlasti pa po bravurno odpeti znameniti streti. Prejel ie tudi lepe šope cvetja. Ljubeznivemu peveu-rojaku želim v dolarski deželi mnogo, nuiogo moraličnih in materijalnih uspehov.	—č.
Predavanja ^Slavističnega kluba"
Slavistični klub Društva slušateljev filozofske fakultete ima namen z javnimi nedeljskimi predavanji vzbuditi zanimanje našega izobraženstva za vsakovrstna važna, sodobna, splošno kulturna in znanstvena vprašanja in ga s tem pritegniti k kultur nemu sodelovanju. V tem smislu je pričel Slavistični klub lansko leto z nedeljskimi predavanji in misli nadaljevati tudi letos.
Ker se je zanimanje za ta predavanja zelo povečalo in ker se Slavistični klub zaveda njih velikega kulturnega pomena, Je leios zasnoval obširnejši in pestrejši program. Za sodelovanje ie nnprosil mnogo naših prvovrstnih znanstvenikov in visokih kulturnih mož, ki nam bodo povedali pač svo.ie najbolj dognane misli in nazore o naši sodobni kulturi in znanosti.
Iz področja slovenske literarne zgodovine in sicer o dobi preporoda bo govoril unlv. prof. dr Fran Kidrič, najboljši pozna-
valec starejše slovenske literarne zgodovine. Za filološke probleme smo naprosili univ, prof. dr.. Frana Ramovša, ki je izreden poznavalec slovenskega jezika. O zanimivih osebnih odnosih do siov. kulturnega sveta bodo vsekakor predavanja treh predstavnikov naše umetnosti: predavanje pesnika Otona Župančiča, načelna premišljevanja o slovenski umetnosti slikarja Riharda Jakopiča in svojevrstno predavanje pisatelja F. S. Finžgarja o slovenskem kmetu. Iz poglavja o idejnem pojmovanju alpinizma bo govoril dr. H. Tuma, pisatelj Ferdo Kozak bo predaval o sodobnem človeku in njegovih potih, kritik Josip Vidmar o Franu Levstiku kot literarnem kritiku ob priliki stoletnice njegovega rojstva. Naprosili smo za predavanie tudi dr. Stanka Lebna, ki je izboren poznavalec romanskih literatur in dr. R. Kolariča, ki bo govoril iz področja jezikoslovja. Poleg tega bo govoril dr. Stanko Vurnik o slovenski ljudski glasbi dr. St. Gogala o sodobni duhovnosti in Anton Ocvirk o slovenskih kulturnih problemih.
S tem seveda ni zaključen krog predavateljev, ker bo klub vedno skrbel za sveža in sodobna predavanja.
Za odpravo današnje
jezikovne anarhije
Urednik »Jezikovnega rešeta« v mesečniku »Slovenski tisk« dr. Kolarič si želi, da bi odpravili sedanjo jezikovno anarhijo z nekakim jezikovnim razsodiščem, nekakšnim jezikovnim društvom, ki bi izdajalo svoj mesečnik v katerem bi obravnavalo najbolj pereče vprašanje. To društvo naj bi tudi pripravilo in izdalo enoten slovenski pravopis z obširnim pravopisnim slovarjem.
Po mojem mnenju, nam ni treba še posebnega mesečnika, ker ga že imamo in to je »Slovenski tisk«. Saj obširno razpravlja o napakah slovenskega jezika in uvaja v pravilno izražanje. Jezikovni oddelek v listu bo treba le razširiti in ga raztegniti na vse smeri slovenske besede. Obravnavali naj bi jezikoslovci tudi pravopisje in pravorečje ter polagoma sestavili pravopisni slovar. Le-ta bi izhajal v »Slovenskem tisku« v oddelkih. Sedanji mesečnik bi seveda morali razširiti. Ker bi zaradi poučne vsebine pridobil mnogo naročnikov, bi ga to v gmotnem oziru le podprlo. Nasve-tovano jezikovno društvo bi bili vsi sotrud-niki. zlasti slavisti na naši univerzi, ki bi iahko največ pripomogli k utrditvi našega lezika.
Tako zasnovani mesečnik bo moral biti obvezen vodnik vsem urednikom in pisateljem ter vsem korektorjem.
Uredništvo »Slovenskega tiska« naj vpo-šteje izrečene nasvete in jih uresniči v prospeh slovenske besede.	A. M.
Knjige ttCankarjeve družbe"
»Cankarjeva družba« v Ljubljani je izdala letos (za udnino 20 Din) naslednje knjige:
Koledar Cankarjeve družbe (z raznovrstno vsebino; izmed izvirnih leposlovnih prispevkov omenjamo: Kreft, »Povest o knjigi«; Cerkvenik, »Zavoljo ribe«; MoieK, »Ob štirih zjutraj«, pesmi Fr. Kožarja, T. Seliškarja, M. Klopčiča in dr., črtico II. Smrekarja o Ivanu Cankarju. Omenili je še članek Fr. Zaitza »Ameriški Slovenci včeraj, danes in jutri« in R. Golouha »Italijanski fašizem in italijanski prolelarijat.'. Sicer prevodi iz ruske književnosti in mnogo slik).
Jože Kranje, Ljudje s ceste. »Film dveli duš« imenuje pisec zgodbo, v kateri vodi svojega junaka Možino »na dno« ljubljan skega življenja. Kranje opisuje bedo našega proletarijata in drastično slika njegov svet in naše socijalne razmere sploh.
F. C. Weiskopf. Komur ni dana izbira Pavel Zoreč je prevel štiri novele sodobnega nemškega proletarskega pisatelja. Nemška kritika jih je pred leti, ko so izšle, sprejela pohvalno. \Veiskopf je po rodu Žid iz Češke in opisuje tudi češke ljudi in razmere.
Flainmarion - Cerkvenik. Poslednji dnevi človeka. Po drugem delu Flammarionove povesti »Konec sveta« je Cerkvenik napisal povest o koncu človeštva, ki sloni na astro-nomičnem gradivu. Knjiga, ki bo gotovo imela precej čitateljev.
PEN-kluh center Ljubljana, sekcija Mladi
PEN priredi v četrtek 11. decembra 1930 v zeleni dvorani Uniona svoj prvi recitacijski večer, lz svojih del bodo brali France Vodnik, Anton Ocvirk, Mile Klopčič in Ludvik Mrzel. Natančnejši program v prihodnjih dneh.
Prva knjiga „Sodobnega romana" izšla
Tagore. »Dom in svet«. Roman
Za prve dni decembra je izšla prva knjiga nove zbirke »Sodobni roman«, s katero otvarja »Tiskovna zadruga« novo razdobje svoje založniške podjetnosti, kakor ga je napovedala s svojim nedavno izdanim prospektom. Izšel je roman Rabindranatha lagoreja »Dom in svete, krasno opremljena knjiga z 2G2 strani 8". Za božič izide prva knjiga »Zbirke mojstrov«, Voltairejev »Can-did« v prevodu O. Župančiča in z uvodom St Lebna. Februarja bodo imeli naročniki v rokah že tretjo knjigo, veliki ruski roman izza svetovne in ruske revolucije, Konstantina Fedina »Mesta in leta«.
»Dom in svet« je mojstrsko delo orientalske književnosti, roman, ki je poln lepote in nežnosti, pa tudi bujnega in pestrega življenja, kakršno kipi samo še na vzhodu. Delo slavnega bengalskega pesnika zadovoljuje i literarno izobraženega, izbirčnega či-tatelja i navadnega čitatelja, ki išče v knjigi samo odmora in pozabe vsakdanjih skrbi. O njem bomo še priobčili daljše poročilo, za sedaj naj omenimo samo to, da ga je v naš jezik prelil mojstrski prevajalec Vladimir Levstik. »Dom in svet: je eden najboljših njegovih prevodov.
Prva knjiga »Sodobnega romana« se že začenja razpošiljati naročnikom te zbirke. Založnica je dala natisniti nekoliko večje število izvodov, da lahko ustreže naročnikom, ki se še niso priglasili Vendar bo sprejemanje prijav za subskribcijo te zbirke kmalu zaključeno, zato opozarjamo čitatelja, ki se še obotavlja, da se čim prej odloči. Ne bo mu žal. Z neznatnimi mesečnimi obroki dobi lepe knjige, ki imajo trajno vrednost.
V	zbirki »Sodobni roman« izidejo štiri knjige na 80 tiskovnih polah. Mesečna naročnina znaša za broširane Din 14, za vezane v platno Din 18, za vezane v polusnje Din 22. Natančnejše pogoje za ostale nove zbirke »Tiskovne zadruge« izveš iz prospekta, ki ga »Tiskovna zadruga« na zahtevo pošlje zastonj.
Pripomnimo še, da knjiga »Dom in svet« ne pride v podrobno prodajo prej, dokler ie ne dobe vsi subskribenti. Na knjižnem trgu bo za tretjino dražja.
Enajsti zvezek Cankarjevih Zbranih spisov
V	uvodu novega zvezka Cankarjevih Zbranih spisov, ki je med vsemi dosedanjimi najobširnejši in po značaju najenotnejši, obravnava urednik dr. Izidor Cankar Cankarjevo razmerje do marksistične teorije ter pokaže, da je bil Cankarjev marksizem nejasen in nedosleden, čeprav je pesnik tedaj bil organiziran in aktiven pristaš soci-jalno - demokratske stranke. V tekstu te knjige pa se nam Cankar predstavlja zlasti kot polemik in satirik, ki z neizčrpnim sarkazmom biča slovenske literarne, gospodarske, družabne in politične razmere. Iz trudnega samotarja, ki obhaja na Dunaju svoj žalostni jubilej s »Krpanovo kobilo« v brezupni resignaciji — tedaj mu je geslo: »Kamorkoli, kakorkoli!« — se nanagloma prelevi v političnega aktivista, ki nastopa kot političen govornik, državnozborski kandidat, agitator, časnikarski satirični (agitator) listkar, polemik in člankar ter delavski predavatelj. Ta kratka, a po svojem značaju edinstvena doba Cankarjevega dela m življenja je v XI. zvezku Zbranih spisov celotno podana. Opombe pojasnjujejo povode in posledice posameznih polemik ter so zanimive zlasti zaradi primerov časnikarskih notic in člankov, ki jih je Cankar pisal kot član uredništva »Rdečega praporia« in ki jih ni kazalo sprejeti v tekst Cankarjevega opusa; prav posebno utegne zanimati v zapuščini ohranjeni koncept volilnega govora, ki ga je Cankar imel v Zagorju in ki ga kaže kot strastnega, čeprav ne zelo sposobnega agitatorja.
Zbrani spisi se lahko naročajo pri Tiskovni zadrugi ali pri založnici Novi založbi (za odjemalce celotnega dela posebno ugodni [K>goji). Cena XI. zvezku je kljub večji obsežnosti ostala ista, kakor pri prejšnjih: broširan 68 Din, v polplatno vezan 80 Din, v celo platno vezan 86 Din, v polusnje vezan 110 Din.
Študija o Franu Supilu
Frano Supilo bi minule dni dovršil 60. leto, če ne bi med vojno umrl v emigraciji kot borec za prihaiajočo Jugoslavijo. O tem znamenitem politiku, ki je pred 25. leti s svojo reško resolucijo povzročil preobrat v hrvaški politiki in jo preko srbsko - hrvaškega sporazuma usmeril v jugoslovenstvo, je zagrebški advokat in publicist dr. Miško Radoševič spisal daljšo politično študijo, ki je izšla pri »Obnovi« v Zagrebu (izvod 20
Zagrebško pismo
Drama. — Koncerti. — Jubilej.
Zagreb, 5. decembra.
Dramska premijera tega tedna je bila »Lulu« Franka VVedekinda v odrski predelavi O Falkensteina. Ta perverzna drama Jvomliive umetniške vrednosti ni bila našemu repertoarju nič kaj potrebna. »Lu!u« ie gledališko - toniilmski kvodlibit: cirkus s petjem, plesom, projekcijami in pol tucatoin mrtvih. Režija Tita Strozzi-ja je ostro podčrtala vse kričeče momente dejanja in tipov, toda človek odhaja iz gledališča s pokvarjenim okusom in obžaluje, da je tako zapravil večer.
Naše gledališče pripravlja za bližnje dni naslednje premije re: komedijo sodobnega francoskega dramatika E. Bourdeta »Slabi spol (Sexe faible), komedijo angleškega dramatika Edwarda Childsa Carpen-tera »Neoženjen oče« (The Bachelor Fa-ther), komedijo najmlajšega francoskega dramatika Andre Paul Antoina »Sovražnica« (L' Ennemie). Opera pripravlja najstarejšo opero, kar se nam jih je ohranilo: »La serva padrona«, delo italijanskega skladatelja neapeljske šole Giovanna Batti-sta Pergdesia in novo naštudirano Pucci-nijevo komično opero »Gianni Schicchi«. Balet pripravlja baletno baiko znanega češkega skladatelja Oskara Nedbala »Glupi
Ivica«. Kot prva operetna premijera je na vrsti »Svadbena noč«, opereta v treh dejanjih. katere skladatelj je pisec teh vrstic. Izmedg o s to v a n i, ki se napovedujejo za bližnje dni, omenim ponovno gostovanje odličnih angleških igralcev »English Play-ers«, ki bedo dali dve predstavi: Hamlet (Shakespeare) in »Sveta Ivana« (Shaw). Dalje bo nastopil pri nas znani nemški filmski igralec Harry Liedtke z ansamblom odličnih berlinskih igralcev. Gostovali bodo'samo en večer in sicer s komedijo Os-
cara VVildea »Idealen soprog«.
*
M'ilan Sachs, bivši ravnatelj zagrebške opere in sedanji prvi dirigent tega zavoda, bo proslavil te dni svojih 25 let umetniškega delovanja. Ob tej priliki se bo izvajala Beethovnova opera »Fidelio«, ki so jo pri nas dajali samo dvakrat in sicer leta 1898. Sachseva proslava ne bo značilna samo za jubilanta, marveč takisto za našo opero, kateri je Sachs posvetil 20 let najvišjega kvalitativnega in kvantitativnega zrelega umetniškega delovanja. O proslavi v prihodnjem pismu kaj več.
*
V Zagrebu se je lani osnovalo novo vokalno društvo, ki nastopa pod imenom »Zagrebački M a d r i g al i sti«. To društvo si je zastavilo nalogo, da goji či-
sto vokalno umetnost subtilnega vokalno-komornega slova. »Zagrebački Madrigali-sti« žele učinkovati kot homogeno umetniško telo. a muzicirajo nevsiljivo, izogibajoč se vn a ni i h efektov. Nikjer ne podčrtu-jejo osebnih odlik, marveč si samo prizadevajo, da bi jim skupno muziciranje bilo kar najbolj zaokroženo in enotno. Svojo interpretacijo so uravnavali na fino in de-likatno umetniško deistvovanje. Ton jim je diskreten, fraza okusna, dinamika gospodarno razporejena, harmoniški zvok izenačen, a podajanje elegantno. »Zagrebački Madrigalisti« so nas s prvim koncertom presenetili že lani; nastop v tej sezona je pokazal, da so se pevci marljivo in z umetniško ambicijo izpopolnjevali. Program njihovega koncerta je bil posvečen izključno domačim skladateljem. Zastopanj so bili: Zlatko Grgoševič. Emil Adamič, Ivo Pa-rač, Miroslav Spiller, Franjo Dugan ml. in st.. Marko Taičevič, Božidar Širola. Uspeh koncerta, pa tudi skladateljev je bil zelo velik.
V veliki dvorani »Zagrebačkega Zborac ie nastopil v korist oblastnemu odboru Rdečega križa najslavnejši goslač Broni-slav Huberman. Njegov koncert je bil umetniški in družabni dogodek najredkeiše vrste. Dvorana je bila polna odličnega občinstva, ki ga je prekrasno umetnikovo
igranje ogrelo do najvišje mere. Huberman ni v Zagrebu novinec; njegovi koncerti so vedno senzacija v pravem in plemenitem pomenu besede. Hubermanovo muziciranje ne prenaša kontemplaciie, niti analize. Je to ena sama celota brez vsakršnih postranskih komponent Brezkompromisna umetnost silnega elana, močnih emocij in veličastnih gradacij. V tem mu-ziciran.iu je sila in moč: deluje kakor hipnoza, fascinira, osvaja, magnetizira slušatelja. In vse se razvija in razpleta kakor v snu. Navdušenje se je stopnjevalo do stanja, ki bi ga mogli označiti s frenecijo. •
V operi smo imeli gosta, ki ga ie nedavno spoznala tud« Ljubljana: poljskega pevca Romana W r a g a. Kot Mefisto v »Faustu« ni mogel zabeležiti posebno velikega uspeha, vendar je bil simpatično sprejet
Naposled naj poročam še o lepem uspehu mlade ljubljanske komponistke Vilme Mikak. Njen tango »Melanholija« je sprejel ugledni zagrebški tednik »Svijet« ter ga bo v kratkem objavil. Tango se odlikuje po melodiozni invenciji ter bo sigurno kmalu postal popularen pri ljubiteljih te vrste glasbe.
2iga Hirschler.
P. n. gospodu Peen-u k 6. dec.
Niko
vse je vzel na piko: take mile viže kroži, da iz PEN^a starih, mladih, plus četrte generacije marsikteri
z zobmi škriplje, stoka, toži.
P. N.
Kaj nosiš, sveti Nikolaj, da zgrbljen si v tri gube?
»Prinašam, dragi moji, vam knjigarniške obljube!«
Peen.
Din). V pozivu na naročbo čitamo:
Franjo Supilo spada v prve vrste naših javnih delavcev, a med političnimi delavci zavzema posebno, svoje, izredno mesto. Kakor vsaka velika in močna osebnost, je tudi on svojevrsten človek, čisio svojega temperamenta in samosvojega stila. Ta posebni stil človeka - politika, stil kulturnega in javnega delavca, s katerim je dal obeležja dobi, ki je v nji živel — je zgoščeno, esejistično, socijološko in literarno orisan v Radoševičevi študiji. Naša politična literatura boleha za slabokrvnostjo. Naše največje politične osebnosti so ostale neobdelane, a naša mlajša politična generacija nima politične usmerjenosti in kažipota. Na velikem razpotju idej in nazorov, v silnem prevred-notevanju vseh vrednot: kulturnih, ekonomskih in tudi političnih, name prihaja študija o Supilu kakor svetilnik mornarju na vzburkani gladini. Kdor se praktično sli teoretično bavi z našimi državnimi, oziroma političnimi zadevami, si mora nabaviti ta spis. ki je kažipot dinamike in evohiciie jugoslovenske narodne politike v zadnjih 50 letih.«	, .
Priporočamo, ker Supilo zasluzi, da ga spoznajo tudi slovenski javni delavci! Kritiko te politično interesantne knjige prepuščamo drugim. Besede o slabokrvnosti politične literature veljajo v še večji men za slovensko književnost te vrste._
Predavanie Slavističnega kluba se ne bo
vršilo zaradi nevednih ovir v nedeljo, dne 7. t. m., ampak kasneje. Dan in kraj predavanja bomo pravočasno sporočili.
Uspeh skladatelja L. M. Škerjanca v Zagrebu. Na prvem društvenem koncertu Hrvatskega glasbenega zavoda je »Zagrebački kvartet« izvajal delo L. M. Škerjanca »Sona-tina da camera«. Dva stavka njegove sona-tine je »Z. K.« izvedel zelo efektno in z močnim uspehom. Navzoči skladatelj se je moral opetovano s podija zahvaliti navdušenemu občinstvu za presrčni aplavz. O njegovem delu bomo priobčili v eni izmed prihodnjih številk obširnejši referat iz peresa našega stalnega zagrebškega dopisni-ka.
Zanimanje za naše kulturno življenje se stalno širi. Izmed zagrebških dnevnikov je doslej samo »Zagreber Morgenblatt« prinaša' redna poročila o delovanju ljubljanskega gledališča. Sedaj priobčujeio tudi »Novosti« redna poročila, ki jih piše v Ljubljani živeči hrvaški književnik g. prof. L. Žimbrek. »Jutarnji list« vestno beleži vse naše muzikalne novice, delo. ki ga opravlja naš sotrudnik g. Žiga Hirschler.
Tehnični del rubrike urejuje avtaiehničai oddelek Vaeuum Oil Companr. i. i
Posluževanje pozimi
Zadnjič smo objavili članek o vožnji pozimi, ki je bil v prvi vrsti namenjen avtomobilistom. Danes posnemamo članek pod gornjim naslovom iz uglednega nemškega polumesečnika »Die Garage«; ta bo pa predvsem zanimal posestnika garaž in bencinskih črpalk ter sploh vse kroge, ki so jim avto-mobilisti odjemalci
V Nemčiji označujejo pozne jesenske in rimske mesece kot »saison morte«, t. j. mrtvo sezono Včasih je bilo to naziranje popolnoma pravilno; danes pa, ko so ceste po mestih in skoraj povsod po deželi po-aimi prav tako prevozne kakor poleti, ker jih pač čistijo, in ko omogoča tehnični napredek v raznih strokah avtomobilistom, da pozimi skoraj prav tako varno vozijo kakor poleti, ie ta.-io stališče popolnoma napačno. Težji pogoji obratovanja ob hladnem vremenu zahtevajo razne tehnične pripomočke in tu je dana garažistom prilika, da gredo svojim odjemalcem v neštetin ozirih na roko in da zaslužijo včasih šc več kakor poleti.
Štirje važni činitelji so, ki jim je treba pc-7'mi nosvečati posebno pozornost: 1) voda za hlajenje, 2) vžig, 3) uplinjač in 4) mazanje.
Da ne bi voda v hladilniku zamrznila pod 0° C. zaradi česar bi prenehalo kroženje vode ter bi se motor pregrel, prime-šujejo vodi razna sredstva proti zamrznje-nju. Teh sredstev je cela vrsta in če jih imi garažist ali posestnik bencinske črpalke vedno pri roki, lahko precej zasluži. kolikor je pač spreten.
Vžig: Baterija je srce vžigalnega sistema. Tukaj je najboljša prilika, da nudi garažist vozačem, zlasti samovozačem strokovnjaški >,service«. Osobje naj nikdar ne pozabi skrbno pregledati baterije vsakega avtomobila, ki pride k njim. Sa-movozači najrajši pozabijo na dva najvažnejša činitelja, na baterijo in na mazanje. Baterija, ki je samo deloma napolnjena, je v veliki nevarnosti, da zmrzne, kar utegne imeti zelo težke posledice za motor. Navadno se v takih primerih zakasni vžiganje plinske zmesi, zaradi česar prihaja preveč plina v prostor za zgorevanje ter sili meu cilindrom ir. batom v karter kjer povzroči preveliko razredčenje olja.
Dalje velja paziti na sveče. Osobje naj nikdar ne pozabi pogledati, ali je generator naravnan na višje število amper jev, kar je potrebno zategadelj, ker žaromet pozimi več dela.
Polnjenje baterij, pregledovanje sveč ter naravnavanje uplinjača so opravila, ki naj se izvajajo brezplačno. Izvežbano osobje bo to storilo z 'ahkoto m mimogrede; za čas ki ga je porabilo v to svrho, se lahko odškodujejo z zaslužkom pri pro-dajar.-u sveč. žarnic itd.
T"p!injač mora biti pozimi naravnan na gostejšo oz. bogatejšo zmes; to se pravi, zrr mora vsebovati več goriva in manj zraka kakor ob navadnem poletnem vremenu.
Najvažnejši faktor, ki ga avomobilisti navadno prezro, je pa pravilno mazanje. O tem imamo celj literaturo. Po tem, kako kontrolira osobje, ali uporablja vozilo pravilno zimsko olje, in po tem, ali zna osobje v garaži priporočiti pravilno znamko za dotično vozilo, se pozna, ali je vodstvo garaže dobro in v strokovnjaških rokah ali ne.
I'opravi! V naši zadnji rubriki smo poročali o hitrem napredovanju strokovnega časopisja za avtomobilizem in motoristiko. Tiskovni škrat je povzročil nri domačih časopisih netočnost v imenih. Namesto
Motor Šport« je pisalo »Motor«. Pravilno je torej, da izhajata v Jugoslaviji dva strokovna časopisa in sicer polumesečnik »Motor Spcrt« in mesečnik »Novi Motor«, i Motor Šport« se bavi z avtomobilizmom, motoristiko in z vsemi vprašanji, ki so s tem v zvezi, kakor garažami, bencinskimi postajami itd. Ta polumesečnik je tudi oficielni organ Zveze moto-klubov in Športne komisije v Jugoslaviji. Iz te revije smo tudi posneli članek »Kdo je kriv«, ki je izšel v zadnji avto-rubriki.
I. Gorska dirka v Zagrebu. Preteklo nedeljo se je vršila prva gorska dirka v Zagrebu na progi dolgi 1000 metrov z vzponom 6%. Ta dirk? je bila precej zanimiva, ? presenetila je posebno v rezultatih. Motorna kolesa so dosegla mnogo boljši čas kakor pa avtomobili. Ta čudjn uspeh se ima pripisati dejstvi, da so motociklisti mnogo bolj v trainingu kakor pa vozači avtomobilov, ki že delj časa niso imeli priložnosti, da tekmujejo. Glavna zmagovalca v katergoriji težjih motornih koles sta bila štrban in šildhabel, ki je zaostal samo za dve petinka sek. za štrbanom. Pri avtomobilski tekmi je zmagal Funk, ki je prevozil progo v času 56 sekund.
Zračni promet pri nas. Civilna aviacija postaja tudi pri nas pomemben prometni faktor. Kot najvažnejša točka v tem prometu se je pokazal zagrebški aerodrom, preko katerega so šle sledeče zračne proge: Zagreb - Beograd, Zagreb - Gradec, Zagreb - Dunaj, Zagreb - Sušak in Zagreb - Praga. Promet so vršile tri družbe: naša domača za zračni promet, avstrijska ?-Fiugverkehr« in CIDNA. V pretek-'®™lctu 3e prispelo na zagrebški aerodrom potnikov, odletelo jih je 2000. Največ potnikov je imela zračna proga Zagreb - Beograd. Druga po frekvenci je
v ^ Zfgreb " Sušak- ki J® sicer bila l	d,va meseca- tej progi
je M o 309 potnikov. Iz Zagreba na Dunaj je letelo 227 potnikov, iz Zagreba v Prago 111 in iz Zagreba v Gradec 62. Povečal pa se je tudi blagovni promet. Vsega skupaj se je prepeljalo 28.000 kg raznega blaga. prtljage in pošte. Največji blagovni promet je bil na progi Zagreb - Dunaj in obratno; tu so zabeležili 1400 kg pošte 20.000 kg blaga in 2800 kg prtljagi ' Dunajski Grand Prix. Kakor so pred kratkim javili dunajski listi, bodo prihodnje leto priredili prvi Dunajski Grand Prix. To tekmovanje bi se imelo vršiti v samem mestu in sicer na znani Ringstras-se. Progo Ringstrasse in kej bi se imel; prevoziti kakih petindvajsetkrat. Financi-
ranje prireditve bo prevzel poseben konzorcij. ki bo razpisal zelo visoke nagrade. Za prve tri zmagovalce bodo stavili na razpolago nagrade v skupnem znesku 70 tisoč šilingov (nad 560.000 Din), a 30.000 šilingov nameravajo porabiti za to, da angažirajo najznamenitejše dirkače. Na ta način upajo, da bodo privabili na Dunaj nebroj tujifc gledalcev, ker bi imela biti prireditev dogodek prvega reda.
Španska vlada podpira civilno a vlačijo. Vlada je namenila raznim letalskim klubom v Španiji lepo podporo v znesku 1 milijon dinarjev za povzdigo civilnega letalstva.
Zračna zveza med Anglijo in Indijo.
Družba Imperial Airways v Londonu je odredila nov red vožnje za njeno zračno zvezo med Londonom in Carachijem. Po tem redu bodo letala zapuščala London vsake sobote ob % 7 uri zjutraj in prispela v Carachi prihodnji netek ob 10. uri predpoldne. Tukaj prevzamejo potnike letala indijske državne zrakoplovne družbe, ki prispevajo v soboto ob y2 11 predp. v Delhi.
Šport
V dveh, treh vrstah
Reklamo za X. olimpijado iela Amerika, denar pa zbira »uboga« ifivropa. Dočim kujejo po njej načrte, kje in kako b' zbrali sredstva za udeležbo, je Američane oprostil teh skrbi neznani debrotnik. ki je daroval za priprave ameriških atletov reci in piši: dva milijona aolarjev. Kakor vse kaže, nam bo Amerika v letu 1932. temeljito dokazala, da ji še dolgo nismo (t. j. Evropa) enakovredni.
Kljub ogromnim sredstvom s katerimi že danes razpolaga ameriški olimpijski odbor, morajo prireditelji vendarle premagati najrazličnejše ovire. Tako so n. pr-dobili za plavalni stadion prostor le s pogojem. da ga bodo po končani olimpijadi vrnili v prejšnji obliki. Da bi se izognili nepotrebnim stroškom, nameravajo prenesti plavalne tekme v kopališče ob moiju, tako da bi se morale plavalne tekme vršiti v slani vodi. Glavni tajnik Fine Madžar dr. Donath je proti temu protestiral z obljubo, da bo že na prihodnjem kongresu zahteval, da se mednarodni plavalni pravilniki izpopolnijo. Vse mednarodne in olimpijske plavalne tekme se morajo vršiti v kopališčih s sladko vodo.
Svetovna in evropska prvenstva v ho-ckeyu na ledu se bodo letos vršila od 1. do 8 .februarja v Krynici na Poljskem. Tribune na stadionu bodo imele prostora za 3000 oseb. Za novinarje bo zgrajena posebna tribuna s poštnim uradom. Prireditelji nameravajo za vsak primer namestiti tudi več reflektorjev, da Di se tekme lahko nemoteno nadaljevale pozno v noč. Kakor računajo, se bo tekem udeležilo 12 narodov. Kanadci, ki, kakor znano, vodijo v tej panogi daleč pred ostalimi, se bodo udarili samo za svetovno prvenstvo, dočim bodo za evropska prvenstva tekmovalci razdeljeni v tri skupine z Nemci, Švicarji in Avstrijci na čelu. Za zmagovalce so namenjena dragocena darila najvišjih predstavnikov Poljske.
Japonske udeleženke s 1(1. ženske olira-pijade v Pragi so se sedaj vrnile v domovino. Dr. Kinoshita, ki pl> je vodil po Evropi, je izjavil, da se bo po njegovem mnenju V. ženska olimpijadn lahko že vršila na Japonskem, dočim bodo IV. izvedli Angleži.
ORIGINALNE FINSKE SMUČI
kakOT tudi Hickory, jesen in akacija, turne, dirkalne ia skakalne palice, veti in vso ostalo opremo razpošilja najceneje Ivan Savoik, Kranj št. 91 Specialni smu&ariki cenik na zahtevo zastonj! 16078
Vse govorice in želje, da bi se tekme za Davisov pokal vršile le vsako drugo leto, so ostale neizpolnjene. Odbor za izvedbo tekem je že določil skrajne termine za posamezna kola. Finale v Evropi mora biti odigran najkasneje do 12. julija; svetovni pa do 26. julija. Kakor računajo, bo igralo v evropskem pasu 16 narodov, zaradi česar so bili termini za kola skrajšani, žrebanje nasprotnikov se bo vršilo kot običajno meseca februarja v Parizu.
ŽSK Hermes. Obveščamo vse športne organizacije, da je v bodoče vse dopise za naš klub pošiljati na naslov: Mirko ltosirnik, Ljubljana VII., Frankopanska ulica in ne več na naslov bivšega tajnika G. M. Bariča. Za dopise, ki ne bodo prihajali na naš novi gornji naslov, klub ne odgovarja. Sestanek prvega moštva in rezerve se vrši v petek, dne 5. t. m. v lokalu ob 19.30. — Odbor ŽSK Hermes.
SK Ilirija (table=tenis). Danes v soboto se prvenstvo ne vrši, v nedeljo se igra samo dopoldne, v ponedeljek pa zopet redno. Zas to morajo biti v ponedeljek sigurno v klub« ski sobi: Warm, Gosak, Pados, Girgon, Lo* kovšek Mirko, Murav, Lahajner, Lowe tei Griinfeld Franjo in Janez.
Smuški klub Bohinj je začel v nedeljo 30. novembra s serijo predavanj splošnega in tehn škega značaja o smučanju. V progra« mu ima tudi predavanje o pravilih JZSS. Nedeljsko predavanje »Smučanje in njegov pomen za Bohinj«, se je vršilo v Občinskem domu ob številni udeležbi članstva m pri» jateljev smučarstva, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja g. inž. J. Sodje. — Vsa čast klubu, ki tako zavedno in smotreno pripravlja članstvo za smuški šport, ki v stiku z ostalim občinstvom vrši prevažno pripravo in propagando za ta šport, ki v stiku z ostalim občinstvom vrši nrevažno pripravo in propagando za ta šport, posebno, ker stojimo pred mednarod« nimi smuškimi prireditvami, ki bodo važ> ne za tujski promet Bohinja in naše domo« vine.
Redni občni zbor SK Ilirije. Odbor SK Ilirije sklicuje v smislu paragrafa 13. klubo« vih pravil redni občni zbor, ki se bo vršil ▼
četrtek 18. decembra ob 20. uri. Lokal bo objavljen naknadno. Dnevni red: 1. poro« čilo upravnega in revizijskega odbora te» podelitev absolutorija odstopajočemu odbo« ru, 2. volitev upravnega odbora, revizijske« ga odbora in razsodišča, 3. predlogi odbo« ra in samostojni predlogi članov. Samostoj« ni predlogi članov morajo biti 6 dni pred občnim zborom, torej najkasneje 13. t m. izročena odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov. Ako bi bil občni zbor ob določeni uri nesklepčen, se vrši pol ure nato nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu prisotnih. — Odbor SK Ilirije.
MotozSavez kraljevine Jugoslavije. VII. redna glavna letna skupščina bo 28. t. m. ob 9. dopoldne v hotelu »Lovački rog«, Ili» ca 14. klubska soba, z naslednjim dnevnim redom: pozdrav predsednika, poročilo taj« nika, poročilo blagajnika, poročilo nadzor« nega odbora, podelitev absolutorija, poroči' lo športne komisije, izprememba pravil, sprejem novega pravilnika, pretres pravo« časno predloženih predlogov, določitev let* nih dohodkov za tekoče poslovno leto, do«
■oaoioioaoioaoioaoaoiosoaoaoac
Nalezljive bolezni preprečujejo
Panfla vin -pastile
^lOBOBOlOiOBOiOBOBOlOBOlOBOBOBCDlc
ločitev sedeža saveza, volitev upravnega in nadzornega odbora, slučajnosti.
ASK Primorje (plavalna sekcija). Tre* ning v hotelu Slon bo na praznik v pone; deljek 8. t. m. izjemoma dopoldne od 9. do 10.45 za plavače, za dame od 10.45 do 12. Drugače se reden trening vrši vsak ponedeljek popoldne od 15. do 16. za wa* terpoliste in seniorje, od 16. do 17. za ju* niorje, od 17. do 18 za dame. Dohod iz Frančiškanske ulice. Gimnastični treningi
vsak četrtek od 17 30 naprej v telovadnici I. državne gimnazije (Tomanova dohod iz Gajeve ulice. Načelnik.
ulica).
Krasne proslave
narodnega praznika
BELTINCI. — V nedeljo je priredil Sokol proslavo 12. obletnice uedinjenja s pevskimi in telovadnimi točkami, s šaljivimi prizori, z deklamacijami in s predavanjem. Navzoči so sledili predvajanju z odobravanjem, posebno telovadni točki petorice moške dece. Enako priznanje gre članom — domačinom, ki so uspešno predvajali šaljiva prizora. Naslednji dan se je udeležilo članstvo, naraščaj in deca slavnostne službe božje, nakar je v društvenih prostorih položilo zaobljubo 20 članov in članic. Prireditev je uspela gmotno kakor moralno. Obisk domačinov je bil izreden. Tukajšnje ljudstvo pričenja uvidevati, da sta jugoslo-venstvo in sokolska ideja eno in isto.
ČRNOMELJ. Že v nedeljo zvečer je bilo mesto v zastavah; zvečer se je vršila bak* ljada, ki jo je priredilo gasilsko društvo z mestno godibo na čelu ob obilni udeležbi občinstva. Vsa okna so bila prav lepo okrašena in razsvetljena. Na praznik se je vršila v župni cerkvi slovesna služba bož* ja, ki so se je udeležili poleg mestne god* be gasilsko in sokolsko društvo, zastopnic ki raznih drugih društev, uradništvo m šola; zvečer se jc vršila v Sokolskem do« mu akademija; prostorna dvorana je bila polna občinstva. Vse točke so bile dobro izvedene, govorila sta starosta br. Vran* kovic in prosvetar br. dr. češarek; po go* vorih je vse občinstvo zapelo himno. Do* bro se pozna, da je začel Sokol redno in vztrajno gojiti telovadbo. Po akademiji se je razvila animirana zabav s plesom. — V ponedeljek nas poseti sokolsko gle* dališče iz Novega mesta s Petrovičevo dramo »Vozel«. Nastopile bodo_ prvovrst* ne moči in upamo, da bo udeležba polno* številna. Popoldanske filmske predstave v Sokolskem domu, ki se vršijo vsako ne* deljo ob 17.. so sedaj bolj obiskane in opazili smo že več obiskovalcev iz Metli* ke, Gradaca in sosednih krajev, ker so že* lezniške zveze zelo ugodne. Tudi Miklav* žev večer se je vršil za male in velike.
DOBOVA. Šolska proslava narodnega praznika se je letos izvršila na jako slove« sen način, tembolj, ker je sodeloval tudi novoustanovljeni Sokol. Lepemu slavnost« nemu govoru je sledilo precejšnje število domorodnih pesmi in deklamacij ter slava ju primerna igrica, ki so 10 učenci prisrč* no izvajali. Ob koncu proslave je šolski upravitelj v vznesenih besedah orisal po* men Sokolstva za državo m je toplo pri* poročil navzočim staršem, naj dovolijo, da pristopijo šolarji k Sokolu, da se bo ta, sedaj še majhna peščica naraščaja, raz* mahnil v mogočno četo malih sokoličev. Z vzklikom kralju, prestolonasledniku in vsemu kraljevemu domu je zaključil upra* vitelj šole lepo slavje.
DOLENJSKE TOPLICE. Letošnje praz* novanje narodnega uedžnjenja. je daleč nadkrililo vsa prejšnja slavja. Posebno svečanostna je bila proslava Sokola, ki je v nedeljo popoldne priredil akademijo s pestrim vzporedom. Takoj ob 15. se je na* polnila prostorna telovadnica, nakaT se je pričela prireditev z govorom staroste Gre* gorca o pomenu 1. decembra. Po govoru so igralci uprizorili igro »Kajn« v treh dejanjih. Dokaj težko dramo so igralci in igralke dobro naštudjrali. Mnogobrojno občinstvo je z napetostjo sledilo razbur* ljivim prizorom ter z močnim ploskanjem priznavalo svoje zadovoljstvo nad lepim uprizarjanjem igre. Nadaljnja točka je bdla slika: Sokolstvo pozdravlja in se ra« duje osvobojene in uedinjene Jugoslavije. Po premoru so se ob 19. pričeli telovad* ni nastopi. Nastopili so vsi oddelki. Po« leg prostih vaj, naštudiranih za akademi* jo, pa so nastopili člani in članice z razni« mi plesi jugoslovenskega »Kola«. Vse pro« ste vaje kakor tudli »Kola» so gledalcem izredno ugajala. Na praznik se je vršila ob 8. sv. maša, nato pa primerna šolska slvnost v šoli, ki ji je tudi prisostvovalo precej občinstva. Ob 10. pa se je vršila sokolska slavnost. Zborovanje je otvoril starosta br. Gregorc s pozdravom, nakar je godba zaigrala himno. Po predavanju staroste o 1. decembru se je izvršila slo« vesna zaobljuba novega članstva, nakar je pevski zbor, spremljan z godbo, zapel »Le* po našo domovino« in »Hej Slovani«.
GORNJA RADGONA. V nedeljo zvečer je priredil Sokol v posojilnični dvorani lepo uspelo akademijo. Starosta br. Kari Mavric je imel zanosen govor, nakar so sledile deklamacije in telovadne točke vseh oddelkov ob sodelovanju društvenega orkestra. Prireditev je bila zaključena s skupino. Po deklainaciji »Pozdrav Kralju« je zapelo članstvo in vse občinstvo državno himno. Po akademiji je gasilsko društvo z godbo »Muro« na čelu priredilo baklado po trgu. Na praznik zjutraj je godba zaigrala budnt-co. Slovesne maše ob 8. se je razven uredništva, šolske dece in članstva Sokola udeležilo izredno lepo število ostalega občinstva. Po šolski proslavi se je ob pol 12. url zbralo številno članstvo SKJ v 5. razredu,
Dopisi
kjer je otvoril svečano sejo odbora starosta ter zaprisegel novo članstvo. Za vse one, ki se iz upravičenih vzrokov zaprisege niso udeležili, se bo vršila naknadno 17. t. n«. po maši v šolskem poslopju.
Iz Kranja
DANES
MIKLAVŽEV VEČER
plesne šole trgovskih nastavljencev v Kranju, hotel Nova Pošta.
Vabljeni vsi.	17124
Z Bleda
bi— Miklavževanje dece priredi blejski Sokol danes ob 16. v dvorani nekdanjega Sokolskega doma. Miklavžev večer za odrasle bo isti dan ob 20.
Z Jesenic
s— Zvočni kino »Radio« na Savi bo predvajal grandiozni velefilm »Hadži Mu* rat« (Beli vrag). Predstave: v soboto 6. t. m. ob 20., v nedeljo 7 t. m. ob 15.^ 17. in ob 20. in v ponedeljek 8. t. m. ob 15. in ob 20.	„
s— Podružnica družbe CM za Savo, Ja« vornik in Koroško Belo priredi v nedeljo ob 15. v Delavskem domu p a Savi Miklav* ževo obdarovanje, zvezano z nastopom de* ce otroškega vrtca z zelo zanimivim in srčkanim sporedom. Sodelovala bosta pev* sko društvo »Sava« in orkester. Vabljeni!
Iz Li^ie
i— V nedeljo na koncert v Trbovlje! Za
nedeljski koncert Učiteljskega pevskega zbora v Trbovljah je med našimi prijatelji lepe pesmi mnogo zanimanja. Naši pevci bodo porabili nedeljo za izlet v Trbovlje, razen tega pa bodo imeli nad vso ugodno priliko, da prisostvujejo konceriu naj* bolj dovršenega slovenskega pevskega zbo* ra. Kakor čujemo se udeležijo koncerta tudi Šmarčara. Udeleženci imajo ugodno zvezo s popoldanskim vlakom, povratek pa z devetim vlakom. Vstopnice rezervira iz prijaznosti litijski učitelj g. Jože Žu* pančič.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Miklavž bo obdaroval danes ob 15. sokolsko deco v dvorani Okrajne hranilnice. Darila se sprejemajo od 10. naprej v oblačilnici. Ob 20. istega dne bo Miklavžev večer v hotelu Beograd. Sviral bo priljubljeni kvartet s harmoniko. Vstopnina za osebo 5 Din. Darove je oddati v uotel-ski dvorani od 15. naprej.
sb— Poročila se bo danes gdč. Vera Vo-denikova, učiteljica na naši meščanski šoli, z g. Vižintinom, doslej učiteljem pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Mlademu paru, ki po poroki odhaja na svoje novo službeno mesto v Liboje, želimo vse najboljše.
Iz Koniic
nj— Deca Sokolskega društva priredi danes ob pol 20. in v nedeljo 7. t. m. ob 15. v telovadnici deške osnovne šole otroško igro »Grudica«. Starši, Sokoli in prijatelji mladine vabljeni!
Iz Hrastnika
h— Koncert priredi v nedeljo ob pol 4. v Sokolskem domu v Trbovljah eden naj* boljših slovenskih pevskih zborov, to ie učiteljski iz Ljubljane. Kdor od Hrastni* čanov želi vstopnico za ta koncert ali pa reflektira na prostor v avtobusu, ki bo vozil v nedeljo v Trbovlje, naj se oglasi še danes v soboto pri učitelju g. Hofbau* erju.
Do!go'ctni šef urada
in prokurist delniškega društva, z vsemi posli knjigovodstva, korespondence, bilanci-ranja, z vsemi davčnimi in pisarniškimi posli popolnoma vpoznan, perfektno vešč srbohrvatskega, nemškega in slovenskega jezika, s prvovrstnimi referencami, IŠČE primerno nameščen je (eventuelno samo za poldneva).
Cenjene dopise poslati na Publicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Hica 9 pod »Br. 25163«.	17117
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Člani Vodnikove družbe naj pridejo v ne* deljo in ponedeljek dopoldne po knjige k »Žanetu«. Obenem se prosi za takojšnje plačilo članarine 20 Din za prihodnje leto. Burkelc Leopold.
REMŠNIK. — Že 4. mesec je ukinjena tukajšnja pomožna pošta. V obmejni vasi, kjer so župni urad, osnovna šola, finančni oddelek in orožniška stanica, sedaj ni poštnega sela, ki bi nam dostavil pošto vsaj enkrat tedensko, dočim smo jo dobivali prej redno trikrat v tednu.
MALA NEDELJA. Narodno - kulturno društvo vprizori na praznik 8. t m. ob pol 4. v prenovljeni dvorani Društvenega doma Meškovo dramo »Pri Hrastovih«.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20 Sobota, 6.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 7.: ob 15. Peterčkove poslednje sanje, prva Miklavževa prireditev. Izven. Znižane cene. Ob 20. Mladoletje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek. 8.: ob 15. Peterčkove poslednje sanje, druga Miklavževa prireditev. Izven. Znižane cene. Ob 20. Naš gospod župnik, 25. predstava. Izven. Znižane cene.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20 Sobota, 6.: La Mascotte. Ljudska predstava
po znižanih cenah. Izven. Vedelja, 7.: ob 15. Madame Butterfly. Gostuje ga. Zlata Gungjenac - Gavjlla. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. Rigoletto. Gostuje ga. Oberwalder in g. Josip Rijav.»f. Izven.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20 Sobota, 6.: Vozel. Medelja, 7.: Vozel.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20 Sobota, 6.: Prodana nevesta Premijera. Nedelja, 7.: ob 15. Aladin. Otroška predstava. Premijera. Ob 20. Lutka. Kuponi. Ponedeljek, S.: ob 15. Aladin. Otroška predstava. Ob 20. Prodana nevesta.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20 Torek, 9.: Sveti plamen. Gostovanje mariborskega gledališča.
Za Božič!
Gramofoni in plošče
„C0LUMBIA"
v največji izbiri v oficijelnem prodajnem depotu pri
,Tehnik' Josip Banja!
LJUBLJANA, Miklošičeva c. št. 20 (nasproti sodišču).
NAJNIŽJE CENE!
;
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nikake dolgove, katere bi napravil kdorkoli, brez mojega osebnega dovoljenja na moje ime.
Josip Lavtižar, trgovec
v Kranjski gori.
17127
Vzamem zastopstvo
špecerije v celem ali posamezno. — Deloval 10 let brez menjave službe.
Ponudbe pod št. »S0< na oglasni oddelek »Jutra«.	17122
Stalna razstava umetniških slik
Telita izbira okvirjev m sprejme v t a rezbarsfca lo (»zlatarska dela
A. Kos
LjoDljana Me»tm ti* 25. nasproti magistrata 328
Konc. elektroteh. podjetje — telef. 3421
Havliček Fran
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 5
(dvorišče hotela »Soča«).
Projektira — gradi — popravlja v mestu in na deželi vsa elektroteh. dela, aparate za luč, moč in slabi elektr. tok.
402
Vsled oreselitve trgovine prodalam vse blago no znatno znižanih cenah 16089
A. FUCHS
LJUBLJANA, šelenburgova ulica št 6,
trgovina z. urami, zlatnino in srebrnino.
»REGENTOL« je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo.
Trgovci, restavraterji, gospodinje, avto-mobilisti, očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe, očala itd.) z »REGENTOLOMc . Tudi za časa najhujšega dežja, snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto in prozorno.
1 škatlica »REGENTOLA« 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASOKSIT« uvozno tn izvozno podjetje, Beograd, Kralja Milana 46. Tel. 30- ;6.
400a Zastopnikom-prodajalcem 30 %,
TONI POLJŠAK
TJ»bliana Aleksais^p. e
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila elek rričnib strojev in aparatov.	134
Miha jI Zoščenko:
Prelesti kulture
Zmerom sem simpatiziral s srednjimi smermi. Še celo tedaj, ko so v epo-lii vojnega komunizma uvajali Nep, nisem temu prav nič ugovarjal. Ce mora hiti Nep, naj bo Nep. Morda -bo tako bolje.
Vendar pa mi je bilo tiste dni strašno tesno pri srcu. Kakor da bi bil slutil nekatere velike izpremembe.
In res, v času vojnega komunizma je bilo v pogledu odnošajev do kulture in civilizacije vse mnogo bolj svobodno Tako se v gledališču, recimo, ni bilo treba slačiti; sedel si lahko, v čimer si prišel To je bil uspeh!
Problem kulture, to je res pasji problem. posebno zastran tega slačenja v gledališču Seveda, nič ne rečem, brez plašča je vse bolj vidno, lepše in el?>-gantneje Toda kar je lepo v buržuj-skih državah, to je pri nas časih narobe
Sodrug Loktjev in njegova dama Njuša Košeljkova sta me te dni srečala na ulici Izprehajal sem se, ali pa sem si morebiti šel zmočit grlo, ne pomnim več
Srečata me in pričneta nagovarjati-
»Grlo vam ne bo ušlo, Vasilij Mitro-fanovir Grlo je zmerom pri vas. me-rom si ga lahko osvežite. Pojdimo da-
nes rajši v gledališče, »Grjelka« je na sporedu.«
Z eno besedo, pregovorila sta mo, da sem šel v gledališče in v kulturnem krogu prebil večer.
Prišli smo v gledališče. Vzeli sno vstopnice, tiste, ki so po rubelj tride set. Že smo šli po stopnicah, ko rrts mahoma pokličejo nazaj in uKažejo, da se moramo sleči.
»Slecite suknje!« pravijo.
Loktjev in gospodična sta bila kajpak precej slečena. Jaz pa som stal in premišljeval. Suknjo sem si bil n večer oblekel kar čez nočno srajco. Še jopiča nisem imel. In, bratci moji, sleči se mi je bilo kar nekako neprijetno. ,Kakšen škandal bo!' si mislim. Ne morem reči, da je bila sraj-a umazana. Srajca res ni bila posebno u».iaza-na. Ampak groba je bila, nočna. Na ovratnik je bil prišit velik gumb, tak, ki drugače spada k vojaški suknji.
»Malo nerodno se bo m^d pav«:air.i izprehajati s takšnim ogromnim puin-bom«, si misli.
Rečem svojima tovarišema:
»Sodruga, jaz res ne vem, kaj bi napravil Precej površno setn danes oblečen Zelo neprijetno u-i je sleči plašč Naramnice sicer imam, toda srajca je malo pregroba«:.
Sodrug Loktjev pravi:
»No, pokaži sel«
Odpel sem se in se mu pokazal.
»Da,« pravi, »res je videti. . ,<r
Dama je seveda tudi pog*odala in dejala:
»Jaz pojdem rajši domov,« pravi. >To vendar ne gre, da bi hodili z .menoj kavalirji v samih sra; ;ah. Zakaj si niste oblekli še spodajiii h!?^ čez gornje? Saj bi vas vendar moralo biti vsaj malo sram, priti tako površno oblečen v gledališče «
Odgovoril sem ji:
»Kaj sem mogoče vedel, da gt-em v gledališče? To ste pametni! Kako pa morete sploh soditi o tem. kolikokrat oblačim suknjič in če ga uogoče ne hranim doma?«
Pričeli smo premišljevati, kaj bi storili. Loktjev pravi:
»Vesta kaj? Vasilij Mitrofanovič, jaz ti dam svoj to ovnik. Obleci ga in hodi v njem, k-tkor da bi ti bilo v suknjiču prevroče.«
Odpel je suknjič in se pričel otipavati po života.
»Oh,« pravi, »mati božja, saj danes pploh nimam telovnika. Čakaj, dam ti cvtatnico, malo bolje bo v^darle Za-' eži si jo in hodi, kakor da ti je vroče.«
Gospodična pravi:
»Ne, jaz rajši grem domov. Tam bom vsaj lahke* nekoliko mirnejša Tu ti je en kavalir skoraj v spodnjih hla-
čah, drugi pa ima ovratnico namestu suknjiča. Vasilij Mitrolano^ ič, presite, naj vas pustijo v suknji noter.«
Prosimo in prosimo, kažemo članske izkaznice, toda nič, nikakor me nočejo spustiti.
»Saj nismo v devetnajstem letu,* da bi sedeli v suknjah,« pravijo.
»Nič ne bo,« pravim. »Izgleda, da bo treba mahniti domov.«
Ko pa pomislim, da sem plačal rubelj trideset, kar ne morem oditi, noge same nočejo k izhodu.
Loktjev pravi:
»Veš kaj? Odpni si naramnice, naj jih gospodična nese namestu torbice. Sam pa delaj, kakor da je to tvoja poletna apaška srajca in ti je v njej, skratka, ves čas vroče.«
Gospodična pravi:
»Kakor hočete, toda naramnic jaz ne bom nosila. Ne hodim zato v gleda lišče, da bi prenašala v rokah moške predmete. Vasilij Mitrofanovič naj jih kar sam nosi ali pa naj si jih vtakne
v žep.«	„	...
Slečem suknjo in sto3im*v srajci kakor pasji sin.
In še precej hladno je. Ves se tre-sem in kar zobje mi šklepetajo. Ljudje pa stojijo okoli in gledajo.
• 1917—1921, doba ruske državljanske vojne in vojnega komunizma.
Gospodična me priganja:
»Zasukajte se hitreje, saj nas že vsi gledajo. Za boga, jaz grem rajši domov.«
Jaz pa tudi ne morem kar tako hitro odpeti. Zebe me, da komaj pregi-bam prste, kako naj neki hitro od-pnem? Z rokami maliam, kakor pri telovadbi.
Potem smo stvar končno vendar uredili in sedli na prostore.
Prvo dejanje mineva dobro. Samo zebe me in ves čas moram telovaditi.
Med odmorom pa moji zadnji sosedje mahoma dvignejo velik vrišč, pokličejo gledališko upravo in ji pojasnijo zadevo zastran mene.
»Damam je zoprno gledati nočne srajce,« pravijo. »To jih razburja In mimo tega se neprestano vrti kakor pasji sin.«
»Zaradi mraza se vrtim,« pravim. »Kar posedite malo v sami srajci, boste že videli Saj to tudi meni ni všeč, toda kaj naj napravim?«
Vlečejo me v pisarno in zapišejo vse, kakor je bilo. Potem me odslovijo-
»Na sodišču boste morali plačati kazen,« pravijo.
Strašno! Nikdar ne veš kje te čakajo neprijetnosti.
Iz ruščine prevel B. Z.
Iz življenja in sveta
>	Požar na letalv Do X v Lisa^oni
Slika nam kaže desno polovico ogrodja, na katerem je ogenj popolnoma uničil vso opremo in prevleko, da je ostalo samo golo kovinsko ogrodje. Poškodbe bodo popravili na licu mesta, nakar bo letalo nadaljevalo polet v Južno Ameriko.
toženi, tega seveda ne pove, zatrjuje pa, da mu je odprto še vse življenje. Saj mu je končno komaj 30 let.
Nagajive muhe
Muhe. ki so od ustvarjenja sveta nagajale človeštvu, se zdaj z istim uspehom udejstvujejo na novem polju. Kljub vsem zvijačam hollywoodskih režiserjev se vedno zopet prikažejo v najbolj zastražene atelijeje, kjer snemajo z velikanskimi stroški nove zvočne filme. Igralci včasih niti ne opazijo muhe, ker so poglobljeni v svoj posel, zato pa beleži prav vestno njeno brenčanje mikrofon. Drobne peruti muhe so že ponovno pokvarile večurno delo številnih igralcev Zadnjič se je prikazala muha med predstva »Bajazza« kakor nalašč v trenutku, ko je znamenit pevec pel visoki C Prizor je bil uničen in so ga morali ponoviti Režiserji so zdaj ustvarili posebne skupine muholovcev, ki nosijo namesto revolverjev brizgalnice s »fl>toxom«. Cim zabeleži mikrofon brenčanje, mora režiser ustaviti snemanje in strelci hitijo za muho, da ne bi zopet in zopet povzročila za deset tisoče dolarjev škode.
Junak borznega poloma
Eden najznamenitejših francoskih verižni-kov Oustric, ki je nedavno doživel popoln polom svojih smelih špekulacij. V njegove
Radio
Izvleček iz programov
Kaf napravijo podgane
Trinadstropna hiša v Carigradu, ki so ji podgane izpodjedle temelje, da se je zrušila. Pri nesreči je prišlo osem oseb ob življenje
_________r
Španski letalec Franso
Znani oceanski letalec major Franco, ki je nedavno pobegnil iz zapora. Zaprt je bil zavoljo republikanske propagande.
Satadi
ftnanj&anja ohaia
vse ob^ačiln' potrebščine za Miklavža in Božič po lastnih cenah.
Drago Schvvab. Liubliana
Moderna puščavnica
Grofica Vitelbaschi je javila svojim znancem in prijateljem, da bo opustila posvetno rabo in se preselila v svoje puščavniško bivališče na Monte Gene-roso nad Luganskim jezerom v višini 1650 m. Pri tem pa ni misliti, da bo grofica živela puščavniško življenje, kakršnega poznamo iz zgodb sv. pisma ali iz življenja svetnikov in svetnic božjih. Predvsem se visokorodna puščavnica ne bo hranila z medom divjih čebel ter vanj pomakala lahkokrile kobilice, marveč bodo nje hr?na najizbra-nejše poslastice, ki jih bo puščavnici dobavljala neka luganska tvrdka, da grofici ne bo treba čakati, kdaj ji prinese košček kruha kak usmiljen krokar ali sličen prijatelj pobožnih pu-ščavnikov. Grofica ve, da so te vrste živali danes že iztrebi jene. Živela bo v votlini, ki pa zopet ni taka, kakršne si svet predstavlja po opisih podobnih puščavniških votlin, marveč je prav udobno bivališče, opremljeno z vsem modernim konfortom. Kopelj, elektrika in telefon so važne pritikline modernega puščavništva, električna kuhinja in radio pa bosta puščavnici dovolila vse telesne in duševne užitke Tako si je pobožna grofica opremila svojo puščavniško celico, in stavimo, da ni človeka, ki bi si ne želel enake. Bojimo pa se, da bo zasluženja malo in težko težko, da bi grofica Vitelbaschi kdaj prišla v spisek svetih puščavnic.
Sobota, 6. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Plošče. — 18: V dolini gradov. — 18.30: Ko-ncert radio - orkestra.
—	19.30: Angleščina. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22: Napoved časa in po-, ročila.
Nedelja, 7. decembra.
LJUBLJANA 8: Osuševanje zemlje. — 8.45: Tuberkuloza otrok. — 9.15: Versko predavanje — 9.35: O evropskem gospodarskem življenju. — 10: Prencs cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Koncert radio -orkestra. — 12: Napoved časa in poročila.
—	15. O kmečki ženi. — 15.30: Koncert klaviohne s petjem. — 19.30: Humor.stično čtivo. (Milčinski.) — 17: Veseloigra »Loterija«. — 20: Duet: g. Gostič in ga Poličeva.
—	21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve.
—	12.30: Koncert orkestra. — 16: Koncert tamburaškega zbora. — 17.30: Narodna glasba na ploščah. — 20: Pevski koncert.
—	20.30: Koncert na čelo. — 21.10: Koncert pevskega zbora. — 22: Poročila. — 22.20: Plošče. — ZAGREB: 11.30: Orkestralen Koncert. — 17: Koncert komorne glasbe. — 19: Prenos opere iz Prage. — PRAGA 15: Prenos iz Brna. — 17.30: Odlomki iz Lortzingovih oper. — 19: Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — BRNO 15: Pop. koncert. — 17.30: Prenos iz Prage. — 19: Prenos opere iz Prage. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.30: Prenos cerkvenega koncerta iz Krakova.
—	20.30: Koncert lahke glasbe. — 22.15: Pevski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Zborovski koncert. — 11: Orkestralen koncert dunajskih filharmoni-kov. — 13.05: Plošče. — Komorna glasba.
—	16.30: Wagner;ev koncert. — 20: Koncert pevskega zbora in orkestra. — Lahka glasba. — BERLIN 18.40: Violinski koncert
—	20: Mešan program. — Godba za ples.
—	LANGENBERG 18.30: Večerni koncert.
—	20: Lortzingova opera »Undina«. — Nočni koncert in ples. — MUEHLACKER 16: Prenos koncerta iz Bazla. — 17.20: Prenos koncerta iz Wiesbadena. — 20: Prenos opere iz gledališča v Mannheimu. — 22.45: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 12: Orkestralen koncert. — 17.30: Vojaška godba. — 19: Zborovski koncert. — 19.40: Veseloigra. — Ciganska godba. — 23: Jazz-band. — RIM 16: Prenos simfoničnega koncerta. — 20.50: Vokalen in instrumentalen koncert.
posle je zamešanih tudi nekoliko politikov ta je moral minister pravde Pčret že podati ostavko. Zbornica je odredila, da posebna komisija preišče stike politikov s špekulantom Oustricom.
Nova odkritja v Tutanka-mnovi grobnici
Odkritje Tutankamnovega groba, ki je pred osmimi leti zadivilo ves svet, je še vedno predmet živahnega zanimanja učenjakov za ta izredni prazgodovinski spomenik. Kakor znano so doslej odkrili le tri sprednje sobane in so ugotovili, da so staroegipčanski oskrunjevalci grobov kmalu po pogrebu vlomili v grobnico, pa jih je pokopališka straža zasačila in pregnala. Na pragu druge grobnice so tatovi v naglici pustili culico z dragocenostmi, ki so jih bili nakradli v grobnici. Tako sta ostali tretja in četrta sobana nedotaknjeni ter sta čakali ljudi, ki imajo več sreče pri odpiranju grobov. Odprava lorda Carnarvona je prodrla do tretje sobane, četrta pa je do zadnjega časa ostala nedotaknjena. Vendar je tudi vanjo prodrl Howard Carter, ki ga ne strašijo nesrečni smrtni slučaji tovarišev prve odprave. Notranjost četrte sobane je do danes njegova tajnost in doslej ni vanjo spustil niti kraljev, niti drugih uglednih oseb. Letos se je dal Carter zapreti v sobano in dela v njej noč in dan. Njegovo poročilo obeta še večje zanimivosti, nego so jih odkrile dosedanje odprave.
Konec romantičnega zakona
Gospa Rudnayeva in nadvojvoda Albreht se bosta po parmesečnem zakonu ločila. Vzrok za ločitev je nepriznanje zakona s strani cerkvene oblasti in habsburškega hišnega prava. Bivša cesarica Žita in papeška kurija sta odrekla priznanje tej zakonski
zvezi.
Pisano i
Iz Newyorka poročajo, da se je posrečilo policiji po dolgem zasledovanju prijeti znanega ameriškega pustolovca Stanleya YVynberga. Njegovo ime je dolga leta krasilo redna poročila obupanih detektivov. Med vojno se je prikazal 'vvynberg v rojstnem Newyor-ku v sijajni uniformi rumunskega gard-nega častnika. Predstavil se je oblastem kot vojni ataše pri rumunskem poslaništvu. Seveda ga je potem povabilo vojno ministrstvo k svečanemu pregledu torpedovk in križark, ki so morali spremljati vojne transporte na Francosko. Po končani slavnosti je imel »zastopnik prijateljske Rumunije« svečan govor pri zajtrku v admiralovi kajuti: napil je napredku junaške mornarice Zedinjenih držav, pa ji je želel, da bi srečno opravila svojo težko nalogo. Toda rumunska uniforma je postala kmalu preveč znana in tako je nastopil Wynbergj)ri pogrebu nekega admirala Kof francoski "kapitan, delegat iz Pariza. Nadel si je ime »Sans Sou« (Nemanič). a kljub temu ie potegnil marsikaterega bogataša Zapustil je nato newyorška prevroča tla in se je tri mesece pozneje povrnil v uniformi admirala ameriške mornarice V tem svojstvu je pregledal vojne ladjedelnice in si prilastil različne »porab-ljive« uradne tiskovine. Inženjerji so šele pozneje zvedeli iz VVashingtona. da so nasedli laži-admiralu. Višek svo-
jih uspehov je dosegel Wynberg kot afganistanski poslanik Predstavil je celo predsedniku Hardingu »princeso Fatimo, kraljevo sestro,« ki je imela buren uspeh pri fotografih. V Ameriki tako malo poznajo Afganistan, da so prišli sleparju na sled šele več let pozneje. ko so dospeli Amanaluhovi zastopniki Sreča je opoteča in tako je bil Wynben? ponovno razkrinkan in aretiran A čim je zapustil ječo, se je vedno znova lotil starega posla Po vojni se je vrgel na mirnejše poklice. V filadelfijski justični palači je nastopil kot odvetnik znanega milijarderja Mac Kormica »Pisarniškim poslom« je sledil zapor in za spremembo norišnica. Tu je nosil Wynberg pol leta predpisano nošo in vestno upošteval vsa navodila Cim je zapusti! bolnišnico, je postal zdravnik za živčne bolezni. Sijajno je zasluži' posebno pri damah in so ga počastili celo kolegi z izvolitvijo za delegata na medicinski kongres v Cam-bridgeu (Massachusetts) Sprožil je svoj govor, ne da bi kdo izmed ostalih delegatov podvomil o njegovi diplomi. Zdravniški poklic je nesel največ in bi mu ostal Wynberg najbrž zvest, če ne bi bila policija po treh letih zavohala, da ni noben »strokovnjak za živčne bolezni« Zdaj je Wynbersj zopet v zaporu. a pravi, da mu bo dobro del počitek Sploh je vedno najboljše volje, ker ima znatne prihranke. Kje so na-
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Utn.
Telefonske številke: 2492. 3492
{Kdor hoče po pošti namloo
aR GaGo drufo info+ma<čijo tieooo mm matih
ojlamov naf prilmii e mnamGah £
micor no ho projol odfooora t ^ L^MMM
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem s naročilom, stcer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
:
Jlahtovi matih egia&ov
in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podruž-niči »JUTRA« ▼
TSrhovlJah
▼ hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnfd.
Kroj. vajenca
sprejmem pod ugodnimi pogoji. Naslov pove podruz-Sica »Jutra« v Trbovljah.
a033o-l
Pomočnico
dobro izurjeno v finem francoskem dein sprejme modni atelje Michalicek, Stritarjeva ulica št. 7/III.
50181-1
Mesarski pomočnik
dobro izurjen in vešč '.udi v prodaji mesa, dobi takoj službo. Prost mora biti vojaščine. Naslov pove o-lasoi oddelek »Jutra«.
50073-1
Natakarica
izurjena, za zimsko sezono, ka zna nekoliko šivati in je zmožna nemščine ter srbohrvaščine, dobi mesto - 15. decembrom v hot-elu Triglav, Bohinjska Bistrica Kavcija potrebna. 5038S-1
Strokovnjaka za les
5a nakup ir. previein fri-jov (bukve. hrasta,_ oreha 1C jesena") proti fiksumu in proviziji takoj sprejmem. Ponudnik mora ime-rj dobre kuoč-ijske zveze ;n biti zmožen kavcije. — ponudbe na oglas, oddelek .lui/ra« pod značko »Eksi-«.t nca«.	50290-1
Pridno dekle
k-t pomiva'k o sorejme ho-
»>•1 štrukelj.	50353-1
Mizar, poslovodjo
starejšega, veščega zlasti v stavbnem mizarstvu, izurjenega. dobrega kalku-lanta ln organizatorja 'šče tovarna za" lesne izdelke v Zagrebu. Nastop čimprej Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe z »curri-enlnm vitae« in navedbo plačilnih pogojev pod šifro ^Poslovodja« na oglas, od delek »Jutra«. 50360-1
Vzgojiteljico
sprejmem k sedemletnemu obroku Ponudbe z naved Ho plače in prepisi <pri čeval na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljica t daljšim službovanjem«.
50392-1
Praktikantinjo
za pisar - znanjem nemščine 3" srbohrvaščine. s stanova-;.--n in hran-o v hiši. sprejme manjša tovarna. -nudbe na oglas, oddel.''.- Jutra« pod šifro »Začetn:'-a -.	30G56-1
Poslovodinjo
za trgovino z lestenci in elektrotehn. materijalom, ki je zmožna tudi knjigovodstva, iščemo. Poi.udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna«. 50448-1
Frizersko vijenko ali vajenca
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50472-1
Kroj. vajenca
sprejme takoj Frane Koželj. Primskovo št. 48 pri Kranju.	50424-1
Zastopnike
v vsakem večjem mestu širom cele države iščemo.
Strokovno znanje ni potrebno. Visok zaslužek. — Ponudbe na Publi-citas, Zagreb, Iliea 9 pod br. 35166 50364-3
Biro za zastopstva
v Mariboru, agilno delo. dobro upe-ljano, prevzame zastopstva dobrih predmetov za Dravstko banovino. Pisarniški in skladiščni prostori na razpolago, vsled česar se vzame potrebr.e vrste blago tudi v komisijo. proti garanciji Henj. ponndbe na podr. »Jutra« Mariboru pod »Zas»op
Strokovnjaka
elektrotehnične stroke, najraje elektroinženjerja išče-mo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Elektra-inženjer«.	50414-1
stva Maribor«.
Knjigovodinjo
starejšo, dobro izvežbano. perfekt.no korespondentinjo slovenščini. remščini. srbohrvaščini in eventuebio italijanščini, sprejmem s 1. januarjem 1931. Navesti je treba reference in zadnje nameščenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Perfektna korespon-dentinia«.	">0431-1
Praktikantinjo
začetnic-o, s trgovsko pred-izobrazbo. sprejmemo v pisarno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožr.a I«.	50447-1
Sposobne potnike
manufakturne stroke._ za privatne stranke sprejmem Ponudbe pod »Visok za služek. na podruž. »Jutra« V Mariboru.	50236-5
Koncipijenta
a prakso, za samest. >jno voii stvo pi- trne sprejmem takoj. Pege- po dogoviru Dr. Strasser Armin. odvetnik v Dolnji Lendavi.
50355-1
Strojna vezilia
doh; delo. M. Se.iovnik, FIoTijanska nlica štev. 6.
50428-1
Služkinjo
pošteno, za vsa hišna dela spre:mem na Dunajski ee-•ti št SI/1.	50429-1
Več gospodičen
manekenov, elegantne postave, išče tvrdka K. poss v Ljnblitini, Mestni trg 18 za modno revijo Atene, ki *e bo vršila 13. t. m. v Ljubljani. Zglasitj se je o«ebno v pisarni tvrdke. vsak dan med II. in v. 1. »ro.	50422-1
Damsko frizerko
ki popolnoma samostojno fri^ira, mamkira in dela vodno ondulaeijo. sprejme Jaion G j u d Aleksander v Ljubljani. Kongresni tre 6 50439-1
Fiksum in provizijo
dobe potniki za prodajo manufakturnega blaga. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Provizija 455«. 50091 -o
Gg. trgovski potniki pozor!
Vsakovrstne avto vožnje z zaprto šes.tefl. novo lymu-
sitno. sprejmem po zelo ugodni ceni. Poizve se v »Ev.t>ress« garaži v Vegovi ulici 8.	50439-3
30483-3
Trgovski pomočnik
i 8000 Din kavcije, želi premeniti službo, event. bi prevzel podružnico na račun. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agiler. 30«. 50354-2
Vino po Din 10 lit
do Božiča na Cankarjevem nabrežju št. 5. 50207-18
Otroški voziček
dobro ohraajeu poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3tK71-6
Hišo
z 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami im lepim vrtom prodam za 45.000 Din. Ponudbe na naslov: Moj dom, Maribor, Pobrežje. Vrtna ulica 13.	50150-20
Ostanke sukna
primerne za čevlje, ug>-lno dobite pri tvrdki A. Kun«, Ljubljar.a, Gosposka ulica 50400-6
Hišo z 2 sobama
kuhinjo, shrambo, svinjaki in vrtom, z nekaj trte proda Solina Ignac, Sv. Miklavž 101, pošta Hoče.
30235-90
Kaktus Opuncia
150 X 100 cm veliko. poli-tira.no pisalmo mizo,' moško obleko, zimski površnik m salonsko suknjo prodam. — Valvazorjev trg štev. 7'1I.
30409-6
Dvokolesni voziček
močan, poceni naprodaj na Vidovdanski cesti št. 86.
50435-6
Mlado dekle
snažno it zdrave, ki razo me meščansko kuho in vsa hišna opravila, želi službe pri rodbini, kjer bi se lz učila tudi najfinejše kuhe Cenj. ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lahko takoj«. 50(216-2
Dipl. gradb. tehnik
išče dopoldansko ali po poldansko zaposlitev. Delo sprejme tudi na dom. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehnik«.
50109-2
Službo gospodinje
išče 38 let stara vdova pri samostojnem gospodu, tudi na deželi. — Ana Zemljič, Trstenik, Benedikt v Slov. goricah.	50344-2
Oblastveno koncesiionirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljobliana. Gosposvetska 12 Teorija in vožnje. 47750-6
Prva oblast koncesijonirana
šoferska šola
t a mernik. Ljubljana
Dunajska cesta štev. 3« -
;Jugoauto) telefon št. 2236 Poak in nraktične vožnje 251
English lessons
vvanted. Condifcions under »Lessons« by the adinini-stratton.	50482-4
Stopajte s časom
prodajajte moderne prak tične predmete. Z našim zastopstvom — vsak zase mož. Zastopstev je mnogo — naše pa ima roke in noge. Mi prodajamo predmete večne vrednosti. Verujte samo, kar vidite. — Oferirajte se na »Omnia«, Ljubljana. Miklošičeva 1-1.
50387-3
G. Th Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
Krišž pomagaj! Odbor, pevei, župan, vse j« popiha na vrat na nos. in kmalu vidiS vesoljno nimaničevsko prebivalstvo, kako dirja po cestah. Prva žrtev je župan, ki je tekel Sainbu tik pred nosom in mu ni mogel dovolj hitro uiti s poti. Hambo se mu zaleti ravno med noge in tako se je zgodilo, da se gospod župan prekopiene levu na hrbet. Naj še toliko veka. t njim mora pa mir besedi!
Pianist
t večletno prakso, išče službo. Naslov pri podruž niči »Jutra« v Celju.
50153-2
'Absolviran trgovski akademik
s prakso. 23 let star. knjigovodja. bilanciist, perfek ten korespondent v nem ščini. italijanščini, o ver, ščini in srbohrvaščini, dis kretno tudi francoščini — vešč strojepisja in ster.o grafije. išče lužbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »5 jezikov«.
50418-2
Prodajalka
mešane stroke, z devetletne prakso. želi primemo službo. Naslov pove oglasni □ddelok »Jutra«. 50450-2
Kot uradnica
ali kaj sliSnega iščem mesto. Zmožna sem sloven skega, srbohrv. in deloma nemškega jezika, stroiepis ja. trgovske korespondence in slov. stenografije. Dopi se pod »Na-'t.op takoi &1« na oglas, oddelek »Jutra« 50484-2

Kateri
dobro s-ituirani gospod bi posodil vdovi 1000 Din — prof odplačilu. Dopise r.a ogla.«, odelek »Jutra« pod »Nujna pomoč«. 50390-16

Kino • aparat
Ernemann. dobro ohranjen knpim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »St. 555«.	50184-7
f# <
Lovsko puško
trocevko, iz Kruppovega jekla, ki. 16. skoro novo proda Drago Hadl. Novo mesto.	50310-6
2 fini zlati uri in 3 velike izložbe
s šipami poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30084-6
Prem >g In drva
orodala lezerSek Vodmat
m
Otroške smuči
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50434-6
Železno peč
(gašperl). majhen železen štedilnik in samovar.. vse dobro ohranjeno, prodam Poizve se na Vidovdanski cesti št. 1 p.. Makovšek.
50465 G
Brivci, pozor!
Umivalnik z marmor, ploščo, lavorjem tn rezer varjem za 20 I vode poceni proda Rožič. Ljubljana VII, Celovška cesta 71 50471-6
Tatra-limuzino
s 5 sedeži :>opolnoma nov 5000 km vozen, ugodno proda dr. Fred. Crohath. Kranj.	.50351 10
Starih avto-
pnevmatik
kupim večjo količino. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	50158-10
Limuzina
šestcilinderska. vožena 20 tisoč km. zel« dobro ohra njena ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50098-10
Avto hladilnike ln blatnike
vse vrste izdeluje in po pravlja strokovno In hitro Gustav Puc, splošno kle parstvo. Ljubljana. Tržaška cesta 9.	307-10
Tovorni avto
pripravljen za vožnjo — zr.amke Fiat-Tori.no, triton ski voz. 45 Ks, lastna teža S500 kg. v dobrem stanju radi zmanjšanja obrata ta ko j poceni prodam. — Na ogled pri tvrdki Rudolf Kiffmann, Maribor, Meliska cesta 25.	50485-10
Spalnico
!<opolnoma novo, samo 1 mesec rabljeno, dobi hiter kupec po zelo nizki ceni. Naslov v oglasr.em oddelku »Jutra«. ~	50380-12
Kompletno jedilnico
v zelo dobrem star.jn prodam. Na ogled med 11. it 13. oro v Ljubljani, Miklo šičeva cesta 34/11. Pojas nila daje Avgn«-t Cerne, mizar v Zg. Šiški št. 132.
50152-12
Pohištvo
vsakovrstno, solidno i«de lano kupite po ugodni cemi Avgust Cerae, mizar. Zg, Šiška 132	30453-13

Dve parceli
poljubne velikosti, % i»re oddaljeni od Ljubljane, s studencem, elektriko in mnogo lesa na mestu, zelo ugodno prodam. Vprašanja na oglasni oddelek Jutra pod »Gozdnosolnčno 'ega« 50403-20
Enonadstropna hiša
primerna za obrt ali trgovino, ob j>rometni cesti v Ljubljani, blizu sv. Jakoba mostu, z vrtom, elektriko vodovodom v hiši naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50419-20
Čedno hišico
za 4000 Din prodam ali »Idam v najem takoj za 18 mesecev, po 230 Din mesečno. Malik Kodeljevo 50476-24
Pekarno
dobro ido6o. ? prometnem kraju blizu kopališča dam takoj v najem. Ponudbe r>* odas. oddelek »Jutra« pod »Dobr-.- idoča pekarna«.
50358-17
Gostilno
pni Sltfvoiiaki materi — Dimnik v Trbovljah dam z novim letom na račun ali v najem. Julka Dimnik, Krško ob Savi. 502GS-17
Lepo vilo
s krasnim, 900 m5 velikim vrtom, v Ljubljani oddam z januarjem 1931 za daljšo dobo v najem. Prednost tiftsim. ki so zmožni predplačila. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 60«.	50369-17
Celo posestvo
in sicer lepo hišo z vt-tom. gostilno in trgovino, v prijazni vasi Sv. Neža pri Triičti oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Gostilna in trgovina v najboljšem obratu Pojavila daje Josip Bodlaj. St. Neža št. 10, pošta Križe — Gorenjsko.	503C3-17
Stanovanje
obe in kuhinje odda takoj mirni stranki Kovačič. Kettejeva 6.	50102-21
Zakonski par
ki je pripravljen obdelovati vrt i«i. opravljati hišna dela, d-~Vi ure od Ljubljane sobo in kuhinjo ter nekaj vrtnih pridelkov brezplačno. Vrtnarji imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Gozdna lega«. 50404-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin. z elektriko, sredi mesta oddam takoj mirni stranki Ogledati med 1. in 3. uro popoldne. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50420-21
Pritlična hiša
2 stanovanji, gospodar skim poslopjem. garalo, hlevom za konje m 1200 m' velikim vrtom, v Ljub Ijani naprodaj za 320.000 Din. Pojasnila daje Društvo posestnikov v Salen-drovi ulici 6. 50473-20
Ponošene obleke
naprodaj na Miklošičevi c. št. 8/U, levo. — Ogledati med % 14. m % 15. uro.
5(C90-13
Moško suknjo
smoking in več obleke prodam. Privoz štev. 3.
30370-13
Črna moška suknja
d-o-bro ohra-njena naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«.	50366-13
Damski kožuh, plašč
(tirolski krt) prodam za 1600 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50459-13
Pozor, peki!
Moderno urejeno pekarno, na prometni cesti glavnega mesta Dravske banovine dam takoj solidnemu in plačila zmožnemu peku. Ponudbe pod »Plačila zmožen« na oglasni oddelek »Jutra«.	50297-19
Restavracija
v Zagrebu
na izbornem prostoru centru mesta, z vsem inventarjem tn dolgoletno najemno pogodbo takoj poceni naprodaj. Pojasnila daje Gjuro Valjak v Ma riboru.	50334-19
2 zvezana lokala
v Pražakovi ulici 2 (tak Dunajske ceste) oddam. — Informacije daje tvrdka Jugo-Auto, Ljubljana. Du najska cesta 36. 50199-19
Starejša trgovina
na prometnem kraju Ljubljane pod tovarniško cono naprodaj. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj Din 120.000«. 50085-19
Gostilno v Zagrebu
zajamčen«) dobro idočo, vsem inventarjem, v centru mesta prodam za Din 30.000. — Fraaic Orbanič. Florjaaski put 35. 50235-19
Aa Si
Puhasto perje
ctsto. č oh a no kg po 48 Din. druga vrsta po Din S8 kg. čisto bele posje kg po 130 Din In čisti pub kg po Din 250. Razpošiljam po poŠt nem povzetja. L. Brozovlč Zagreb. Iliea 83. kemična čistilnica perja.	982
Zlato žepno uro
francosko, staro, z godbo in 16 m pristne kitajska brokatne svile prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Ura z sodbo«.	50479-6
Lepo, staro omaro
(francoski sHog) in perzijsko preprogo prodam. Ponudbe na oglastnd oddelek »Jutra« pod »Antikvitete«. t joief Rojgelj. Oreliek št
Trg. in stan. hiša
lepa, v centru mesta, obstoječa iz 2 trgovin, 5 lepih stanovanj, 2 kabinetov. 2 lepih kleti, s hlevi za konje in prašiče Itd po ugodni ceni naprodaj. Povprašati v lectariji Seid litg. Ptuj.	50031-30
Parcele
večje ali manjše, pod Rožnikom ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49895-30
Novo zidano hišo
3 sobe, 3 kuhinji, shramba, zidana drvarnica in pralnica ter 800 m® vrta, prodam. Špes-ovo sel« 7 — Pobrežje, Maribor. 49715-20
Enodružinsko hišo
s ea 1000 m> sadnega vrta
in njivo za 8 mernikov posetve, blizu železnice po dogovoru prodam. Ob hiši avto postaja — Pojasnila daje Mazovee. Kamnik — Za priče 30.	49386 20
,Več stavbnih parcel
oddaljenih 10 minut od železnice postaje v Kranju prodam. — Pojasnila daje
Kavarno
v večjem industrijskem mestu Savske banovine, kras mo urejeno in dobro idočo z velikim stanovanjem v T. nadstropju in veliko teraso prodam. Pogodba je za več let; najemnina nizka. Informacije daje Srečko Pauletoovič, Zagreb Iliea br. 146. 50391-19
Gostilno
s posestvom, na prometnem kraju v Trojanah prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »St. 350.000«. 50361-19
Gostilno
dobro idočo. na periferiji prodam vsled družinskih ra.zmer. Dopise na oglasni oddels* »Jutra« pod šifro »Pnometmi kraj«. 50442-19
50888-6 pri Kranj«.
50417-30 »Jutra«.
Dva lokala
za kajto eiigros-pedjetj« (že vpeljana). pletilnico, tekstHin) robo. špecerijo, ali posamezno za delika teso, mlekarno, mesarijo iitd. takoj oddam.' — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nizka najemnina«.	50435-19
Bufet in mlekarno
bi rada prevzela. Vložim 2000 Din kavcije. Ponndbe s polnim naslovom pod »Obrt« na oglasni odd-!ek
Trgovino
mešanega blaga, z vsem inventarjem, stanovanjem in skladišči oddam za daljšo dobo v najem, eve.nt. kasneje tudi dobro idočo gostilno za Isto dobo. Oeoj. dopise prosim r.a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oboje dobro idoče«.
50456-17
Fižol za kuho
nizki veste od 2—2.75 Din visoke vrste od 3—3.30 Din nudi na drobno Sever & Koanp., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. 5O470-3S
Jabolka
mošanički — gambovcl do šla. Gospodarska zveza i Ljubljani.	49769-94
Les
Bukove in hrastove pragove. hrastove frize in Ia beli jesen ter Ia orehov les kupuje Schenk, Sušak 50160-15
Lesni trgovci in posestniki!
Ker je nastala kriza lesni industriji — vljudno javljam, da režem vsled tega sedaj surovino lesa hlodov itd. za plačilo 20% cer.eje kakor v pretečenem času in točno po naročilu kakor vsako drugo pod jet.je. — T.esns industrija Fran Martinec, škofl}i"a.
50382-15
Kupim deske
Hrastove in črešnieve
Ia, nad 200 cm dolge, 30 in 30 mm močne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista rol>a«.
50451-1
Inštrukcije
dijaka do VIII. gimnazije sprejmem. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 50399-22
USMUUV
Stanovanje
dvosobno, solnčno in mirno. v jrrizeroljn, s parket!, elektriko ir. plinom oddam mirni stranki blizu banske palače s 1. februarjem. — Ponudbe in vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ideatoo srtamovanje« 50318-31
Stanovanje
3 sob, na prometnem kraju, primerno za ordinacijo, išče zdravnik za takoj ali pozneje. Vodovod, plin in elektrika predpogoj. Plača zelo ogodno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ordinacij«!«.
50440-31
Sobo s 3 posteljami
parketom m elektriko oddam sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30462-23
Sobo
lepo opremljeno takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30475-23
Opremljeno sobico
s poseb. vhodom in električno razsvetljavo ta ko j oddam pri gorenjskem ko lodvoru. Naslov v trgovini Kreizer, Medvedova ul. št. 18.	30477-33
Mlad drž. uradnik
želi znanja z gospodično ali vdovieo, ki bi mu fi-nancijelno pomagala. Zenitov ni izključena. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »RaJio-telegrafist«.
30389-24
Emona
Sobo dobila.	3042:3-24

Čevljarski mojster
star 38 let, želi z vdovo ali ločenko skupno gospo dinjstvo. Dopise na podr. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Slaganje«. 503-10-35
Žepne robce
po 2 Din komad nudi Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj.
50330-30
Stanovanje in lokal
pripraven za pletiljo, oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50446-31
Železniška
legitimacija
je bila izgubljena dne 30. novembra med 1. in 2. uro od Ceste v Rožno dolino št. 32 do glavn. kolodvora — Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda na naslov: Ivan Kune, Cesta v Rožno dolino 32. Ljubljana.	50353-2S
Usnjat pasji bič
od Miklavževega trga do Breg« sem izgubil. Vrniti a je r.a Bregu št. 20,'III.
30481-38

Opremljeno sobo
Livarski ulici 10, pritličje, (blizu Dunajske c.) odda Lilek.	50276-23
2 opremljeni sobi
blizu Dolenjskega kolodvo ra, eno i uporabo klavirja oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna in solidna«.
50197-33
Manzardno sobo
event. dve, s separatnim vhodom, opremljeno ali prazno, v novi vili na Prulah takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	50143-23
Gospodično
sprejmem na starjovanje, event. !■ hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50277-23
Sobo
oddam solidni dami ali gospodu. Ogledati od 10. ure naprej. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 50329-23
Mirna gospodična
išče za takoj sobico sredi mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prost vhod«. 50372-23
Sobo z 2 posteljama
i,n posebnim vhodom oddam v Rožni dolini, ee.sta II/7.	50351-33
Lepo sobo
oddam. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 50368-23
Lepo sobo
s souporabo kopalnice in oskrbo, v centru mesta oddam 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	50381-33
Sobo
sredi mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
50376-23
Za 3500 Din
dam za eno leto !«po in solnčno sobo s postrežbo in zajtrkom. PoT.udbe na ivlas. oddelek »Jutra« mI »;B46<-	50096-33
Stanovanje
3 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jntra«.	49650-21
Sobo in kuhinjo
v kolodvorskem ali šont-peterskera okraju išče samostojna, ves dar. odsotna ■ženska. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. .50291-31
Trisob. stanovanje
komfortno, s kopalnico in vsemi pritiklinama. v solnč-m logi sredi mosta s februar jeim oddam. Ponudbe n« očlssra odelek »Jutra« pod š?fro »Solnce«.
50371-31
Solnčno stanovanje
s kopalnico, 10 minut od gorenj, kolodvora iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddHek »Jutra« pod šifro »Lepo in snažno«. 50300-31
Stanovanie
kuhinje in »obe oddan v
:uhou
-jriblT,
sni, Dolm l«ka cesta
it. 72. Prednost ima atran-
Ooremliero snbo
v centru mosta oddam 13. t. m. gospodu ali gospodični. Naslov pove ogl. oddelok »Jutra«. 50421-23
Sobo
lepo opremljeno, s poeeb nim vhodom oddam boljšemu gospodu na Čopovi cesti štev. 19/1, desno.
50438-23
Opremljeno sobico
s posefl>rto-m vhodom, v centru Ljubljane ali kje blizu išče trgovec z dežele, za en do dvakrat na teden. PomudJbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sipre.in stvo 300«.	504,15-33
Sobo
v sredii« mesta odda-m takoj 2 gospodoma ali go-■ipodi6r.ama. Istotam oddam
prostor
primeren za sikladišče ali delavnico. Naslov v oai. oddelku »Jutra«. 50*16-28
Opremlleno sobo
lepo, mesečno, v bližini pošte oddam boljšemu gospodu. Naslov v o^tas. oddHku »Jutira«. 30433-33
Dve boliši gdč.
sprejmem na stanovanje. — Poizve se na Sv. Petra C. št. 43 — pri Logariu.
30464-23
m
Proti izpadanju las
in bolezni lasižča je »Ines« edino uspešno sredstvo. Lonček 38 Din. — »Inei*. LjubljaLa, Merosodna ulica št. 1.	379-24
Vdova s pokojnino
želi skupno gospodinjstvo z boljšim gospodom v Mariboru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prijeten dom«. 50346-34
Dva fejst fanta
želita dopisovati z gospodičnama, v starosti 17—19 let. Cenj. ponudbe s slikami in naslovom na agi. oddelek »Jutra« pod šifr-»Žejna ljubezni«. 50367-34
,*JL
'š 4 » ij t rt
Črn pianino
ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50328-26
Gramoion
mahagoui, dobro ohranjen in 20 piošč prodam za KRKI Din. Ogledati med 10. in 12. uro. Naslov v agl. oddelku »Jutra«. 50408-26
Mladega psa
(rovka) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ju*ra«
50398-27
Dva težka konja
belgijske pasme, stara 5 let," 173 cm visoka, prvovrstna za težo, lepo rejena in zdrava ugodno naprodaj. Naslov pri županstvu Gradac v Beli Krajini.
50357-27
tfifernuuiie
Svarilo
Podpisa..t dam na znanje, da za svojega sina Alojz Lrbarja ne plačam nobenih dolgov. Katarina Lebar, Stročja vas pri Ljutomeru 30449-31
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil kdorkoli na moje ime. — Ivan Bizjak, brivec, Sp. H udinja pri Celja. '	30493-31
Dražbe
Prostovoljna javna dražba hiše
št. 1(10 v Zg. šiški, s pripadajočim vrtom, se bo vršila dne 20. de«, t. 1. ob 12. Hri pri okrajr.em sodišču v Ljubljani, soba št. 37. Izklicna cena D: a 180.000.	50155-32
Nov pisalni stroj
znamke AEG prodam za 4000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50016-29
Pisalni stroj
manjši, z vidno pisavo, naprodaj. Naclov pove gl. oddelek »Jutra«. 5CM01-29
50 različnih znamk
švedike. Poljske ali Ru-munije, 25 Črne gor«, I/iechteosteina ali \Vurttcn-berg3 pošilja Avgust Po-tušek, Kranj. 30331-30
Telefon 2059
** Premog suha drva
Pocačnlk. Boho-iSeva S.
"I
Prošnja
Ker bomo tudi letos imeli zadnji teden pred Božičem mnogo posla, Vas vabimo, da nas posetite že te dni. Sedaj si boste najlažje nemoteno izbrali Vaš gramofon oz. gramof. plošče
Gramofon — A. Rasberger
Ljubljana — Miklošičeva 34

¥ snegu!
	Din	61.-
Moške galoše...........	»	77.—
Damske snežke..........	»	90.—
Damske snežke z baržunom ......	»	99.—
Damske snežke popolnoma iz kavčuga in		
z baržunom..........	»	129.—
Moške snežke..........	»	145.—
Otroške snežke.......od Din	76.— naprej	
Damske galoše št. 34, 35 in 36 po ...	Din	15.-
♦ ♦
ANT. KRISPER,	i
j	LJUBLJANA, Mestni trg 17!<s j
V globoki žalosti naznanjamo v imenu žalujočih sorodnikov pretužno vest. da je naša sr*no ljubljena mati, tašča in stara mati, gospa v
90474-8 k a bre« otro*.
50H1-31 »Jutra«.
Sobo
• posebnim vhodom - oddam ! imspodoma s-redi mesta.. Naslov v oglasnem oddelku
50463-33
veleposestnika
dne 4. decembra 1930 ob % 5. uri popoldne, previdena s tolažili sv. vere v 73. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo nepozabne preminule se bo v nedeljo dne 7. decembra ob V23. uri popoldne v hiši žalosti Brezno št. 15 slovesno blagoslovilo in potem na župnijskem pokopališču v Breznu v rodbinsko grobnico položilo k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek dne 9. decembra ob 8. uri zjutraj v župnijski cerkvi v Breznu.
Brezno, Ehrenhausen, Gortina, 5. decembra 1930.
Rodbine:
JANISCH — LAURENTSCHITSCH —
POTOČNIK.	1714S
Zane Grey
Do zadnjega moža
Roman
Tedaj se Isbel ozre in pogleda Brucea — rečim moram, srce mi je padlo v hlače!
»Recite mi to v obraz!« ie zaklicai.
»Seveda je moje dekle, in zato vas poženem k vragu.«
Isbel se je zakadil v Brucea. »Prekleti pijani pes! Lažnivec umazani! ... Nič ne de, če sem Isbel, ona pa Jorthova!« In nato je šlo vse tako naglo, da niti nisem mogel videti, kaj je delal. A čul sem, kako je njegova pest zadela Bruceovo čeljust. Počilo je, kakor če bi s sekiro udaril vola po glavi. Bruce je zletel naravnost v nasprotni konec izbe. Isbe! je planil za njim, a ta se ni več ganil. Tedaj se je obrnil k ostalim. »Greaves, takole mislim o vašem Simmu Bruceu. Povejte mu, kadar me prihodnjič zagleda, naj se za časa umakne s poti, ali pa naj izdere samokres«. S temi besedami je Isbel vzel svojo puško, pograbi! zavoj s prodajalne mize in odšel. Niti ozrl se ni. Vidim ga še, kako je skočil na konja in odiahal... Nu. dekletce, kaj pravite?«
Ellen je mogla zašepetati samo »Z Bogom!« — in beseda je bila tako tiha* da jo je komaj razumel. Stekla je k svojemu mezgu. Pokrajina ji je plesala pred očmi, ki so bile kalne od solz in njeni drhteči prsti so bili sami palci. Čutila je. da mora bežati zbežati kamorkoil samo da uide sama sebi. tej drgečoči, zbegani Ellen, ki je spotikaje se hitela po stezi. Vse, vse je bilo končano. Ta neznosna zgodba! Brez konca in kraja se ie vlekla in od minute do minute so prej neznana čuvstva huje trgala njeno iznemoglo srce. Ihte je gnala mezga po ozki stezi proti dolini. Časih je sedla ob poti, a le, da je spet skočila na noge; hitela je, a le, da se je spet ustavljala. Nič več
ni videla izhoda, da bi ušla mislim, ki so jo mučile, nič več ni imela poguma, da bi jih ošabno zavrnila. Resničnost ji je gledala iz oči v oči, obhajali so jo dvomi in nezaupanje do vseh, na katere se je bila doslej zanašala, in spoznavala je, kako nizkotni so bili možje Lz njene družbe v primeri z viteško pogumnostjo njenega sovražnika. Za temi dejstvi je vstajala preteča, strašna slutnja krvavega boja, ki se je bližal — in nad vsem tem je vzhajala strašna gotovost, da tudi ona,' Ellen, ne bo ušla usodi svojega spola...
Okoli poldne je Ellen dospela na Knollski grič, kjer je stal ranč njenega očeta. Trije kanjoni so se tu stekali v eno, veliko zarezo. Knollski grič je bil poraščen z grmovjem in cedrovci; mahovite skale so tu pa tam štrlele iz blede trave. Ob znožju griča se je širila velika travnata ravnica, po kateri je tekla z vrbami obraščena reka v svoji skalnati strugi. Ob tem letnem času je bilo dovolj vode in jarki, ki so se vili z bregov v dolino, so pričali o prelomih oblakov in hudih nevihtah. Travnata dolina, polna konj in goved, se je vila med gozdnimi pologi in nazadnje izginjala za zelenim ovinkom. Ranč polkovnika Jortlia je stal tik ob zobatem vogalu poslednjega izmed trojice kanjonov; bil je dokaj skrit, tako da s svojimi stesa-nimi, napol razpadlimi kladarami, svojo pusto okolico in črnim blatom svojih staj ni preveč kazil lepe, vedre doline.
Jorthova Ellen se je s počasnimi, oklevajočimi koraki bližala domu; še nikoli se ji ni zdel ranč tako gol in oduren. Kakor sama nase, tako je gledala zdaj tudi na vse drugo z novimi ostrejšimi očmi.
Koča, v kateri je Ellen stanovala s svojim očetom, je bila eno-sobna zgradba brez okna in z enimi samimi vrati. Veliki kameniti dimnik je bi'l zgrajen ob vnanji strani. Ko je Ellen obstala pred vrati in jela skladati svoje stvari, je začula glasne, smejoče se, lene moške glasove. Ena izmed sosednjih kladar je bila zgrajena v dveh oddelkih in med njima je bila prostorna, pokrita veža. Vrata koč so bila druga drugim nasproti. Na enem izmed obeh pragov je stal mož visoke rasti. Ellen ga je spoznala; bil je Daggs, sosed-ovčar,
ki je bival več pri njenem očetu kakor pri sebi doma. Ellen vobče še ni videla njegovega bivališča. Slišala je tega moža, kako je z zategnjenim glasom rekel: »Jorth tvoje dekletce se vrača.«
Ellen je zanesla svoje odeje v kočo in jih razgrnila na spleten posteljnak v najbolj oddaljenem kotu prostora. Zavoj Jeana Isbela, na katerega je bila čisto pozabila, ie zdajci padel izmed njih. Ja-drno ga je pokrila. Mehikanka, Amonijeva sorodnica. edina služkinja v hiši, je po indijansko čepela pred ognjiščem in bezala v lonec boba. Z Ellen se nista nič kaj razumeli, zato sta izpregovoril! druga z drugo le nekaj besed. Ellen si je bila s pomočjo žice in zavese odgradila majhen kotiček, v katerem je imela nekakšno zatišje. Njene lastnine ni bilo veliko. Surovo štirioglato mizo si je bila sama stesala. Na njej je ležalo majhno staromodno zrcalce v okvirju iz orehovega lesa, ščetka- glavnik in že hudo zbita ebenovinasta skrinjica z raznimi malenkostmi, ki jih Ellen ni mogla pogledati brez pomilovalnega nasmeha. Pod mizo je stal stai usnjat kovčeg. Prišel je bil z njo vred iz Texasa in hranila je v njem obleko svoje matere in nekaj drobnih spominov nanjo. Nad ležiščem je na klinih visela njena siromašna garderoba. Na majhni polici je ležalo nekaj ogni jeni h knjig.
Kadar je spal oče doma. kar se je malokdaj zgodilo, je imel posteljo v nasprotnem kotu. Zraven ognjišča ie stala velikanska stenska omara, v kateri so bile zaloge in posoda. Koča je bila temna in dišalo je v njej po dimu, po hlapu zdavnaj snedenih jedil in po toh-lobi starega, trhlega lesa. Ozki promeni svetlobe so silili skozi streho, koder so bile skodle razpokane ali gnile. Na eni strani omare je visela gnjat, na drugi srnje stegno Ellen ni mogla videti Mehikanke, ker je bila tako umazana. Notranjost koče je bila zanemarjena kakor vselej, kadar je ostala Ellen nekaj dni z doma. Kakor hitro je odložila svoje reči, se je neutegoma lotila pospravljanja.
Med tem, ko je pometala in brisala prah, je zdaj pa zdaj začula moške glasove, peket okovanih kopit in mukanje goved. Dokaj časa Je minilo, preden so jo zmotili v njenem poslu.
ie dobila danes (5. XII. 1930.) zopet pri nas kupljena srečka Št«
BANKOVNO KOMANDITNO DRUŠTVO
A*
ZAGREB, Ilica 15, Gajeva ul. 8.
o so
BEOGRAD, Knez Mihajlova 47.
TRETORN
Vrhnji
v	■ • •
čevlji
(galoše) in
snežni
v	R • •
čevlji
t znamko sTKETORN« vas Ščitijo pred vlago, mrazom ta umazanostjo Ta znamka je uzor Izdelkov. Ni boljšega Čevlja od znamke »TRETORN«.
m
Sprejmemo samostojne
MOJSTRE - TKALCE
za avtomat, statve. Nastop takoj ali po sporazumu. Ponudbe poslati z referencami in plačilnimi zahtevami:
Zemunski Tekstilni Industriji
Brače Hadži Boškovič v Zemunu.
17132
so najzanimivejše čtivo potopisne povesti Karla Maya. Pravkar je izšla povest
Old Surehand
v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta
najzanimivejše darilo za Miklavža ali Božič.
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI,
šelenburgova ulica 3.	85
DVA SPRETNA
ZASTOPNIKA
proti £iksni plači, proviziji in dnevnicam in prostemu avtu iščemo za prodajo naših BERKELTEHTNIC in REZILNIH STROJEV.
Le gospodje, ne čez 40 let stari, s Ia. referencami, naj pošljejo obširne ponudbe s sliko na
VAN BERKELOV PATENT, stroji za rezanje in tehtnice d. d.,
ZAGREB, Radišina ul. 1}.
17084
Za prodajo
električnih aparatov za gospodinjstvo, aparatov proti prahu, električnih pralnih aparatov, likalnikov, čajnih in kavnih ročk proti obročnemu odplačilu IŠČEMO odgovarjajoče osebe, katerim je dana možnost dobrega zaslužka. — Navodila sledijo po veščaku. — Zahteva se dober nastop, zmožnost govora in vestno obdelovanje predmeta. — Vprašanja pod »Hišne potrebščine« na oglas, oddel. »Jutra«. 17109
Mali oglasi v »JUTRU"
imajo siguren usnehr
NESTLE-ieva MOKA
Otroško zdravje
m
Električne motorje
generatorje (dyname), kovaške ventilatorje, vodne sesaljke, vodogrelce itd., iz tovarn ELEV, nudi:
„EleMrotehna" d. z o. z.
LJUBLJANA. Vegova ul. 2.
Izvršuje tudi: Elektrifikacije industrijskih naprav, mlinov, žag itd. 377
V
ac^J__ __
3	Č E5.
i O	«» 3
IZVANREDNA PRILIKA?
Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta* ceciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe ~ria potuiučc osobe člane samo Din 390.—» Razpošiljam po poštne« nora povzetju.
mn "guoa
*«sr1 3CQ2EN
Uhm pat.nl postelja,
iloiliiva. . tapeciranim madracom. celo praktična. »taoe »amo D 280.
Potem imam »eliko za-
logo
belo
čisto čoha«
"og" perja kg po D «.-, druga vrst kg po D «—» ' • gosje kg po in čisti puh 2S0.—. Razpo-poštnem po-idroci punieni
___ ttaneiu samo
Din 750—. L. BROZOVIC. ZAGREB IUca 82.
čisto D kg . šiljam vzetju. r volnom
110. . po D
po
Mod
10 GRANDS PRfX
Dobiva se v vseh boljših specijalnih trgovinah.	16099
AB V/l« 16000
Curskt
hazai*
Beograd Terazije, peta pasaža Izvozne banke, ima veliko izbero
mlinov (vodenic)
Prave srbske po 80, 90 in 100 Din. Carigrajske po Din 90, 100 in 120 Din. Bosanske po Din 35, 40, 45 Din.
Servis gravirani
za tri osebe po Din 120, 1S0 in 150 Din; za šest oseb po 160, 180 in 220 Din. Blago se pošilja proti povzetju. Priporočamo se za darila.


»O/^f
"»i!
Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za konzorcij »Jutia« Adoll Ribnikar, Za Narodno tiskamo <L d. kot dskarnarja franc Jezeršek. Za inseratni dr je odgovoren Aioizij Novak. Va v LjubLam.