GLASILO OBCINE PIVKAGLASILO OBCINE PIVKA LETNIK 10 / NOVEMBER 2020 / ŠT. 73 GLASILO OBCINE PIVKAGLASILO OBCINE PIVKA LETNIK 10 / NOVEMBER 2020 / ŠT. 73 PO NAŠI OBCINI Foto: Blaž Lencek Foto: Ernest Margon Foto: Nataša Bišcak Foto: Nataša Bišcak Foto: Nataša Bišcak Foto: Jožica Knafelc Foto: Jana Nadoh Bergoc Foto: Krajinski park pivška presihajoca jezera PO NAŠI OBCINI Foto: Blaž Lencek Foto: Ernest Margon Foto: Nataša Bišcak Foto: Nataša Bišcak Foto: Nataša Bišcak Foto: Jožica Knafelc Foto: Jana Nadoh Bergoc Foto: Krajinski park pivška presihajoca jezera Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2450 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Simon Avsec Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos, d. o. o. Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. OBCINSKEGA GLASILA VABLJENI K SOUSTVARJANJU Vaše prispevke za januarsko številko pricakujemo najpozneje do 4. JANUARJA 2021na e–naslov: pivski.list@pivka.si. Foto: Andrej Godina GLASILO OBCINE PIVK AVEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI Foto: Ernest Margon Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2450 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Simon Avsec Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos, d. o. o. Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. OBCINSKEGA GLASILA VABLJENI K SOUSTVARJANJU Vaše prispevke za januarsko številko pricakujemo najpozneje do 4. JANUARJA 2021na e–naslov: pivski.list@pivka.si. Foto: Andrej Godina GLASILO OBCINE PIVK AVEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI Foto: Ernest Margon Marsikaj zmoremo, obrnimo omejitve sebi v prid Vzdušje, ki nam ga letos narekujejo tako rekoc izredne razmere, kar zadeva ukrepov in omejitev na vseh podrocjih, prav gotovo ni spodbudno, vendarle pa je pri tem pomembnejša misel, da je vse to potrebno z vidika ohranjanja zdravja ter predvsem želje, da cimprej vstopimo v vsakdan, ki se nam je pred tem zdel marsikdaj samoumeven. Naj bodo tovrstne situacije priložnost zavedanja, da marsikaj zmoremo, predvsem pa poudarjajmo pozitivne trenutke, ki nam bodo zagotovo bolj v pomoc pri dobrem pocutju. Cetudi gre ob izidu novembrske številke našega Pivškega lista vnovic za obdobje, ko se je celotno dogajanje in življenje nekoliko upocasnilo, obsežen nabor vsebin nakazuje, da smo s prilagodljivostjo vendarle marsikaj postorili in dosegli. Za to ste znova zaslužni vi, dragi obcani in organizacije, ki lepšate in krepite našo lokalno skupnost. Tokratna številka je tudi zadnja številka v letošnjem letu, cetudi se nam zdi zakljucek leta še nekoliko oddaljen, vam v imenu celotnega uredniškega odbora v tem obdobju želim, da bi bili dnevi leta, ki se izteka, kar se da optimisticni, pogumni in prijetni. Cudoviti so prizori jesenske pokrajine, omamen je svež vonj mokrega listja, prijeten je cas, ki ga namenjamo svojim družinskim clanom, dobrodošla je tehnologija, ki nam približa vse tiste, ki jih pogrešamo in nenazadnje, a najpomembnejše je, da se dobro pocutimo. Zato pazite na svoje zdravje in ga krepite ob vseh vsakdanjih, a prijetnih trenutkih in radostih. Doris Komen Horvat odgovorna urednica Prispevki iz obcinske hiše OB 25. OBLETNICI IMA OBCINA PIVKA SVOJO KNJIGO Tretjega oktobra 1994 je predsednik Republike Slovenije Milan Kucan izdal ukaz o razglasitvi zakona o ustanovitvi obcin ter o dolocitvi njihovih obmocij, po katerem je bila ustanovljena tudi obcina Pivka. Konstitutivna seja obcinskega sveta je potekala 23. decembra 1994. Ob 25. obletnici je Obcina Pivka izdala monografijo Pivka 2020. »Obcina Pivka je zdaj torej stara že dobrih 25 let, to pa so leta, v katerih se spodobi ozreti se nazaj, premeriti prehojeno pot pa tudi -kljub vsemogocnim tehnologijam - na papirju za »vecnost« shraniti spomine, mejnike in slike. To je bil namen priprave in izdaje pivške monografije PIVKA 2020, ki ju je, to je treba povedati, spodbujala zdrava mera zadovoljstva (ce že ne ponosa) nad tem, kaj je Pivka v 25 letih postala,« nam je o namenu izdaje knjige povedala urednica Dragica Jaksetic, ki smo ji zastavili še nekaj vprašanj. Knjigo je izdala Obcina Pivka, je velikega formata s 390 stranmi in vec kot 600 fotografijami. Avtorjev prispevkov je vec veliko povedo že številke. O obsegu in vsebini knjige kot 30, avtorjev in lastnikov fotografij skoraj toliko, med njimi so tudi muzejski arhivi, geograf Rok Tomšic iz Knežaka je posebej za nas izdelal zemljevide. Vsebina knjige je razdeljena na enajst poglavij: Vedeli smo: Pivka bo obcina, Prvih 25 let, Pokrajina, Iz daljne in bližnje preteklosti, Gospodarski razvoj, Kulturno in društveno življenje nekdaj in danes, Od šol enorazrednic do mednarodno povezanih šol, Športni utrip, Dedišcina za današnji cas, Pivka iz svojih nekdanjih okvirjev, Naše zgodbe. Za vsako poglavje smo pripravili tudi povzetek v angleškem jeziku. Tako nas bodo vsaj deloma lahko spoznali tudi tisti, ki slovenšcine ne razumejo. S kom vse ste sodelovali? Ker se je zamisel o knjigi socasno pojavila na Osnovni šoli Pivka (tam na pobudo dr. Andreje Žele) in na Obcini Pivka, smo knjigo v takšnem sodelovanju tudi uredili. Uredniški odbor smo sestavljali Miran Celigoj, Mariza Golle, Damjana Morel, Alenka Tomšic, Sonja Vodopivec, torej ravnateljica in ucitelji Osnovne šole Pivka, v imenu Obcine Pivka pa jaz, ki sem sestavljanje knjige koordinirala. Izjemno delo so opravili domaci avtorji, clani uredništva, ki so avtorji celih poglavij, Ernest Margon, ki se je posvetil procesu, ki je pripeljal do ustanovitve obcine, ter casu, ko so prvi zaposleni v obcinski upravi »zavihali rokave«, kot v naslovu prispevka pravi sam. Ernest Margon nas je tudi izdatno zalagal s fotografijami iz svoje zbirke. Prispevke so pisali tudi drugi ucitelji z obeh šol in vrtcev, knjižnicarke, avtorji, ki so že napisali knjige ali pa vsaj prispevke za knjige, ki so povezane s Pivko. Zelo so se potrudili avtorji tekstov o podjetjih, ki so zaznamovala pivški gospodarski razvoj, pa tudi tekstov o kmetijstvu in gozdarstvu. Hvaležni smo tudi vsem predstavnikom društev in organizacij, ki so vsaj z nekaj vrsticami predstavili delovanje. Društev, skupin v Pivki res ni malo in srcno upamo, da nismo katerega izpustili. K sodelovanju smo pritegnili tudi kar številne raziskovalce in avtorje iz inštitutov in muzejev, zlasti za prispevke s podrocij geografije in zgodovine, med katerimi pa so tudi domaci avtorji. Poglavje o naložbah v obcinsko komunalno in turisticno infrastrukturo ter o drugih, tako imenovanih »mehkih« projektih smo pripravili zaposleni v obcinski upravi in zavodu za turizem, ki so te projekte izvajali – od prvega vodovoda v novi obcini do najvecjega muzejskega kompleksa v Sloveniji. Knjigo smo zakljucili s kratkimi življenjepisi številnih ljudi, ki so bili rojeni na Pivškem in so pustili pomembne sledove doma ali drugje. Preseneceni boste nad številom teh osebnosti. Nabor osebnosti je pripravil Silvo Fatur, ta seznam pa smo nato še širili in na pobudo oblikovalca knjige Bojana Novaka s pomocjo nekaterih »zunanjih« avtorjev pripravili opise na podlagi javno dostopnih zbirk podatkov. Želite kaj posebej izpostaviti, cemu dati poudarek? Najprej to, da se vodstvu Obcine Pivka, ki mi in nam je prepustilo vso svobodo pri oblikovanju vsebin knjige, iskreno zahvaljujemo za zaupanje! To izrekam v svojem imenu in v imenu soclanov uredništva. Navsezadnje je bila zajetna knjiga tudi financni zalogaj. O sami knjigi pa bi rada povedala, da sem, morda tudi zato, ker nisem Pivcanka, prav vsak avtorski prispevek prebrala z veliko radovednostjo. Mislim, da smo naredili dober izbor tem in avtorjev. Knjigo vsakokrat odprem z velikim veseljem, ceprav jo poznam tako rekoc do obisti. Izvedela sem veliko novega, navduševala sem se nad fotografijami, sproti pa sem odkrivala še veliko tem, ki bi knjigo dodatno bogatile. Uredniški odbor si je že med skladanjem kazala želel na primer teksta o Pivki v srednjem veku. Avtorji, ki smo jih prosili za sodelovanje, so bili za raziskovalno delo, ki bi ga morali vložiti, prezasedeni oziroma bi si morali zanj vzeti na primer dve leti. Na naše veselje je praznino vsaj deloma, na lastno pobudo in z zelo zanimivim tekstom o nekaterih zanimivostih iz zgodnje novoveške zgodovine zapolnila naša Irena Uršic, sicer zaposlena v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Pojavila se nam je na primer diplomska naloga o naravnih nesrecah na Pivškem v zadnjem stoletju in podobno. A smo morali v doloceni tocki reci stop, saj bi si navsezadnje tudi nekatera poglavja nedvomno zaslužila vec prostora, kot so ga v knjigi dobila. Izjemoma smo bili kolicinsko »popustljivejši« do avtoric, zgodovinark, Alenke Cuk iz Notranjskega muzeja Postojna in Irene Uršic. Posebej za to knjigo sta pripravili zelo zanimiva teksta ter slike o prvi, drugi svetovni vojni in medvojnem obdobju. V širšo javnost namrec prvic prinašata kopico podatkov in zgodb pravzaprav vsakdanjega življenja domacinov in krajev, mocno zaznamovanega s trpljenjem v tistem strašnem casu. Obe sta nama ponudili tudi obilo fotografskega gradiva iz ustanov, v katerih sta zaposleni in hvaležni bosta še za kakšno razglednico, dokument ali predmet, še zlasti iz prve svetovne vojne, ki bi jo v muzejska arhiva prispevali bralci. Za konec pa samo še to: knjiga je bogato opremljena z zgodovinskimi fotografijami pa tudi s prav svežimi. Nekatere so tako lepe, da so vredne ne le slike, obicajne velikosti za knjigo, pac pa stenskega plakata in tiska krajevnih razglednic z napisom Z lepimi pozdravi iz … Knjigo, v vrednosti 25 evrov, je mogocekupiti na Obcini Pivka. Vse informacijeo narocilu dobite na obcina@pivka.si. DKH 5 DOGOVOR O POVPRECNINI NA OBISKU V PIVKI MINISTER POCIVALŠEK NA DELOVNEM SRECANJU V PIVKI OBISK MINISTRICE ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT Prispevki iz obcinske hiše Predsedniki Robert Smrdelj (ZOS), Gregor Macedoni (ZMOS) in Peter Misja (SOS) so konec septembra z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom podpisali dogovor o povprecnini za leti 2021 in 2022. Za obe leti se povprecnina doloca v višini 628,2 evra. Predsednik Združenja obcin Slovenije Robert Smrdelj je ob tem izrazil zadovoljstvo z dialogom in sodelovanjem z aktualno vlado. Za obcine pa so ob višini povprecnine bistvene še nekatere rešitve, za katere so aktivnosti v teku, tako zakon o financni razbremenitvi obcin kot tudi skrajšanje prehodnega obdobja za sofinanciranje obcinskih investicij po 21. clenu zakona o financiranju obcin. Tako Smrdelj kot Macedoni pa sta izpostavila tudi crpanje evropskih sredstev. 22. septembra je obcino Pivka obiskal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Pocivalšek s sodelavci. Srecal se je s predstavniki Obcine Pivka, predstavniki lokalnega gospodarstva, gospodarske zbornice in civilne zašcite. Pogovor je bil namenjen predvsem analizi stanja v gospodarstvu v luci trenutne epidemiološke situacije v obcini in ukrepov za zajezitev širjenja virusa.Gospodarstveniki so ministra seznanili s stanjem v družbah, ukrepi, ki jih izvajajo za zašcito zaposlenih in za ohranjanje proizvodnje ter o vsakodnevnih težavah, s katerimi se srecujejo predvsem pri poslovanju s tujino, saj je Slovenija uvršcena na tako imenovani rdeci seznam držav, kjer so obvezne karantene. Minister Pocivalšek je s sodelavci predstavil vsebino protikoronskega paketa ter možnosti za pridobitve evropskih 18. septembra je obcino Pivka obiskala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Srecala se je z ravnateljicama osnovnih šol, Nevo Brce iz Osnovne šole Košana in Alenko Tomšic iz Osnovne šole Pivka, vodjema vrtcev Lino Faletic in Klaro Gardelin ter predstavniki Obcine Pivka, podžupanom Borisom Rebcem, direktorico obcinske uprave Mihaelo Smrdel in odgovorno za družbene dejavnosti Jano Knafelc Strle. Beseda je tekla o aktualnih epidemioloških razmerah v lokalni skupnosti in izzivih, ki jih za šole in vrtce prinaša širjenje virusa COVID 19. Obcina Pivka Foto: Simon Avsec SESTANEK Z OBCINSKIM GASILSKIM POVELJSTVOM Župan Obcine Pivka se je konec septembra sestal s predsedniki in poveljniki prostovoljnih gasilskih društev v obcini Pivka in obcinskim gasilskim poveljnikom ter jim predstavil vsebino sporazuma o sodelovanju in podpori, ki ga je Združenje Obcin podpisalo z Ministrstvom za obrambo. Sporazum definira aktivnosti in vsebine za pridobivanje sredstev za podrocje zašcite, reševanja in pomoci v dokumentih evropske kohezijske politike 2014 – 2020, programske dokumente vecletnega financnega okvirja 2021 – 2027 in programe instrumenta za okrevanje – NextGeneration (NG EU). S tem bodo podane možnosti, da bi se iz evropskih sredstev sofinancirala tudi oprema in investicije za potrebe prostovoljnih gasilskih društev. Obcina Pivka je za namene kandidiranja na evropska sredstva ob Rebalansu proracuna obcine za leto 2020 v nacrt razvojnih programov tako uvrstila nabavo novega gasilskega vozila, prenovo gasilske sredstev za izvedljive projekte iz svežnja za okrevanje gospodarstva. garaže v Pivki ter prenovo Gasilskega doma v Dolnji Košani. Vir: Združenje obcin Slovenije 5 DOGOVOR O POVPRECNINI NA OBISKU V PIVKI MINISTER POCIVALŠEK NA DELOVNEM SRECANJU V PIVKI OBISK MINISTRICE ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT Prispevki iz obcinske hiše Predsedniki Robert Smrdelj (ZOS), Gregor Macedoni (ZMOS) in Peter Misja (SOS) so konec septembra z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom podpisali dogovor o povprecnini za leti 2021 in 2022. Za obe leti se povprecnina doloca v višini 628,2 evra. Predsednik Združenja obcin Slovenije Robert Smrdelj je ob tem izrazil zadovoljstvo z dialogom in sodelovanjem z aktualno vlado. Za obcine pa so ob višini povprecnine bistvene še nekatere rešitve, za katere so aktivnosti v teku, tako zakon o financni razbremenitvi obcin kot tudi skrajšanje prehodnega obdobja za sofinanciranje obcinskih investicij po 21. clenu zakona o financiranju obcin. Tako Smrdelj kot Macedoni pa sta izpostavila tudi crpanje evropskih sredstev. 22. septembra je obcino Pivka obiskal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Pocivalšek s sodelavci. Srecal se je s predstavniki Obcine Pivka, predstavniki lokalnega gospodarstva, gospodarske zbornice in civilne zašcite. Pogovor je bil namenjen predvsem analizi stanja v gospodarstvu v luci trenutne epidemiološke situacije v obcini in ukrepov za zajezitev širjenja virusa.Gospodarstveniki so ministra seznanili s stanjem v družbah, ukrepi, ki jih izvajajo za zašcito zaposlenih in za ohranjanje proizvodnje ter o vsakodnevnih težavah, s katerimi se srecujejo predvsem pri poslovanju s tujino, saj je Slovenija uvršcena na tako imenovani rdeci seznam držav, kjer so obvezne karantene. Minister Pocivalšek je s sodelavci predstavil vsebino protikoronskega paketa ter možnosti za pridobitve evropskih 18. septembra je obcino Pivka obiskala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Srecala se je z ravnateljicama osnovnih šol, Nevo Brce iz Osnovne šole Košana in Alenko Tomšic iz Osnovne šole Pivka, vodjema vrtcev Lino Faletic in Klaro Gardelin ter predstavniki Obcine Pivka, podžupanom Borisom Rebcem, direktorico obcinske uprave Mihaelo Smrdel in odgovorno za družbene dejavnosti Jano Knafelc Strle. Beseda je tekla o aktualnih epidemioloških razmerah v lokalni skupnosti in izzivih, ki jih za šole in vrtce prinaša širjenje virusa COVID 19. Obcina Pivka Foto: Simon Avsec SESTANEK Z OBCINSKIM GASILSKIM POVELJSTVOM Župan Obcine Pivka se je konec septembra sestal s predsedniki in poveljniki prostovoljnih gasilskih društev v obcini Pivka in obcinskim gasilskim poveljnikom ter jim predstavil vsebino sporazuma o sodelovanju in podpori, ki ga je Združenje Obcin podpisalo z Ministrstvom za obrambo. Sporazum definira aktivnosti in vsebine za pridobivanje sredstev za podrocje zašcite, reševanja in pomoci v dokumentih evropske kohezijske politike 2014 – 2020, programske dokumente vecletnega financnega okvirja 2021 – 2027 in programe instrumenta za okrevanje – NextGeneration (NG EU). S tem bodo podane možnosti, da bi se iz evropskih sredstev sofinancirala tudi oprema in investicije za potrebe prostovoljnih gasilskih društev. Obcina Pivka je za namene kandidiranja na evropska sredstva ob Rebalansu proracuna obcine za leto 2020 v nacrt razvojnih programov tako uvrstila nabavo novega gasilskega vozila, prenovo gasilske sredstev za izvedljive projekte iz svežnja za okrevanje gospodarstva. garaže v Pivki ter prenovo Gasilskega doma v Dolnji Košani. Vir: Združenje obcin Slovenije 6 PRENOVA KINODVORANE Obcina Pivka je na Javnem pozivu za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti (JP JKI 2020), ki ga je objavilo Ministrstvo za kulturo v mesecu juniju, uspešno pridobila 200.000 € nepovratnih sredstev za prenovo kinodvorane v Krpanovem domu. Vrednost projekta prenove kinodvorane znaša 289.000 EUR. V dvorani bodo namešceni novi komfortni sedeži rdece barve, urejeno bo prezracevanje dvorane z rekuperacijo, na odru bo vgrajeno talno gretje, zamenjana bo osvetlitev dvorane, namešcen bo video nadzorni sistem objekta, dobavljeni bodo novi odrski reflektorji, dobili bomo akusticno školjko za nastope pevskih zborov ipd. Ob vhodu v dvorano bosta na levi in desni strani izvedeni novi manjši kabini za tehnika (ozvocenje, scenska osvetlitev), stenske in stropne lesene obloge pa ne bodo zamenjane in bodo ostale obstojece. Izbrani izvajalec del je podjetje Lesnina MG oprema d. d. Ljubljana, dela pa bodo v celoti zakljucena v mesecu novembru. NOVA OSVETLITEV V VECNAMENSKI DVORANI SKALA OBNOVA ZIDU NA POKOPALIŠCU TRNJE V mesecu septembru so bili zastareli in energijsko potratni reflektorji v vecnamenski dvorani Skala zamenjani z novimi LED svetili. Vrednost projekta je znašala 30.000 €, nacrtujemo pa, da se bodo vlaganja povrnila s prihranki pri stroških elektricne energije in vzdrževanju v roku 3 let. Poleg nižjih stroškov je sedaj dvorana neprimerno bolje osvetljena, intenzivnost osvetlitve pa se samodejno prilagaja glede na zunanjo soncno svetlobo. V sklopu investicijsko vzdrževalnih del na pokopališcih v letu 2020 je bil v prvih dneh oktobra obnovljen zunanji del zidu na pokopališcu Trnje. Zid je v celoti potreben obnove, dela se bodo nadaljevala spomladi 2021. AKTUALNO V PIVKI BREZPLACNO WI-FI OMREŽJE Obcina Pivka je na prvem javnem pozivu Evropske komisije v okviru pobude WiFi4EU uspešno pridobila sredstva v višini 15.000 evrov za izgradnjo javno dostopnih WiFi tock. Evropska komisija želi s programom WiFi4EU državljanom in obiskovalcem povsod v Evropi omogociti brezplacen brezžicni dostop do interneta na javnih mestih, kot so javne zgradbe, knjižnice, zdravstveni domovi in muzeji ipd. Izvedba projekta WiFi4EU v Obcini Pivka je bila v preteklem mesecu uspešno zakljucena, omrežje pa je vzpostavljeno v Krpanovem domu, obcinski stavbi in Ekomuzeju pivških presihajocih jezer, kjer so na voljo tako notranje kot zunanje WiFi tocke. Možnost brezplacnega internetnega dostopa preko brezžicnega omrežja WiFi4EU lahko koristijo vsi obcani in obiskovalci javnih objektov. Ob prijavi na omrežje se uporabniku najprej odpre vstopni portal WiFi4EU, kjer je potrebno vsakokrat potrditi sprejemanje pogojev, ni pa potrebna predhodna registracija. Namen vzpostavitve takšnega omrežja je zagotavljanje dostopa do hitrega interneta prek brezplacnih WiFi tock na javnih mestih in s tem vkljucenost tudi tistih, ki sicer težje dostopajo do spleta. Vse obcane in druge obiskovalce vabimo k uporabi brezplacnega WiFi omrežja. Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše 6 PRENOVA KINODVORANE Obcina Pivka je na Javnem pozivu za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti (JP JKI 2020), ki ga je objavilo Ministrstvo za kulturo v mesecu juniju, uspešno pridobila 200.000 € nepovratnih sredstev za prenovo kinodvorane v Krpanovem domu. Vrednost projekta prenove kinodvorane znaša 289.000 EUR. V dvorani bodo namešceni novi komfortni sedeži rdece barve, urejeno bo prezracevanje dvorane z rekuperacijo, na odru bo vgrajeno talno gretje, zamenjana bo osvetlitev dvorane, namešcen bo video nadzorni sistem objekta, dobavljeni bodo novi odrski reflektorji, dobili bomo akusticno školjko za nastope pevskih zborov ipd. Ob vhodu v dvorano bosta na levi in desni strani izvedeni novi manjši kabini za tehnika (ozvocenje, scenska osvetlitev), stenske in stropne lesene obloge pa ne bodo zamenjane in bodo ostale obstojece. Izbrani izvajalec del je podjetje Lesnina MG oprema d. d. Ljubljana, dela pa bodo v celoti zakljucena v mesecu novembru. NOVA OSVETLITEV V VECNAMENSKI DVORANI SKALA OBNOVA ZIDU NA POKOPALIŠCU TRNJE V mesecu septembru so bili zastareli in energijsko potratni reflektorji v vecnamenski dvorani Skala zamenjani z novimi LED svetili. Vrednost projekta je znašala 30.000 €, nacrtujemo pa, da se bodo vlaganja povrnila s prihranki pri stroških elektricne energije in vzdrževanju v roku 3 let. Poleg nižjih stroškov je sedaj dvorana neprimerno bolje osvetljena, intenzivnost osvetlitve pa se samodejno prilagaja glede na zunanjo soncno svetlobo. V sklopu investicijsko vzdrževalnih del na pokopališcih v letu 2020 je bil v prvih dneh oktobra obnovljen zunanji del zidu na pokopališcu Trnje. Zid je v celoti potreben obnove, dela se bodo nadaljevala spomladi 2021. AKTUALNO V PIVKI BREZPLACNO WI-FI OMREŽJE Obcina Pivka je na prvem javnem pozivu Evropske komisije v okviru pobude WiFi4EU uspešno pridobila sredstva v višini 15.000 evrov za izgradnjo javno dostopnih WiFi tock. Evropska komisija želi s programom WiFi4EU državljanom in obiskovalcem povsod v Evropi omogociti brezplacen brezžicni dostop do interneta na javnih mestih, kot so javne zgradbe, knjižnice, zdravstveni domovi in muzeji ipd. Izvedba projekta WiFi4EU v Obcini Pivka je bila v preteklem mesecu uspešno zakljucena, omrežje pa je vzpostavljeno v Krpanovem domu, obcinski stavbi in Ekomuzeju pivških presihajocih jezer, kjer so na voljo tako notranje kot zunanje WiFi tocke. Možnost brezplacnega internetnega dostopa preko brezžicnega omrežja WiFi4EU lahko koristijo vsi obcani in obiskovalci javnih objektov. Ob prijavi na omrežje se uporabniku najprej odpre vstopni portal WiFi4EU, kjer je potrebno vsakokrat potrditi sprejemanje pogojev, ni pa potrebna predhodna registracija. Namen vzpostavitve takšnega omrežja je zagotavljanje dostopa do hitrega interneta prek brezplacnih WiFi tock na javnih mestih in s tem vkljucenost tudi tistih, ki sicer težje dostopajo do spleta. Vse obcane in druge obiskovalce vabimo k uporabi brezplacnega WiFi omrežja. Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše Prispevki iz obcinske hiše NAKUP OBJEKTA ZA POTREBE MLADINSKIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ Župan Obcine Pivka je v septembru s podjetjem Merkur Nepremicnine d. d. podpisal kupoprodajno pogodbo za nakup objekta na Snežniški cesti 2 v Pivki ter nakup solastniškega deleža na dvorišcu pred objektom. Objekt, ki se nahaja neposredno ob regionalni državni cesti Pivka - Knežak, v samem centru Pivke, namerava obcina nameniti za potrebe mladinskim in ostalim društvom v Pivki. Obcina bo za prenovo objekta pripravila dokumentacijo za pridobitev evropskih sredstev za temeljito obnovo objekta. Kupnina za nepremicnine (objekt in dvorišce) znaša 34.000,00 EUR. SANACIJA MOSTU CEZ POTOK STRŽEN V NARINU Obcina Pivka je kot investitor pristopila k ureditvi prepusta na potoku Stržen v vasi Narin. Obstojec prepust je bil poškodovan v neurju. Nacrtovana je izgradnja novega mostu oziroma prepusta, skupaj s pripadajocimi krili in ureditvijo vezano na izgradnjo prepusta. Poleg tega bo urejena tudi struga potoka v razdalji 45 m, ki je nujno potrebna, da se poskrbi za nemoten dotok in odtokvode.Na odcepu od lokalne ceste Narin-Šmihel, ki vodi proti zaselku Orešje, je predvidena razširitev in obnova cestišca v razdalji 50 m. Ob cesti je predvidena postavitev cestne odbojne ograje na dolocenem delu z dodatnim rocajem za pešce. Na zidove pa se namesti še ograja iz žicnega pletiva. Ocenjena vrednost projekta znaša 89.000 €, projekt bo sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor iz programa za odpravo posledic naravnih nesrec, v višini 100% neto vrednosti projekta. Izvajalec del je podjetje EURO GRAD d.o.o. iz Ljubljane, nadzor nad izvedbo del opravlja podjetje TRINGRAD NOVA d.o.o. iz Kopra. SANACIJA PLAZU V MALI PRISTAVI Obcina Pivka je v letu 2020 pristopila k sanaciji plazu v Mali Pristavi. Zaradi posledic neurja je prišlo v kraju Mala Pristava do zemeljskega plazu. Ogrožena so kmetijska zemljišca in javna pot, ki vodi do kmetijskih zemljišc in do trase daljnovoda 2 x 110 kV Pivka – Ilirska Bistrica, na obmocju Boljunca. Sanacija obsega zajetje izvirov in mocil ter regulacijo obcasnih površinskih vodotokov na širšem obmocju vzdolžne drenaže, izgradnjo podpornih konstrukcij, sanacijo dovoznih pot in cišcenje struge neimenovanega vodotoka in prepusta pod javno potjo. Vrednost del je nacrtovana v višini 92.000 € in bo sofinancirana s strani Ministrstva za okolje in prostor iz programa za odpravo posledic naravnih nesrec, v višini 100% neto vrednosti projekta. Izvajalec del je podjetje BESIM HAJDARI s.p. iz Postojne, nadzor nad izvedbo del opravlja podjetje TRINGRAD NOVA d.o.o. iz Kopra. OBNOVA STREHE KULTURNEGA DOMA V ZAGORJU Obcina Pivka je v avgustu 2020 pricela z investicijsko vzdrževalnimi deli na Kulturnem domu v Zagorju. V sklopu del je bila izvedena zamenjava kritine in krovsko kleparska dela ter strelovod. Vrednost del je znašala 40.000 €, projekt se sofinancira iz sredstev AS Zagorje, ki po deležu pripadajo Obcini Pivka. Obcina Pivka 8 NOVI PRIKAZOVALNIKI HITROSTI Na lokaciji Vilharjevo naselje Pivka ter Kal so na novo namešceni prikazovalniki hitrosti. Vi vozite iz Vilharjevega naselja je bil predhodno namešcen v Šmihelu. Le-ta omogoca on line dostop do prometnih podatkov na spletnistrani obcine ter monitorju v OŠ Pivka. Prikazovalnika Vi vozite na Kalu je pridobila VS Kal ter ju usposobila za delovanje, za kar se jim zahvaljujemo. OBNOVA TALNIH OZNACB Na obcinskih cestah je bila v septembru izvedena obnova horizontalne prometne signalizacije. Pred vrtcem Vetrnica so bili urejeni širši parkirni prostori. Na podlagi smernic za izboljšanje prometne varnosti otrok – šolarjev je bil med dvorano Skala in vrtcem Vetrnica urejen prehod za pešce. Po vaseh so obnovljene oznake za avtobusna postajališca, stop crte in prehodi za pešce. Po lokalnih volitvah v letu 2018 smo edina svetniška skupina iz prejšnje sestave, ki je izboljšala volilni rezultat. V Obcinskem svetu smo trije svetniki in kot tretja najvecja svetniška skupina imamo glede na sestavo odlocilno vlogo. Julija 2019 je bila predsednica OO SDS Pivka Jana Gržinic imenovana za podžupanjo Obcine Pivka. Že takoj na zacetku mandata smo se odlocili, da bomo sodelovali pri razvojni politiki in podpirali projekte, ki s pomocjo razlicnih virov financiranja, zlasti kohezijskega in manj lastnih sredstev, omogocajo številne investicije. Pomembni se nam zdijo infrastrukturni projekti, investicije v razvoj podjetništva, turizma, oskrbe starejših in omogocanje aktivnosti mladim. Prav vlaganje v delovna mesta in boljša prometna povezava do centrov se zdita kljucna pogoja priselitve in vracanja mladih v obcino. Zanimiv podjetniški razvoj obicajno vodi do prihoda investitorjev za reševanje obstojecih stanovanjskih težav. Zanimive za mlade družine po našem mnenju ostajajo vasi. Razdalje do Pivke niso velike, življenjski slog pa ostaja bližje naravi, zdrav in športno aktiven. Moderne komunikacije, vlaganja v vodno infrastrukturo, potrebna popravila cest in kolesarske poti bodo naredili življenje v naših vaseh še bolj privlacno. Svoje predstavnike imamo v vseh odborih, pomembno se nam zdi zlasti vodenje odbora za proracun. Proracun so sredstva vseh obcanov, namenjena razvoju. Zanemarljivo majhna znižanja stroškov obcanov z veliko pompa se zdijo predvsem poceni nabiranje volilnih glasov. Smo del najvecje parlamentarne in sedanje vladne stranke. To nam omogoca sodelovanje v razlicnih interesnih skupinah tudi na nivoju države. Sodelujemo v Forumu za kmetijstvo in smo na letošnjih volitvah v KGZS v Pivki dosegli zelo dober rezultat. Z nekaj lokalnimi podjetniki smo se letos srecali s predsednikom vlade Janezom Janšo in mu predstavili težave, s katerimi se srecujemo v gospodarstvu. Naslednje takšno srecanje IZ OBCINSKEGA SVETA… nacrtujemo v Pivki, ko bo epidemija za nami. Še naprej bomo rešitve, ki jih spoznavamo na državnem nivoju, prenašali v lokalno sfero. Aktivno smo sodelovali pri promociji PVZ, veseli nas državna financna spodbuda parku. Radi spremljamo kulturni utrip obcine in ohranjanje kulturne dedišcine; malo je dogodkov, ki gredo mimo nas. Na ta nacin spoznavamo delovanje obcanov, njihove potrebe in ideje. Možnosti za razvoj in izboljšanje kvalitete življenja v obcini ostaja še veliko. V prihodnjem letu se po normalizaciji življenja veselimo praznovanj 30. obletnice osamosvojitve. Pivka in zlasti PVZ bosta imela pri tem pomembno vlogo. Še naprej bomo delovali na vseh podrocjih obcinskega življenja in se trudili za prijaznejši jutri za vse. Vedno pa tudi zagovarjali vrednote, ki nam veliko pomenijo: delo, družina, domovina. Jana Gržinic, Blaženka Pahor, Darko Zadel, obcinski svetniki Obcine Pivka SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Z namenom predstavitve naših obcinskihsvetnikov vzpostavljamo rubriko, kjer sebodo po abecednem zaporedju predstavilis svojimi videnji in konstruktivnimiusmeritvami. Prispevki iz obcinske hiše 8 NOVI PRIKAZOVALNIKI HITROSTI Na lokaciji Vilharjevo naselje Pivka ter Kal so na novo namešceni prikazovalniki hitrosti. Vi vozite iz Vilharjevega naselja je bil predhodno namešcen v Šmihelu. Le-ta omogoca on line dostop do prometnih podatkov na spletnistrani obcine ter monitorju v OŠ Pivka. Prikazovalnika Vi vozite na Kalu je pridobila VS Kal ter ju usposobila za delovanje, za kar se jim zahvaljujemo. OBNOVA TALNIH OZNACB Na obcinskih cestah je bila v septembru izvedena obnova horizontalne prometne signalizacije. Pred vrtcem Vetrnica so bili urejeni širši parkirni prostori. Na podlagi smernic za izboljšanje prometne varnosti otrok – šolarjev je bil med dvorano Skala in vrtcem Vetrnica urejen prehod za pešce. Po vaseh so obnovljene oznake za avtobusna postajališca, stop crte in prehodi za pešce. Po lokalnih volitvah v letu 2018 smo edina svetniška skupina iz prejšnje sestave, ki je izboljšala volilni rezultat. V Obcinskem svetu smo trije svetniki in kot tretja najvecja svetniška skupina imamo glede na sestavo odlocilno vlogo. Julija 2019 je bila predsednica OO SDS Pivka Jana Gržinic imenovana za podžupanjo Obcine Pivka. Že takoj na zacetku mandata smo se odlocili, da bomo sodelovali pri razvojni politiki in podpirali projekte, ki s pomocjo razlicnih virov financiranja, zlasti kohezijskega in manj lastnih sredstev, omogocajo številne investicije. Pomembni se nam zdijo infrastrukturni projekti, investicije v razvoj podjetništva, turizma, oskrbe starejših in omogocanje aktivnosti mladim. Prav vlaganje v delovna mesta in boljša prometna povezava do centrov se zdita kljucna pogoja priselitve in vracanja mladih v obcino. Zanimiv podjetniški razvoj obicajno vodi do prihoda investitorjev za reševanje obstojecih stanovanjskih težav. Zanimive za mlade družine po našem mnenju ostajajo vasi. Razdalje do Pivke niso velike, življenjski slog pa ostaja bližje naravi, zdrav in športno aktiven. Moderne komunikacije, vlaganja v vodno infrastrukturo, potrebna popravila cest in kolesarske poti bodo naredili življenje v naših vaseh še bolj privlacno. Svoje predstavnike imamo v vseh odborih, pomembno se nam zdi zlasti vodenje odbora za proracun. Proracun so sredstva vseh obcanov, namenjena razvoju. Zanemarljivo majhna znižanja stroškov obcanov z veliko pompa se zdijo predvsem poceni nabiranje volilnih glasov. Smo del najvecje parlamentarne in sedanje vladne stranke. To nam omogoca sodelovanje v razlicnih interesnih skupinah tudi na nivoju države. Sodelujemo v Forumu za kmetijstvo in smo na letošnjih volitvah v KGZS v Pivki dosegli zelo dober rezultat. Z nekaj lokalnimi podjetniki smo se letos srecali s predsednikom vlade Janezom Janšo in mu predstavili težave, s katerimi se srecujemo v gospodarstvu. Naslednje takšno srecanje IZ OBCINSKEGA SVETA… nacrtujemo v Pivki, ko bo epidemija za nami. Še naprej bomo rešitve, ki jih spoznavamo na državnem nivoju, prenašali v lokalno sfero. Aktivno smo sodelovali pri promociji PVZ, veseli nas državna financna spodbuda parku. Radi spremljamo kulturni utrip obcine in ohranjanje kulturne dedišcine; malo je dogodkov, ki gredo mimo nas. Na ta nacin spoznavamo delovanje obcanov, njihove potrebe in ideje. Možnosti za razvoj in izboljšanje kvalitete življenja v obcini ostaja še veliko. V prihodnjem letu se po normalizaciji življenja veselimo praznovanj 30. obletnice osamosvojitve. Pivka in zlasti PVZ bosta imela pri tem pomembno vlogo. Še naprej bomo delovali na vseh podrocjih obcinskega življenja in se trudili za prijaznejši jutri za vse. Vedno pa tudi zagovarjali vrednote, ki nam veliko pomenijo: delo, družina, domovina. Jana Gržinic, Blaženka Pahor, Darko Zadel, obcinski svetniki Obcine Pivka SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Z namenom predstavitve naših obcinskihsvetnikov vzpostavljamo rubriko, kjer sebodo po abecednem zaporedju predstavilis svojimi videnji in konstruktivnimiusmeritvami. Prispevki iz obcinske hiše 9Koticek naših predstavnikov ZGLEDUJMO SE PO TIMU V avtu obicajno poslušam radio. Pred dnevi sem preklopil program. Voditelj, na drugi strani pa mlad glas. Srednješolec. Tim. Star osemnajst let. Pomaga kot prostovoljec v enem od domov za starejše. Prostodušno pove, da so v eni noci štirje skrbeli za sto starostnikov. In prizna tudi, da je bil sam glede virusa pred meseci, v prvem valu, med skeptiki. Da tudi sam ni verjel, da je virus tako nevaren. Dokler ni na lastne oci videl, kakšne so posledice. Povedal je še, da mu je hudo, ker bo veliko ljudi umrlo po nepotrebnem, zaradi brezbrižnosti mnogih. Pa tako malo je potrebno. Par sekund vzame nadeti si masko, umiti roke, držati distanco, podari pa lahko leta življenja. Konec julija je varuh clovekovih pravic Peter Svetina javno povedal, da nenošenja zašcitnih mask v ZAPRTIH prostorih ni mogoce sankcionirati. V teh dneh, ko tudi zaradi norcevanja iz preventivnih ukrepov (ali predvsem zato) umirajo mnogi, je hvala Bogu tiho. Kljub temu, da maske nosimo po novem tudi na prostem, ne le v zaprtih prostorih. Je bilo to res potrebno, Peter Svetina? Pred izbruhom virusa smo spremljali norcevanje medijskih vplivnežev iz COVIDAin preventivnih ukrepov po družbenih in mainstream medijih. Ko je vlada dober teden pred pricetkom šolskega leta omejila prehode s sosednjo Hrvaško, smo poslušali kritike teh istih o tem, zakaj je to potrebno. Pricetek šolskega leta naj se zamakne, vsaj za teden dni, so govorili. Socialni demokrati so kritizirali nošenje mask v šolah, šli so celo v TW in FB kampanjo glede tega. Celotna opozicija, razen SNS, je kricala o tem, kakšen poseg v osebnostne pravice predstavljajo minimalni in normalni ukrepi, ki so se pokazali kot najbolj ucinkoviti za preprecevanje prenosa okužb. In sedaj ti isti kricijo, kako je vlada kriva za širjenje okužb, ceš da so bili ukrepi sprejeti prepozno in v premajhni meri. Vlada je pravocasno, 30. septembra potrdila nacrt, ki je v treh korakih dolocal ukrepe za preprecitev širjenja virusa. V kolikor se iz ukrepov številni ne bi delali norca, bi širjenje okužb omejili. Ker se to ni zgodilo, je bila 18.10. ponovno razglašena epidemija in strožji ukrepi. Celotna Evropa jeci zaradi razširitve okužb. Številne države so morale za pomoc zaprositi sosede. Nizozemci, Belgijci vozijo bolnike v Nemcijo, Cehi na Madžarsko. Tudi v Sloveniji smo v teh dneh na robu zmogljivosti. Ne le tehnicnih in prostorskih, predvsem cloveških. Zato se zgledujmo po Timu, ki ne obtožuje, ne politizira, ne demonstrira, pac pa pomaga. V prejšnjem prispevku, v zacetku septembra, ko se nobenemu, ne le v Sloveniji, niti v Evropi ni niti sanjalo, kaj nas ponovno caka, sem zapisal, da je v letošnjem letu Slovenijo, Evropo, svet prizadela kriza, iz katere bomo dokoncno izšli šele takrat, ko bo v uporabi cepivo za množicno uporabo. Precejšen del gospodarstva, predvsem pa samozaposleni, bodo posledice cutili še vsaj pol leta, nekje do spomladi prihodnjega leta. Vlada je zato sprejemala in bo do dokoncnega izhoda iz krize še sprejemala ukrepe, ki bodo blažili gospodarski padec in ublažili posledice krize pri ljudeh. V vmesnem casu je bil sprejet zakonodajni sveženj v tej smeri, #PKP5, jutri pa bo vlada obravnavala in sprejemala šesti paket zakonodaje v pomoc ljudem in gospodarstvu. Slovenci smo premagali marsikaj, tudi to krizo bomo, ce bomo le razmišljali in delali tako kot mladi Tim. Zvone Cernac, minister PAZITE NASE IN EDEN NA DRUGEGA Po zaprtju cele države letos spomladi sem bil preprican, da se kaj takega ne bo ponovilo. Sploh, ker je vladajoca politika nenehno ponavljala, da prihaja drugi val. Danes moramo pošteno reci, da je vlada Janeza Janše na tem izpitu popolnoma pogrnila. Epidemija se je vrnila. Stokrat hujša kot spomladi. Uresnicilo se je vse tisto, na kar je opozarjala stroka, nenazadnje tudi del politike. Danes smo prica eksponentnemu narašcanju števila okuženih, obolelih in na žalost tudi mrtvih. To je naša realnost. Pa še vse stranske dejavnosti vladajoce politike. Ko so pa dobicki prijateljskih podjetij mnogo bolj pomembni kot oblikovanje ucinkovitih ukrepov za zajezitev korone. Lahko bi se cez poletje zgledovali po Nemciji. Ta je ukrepala, ko je delež potrjenih okužb med testiranimi dosegel pet odstotkov. Da bi lahko ljudje praznovali prihajajoce praznike, da bi otroci lahko hodili v šolo in da bi življenje potekalo kolikor toliko ”normalno”, so takoj zaceli ukrepati in omejili dolocene aktivnosti. Cez poletje so usposobili zdravnike drugih specializacij, da danes lahko zdravijo covid bolnike. Enako so pripravljali tudi negovalno osebje in infrastrukturo. Danes lahko s presežki pomagajo sosednjim državam. Kaj pa pri nas? Vlada je reagirala šele, ko je delež okuženih med testiranimi presegel 20 (!!!) odstotkov. In to 18. oktobra. Potem so na dopisni seji vlade zagotovili dodatne postelje. Ampak kako? Tako, da so odpovedali planirane in napovedane posege. Bolnikom so vzeli, da bi bolnikom dali. Vmes pa spet oblikovali sistemnabav, ki privilegira ”njihove” ponudnike. Še dobro, kaj dobro, odlicno je, da imamo tako zanesljiv javni zdravstveni sistem, kjer požrtvovalni ljudje (zdravniki, medicinske sestre in bratje) zagotavljajo, da ne bo nihce ostal brez zdravljenja. Njim verjamem. Njim zaupam. Zaupam pa tudi ljudem, ki spoštujejo ukrepe za zajezitev bolezni. Predvsem z dokazano ucinkovitimi ukrepi, kot sta higiena rok in socialna distanca. Zaupam posameznikom v sistemu, saj je sistem in z njim politika cez poletje na njih pozabil. Zdaj rešujejo, kar se še rešiti da. In da, racune bo enkrat treba položiti na mizo. Zdaj se bomo sicer bolj osredotocili na zdravje ljudi. Na ohranitev gospodarstva. Na ohranitev zdravega medsebojnega odnosa. Sicer nas bodo politiki prepricevali, da je vse pod kontrolo. Dejstvo pa je, da je vlado drugi val presenetil. Medtem ko so cistili bazene na Hrvaškem, so pricakovali, da nas bo v najslabšem primeru doletel že videni scenarij in (mnogo) manjša okuženost. Virus se za pomanjkanje previdnosti ni zmenil in je udaril z vso silo. Zato še enkrat. Pazite nase in eden na drugega. Spoštujte ukrepe, tudi ce se vam ne zdijo logicni. Ker vem, da smo odgovoren in solidaren narod. In hvala vsem iz zdravstva, ker ohranjate zaupanje v sistem. Ker se žrtvujete. Nismo vsi politiki enaki. Enim sta najbolj pomembna narod in država (v tem vrstnem redu), drugim pa osebni interesi. Ostanite zdravi in vse dobro vam želim. Robert Pavšic, poslanec 9Koticek naših predstavnikov ZGLEDUJMO SE PO TIMU V avtu obicajno poslušam radio. Pred dnevi sem preklopil program. Voditelj, na drugi strani pa mlad glas. Srednješolec. Tim. Star osemnajst let. Pomaga kot prostovoljec v enem od domov za starejše. Prostodušno pove, da so v eni noci štirje skrbeli za sto starostnikov. In prizna tudi, da je bil sam glede virusa pred meseci, v prvem valu, med skeptiki. Da tudi sam ni verjel, da je virus tako nevaren. Dokler ni na lastne oci videl, kakšne so posledice. Povedal je še, da mu je hudo, ker bo veliko ljudi umrlo po nepotrebnem, zaradi brezbrižnosti mnogih. Pa tako malo je potrebno. Par sekund vzame nadeti si masko, umiti roke, držati distanco, podari pa lahko leta življenja. Konec julija je varuh clovekovih pravic Peter Svetina javno povedal, da nenošenja zašcitnih mask v ZAPRTIH prostorih ni mogoce sankcionirati. V teh dneh, ko tudi zaradi norcevanja iz preventivnih ukrepov (ali predvsem zato) umirajo mnogi, je hvala Bogu tiho. Kljub temu, da maske nosimo po novem tudi na prostem, ne le v zaprtih prostorih. Je bilo to res potrebno, Peter Svetina? Pred izbruhom virusa smo spremljali norcevanje medijskih vplivnežev iz COVIDAin preventivnih ukrepov po družbenih in mainstream medijih. Ko je vlada dober teden pred pricetkom šolskega leta omejila prehode s sosednjo Hrvaško, smo poslušali kritike teh istih o tem, zakaj je to potrebno. Pricetek šolskega leta naj se zamakne, vsaj za teden dni, so govorili. Socialni demokrati so kritizirali nošenje mask v šolah, šli so celo v TW in FB kampanjo glede tega. Celotna opozicija, razen SNS, je kricala o tem, kakšen poseg v osebnostne pravice predstavljajo minimalni in normalni ukrepi, ki so se pokazali kot najbolj ucinkoviti za preprecevanje prenosa okužb. In sedaj ti isti kricijo, kako je vlada kriva za širjenje okužb, ceš da so bili ukrepi sprejeti prepozno in v premajhni meri. Vlada je pravocasno, 30. septembra potrdila nacrt, ki je v treh korakih dolocal ukrepe za preprecitev širjenja virusa. V kolikor se iz ukrepov številni ne bi delali norca, bi širjenje okužb omejili. Ker se to ni zgodilo, je bila 18.10. ponovno razglašena epidemija in strožji ukrepi. Celotna Evropa jeci zaradi razširitve okužb. Številne države so morale za pomoc zaprositi sosede. Nizozemci, Belgijci vozijo bolnike v Nemcijo, Cehi na Madžarsko. Tudi v Sloveniji smo v teh dneh na robu zmogljivosti. Ne le tehnicnih in prostorskih, predvsem cloveških. Zato se zgledujmo po Timu, ki ne obtožuje, ne politizira, ne demonstrira, pac pa pomaga. V prejšnjem prispevku, v zacetku septembra, ko se nobenemu, ne le v Sloveniji, niti v Evropi ni niti sanjalo, kaj nas ponovno caka, sem zapisal, da je v letošnjem letu Slovenijo, Evropo, svet prizadela kriza, iz katere bomo dokoncno izšli šele takrat, ko bo v uporabi cepivo za množicno uporabo. Precejšen del gospodarstva, predvsem pa samozaposleni, bodo posledice cutili še vsaj pol leta, nekje do spomladi prihodnjega leta. Vlada je zato sprejemala in bo do dokoncnega izhoda iz krize še sprejemala ukrepe, ki bodo blažili gospodarski padec in ublažili posledice krize pri ljudeh. V vmesnem casu je bil sprejet zakonodajni sveženj v tej smeri, #PKP5, jutri pa bo vlada obravnavala in sprejemala šesti paket zakonodaje v pomoc ljudem in gospodarstvu. Slovenci smo premagali marsikaj, tudi to krizo bomo, ce bomo le razmišljali in delali tako kot mladi Tim. Zvone Cernac, minister PAZITE NASE IN EDEN NA DRUGEGA Po zaprtju cele države letos spomladi sem bil preprican, da se kaj takega ne bo ponovilo. Sploh, ker je vladajoca politika nenehno ponavljala, da prihaja drugi val. Danes moramo pošteno reci, da je vlada Janeza Janše na tem izpitu popolnoma pogrnila. Epidemija se je vrnila. Stokrat hujša kot spomladi. Uresnicilo se je vse tisto, na kar je opozarjala stroka, nenazadnje tudi del politike. Danes smo prica eksponentnemu narašcanju števila okuženih, obolelih in na žalost tudi mrtvih. To je naša realnost. Pa še vse stranske dejavnosti vladajoce politike. Ko so pa dobicki prijateljskih podjetij mnogo bolj pomembni kot oblikovanje ucinkovitih ukrepov za zajezitev korone. Lahko bi se cez poletje zgledovali po Nemciji. Ta je ukrepala, ko je delež potrjenih okužb med testiranimi dosegel pet odstotkov. Da bi lahko ljudje praznovali prihajajoce praznike, da bi otroci lahko hodili v šolo in da bi življenje potekalo kolikor toliko ”normalno”, so takoj zaceli ukrepati in omejili dolocene aktivnosti. Cez poletje so usposobili zdravnike drugih specializacij, da danes lahko zdravijo covid bolnike. Enako so pripravljali tudi negovalno osebje in infrastrukturo. Danes lahko s presežki pomagajo sosednjim državam. Kaj pa pri nas? Vlada je reagirala šele, ko je delež okuženih med testiranimi presegel 20 (!!!) odstotkov. In to 18. oktobra. Potem so na dopisni seji vlade zagotovili dodatne postelje. Ampak kako? Tako, da so odpovedali planirane in napovedane posege. Bolnikom so vzeli, da bi bolnikom dali. Vmes pa spet oblikovali sistemnabav, ki privilegira ”njihove” ponudnike. Še dobro, kaj dobro, odlicno je, da imamo tako zanesljiv javni zdravstveni sistem, kjer požrtvovalni ljudje (zdravniki, medicinske sestre in bratje) zagotavljajo, da ne bo nihce ostal brez zdravljenja. Njim verjamem. Njim zaupam. Zaupam pa tudi ljudem, ki spoštujejo ukrepe za zajezitev bolezni. Predvsem z dokazano ucinkovitimi ukrepi, kot sta higiena rok in socialna distanca. Zaupam posameznikom v sistemu, saj je sistem in z njim politika cez poletje na njih pozabil. Zdaj rešujejo, kar se še rešiti da. In da, racune bo enkrat treba položiti na mizo. Zdaj se bomo sicer bolj osredotocili na zdravje ljudi. Na ohranitev gospodarstva. Na ohranitev zdravega medsebojnega odnosa. Sicer nas bodo politiki prepricevali, da je vse pod kontrolo. Dejstvo pa je, da je vlado drugi val presenetil. Medtem ko so cistili bazene na Hrvaškem, so pricakovali, da nas bo v najslabšem primeru doletel že videni scenarij in (mnogo) manjša okuženost. Virus se za pomanjkanje previdnosti ni zmenil in je udaril z vso silo. Zato še enkrat. Pazite nase in eden na drugega. Spoštujte ukrepe, tudi ce se vam ne zdijo logicni. Ker vem, da smo odgovoren in solidaren narod. In hvala vsem iz zdravstva, ker ohranjate zaupanje v sistem. Ker se žrtvujete. Nismo vsi politiki enaki. Enim sta najbolj pomembna narod in država (v tem vrstnem redu), drugim pa osebni interesi. Ostanite zdravi in vse dobro vam želim. Robert Pavšic, poslanec 10 Gospodarstvo in kmetijstvo Predstavitev obrti: PIVŠKA TELEVIZIJA VASCOM TV Pogovor z lastnikom in ustanoviteljem, Aleksandrom Kušlanom PODJETNIŠKI KOTICEK Televizijo Vascom Pivka poznamo ne samo prebivalci naše obcine, ampak tudi precej širše. Kako se je vse skupaj pravzaprav zacelo? Zacetek in zasnova za lokalno televizijo izvira iz casa, ko smo v Obcini Pivka gradili kabelski sistem, kot izvajalec V.A.S. Pivka Kušlan Aleksander s. p. Kabelski sistem pa se je gradil v letih 1996/1998. Med leti 1997 in 1998 je bila izvedena že vecina priklopov, tako v kraju Pivka kot po nekaterih okoliških vaseh oziroma tam, kjer so bili za to dani pogoji. S povezavo na kabelski sitem je bil omogocen prenos lokalnega TV programa narocnikom sistema. Tako smo v letu 1999 priceli z lastno produkcijo vsebin lokalnega programa (seje obcinskega sveta, kulturne in druge dogodke). Predvsem pa moramo poudariti, da je bila televizija ustanovljena z namenom informirati lokalno prebivalstvo na razlicnih podrocjih, ki so opredeljena v programski zasnovi medija. Kasneje z ustanovitvijo VASCOM Zavoda za informiranje in videoprodukcijo februarja leta 2002 je lokalni medij prešel pod Zavod kot VASCOM TV Pivka. Zaceli smo z izgradnjo lastnega studia in v maju leta 2007 pridobili uporabno dovoljenje za studio, poslovne prostore in parkirišce. Kaj je bilo pri vzpostavitvi sistema najtežje, predvsem v tehnicnem, materialnem, gradbenem smislu? Najtežje pri vzpostavitvi sistema je bil seveda materialni del, ki je bil povezan z velikim lastnim financnim vložkom (nabava opreme), kakor tudi financiranje samih programskih vsebin. Pri slednjem nam je in nam še vedno nudi financno pomoc Obcina Pivka. Kljub temu, da je vsak zacetek težak, smo zaradi tehnicnega in drugega znanja ter velike volje po ustvarjanju necesa novega, to nekako, mislimo, vsaj dobro izpeljali, ter v prvem letu delovanja televizije ustvarili kar lepo število dogodkov. Moram omeniti zelo hiter razvoj televizijske tehnike, saj smo v 21 letih delovanja zamenjali štiri sisteme snemanja SVHS, DV, HDV, FHDV. Za vsak nacin je bilo potrebno zamenjati snemalno opremo kot opremo za obdelavo (racunalnike) in oddajno opremo. Danes je podjetje in program že uteceno, a na zacetku najbrž ni bilo lahko. Kaj so bile tiste prve stvari, ki so se »vrtele« Pivcanom, s cim ste napolnili svoje prve programske sheme, sploh ker racunalniki in internet niso bili še v takšni fazi in pomenu kot danes? Ja, že prve programske sheme smo napolnili z razlicnimi vsebinami, veliko se je takrat že dogajalo na kulturnem in športnem podrocju v sami obcini. Ce vam naštejem samo nekatere, na primer: obcinske prireditve, slavnostne zaprisege vojakov v vojašnici v takratnem oklepnem bataljonu, miklavževanje, seje obcinskih svetov, petelinjski teki, razni dogodki v Razstavni galeriji Pivka z razlicnimi zanimivimi gosti, otvoritvenimi razstavnimi, pevskimi nastopi in razlicne reportaže itd. Pocasi smo priceli ustvarjati informativne vsebine, in sicer najprej oddajo Mozaik, katera je bila v zacetku tednik, nastanek sega v leto 2008, kasneje informativno oddajo Odmevi iz Krpanove dežele, ki je tudi bila tednik in se je potem preimenovala v Odmevi iz dežele Martina Krpana, zacetki te oddaje pa segajo v leto 2011. Producirali smo jo tudi za televizijo TV Primorka vse do leta 2013, ko je TV Primorka šla z RTV mreže oddajnikov. Imeli smo dva termina v prime time na TV Sponka. Kar nekaj let zapored smo snemali Pustni karneval v Cerknici za TV Pika. V koprodukciji smo pripravljali tudi oddajo Podeželje med Snežnikom in Nanosom, katera se je ustvarjala od leta 2012 do 2019. Vsako leto pri ustvarjanju vsebin bolj napredujem tako, da smo že presegli številko 120 dogodkov. Še vedno ustvarjamo tudi lastne informativne oddaje, kot so: • Pivški Mozaik - nastanek sega v leto 2016 (in je nadaljevanje bivše oddaje Mozaik) je mesecna informativna oddaja. V tej oddaji predstavljamo povzetek mesecnih lokalnih dogodkov. • Naš gost – je mesecna oddaja, ki se pripravlja od leta 2015. V tej oddaji gostimo razlicne profile ljudi (iz gospodarstva, kulture, zdravstva…) ter • Mozaik – Glasbeni gost – je oddaja, ki se tudi pripravlja od leta 2015 v njej pa gostimo znane in manj znane glasbene osebnosti, pogovor z njimi vodi naš glasbeni ustvarjalec in poznavalec Silvo Celhar. • V zadnjem casu – korona casu smo zaceli z direktnim prenosom nedeljskih maš iz cerkve sv. Petra v Pivki. • Naj omenimo, da je v nastajanju nova dokumentarna oddaja, za katero še išcemo ime, naj pa razkrijemo, da bo osvetljevala »cas, ki ga vec ni«. Ne smemo pozabiti, da pri soustvarjanju programa sodelujejo tudi zunanji kreativni ustvarjalci, kot so voditelji, novinarji, snemalci in tehnicno osebje. Tudi brez njih ta televizija ne bi mogla delovati. Uspeh našega in vašega medija je rezultat skupnega dela, vseh nas, ki ga vložimo v to, vsak na svojem podrocju in na svoj nacin. Razvoj tehnologije je vsekakor pripomogel k lažjemu delu in upravljanju televizije v samem tehnicnem smislu. Kje vse se vas da danes spremljati in videti? 11Gospodarstvo in kmetijstvo Na zacetku je bila naša TV vidna samo v kabelskem sistemu in omejena pac na krog gledalcev, kateri so bili prikljuceni v kabelski sistem. Leta 2011 smo priceli tudi z avtomatiziranim predvajanjem programa in s tem nacinom se nam je samo delo po eni strani olajšalo, je pa sama tehnika zelo obcutljiva in se kdaj lahko zgodi tudi kaj nepredvidenega. Kasneje smo bili vidni na internetni televiziji Slonet tv, na TV Primorka in Sponka TV. Danes se nas lahko vidi v digitalni shemi Telekoma na kanalu 694 in analogni shemi Telemacha na kanalu CH66. Ker je vecina dogodkov prenesena na You tube, se nas lahko spremlja preko Smart TV, na spletni strani www.vascom.si ogled iz arhiva ter na socialnem omrežju facebook vascom tv. Izmenjujemo pa tudi program s TV Galeja. Poleg vašega rednega dela, se pravi TV programov in vsebin, pa imate »pod streho« tudi veliko projektov v smislu snemanja reklam, predstavitvenih filmov. Dokumentarnih filmov, ali celo igrano-dokumentarnih filmov. Bolj kot snemanje reklam in predstavitvenih filmov me zanima delo na dokumentarnih vsebinah, kot so filmi pa tudi oddaje. Od nekdaj me je zanimala tematika za cas, torej »Cas, ki ga vec ni« predvsem tista skoraj nepoznana, s katero se moraš veliko ukvarjati, da prideš do vsebine. V našem okolju je veliko zelo zanimivih tem, ki bi jih bilo potrebno obuditi in dokumentirati na takšen nacin. V nacrtu sicer imamo pripravo dveh dokumentarnih filmov, od tega bo eden igran. Upajmo, da bomo pridobili ustrezna financna sredstva za realizacijo le-teh. S pripravo in izdelavo recimo takega projekta, kot je bil film »Voda in njena moc« je potrebno ogromno dela in financne podpore. Cela zadeva se je idejno pripravljala in usklajevala eno leto, preden se je zacelo snemanje in vse ostalo, nakar se je snemalo, montiralo, dosnemavalo še 8 mesecev. Tukaj so bile ure in ure dela. Vendar rezultat je bil odlicen. To govorim zato, ker so odzivi bili in so še neverjetni. Kako ob vsesplošnem razvoju tehnike in socialnih omrežij, kjer vsi vsakodnevno postajamo hote ali nehote režiserji, snemalci, producenti, gledate na prihodnost televizije kot medija nasploh in kako vidite vašo in našo Vascom tv v prihodnosti? Mislimo, da bo televizija ohranila svoj pomen in vlogo v družbi, zaradi možnosti uvršcanja informacij v dolocen socialni in lokalni kontekst. To je še toliko bolj pomembno, da so prav vsem obcanom dostopne lokalne vsebine, ki so na nacionalnih medijih manj prisotne. V nasprotnem primeru bo sicer dragocena živa domaca novica obsojena na izginotje. Moje mnenje je, da ce je nekaj posneto v visoki resoluciji, kvalitetnem tonu, je greh to gledati na mobilnem telefonu – kar mladi radi pocnejo. Ni ga cez dober televizor, domaci kino itd, komot fotelj in hladno pivo. Za VASCOM TV, ki je naša in vaša televizija in je dopolnila spoštljivo enaindvajseto leto obstoja in delovanja, vidimo takole: Zavod, katerega primarni segment je televizija, je družinsko podjetje, v katerem ima vsak od nas štirih ustanoviteljev svojo vlogo. Najvec dela pade na naju s soprogo. Midva bova morala pocasi svoje aktivnosti zmanjšati, mlajši del pa se ne more v celoti vkljuciti v to delo zaradi drugih obveznosti. Delo na podrocju medija prvic ne prinaša neke dodane vrednosti in zahteva vedno nova vlaganja v tehniko in drugic pri tem delu ni urnika. Poleg vsega, torej priprave na snemanja, koordinacija, samo snemanje, montaže, arhiviranja je tukaj še ogromno vsakodnevnega programskega in administrativnega dela, skupaj z urejanjem in vodenjem obsežnega arhivskega gradiva, ki smo ga v teh letih ustvarili. Enkrat v prihodnosti pa upamo, da bomo našli naslednika, ki bi bil pripravljen voditi in razvijati ta naš in vaš medij še naprej, ce se to ne bo zgodilo, ostane zadošcenje, da smo nekaj naredili v smislu dokumentiranja casa in ljudi in to zapustili zanamcem. Silvo Celhar PODJETNIŠKO SVETOVANJE PODJETNIŠKI KOTICEK V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina pri Marinki Petrc, marinka@rra-zk.si, 05 721 22 33 RRA Zeleni kras 12 Gospodarstvo in kmetijstvo NAŠA PERSPEKTIVA SO PREPRICLJIVI PODJETNIKI Natecaj Naša Perspektiva, ki ga je Podjetniški inkubator Perspektiva objavil v marcu 2020, je predinkubacijski program, katerega namen je udeležencem ponuditi priložnost za presojo in testiranje njihovih podjetniških idej. Na ta nacin inkubator spodbuja razvoj podjetniške kulture in inovativnost ter posledicno prispeva h krepitvi podjetništva v regionalnem in širšem poslovnem okolju. Osrednja pozornost je namenjena iskanju inovativnih poslovnih idej, ki imajo potencial za rast in nadaljnji razvoj. Tekom petmesecnega mentorskega usposabljanja je izbranih deset udeležencev z razlicnimi delavnicami, izobraževanji in s pomocjo zunanjih mentorjev, ki sodelujejo z inkubatorjem, oblikovalo ter nadgrajevalo svoje podjetniške ideje do tocke, ko je ta pripravljena za predstavitev na trgu. Na zakljucnem dogodku, ki je zaradi razmer in veljavnih ukrepov potekal pod skrbno nacrtovanim protokolom in bil namenjen zakljucenemu krogu povabljencev, se je deset finalistov, željnih podjetniške uveljavitve, s svojimi poslovnimi idejami prvic predstavilo javnosti. Kljucno vlogo je imela strokovna komisija, v sestavi Mateje Jordan, mag. Boštjana Požarja ter Uroša Petohleba, ki je na podlagi predstavitev ter razgovorov s kandidati izbrala tri najobetavnejše predstavnike. Nagradni sklad v vrednosti 14.000 evrov, ki sta ga za zmagovalce ter tudi preostale finaliste zagotovila Podjetniški inkubator Perspektiva ter Obcina Postojna, je posameznikom pomembna spodbuda, da bodo svoje zacetne podjetniške korake krepili še v prihodnje, predvsem pa, da bodo pri tem izkoristili vse priložnosti, ki jim jih nudi sodelovanje z inkubatorjem pod okriljem agencije SPIRIT v okviru programa SIO 2020 2022 (redna srecanja z mentorji inkubatorja, souporabe poslovnih prostorov, sodelovanje v podjetniški skupnosti, vkljucevanje v programe inkubatorja ter podpora pri nadaljnjem razvoju). Kot je v svojem nagovoru izpostavila vodja Podjetniškega inkubatorja Perspektiva, dr. Jana Nadoh Bergoc, je pomembno, da so prvi koraki v svet podjetništva strokovno podprti, prepoznani ter tudi ustrezno vodeni. »Kljub temu, da je naš PIP med najmlajšimi slovenskimi inkubatorji, je prav to motiv in razlog za našo dinamicnost in sodobnost. Želimo si, da se ljudje pri nas dobro pocutijo, a obenem vztrajamo pri visoki stopnji strokovnosti pri delu s podjetniki. Zagotovo zacetniški podjetniški koraki niso enostavni, zato pristopamo k vsakemu podjetniku z veliko mero clovecnosti in razumevanja njegovih potreb. Vendar je naša naloga tudi vztrajati na tistih tockah, ki se jih podjetniki obicajno najraje izognejo, predvsem, ker so jim posamezna podrocja nepoznana. Naša prednost je prav v takšni usmerjenosti v posameznika, prisegamo na skladnost dela in življenja ter verjamemo v moc skupnosti.« Vodja programa SIO v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva Ana Širca pa ob tem izraža navdušenje nad letošnjimi udeleženci natecaja in njihovimi podjetniškimi prizadevanji ter izpostavlja njihovo kakovostno sodelovanje z mentorji. »Predvsem si želimo, da bi vsi letošnji kandidati verjeli v svoje podjetniške sanje ter jim predano sledili. Pri tem jim lahko strokovno in ucinkovito pomagamo, kar velja tudi za vse ostale, ki morda še niso povsem prepricani, kako zaceti in kam usmeriti svojo željo ter energijo, da bo podjetniška ideja zaživela.« Podjetniški inkubator Perspektiva Foto: Simon Avsec 13Gospodarstvo in kmetijstvo Utrinki lokalnega živilskopredelovalnega podjetja RAZSTAVA SKUPINE PIVKA - DELAMARIS Skupina Pivka - Delamaris je v bivši "pekarni" ob glavni cesti skozi Pivko (Kolodvorska 7) pripravila razstavo o kljucnih poudarkih ter odlicnih izdelkih. Lahko si jo ogledate kadarkoli, saj je na ogled skozi izložbeni okni. PONUDBA LOKALNO PRIDELANE HRANE IN IZDELKOV V DESTINACIJI ZELENI KRAS Na RRA Zeleni kras smo v sodelovanju z LAS Notranjska ter LAS med Snežnikom in Nanosom pripravili seznam lokalne ponudbe hrane. Na seznam so vkljuceni ponudniki, ki so se odzvali na naše povabilo in nam posredovali seznam živil, ki jih imajo trenutno na zalogi. Seznam ponudbe lokalno pridelane hrane in izdelkov smo dopolnili z novimi informacijami. Seznam bomo tudi v prihodnje dopolnjevali in ažurirali, tako da lahko vsi, ki še niste uspeli posredovati informacij o živilih, to še vedno sporocite. Kontakt je Zdenka Žakelj, 05 721 22 34 ali info@lasnotranjska.si. Ponudnike lokalno pridelane hrane iz naše okolice najdete na spletni strani RRA Zeleni kras. RRA Zeleni kras Razstavo o kljucnih poudarkih ter odlicnih izdelkih naših družb pripravljamo ob izidu monografije Obcine Pivka. Ob tej priložnosti se z velikim ponosom in zahvalo spominjamo vseh, ki so uspeh podjetja gradili skozi desetletja in soustvarjajo prihodnost tudi danes. Za nami je leto trojnega jubileja: 60 let Pivke, 140 let tradicije Delamarisa ter 10 let skupine. Z zadovoljstvom gledamo na preteklo obdobje in si želimo uresnicitev dobrih idej tudi v novih casih. S sodelovanjem dajemo delo prihodnjim generacijam, številnim družinam pa kakovosten dnevni obrok ob vsakodnevnem prihranku casa. Skupina Pivka - Delamaris je vrhunski in inovativen ponudnik pišcancjega mesa ter že pripravljenih pišcancjih in ribjih jedi blagovnih znamk Pivka, Njami, Delamaris in Delatera, ki so v zadovoljstvo številnih uporabnikov. Sestavljajo jo družbe Pivka perutninarstvo z enoto Mesa na Kalu pri Pivki, enoto Krmila, farmami v naši neposredni bližini, verigo devetih prodajaln in predelavo v Kromberku pri Novi Gorici ter družba Delamaris s proizvodnjo na Kalu in hcerinska distribucijska podjetja na Hrvaškem, v Srbiji in Nemciji. Skupina združuje 550 sodelavcev in sodelavk - strokovnjakov za zdravo, varno in okusno hrano. V sodelovanju z lokalnimi rejci in dobavitelji skrbimo za zagotavljanje najvišjih standardov proizvodnje in distribucijo izdelkov v vec kot 23 držav po vsem svetu. »Najboljše stvari nastajajo v ravnovesju tradicije, ki se prenaša iz roda v rod ter novih znanj, ki kažejo pot naprej. So plod predanega dela. Trajnostni razvoj in sobivanje vseh generacij pa sta mogoca le z jasno vizijo za svetlo prihodnost.« Vaša Pivka - Delamaris Razstavo smo umestili v mestno jedro tako, da si jo lahko ogledate kar skozi izložbeno okno. Ogled je mogoc kadarkoli - 24 ur dnevno. Obiskovalce prosimo, da upoštevate varnostno razdaljo. Veseli bomo, ce nam sporocite vaše vtise, mnenja, pohvale in predloge. V ta namen smo odprli ELEKTRONSKO KNJIGO OBISKOVALCEV. Sporocilo nam pošljite na info@pivkap.si ali na info@delamaris.eu. 14 Gospodarstvo in kmetijstvo S CEBELJIMI PRIDELKI DO VECJE ODPORNOSTI IN BOLJŠEGA IMUNSKEGA SISTEMA Cebelji pridelki (cvetni prah, propolis, med, maticni mlecek) so pomemben vir antioksidantov. Antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj, zmanjšujejo tveganje za razvoj rakavih obolenj, ateroskleroze, bolezni srca in ožilja, raznih vnetij in artritisa. Izboljšajo delovanje imunskega sistema in preventivno delujejo pred procesi staranja. Redno uživanje rastlinskih antioksidantov zmanjšuje možnost za oksidativne poškodbe celic in s tem za nastanek nekaterih bolezni. Pri nakupu medu bodimo pozorni na poreklo in dodatne oznacbe kakovosti, kot sta zašcitena geografska oznacba, zašcitena oznacba porekla, ekološka pridelava, ki predstavljajo dodatno jamstvo, da se kakovost in nacin pridelave takšnega medu redno spremlja! V prihajajocih zimskih dneh naj bodo tudi cebelji pridelki nepogrešljiva živila na vaši jedilni mizi. Po njih povprašajte pri slovenskih, lokalnih cebelarjih! Cebelarska zveza Slovenije PODJETJE KOVOD ODSLEJ UPRAVLJA TUDI PIVŠKA OBCINSKA STANOVANJA IN NEKATERE POSLOVNE OBJEKTE UREJEN NAGROBNIK NA POLJU ZA RAZTROS V PIVKI V podjetju Kovod Postojna, d.o.o. dobro poznamo okolje in potrebe svojih uporabnikov, saj smo v okviru osnovne dejavnosti, to je skrb za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in cišcenje odpadnih voda v pivški in postojnski obcini, dnevno prisotni na terenu in v stikih z njimi. Glede na zaznano problematiko, predvsem pa v želji po širitvi svoje dejavnosti, je naše podjetje pred šestimi meseci že prevzelo v upravljanje 284 stanovanj, ki so v lasti Obcine Postojna. Z novembrom pa smo v podjetju pod svoje upravljanje prevzeli še obcinska stanovanja in nekatere poslovne objekte v lasti Obcine Pivka, vsega skupaj 64 stanovanjskih enot ter 10 poslovnih objektov. Najemna razmerja ob spremembi upravnika ostajajo nespremenjena, vsi uporabniki obcinskih enot pa so bili o spremembi že obvešceni. Kovod v okviru upravljanja odslej skrbi za organizacijsko-administrativna ter tehnicno-strokovna opravila, kar zajema vodenje evidenc o najemnikih in uporabnikih stanovanj in garaž, posredovanje informacij lastniku (Obcini Postojna, Obcini Pivka), preglede enot ter zbiranje podatkov o potrebnih vzdrževalnih in investicijskih delih… Kovod Postojna, d.o.o. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti predpisuje poleg pokopa s krsto in žaro tudi pokop z raztrosom pepela. Na podlagi Obcinskega lokacijskega nacrta je bil na novem pokopališcu v Pivki umešcen prostor za raztros pepela. Le-ta je opredeljen tudi v Odloku o pokopališkem redu v Obcini Pivka, ki navaja: Grobno polje je namenjeno raztrosu posmrtnih ostankov, imena pokojnih razen pri anonimnem pokopu so, ce narocniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Urejen je skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje svec. Do letos takšen nacin pokopa ni bil praksa v naši obcini. Na predlog svojcev pokojnih je bilo grobno polje konec meseca oktobra urejeno z enostavnim nagrobnikom in zeleno zasaditvijo. Da bi skupno polje ostalo poenoteno oblikovano, je predvidena enaka napisna plošcica za vse pokojne, katero bo možno narociti pri koncesionarju ob prijavi tovrstnega pokopa. Obcina Pivka STANOVANJAFoto: Silvo Celhar Vsem uporabnikom obcinskih cest želimo strpno in srecno vožnjo. Vsem uporabnikom obcinskih cest želimo strpno in srecno vožnjo. 15Gospodarstvo in kmetijstvo ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE NA KATEGORIZIRANIH OBCINSKIH CESTAH IN JAVNIH POVRŠINAH V OBCINI PIVKA ZA OBDOBJE ZIME 2020-2021 Pretekli dve sezoni nista postregli s snežnimi padavinami, a v obcini smo na zimsko službo kljub temu pripravljeni. Zimska služba se opravlja v skladu z zakonodajo po opredeljenih prednostnih razredih: Prednostni razred ceste: III. Vrsta ceste: lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste, javne poti Prevoznost ceste: od 5. do 20. ure. Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do 2 ur med 20. in 5. uro. Mocno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro. Prednostni razred ceste: IV. Vrsta ceste: lokalne ceste, javne poti Prevoznost ceste: od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe. Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji. Mocno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne. Prednostni razred: V. Vrsta ceste: plocniki, avtobusna postajališca, parkirišca in ostale javne površine. Prevoznost: upoštevati krajevne potrebe. Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne. Mocno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni vecdnevni zastoji. Potrebno je upoštevati še naslednje: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, ce je višina snega na cestah III., IV. in V. prednostnega razreda 15 cm, promet pa je IZVAJALCI PLUŽENJA PO VASEH OBCINE PIVKA so: možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na dolocila o prevoznosti cest, v obdobju izredno mocnega sneženja, ob mocnih zametih in snežnih plazovih, prevoznosti ni nujno potrebno zagotoviti. Podobno velja za poledico, ce je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoce odpraviti z razpoložljivimi tehnicnimi sredstvi. Letošnja novost je posipanje ulic po vaseh, saj je bila glede na pretekle sezone izkazana potreba po posipanju zaradi poledice kljub temu, da omembe vredne snežne odeje ni bilo. Obcane opozarjamo, da je prepovedano odmetavanje snega na javne prometne površine in plocnike, lastniki objektov pa praviloma poskrbijo za varen dostop do ali v objekte z javnih površin. Temu je tudi namenjen posipni material v solnicah, ki so namešcene na javnih površinah. Da bi opravljanje zimske službe v Obcini Pivka potekalo brez zastojev, predvsem pa varno, Vam posredujemo podatke o izbranih izvajalcih pluženja, ki so odgovorni za opravljanje del zimske službe na dolocenih lokacijah, na katere se lahko ob morebitnih težavah v zvezi z zimsko službo obrnete: • LOKALNE CESTE, JAVNE POTI IN ULICNI SISTEM V VASEH SLOVENSKA VAS IN GRADEC: CPK d. d., Koper tel: 05/680 06 20 dezurni.zs@cpk.si • LOKALNE ZBIRNE IN LOKALNE KRAJEVNE CESTE V NASELJU PIVKA (ULICE IN PLOCNIKI V PIVKI): KOMUS d. o. o., Postojna tel: 05/726-45-47, 051/254-964 komus@komus-po.si NASELJE IZVAJALEC PLUŽENJA MOBI Buje Marjan Volk 031-282-968 Cepno Matej Olenik 040-689-881 Dolnja Košana Matej Olenik 040-689-881 Drskovce Evgen Pavlovec 041-635-817 Gornja Košana Martin Orel 031-794-547 Juršce Marjan Žužek 041-524-622 Kal Marjan Žužek 041-524-622 Klenik Marjan Žužek 041-524-622 Mala Pristava Lovro Brezec 070-600-274 Nadanje Selo Lovro Brezec 070-600-274 Narin Lovro Brezec 070-600-274 Neverke Matej Olenik 040-689-881 Palcje Marjan Žužek 041-524-622 Parje Marjan Žužek 041-524-622 Petelinje Marjan Žužek 041-524-622 Selce Marjan Žužek 041-789-085 Suhorje Marjan Volk 031-282-968 Šmihel Lovro Brezec 070-600-274 Trnje Marjan Žužek 041-524-622 Velika Pristava Lovro Brezec 070-600-274 Zagorje Evgen Pavlovec 041-635-817 Volce Matej Olenik 040-689-881 Šilentabor Evgen Pavlovec 041-635-817 Stara Sušica Matej Olenik 040-689-881 Nova Sušica Matej Olenik 040-689-881 Obcina Pivka 16 Turizem in narava MINISTRICA ZA IZOBRAŽEVANJE V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE S PODPISOM POGODBE FORMALNO POTRDILA SOFINANCIRANJE DELOVANJA MUZEJA V Parku vojaške zgodovine sta v petek, 18. septembra 2020, ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec in direktor Parka mag. Janko Boštjancic slovesno podpisala pogodbo med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Parkom vojaške zgodovine o sofinanciranju delovanja muzeja. Sklenjena pogodba temelji na sklepu Vlade Republike Slovenije z dne 23. julija 2020 glede ureditve državnega sofinanciranja Parka vojaške zgodovine v letih 2020 in 2021, ki je v skladu z izrazitim medresorskim znacajem muzeja dolocil šest ministrstev za zagotovitev potrebnih sredstev za njegovo delovanje v višini 200.000 EUR letno, in sicer Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za zunanje zadeve. Park vojaške zgodovine se v sklopu svoje interdisciplinarne dejavnosti pod okrilje pristojnosti šolskega ministrstva uvršca z aktivnim vkljucevanjem v pedagoško-izobraževalni proces, saj ga pogosto obiskujejo osnovnošolske in srednješolske skupine, v kompleksu pa potekajo tudi razna izobraževanja ter znanstvene konference. Formaliziranje odnosa z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport zato predstavlja pomembno prelomnico in daje Parku tako vzpodbudo kot tudi potrebna sredstva za razvoj novih pedagoških programov. Poseben poudarek bo pri tem dan obeležitvi bližajoce se 30-letnice samostojnosti Republike Slovenije, ker je prav ohranjanje zgodovinskega spomina na osamosvojitev in vojno '91 osnovno poslanstvo Parka vojaške zgodovine. Prav na tem podrocju postaja Park pomemben partner ministrstva, ki dragoceno bogati in dopolnjuje šolski pedagoški proces. Ministrica je v krajšem nagovoru ob slovesnem podpisu pogodbe iskreno cestitala Parku vojaške zgodovine za izjemno uspešno delo na podrocju muzejske obravnave kljucnih trenutkov iz slovenske nacionalne zgodovine. Park vojaške zgodovine je po njenih besedah svojevrstna muzejska ucilnica na prostem, ki šolarje na zanimiv in interaktiven nacin pouci o prelomnem obdobju nastanka slovenske države, poleg tega pa tudi pomembno ucno orodje državljanske vzgoje. Ob tej priložnosti je izrazila ponos, da bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport odslej del skupne muzejske zgodbe, ki bo z novimi programi šolarjem nudila dodatno motivacijo za odkrivanje kolektivne zgodovine. Park vojaške zgodovine je v zacetku septembra gostil ugledno mednarodno konferenco »Zlomljeno krilo/Broken Wing 2020«, ki so se je udeležili domaci in tokrat izjemoma, zaradi koronakrize, zgolj nekaj tujih strokovnjakov s podrocja obravnave in preiskovanja letalskih nesrec. Zbrane na uvodnem dogodku tradicionalnega tridnevnega srecanja sta ob pricetku nagovorila vodja Službe za preiskave letalskih nesrec in incidentov vojaških zrakoplovov Republike Slovenije polkovnik Mihael Klavžar kot glavni organizator konference in direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic. Glavni poudarek na dopoldanskem delu konference je bil dan predstavitvi izsledkov arheološke PARK GOSTIL UDELEŽENCE MEDNARODNE KONFERENCE »ZLOMLJENO KRILO« raziskave ostankov letala Spitfire F.IX MJ116, ki so bili v letu 2019, ob 75. obletnici padca letala na Ljubljansko barje, izkopani in razstavljeni v Parku vojaške zgodovine. Arheološko raziskavo in njene izsledke je predstavil njen vodja dr. Andrej Gaspari, predstojnik Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poglobljenemu predavanju je sledil voden ogled razbitin letala v paviljonu B Parka vojaške zgodovine, pri cemer je najvec zanimanja vzbudil motor letala Spitfire, legendarni Rolls-Royceov Merlin 63. Dopoldanski sklop konference so udeleženci po kosilu nadaljevali z ogledom razstav in zbirk Parka, ob katerem so se podrobneje seznanili še s preostalimi muzejskimi vsebinami s podrocja letalstva. Pri tem jih je poleg letalske zbirke Parka še zlasti pritegnila razstava Do pekla in nazaj, ki zajema celovit prikaz zgodbe padlih ameriških letal na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Park vojaške zgodovine 17Turizem in narava 17Turizem in narava PARK VOJAŠKE ZGODOVINE S SLOVESNIM PODPISOM POGODBE FORMALIZIRAL SODELOVANJE Z MINISTRSTVOM ZA NOTRANJE ZADEVE V Parku vojaške zgodovine sta v petek, 2. oktobra 2020, pogodbo o sofinanciranju delovanja Parka vojaške zgodovine podpisala minister za notranje zadeve Aleš Hojs in direktor Parka Janko Boštjancic. S slovesnim podpisom dogovora je bila formalizirana še ena v sklopu pogodb, sklenjenih na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 23. julija 2020, ki je glede na nacionalni pomen Parka vojaške zgodovine ter njegov izrazit medresorski znacaj k vzpostavitvi sodelovanja s Parkom in medresorskega sofinanciranja njegovega delovanja zavezal šest pristojnih ministrstev, in sicer Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za zunanje zadeve. Direktor Parka je ob podpisu izpostavil dejstvo, da je razstava Pot v samostojnost, ki je bila kot osrednja muzejska razstava postavljena v letu 2015, dobro obiskana in obiskovalcem zanimiva, saj obsega celovit prikaz slovenskega osamosvajanja, a je pri tem vloga takratne milice v vojni za obrambo samostojnosti nekoliko premalo izpostavljena. Izrazil je zadovoljstvo, da bodo s podpisom pogodbe zagotovljena sredstva za dopolnitev razstave ter hkrati vzpostavljeno sodelovanje med Parkom vojaške zgodovine in Muzejem slovenske policije. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v slovesnem nagovoru ob podpisu pogodbe Parku vojaške zgodovine cestital za izjemno prizadevnost in strokovnost pri muzejski predstavitvi slovenskega osamosvajanja kot kljucnega mejnika v naši nacionalni zgodovini. Pri obrambi novonastale samostojne slovenske države je bila po njegovih besedah poleg vojaških sil odlocilna tudi vloga takratne slovenske milice, zato je izkazal iskreno veselje, da bo s prejetimi sredstvi Parku ob prihajajoci 30-letnici slovenske samostojnosti omogocen dostojen muzejski prikaz tega dela v zgodbi slovenske osamosvojitve. Ob slovesnem podpisu pogodbe je minister Hojs skupaj z direktorico Muzeja slovenske policije Darinko Kolar Osvald in vršilcem dolžnosti generalnega direktorja policije Andrejem Juricem Parku vojaške zgodovine simbolno predal tudi glasbeni inštrument – tubo, na katero so igrali godbeniki policijskega orkestra ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani 26. junija 1991. Vodja Muzeja slovenske policije Darinka Kolar Osvald je ob tej priložnosti zbranim predstavila zgodbo tega dragocenega inštrumenta, ki bo kot muzejski eksponat v Parku vojaške zgodovine obiskovalce spominjal na prelomne dogodke v nacionalni zgodovini. Vsem zaslužnim je cestitala tudi podžupanja Obcine Pivka Jana Gržinic in kot predstavnica lokalne skupnosti izrazila veliko zadovoljstvo nad tem, da bo s prejetimi sredstvi omogoceno ne samo golo preživetje Parka, ampak tudi njegov nadaljnji razvoj. Foto: Simon Avsec GOSTILI SMO SRECANJE PRAPORŠCAKOV IN ZASTAVONOŠ ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Park vojaške zgodovine je septembra prvic gostil letno srecanje praporšcakov in zastavonoš Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Tradicionalnega zbora se vsako leto udeležijo praporšcaki in zastavonoše obmocnih veteranskih združenj in posameznih pokrajinskih odborov iz vse Slovenije, ki ob tej priložnosti v okviru strokovnega usposabljanja obnovijo standardne postopke nastopanja z zastavami in prapori na raznih prireditvah ter slovesnostih. Udeležence letošnjega, že 4. srecanja so v Parku vojaške zgodovine sprejeli direktor Parka mag. Janko Boštjancic, župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipic. Direktor Boštjancic je v uvodnem nagovoru vsem zbranim izrekel prisrcno dobrodošlico ter izrazil veselje in ponos, da se letošnje srecanje odvija ravno v Parku vojaške zgodovine. Vsakoletni dogodek praporšcakov in zastavonoš je bil tokrat še posebej slavnosten, saj je minil v znamenju obeležitve 30. obletnice ustanovitve Manevrske strukture narodne zašcite. Izvedba srecanja v Parku vojaške zgodovine je bila hkrati uvod v muzejsko obeleževanje jubilejne 30-letnice slovenske samostojnosti v prihodnjem letu, v okviru katere bo v Parku prenovljena in dopolnjena razstava Pot v samostojnost ter izvedenih vec tematskih dogodkov. Park vojaške zgodovine 18 Turizem in narava NOVINARSKA KONFERENCA OB ZAKLJUCKU OPERACIJE »PROMOCIJA REJE DROBNICE KOT TURISTICNI PRODUKT« OBISK VODSTVA GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE Park vojaške zgodovine je konec septembra obiskalo vodstvo Gasilske zveze Slovenije na celu s predsednikom Jankom Cerkvenikom in poveljnikom Francijem Petkom. Direktor Janko Boštjancic je gostom orisal dosedanji razvoj Parka vojaške zgodovine in nacrte nadaljnjega razvoja, zlasti še z ozirom na možnosti korišcenja evropskih kohezijskih sredstev ter širitve vsebin Parka tudi na podrocje gasilstva in drugih varnostnih struktur. V zahvalo za dobro sodelovanje je Gasilska zveza Slovenije Parku podelila spominsko medaljo ob 150-letnici gasilstva na Slovenskem. PARK VOJAŠKE ZGODOVINE BOGATEJŠI ZA SAMOSTOJEC RAZSTAVNI SISTEM V Parku vojaške zgodovine je v sredini septembra potekala novinarska konferenca ob zakljucku operacije »Promocija reje drobnice kot turisticni produkt«, s katero so sodelujoci partnerji javnosti predstavili zasnovo in izvedbo inovativnega projekta vzdrževanja zelenih površin v muzejskem turisticnem kompleksu. V okviru operacije je bil na okvirno 2,5 hektarja zelenih površin Parka vzpostavljen pašnik za drobnico z vso potrebno opremo (napajališca, krmišca, staja), kamor je bila naseljena creda dvajsetih koz lokalnega rejca drobnice. Osnovni cilj projekta je bila zagotovitev sonaravnega nacina vzdrževanja zelenih površin Parka vojaške zgodovine, pri cemer so se glede na njihov velik obseg kot rezultat znatno znižali tudi s tem povezani vzdrževalni stroški. Hkrati se je povecala atraktivnost Parka vojaške zgodovine kot turisticne tocke, saj so živali vnesle v muzejski kompleks toplino in domacnost. Projekt ima tudi pomemben promocijski ucinek. Reja drobnice, ki je bila stoletja dolgo glavna gospodarska dejavnost na Pivki, je namrec zacela že sredi 19. stoletja nazadovati. Ponovno oživitev je doživela šele v zadnjih desetletjih, zato je umestitev pašnika v osrednjo turisticno tocko obcine Pivka pomembna tako s promocijskega vidika glede reje drobnice kot tudi v smislu promocije mleka in mlecnih pridelkov lokalnih rejcev drobnice. V operaciji sta sodelovala dva partnerja, in sicer Zavod za turizem Pivka kot vodilni partner in Grega Cesnik z Ekološke kmetije Cesnik kot projektni partner. Projekt je bil izbran na 3. javnem pozivu za izbor operacij za uresnicevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanosom za programsko obdobje 2014– 2020, sofinanciranih iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vrednost operacije je znašala 18.754,32 EUR z DDV-jem (znesek sofinanciranja je bil 13.765,99 EUR). Park vojaške zgodovine je konec oktobra od Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM) prevzel samostojec razstavni sistem, sestavljen iz desetih kubusov. UKOM je z razstavnim sistemom vse od leta 2014 z razstavama I feel Slovenia. I feel 25. in I feel Slovenia. I feel culture. predstavljal našo državo in našo kulturno dedišcino po evropskih prestolnicah in vecjih mestih (Bruselj, London, Praga, Varšava, Dresden …). Park vojaške zgodovine se je v iskanju rešitve, kako oživiti in izrabiti veliko ravno streho muzejskega paviljona A, obrnil na UKOM s prošnjo, da bi mu predal že amortiziran razstavni sistem, in na Uradu so prošnji Parka hitro ugodili. Že takoj ob postavitvi sistema na strehi paviljona se je izkazalo, da se odlicno prilega lokaciji, saj deluje kot narocen glede na razstavno površino. Konstrukcija bo tako že v naslednjem letu, ob 30-letnici samostojnosti Republike Slovenije, uporabljena za serijo razstav, posvecenih jubileju naše države. Park vojaške zgodovine 19Turizem in narava 19Turizem in narava NA OGLED GOSTUJOCA RAZSTAVA KIPCEV OSREDNJIH OSEBNOSTI PRVE SVETOVNE VOJNE Naboru gostujocih vsebin, ki v Parku vojaške zgodovine stalno muzejsko postavitev redno dopolnjujejo z aktualnim prikazom najrazlicnejših tematik, se je ob koncu poletja pridružila še ena zanimiva razstava. V najnovejši muzejski instalaciji je predstavljena serija unikatnih miniaturnih kipcev, v kateri je avtor Alojz Premrov z likovnega vidika prikazal dramaticno zgodovinsko dogajanje prve svetovne vojne. Zbirka prinaša pregled osrednjih osebnosti in predstavnikov vseh vojskujocih se strani iz tistega casa. Pri tem so poleg upodobitve atentata Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu kot povoda za pricetek spopadov v razstavo vkljucene tudi figure kljucnih državnikov, vojskovodij in castnikov ter ne nazadnje pripadnikov razlicnih rodov vojske, ki so pomembno doprinesli h koncnemu izidu vojne. Serija je zasnovana kot nabor unikatnih keramicnih plastik, izdelanih iz bele gline in pobarvanih s podglazurnimi barvami, zato imajo enako velikost, spreminja se samo stilizacija uniform. Avtor je pri njihovi poslikavi upošteval zgodovinsko avtenticnost in s pretanjenim cutom za detajle upodobil razlicne tipe uniform ter druge prepoznavne znacilnosti. Razmere na bojišcih prve svetovne vojne so namrec zahtevale uporabne kroje in maskirno barvo uniform. To je bil zacetek moderne dobe v vojaški modi, ko sta postala pomembna prakticnost in enoten videz vojakov. Alojz Premrov je bil rojen leta 1940 v Kranju. Po poklicu je arhitekt, a se poleg svoje stroke vseskozi ukvarja tudi z likovno dejavnostjo, slikarstvom, kiparstvom in oblikovanjem. V Parku vojaške zgodovine se s svojo zbirko predstavlja že drugic. Leta 2012 je gostoval z razstavo Vojaki na ozemlju Slovenije od 1. do 21. stoletja, ki je s 390 figurami vojakov prikazovala pregled razvoja vojaških uniform in opreme skozi stoletja. Idejo za figurativni prikaz udeležencev prve svetovne vojne je dobil leta 2018, ob obeleževanjih 100. obletnice konca prve svetovne vojne, in kmalu zatem pricel z oblikovanjem nove tematske serije figur. Razstavljena zbirka v Parku vojaške zgodovine obiskovalcem tako z novega vidika približa to prelomno obdobje kolektivne zgodovine. PARKU DONACIJA IZJEMNE ZGODOVINSKE VREDNOSTI Park vojaške zgodovine je konec oktobra nepricakovano prejel donacijo izjemne zgodovinske vrednosti – usnjeno pilotsko kapo Kraljevega vojnega letalstva (RAF) tipa C iz obdobja druge svetovne vojne. Eksponat predstavlja izjemno najdbo že brez podrobnejšega poznavanja njegovega zgodovinskega konteksta, v luci strokovno potrjenega dejstva, da je kapa pripadala vodniku RAF-a Petru J. Clarku, pa gre za senzacionalno odkritje. Peter J. Clark je bil namrec pilot letala Supermarine Spitfire MJ116, padlega ob Ižanski cesti v Ljubljani 18. septembra 1944, katerega razbitine so bile izkopane v obsežni arheološki akciji v avgustu in oktobru 2019. Izkop ostankov letala je ob 75. obletnici njegove sestrelitve na podlagi predhodne arheološke raziskave izvedel Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano po narocilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Krona uspeha arheološke ekipe pod vodstvom dr. Andreja Gasparija je bil izkop odlicno ohranjenega letalskega motorja, slavnega Rolls-Royceovega Merlina 63. Izkopane razbitine so bile prepeljane v Park vojaške zgodovine in po konservatorsko-restavratorski obdelavi umešcene v muzejsko postavitev, kjer vzbujajo veliko zanimanje obiskovalcev. Zgodbo razbitin letala tako sedaj po neverjetnem spletu nakljucij dopolnjuje tudi osebni predmet njegovega pilota vodnika Petra J. Clarka, ki je ob sestrelitvi letala uspešno izskocil, bil zajet in konec vojne docakal v nemškem ujetniškem taborišcu. Peter J. Clark je umrl v Angliji leta 2015, samo štiri leta pred izkopom razbitin letala. Izjemna najdba, ki jo je dolga leta hranil g. Marjan Cimpric, je bila iz zgodovinske pozabe iztrgana po zaslugi Aleša Bedica, saj mu je uspelo z veliko prizadevnostjo najti dragoceni eksponat in posredovati pri njeni predaji muzeju. Park vojaške zgodovine se ob tem iskreno zahvaljuje Alešu Bedicu in Marjanu Cimpricu za pridobitev ter donacijo tega pomembnega eksponata letalske zapušcine. Park vojaške zgodovine 20 Turizem in narava 20 Turizem in narava ALI STE VEDELI, DA SE OB POLNJENJU VELIKEGA DRSKOVŠKEGA JEZERA POJAVIJO TRI JEZERCA? Veliko Drskovško jezero leži vzhodno od naselja Drskovce in je tretje najvecje jezero izmed Pivških presihajocih jezer (za Petelinjskim in Palškim jezerom). Na dnu njegove ovalne kotanje so poglobljene tri plitve kotanje, in sicer osrednja kotanja, kotanja pod izviri in kotanja z grezi, v kateri je najnižja tocka jezerskega dna. Na vzhodnem obrobju dna kotanje Velikega Drskovškega jezera leži nižji izvir v kamenju, poraslem z mahom, v obliki polkroga. Izvir ima dva izvirna kraka, ki obdajata grmovje na meji s travnikom. Kraka se združita v potok v plitvi travnati strugi z dvema vijugama. V bližini tega izvira leži višji izvir v porašcenem pobocju, kjer voda prihaja na površje v kamenju, poraslem z mahom. Nato potok doseže plitvo travnato strugo in se izliva v potok, ki pritece iz nižjega izvira. Struga tega potoka se zakljuci na obrobju kotanje pod izviri. Potok se zopet pojavi na drugi strani te kotanje, kjer ga napaja samo jezerce, ki se pojavi v njej. Ta potok pa tece v neizraziti strugi, ki se zakljuci na obrobju osrednje kotanje. Nižji izvir z izvirnima krakoma Potok iz višjega izvira Ob polnjenju Velikega Drskovškega jezera se najprej pojavijo luže v kotanji z grezi (imenovani Jernejeva mlacca). Nato se pojavijo vsa tri jezerca v plitvih kotanjah, ki se postopno spojijo (najprej jezerci v kotanji z grezi in osrednji kotanji). Ob veliki ojezeritvi jezero dobi manjši zaliv v stranski kotanji na severnem obrobju in narašca po potokih iz obeh izvirov, dokler ju ne zalije ob zelo veliki ojezeritvi. Ob izjemno veliki ojezeritvi pa jezero sega v spodnji del pobocij jezerske kotanje s stransko kotanjo. Jezerca v kotanji Velikega Drskovškega jezera, slikano v smeri izvirov. Jezerce v kotanji pod izviri (v ozadju) in že spojeni jezerci v kotanji z grezi in osrednji kotanji. Veliko Drskovško jezero (ob izjemno veliki ojezeritvi marca 2014) Tina Kirn 21Turizem in narava APLIKACIJA ZA RAZISKOVANJE PIVŠKIH JEZER Za brezskrbno raziskovanje obmocja Pivških presihajocih jezer si lahko odslej na vaš telefon naložite aplikacijo. Ta vas bo vodila po kar sedmih tematskih poteh in vas opozarjala na zanimivosti ob poti. Aplikacijo si lahko brezplacno naložite preko spletnih trgovin Google (Play Store) in Apple (App Store). V iskalnik vpišite »Pivška jezera«. Lahko pa skenirate QR kodo na spodnji sliki, ta vas bo peljala na mesto, kjer si boste aplikacijo lahko prenesli. Želimo vam navdušujoce odkrivanje Pivških jezer, narave in kulturne dedišcine. Zavod za gozdove Slovenije je v Primorsko-notranjski regiji v okviru projekta Carnivora Dinarica postavil deset medovarnih ohišij za smetnjake. Preprecevanje dostopa medvedom do hrane cloveškega izvora je namrec ena izmed glavnih preventivnih aktivnosti, s katerimi preprecujemo konflikte med medvedi in lokalnim prebivalstvom.V Sloveniji so tako v okviru projekta postavili desetih medovarnih smetnjakov na štirih lokacijah, kjer so se v preteklosti pojavljale težave z medvedi ali imajo medovarni smetnjaki izobraževalno vlogo. Za nova medovarna ohišja so tako bogatejši Ekomuzej Pivških presihajocih jezer v Slovenski vasi, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Rak v Rakovem Škocjanu, naselje Dolenje jezero pri Cerknici ter Obcina Loška dolina. Vsa postavljena medovarna ohišja smo opremili z informacijskimi tablami, ki na poljuden nacin razlagajo problematiko prosto dostopnih cloveških virov hrane in medvedov ter izobražujejo o pravilni uporabi medovarnih smetnjakov. Medovarna ohišja je izdelalo kovinarstvo JerMat, Matej Vrtovec s. p. Aktivnosti, v katerih so sodelovali Obcina Pivka, Obcina UŽITNE IN OKUSNE GOBE V zacetku oktobra je v okviru projekta NATURE&WILDLIFE potekala delavnica spoznavanja gob, ki jo je vodil ljubitelj narave, velik poznavalec užitnih rastlin in determinator gob, Jože Podboj. Udeleženci so se na delavnici seznanili z osnovami poznavanja gob, spoznali so nekaj najpogostejših vrst, ki jih najdemo na našem obmocju, predvsem pa radovedno spraševali in sprejemali podane informacije in skrivnosti gobarskega poznavalca. Vsak od udeležencev je nabral dovolj užitnih (in tudi pogojno užitnih) gob za odlicen gurmanski obrok. Krajinski park pivška presihajoca jezera DESET MEDOVARNIH OHIŠIJ ZA SMETNJAKE Loška dolina, Notranjski regijski park ter CŠOD Rak, pa so koordinirali na Zavodu za gozdove Slovenije. Izdelano je tudi medovarno ohišje za posode za odpadke pri Krpanovem domu, v katerem bomo uredili Center zveri Dinaridov DINA, postavili pa ga bomo, ko bo koncana obnova fasade tega doma. Medovarno ohišje na tej lokaciji bo služilo izobraževalnim in promocijskim namenom. Dragica Jaksetic 22 Turizem in narava Uspešno pridobili nov projekt za naš vodni vir NADALJUJEJO SE PRIZADEVANJA ZA ZAGOTOVITEV DODATNEGA VODNEGA VIRA NA OBMOCJU POSTOJNE IN PIVKE Prizadevanja za iskanje dodatnega vodnega vira na obmocju obcin Postojna in Pivka se po nedavno zakljucenem triletnem projektu, ki so ga v partnerstvu izvajali obcini Postojna in Pivka, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Kovod Postojna, d.o.o. in podjetje HGEM, d.o.o., nadaljujejo. Obcini Postojna in Pivka se oskrbujeta z vodo iz kraških vodonosnikov, ki so izdatni, a ranljivi vodni viri. Zašcita obstojecih in iskanje novih vodnih virov sta zato kljucna za zagotavljanje stabilne in varne vodooskrbe na kraških obmocjih. Glede na že pridobljene rezultate, smernice in kakovostne podlage za zagotovitev dodatnega vodnega vira v okviru preteklega projekta, so bila prizadevanja partnerjev za nadaljevanje vsekakor smiselna in tudi s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) prepoznana kot pomemben raziskovalni prispevek, saj je bil tudi drugi projekt na razpisu visoko ocenjen in sprejet. Nov projekt je vreden 400.OOO EUR, od katerih dve tretjini prispeva Agencija Republike Slovenije za raziskovanje, tretjino pa obcini Postojna (70%) in Pivka (30%). Projekt, ki poteka od 1. septembra, bo trajal tri leta. Projekt vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v sodelovanju z obcinama Postojna in Pivka, podjetjem Kovod Postojna, d.o.o. ter Fakulteto za humanisticne študije Univerze na Primorskem. Cilj projekta »Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni«, ki je usmerjen v raziskovanje in analize Javorniškega toka, je razvoj orodij, ki bodo bistveno pripomogla k ustreznemu in pravocasnemu ukrepanju v procesu ohranjanja kolicin in kakovosti kraških vodnih virov ter prenos teh znanj v proces samega upravljanja vodovodnega sistema. Med drugim je projekt tudi nacionalno usmerjen, saj se približno polovica prebivalcev Slovenije oskrbuje s pitno vodo iz kraških vodonosnikov in bodo rezultati splošno uporabni. Projekt bo nedvomno dodana vrednost pri zagotavljanju vecje kakovosti pitne vode ter ustreznejše zašcite vodnih virov na širšem obmocju. Vec o projektu in raziskovanju Kraški vodonosniki so pomembni viri pitne vode, iz katerih se oskrbuje cetrtina svetovnega prebivalstva in dobra polovica v Sloveniji. V njih se vodni tokovi zbirajo v prevodnih kanalih, ki vodo odvajajo proti izdatnim izvirom. Ker je prostorska in casovna porazdelitev vodnih tokov nepredvidljiva, položaj in velikost prevodnikov pa znan le v zelo omejenem obsegu, to vse skupaj mocno otežuje zagotavljanje kakovosti vode. To še posebej velja za vodonosnike v tektonsko aktivnem in strukturno kompleksnem okolju. Vodni vir Malni, kamor se stekajo vode iz notranjskih kraških polj, Pivške kotline in vodonosnika Javornikov, oskrbuje z vodo 21.000 prebivalcev postojnske in pivške obcine. Njegovo kakovost ogrožajo razlicne clovekove dejavnosti: kmetijstvo, prometnice, neprecišcene komunalne odplake, vojaška dejavnost ipd., zato je razumevanje delovanja celotnega hidrološkega sistema izjemnega pomena tako z vidika oskrbe z vodo kot z vidika varovanja in razumevanja kraške naravne dedišcine. Že iz prejšnjih raziskav je znano, da na režim izvirov Malnov in Unice vpliva dogajanje v Skrivnostnem jezeru Planinske jame. Tja se stekajo vode iz notranjskih polj in vodonosnika Javornika, ki se od tam raztekajo proti izviroma. Z metodo, ki združuje speleološke raziskave, hidrološke meritve in hidravlicne modele, se bo v nadaljevanju projekta raziskovalo mehanizme prostorske in casovne dinamike lokalnih tokov ter ocenilo možnosti neposrednega zajemanja izkljucno avtogenega toka vodonosnika Javornikov. Vzporedno bodo raziskave potekale tudi na vzhodnem robu Pivške kotline, kjer dostop do podzemne vode Javorniškega vodonosnika nudita Matijeva jama in Jama v Ždinku. Tudi tam bodo potekale speleološke raziskave, hidrološke meritve, izdelani bodo hidravlicni modeli. Regionalno bo vodonosnik obravnavan z vidika kolicine, kakovosti in ogroženosti vode. Za oceno napajanja bodo uporabljeni distribuirani modeli, ki upoštevajo znacilnosti tal, epikrasa in vadozne cone. V okolju MODFLOW-USG bo grajen regionalni model vodonosnika, ki bo vkljuceval tudi tok v pretežno še neraziskanih kanalih. Struktura modela bo prilagojena rezultatom, ki bodo ustrezali smerem znanih vodnih tokov ter dinamiki nivojev in iztokov, ki so sedaj zabeleženi s samodejnimi meritvami. Omenjeni model bo skupaj z modeli napajanja uporabljen za oceno vodne bilance in dolocitev mej zaledij vodnih virov. Za potrebe nacrtovanja ustrezne zašcite bo raziskava usmerjena tudi v izboljšanje razumevanja procesov prenosa v vodi topnih snovi in prenosa z delci, ki so znacilni za vire onesnaženja v zaledju obravnavanih vodnih virov. Za preverjanje razlicnih scenarijev širjenja onesnaževal s postavljenimi modeli bodo uporabljeni rezultati samodejnih merjenj fizikalno-kemijskih parametrov, kemijskih in mikrobioloških analiz ter sledilnih poskusov. Izsledki raziskave bodo uporabljeni za oceno trenutnega kolicinskega in kakovostnega stanja izbranih vodnih virov in predlog njihovega optimalnega korišcenja. Pri oceni možnosti in pogojev njihove rabe v prihodnje pa bodo analizirana tveganja za onesnaženje zaradi razlicnih clovekovih aktivnosti, ter kolicinske razpoložljivosti zaradi sprememb v rabi tal in klimatskih sprememb. Izdelan bo celovit sistem zgodnjega opozarjanja na onesnaženje in predlog monitoringa kakovosti. Kovod Postojna, d.o.o. 23Turizem in narava NOVICE LAS med Snežnikom in Nanosom ZAKLJUCENI PROJEKTI Igra nas povezuje Nosilec operacije DO-RE-MI življenJA je v Postojni uredil ustrezno infrastrukturo, ki omogoca otrokom in mladim s posebnimi potrebami izvajanje terapevtsko- glasbeno gibanje in izvedbo delavnic. Oblikovan je program, ki je namenjen otrokom iz vzgojno-izobraževalnih ustanov, socialno-varstvenih zavodov, društev in razlicnim posameznikom in skupinam, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah. Delavnice in programi so potekali v obcini Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. V Postojni je postavljena igralno-informacijska tocka, s katero želijo osvešcati in izobraževati ljudi o pomenu in varovanju naravnega okolja. JUDTZ Pivka je v okviru projekta postavil igrala na prostem. Projekt je bil zakljucen v zadnjih dneh meseca oktobra. Razvoj produkta Ribolovni turizem - sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja V sodelovanju z RD Bistrica, vsemi tremi obcinami Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna ter s pomocjo Regijske destinacijske organizacije Zeleni kras se je oblikovala pobuda za razvoj in pripravo skupnega turisticnega produkta na temo ribolovnega turizma, ki bo povezala vse tovrstne ponudnike na obmocju LAS, obenem pa se bo uredila še turisticna infrastruktura na lokaciji jezer v obcini Ilirska Bistrica. Tako se je na jezeru MOL postavil pomol, nabavljena je bila oprema (kanuji, colni, rešilni jopici). Ob jezeru so potekale izobraževalne delavnice za otroke na temo ribicija. Najvecji rezultat projekta pa je izdelan celostni turisticni produkt na temo ribolovnega turizma na celotnem obmocju LAS, ki vkljucuje: promocijski film, plakat, brošuro ter turisticne ribolovne pakete, ki jih lahko obmocje ponudi. Promocijski film je dostopen tudi na spletni strani LAS med Snežnikom in Nanosom. Konec novembra znani rezultati petega javnega poziva 28. avgusta se je zakljucil peti javni poziv za sofinanciranje operacij SLR LAS med Snežnikom in Nanosom. Na poziv je prispelo 23 vlog v skupni višini 1.180.588,20 €, kar precej presega razpisano vrednost 504.000,00 €. Izbirni postopek vlog se je pricel z administrativno kontrolo v zacetku septembra in trajal do 15. oktobra, ko je UO LAS razpravljal o Porocilu Ocenjevalne komisije in izbral 8 vlog za sofinanciranje operacij. Na tematskem podrocju »Razvoj osnovnih storitev je bilo izbranih 5 operacij v skupni vrednosti sofinanciranja 219.954,52 €, na tematskem podrocju »Varstvo okolja in ohranjanje narave sta bili izbrani 2 operaciji v skupni vrednosti sofinanciranja 99.937,72 €, na podrocju skupnih projektov pa je bila potrjena ena vloga v vrednosti sofinanciranja 49.998,44 €. Ena vloga za skupno operacijo je bila vrnjena v ponovno odlocanje, dve vlogi sta bili administrativno neustrezni, dve vlogi je UO zavrnil zaradi nedoseganja ciljev SLR LAS, preostalih 10 pa ni doseglo dovolj visokega števila tock za izbor za sofinanciranje. Izbor vlog za sofinanciranje operacij še ni dokoncen, saj poteka še pritožbeni postopek, predvidoma konec novembra pa bodo operacije na ravni LAS dokoncno potrjene in pripravljene za oddajo na AKTRP za izdajo Odlocb o sofinanciranju. Aleš Zidar, Tamara Urbancic in Andreja Premrl CAMPING PLANA PIVKA MED NAJBOLJŠIMI SLOVENSKIMI KAMPI Državna ocenjevalna komisija je po dolgem in pocez precesala Slovenijo ter v oktobru izbrala finaliste akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Strokovna komisija je ocenjevala turisticno ponudbo in urejenost, kakovost turisticne ponudbe, kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dedišcine ter varovanje okolja in gostoljubnost. Ocenjevali so ulice in trge, objekte razlicnih dejavnosti, hortikulturo, skrb za dedišcino, komunalno in turisticno infrastrukturo itd. V natecaju, ki je letos potekal že 29. po vrsti, je sodelovalo 37 izletniških krajev, 39 mest, 13 turisticnih krajev, 13 zdraviliških krajev, sedem youth hostlov, 19 kampov in glampingov ter 16 tematskih poti, ocenjevali pa so tudi Petrolove bencinske servise. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni so letos posebno pozornost namenili spoštovanju higienskih standardov in protokolov ter trajnostnih priporocil za turisticne ponudnike in destinacije. Med najboljše kampe v Sloveniji se je uvrstil tudi kamp Camping Plana Pivka ter osvojil odlicno tretje mesto. Lastnikom cestitamo ter želimo tudi v prihodnje obilo uspešnega dela in idej. DKH Foto: Camping Plana Pivka 24 Turizem in narava ISKANJE VODNIH ZAKLADOV V PARKU ŠKOCJANSKE JAME V okviru projekta Interreg ENGREEN je v drugi polovici septembra, v Parku Škocjanske jame, ki je tudi vodilni partner, potekala poletna šola za študente ter povezan niz dogodkov na temo zelene infrastrukture, kamor med drugim uvršcamo kale, suhe zidove in zelene poti. Udeleženci smo obcudovali kale, ledenice, štirne in reko Reko z obrežno vegetacijo, ki so pravi zakladi v drugace suhi kraški krajini. Pregledovali smo stanje in popisovali kale, suhe zidove in travišca. Ugotovili smo, da v marsikaterem kalu ni vec vode, mnogi suhi zidovi pa potrebujejo »lifting«. Kljub temu smo našli številne naravovarstveno pomembne vrste. Med drugim so se soncnim žarkom na suhih zidovih nastavljali kušcarji, travnike so preletavali za ta cas izjemno številni metulji. V kalih smo opazovali pisane kacje pastirje in druge nevretencarje ter dvoživke, kot so zelene rege, urhi in pupki. V vec kalih smo našli tudi zlate ribice. Ti zlati koreslji oz. krapi, kamor zlate ribice spadajo glede na sorodstvo, so v kalih tujerodni in povzrocajo škodo. Rezultati namrec že nakazujejo, da je voda v kalu, kjer so prisotne zlate ribice, vrstno izredno osiromašena blatna brozga, v kateri razen komarjev prakticno ne (pre)živijo druge vrste. Foto Peter Maricic Park Škocjanske jame ima kot vecina zavarovanih obmocij, zavarovano obmocje ter vplivno obmocje, ki zajema porecje Reke in s tem tudi Pivško obmocje. Na Bistriškem vplivno obmocje parka sega v Snežniško pogorje, saj se tudi vode iz vplivnega obmocja izpod Snežnika zlivajo v reko Reko. Na Pivškem sega vplivno obmocje do PVZ-ja, v vplivnem obmocju so vasi Kal, Gornja Košana, Dolnja Košana, Neverke, Nova Sušica, Stara Sušica, Nadanje selo, Narin, Šmihel, Velika Pristava, Mala Pristava, Suhorje, Buje in Ribnica. Vse vode s tega obmocja se stekajo v reko Reko, vse te vode so zaledne vode reke Reke in stanje voda oziroma rastlinskih ali živalskih vrst v vplivnem obmocju je pomembno tudi za stanje v zavarovanem obmocju. V tem delu obcine imamo še nekaj ohranjenih ali manj ohranjenih kalov, v Gornji Košani, na Stari Sušici, na Kalu, v Narinu, na Bujah in na Suhorju. V teh vaseh imamo tudi nešteto suhih zidov, ki so naša kulturna dedišcina ter so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Tudi travišca, ki so v enem delu še v dobrem stanju, so pomembna za ravnovesje v naravi. ALI POZNATE KAKŠEN KAL? Veste za kakšen kal v bližini vašega doma, ali pa ste kdaj slišali starše ali stare starše pripovedovati o katerem? Imate kakšen kal v vasi ali pa jih je celo vec? Veste za kal, ki je nekje nekoc bil in ga danes ni vec? In mogoce veste, kaj je vzrok temu? Pišite nam na elektronski naslov: renata.rozman@psj.gov.si Vsaka informacija bo zelo dobrodošla, veseli pa bomo tudi vsake fotografije kalov (posebno tistih starejšega datuma). Prijazna hvala. Renata Rozman V VELIKI PRISTAVI ZAKLJUCENA OBNOVA SUHEGA ZIDU OB DOMACIJI »PRI BRAJDARJEVIH« Domacija »Pri Brajdarjevih« stoji ob vaški poti sredi Velike Pristave. Gre za dobro ohranjeno in nekdaj premožno kmetijo z vecjo stanovanjsko hišo, ki se je v isti liniji drži gospodarsko poslopje. Ocenjujemo, da je gradnja stara najmanj 200 let. Kmetija je zacela nazadovati v casu gospodarske krize v prvi polovici prejšnjega stoletja, lastniki so se za delom porazgubili doma in po svetu. Ker hiša le ni bila nikoli zapušcena, se je stavba ohranila s prvotnimi gabariti dvorišca, vrta, teras in mogocnega suhega zidu, ki jo obkroža v dolžini dobrih 70 m. Velikost suhega zidu je pritegnila pozornost strokovne javnosti, ko je bila leta 2018 vešcina gradnje suhega zidu v Sloveniji vpisana v Unescov seznam nesnovne kulturne dedišcine. Slovenija je tako ena od 8-ih evropskih držav poleg Hrvaške, Cipra, Francije, Grcije, Italije, Španije in Švice, kjer je to znanje še živo in se ga »uporablja«. V letu 2019 smo se v vasi odlocili zid, ki je bil na nekaj mestih že mocno poškodovan, obnoviti. Vešcine suhozidne gradnje, nekoc samoumevne na naših tleh, se je bilo potrebno priuciti na novo, saj je zaradi novih materialov utonila v pozabo. Zato je obnova potekala v obliki delavnic, ki so jih vodili mojstri suhozidne gradnje iz slovenske Istre, Dejan Zadravec, Vinko Zupancic in Sergij Palcic. Zid ima dve lici, je t. im. dvojni suhi zid, pokrit je s škrlmi – ima kapo; obnova na ta nacin je bila zahteva pristojnega zavoda za varstvo kulturne dedišcine v Novi Gorici. V najdaljšem delu je visok meter in pol, v širino meri 80 cm, v hrib pa se zakljucuje kot nekoliko nižji podporni zid. Ob vstopu v dvorišce je vanj vzidan velik obdelan kos kamna, za katerega menimo, da je bil verjetno izdelan v casu gradnje železnice, saj je po velikosti podoben kamnitim oblogam železniškega nasipa pod progo Pivka – Reka. Zid ima na dveh delih na dnu izdelan propust za meteorno vodo. Obnovo je zagotovila Obcina Pivka, ob tej priložnosti pa se vašcani zahvaljujemo vsem, ki so v lanskem in letošnjem letu sodelovali na delavnicah. Miljana Butina Smrdel 25Turizem in narava Foto: Jernej Javornik CIARRA PREDANA NOVIM LASTNIKOM KAJ SE OKOLI NAS DOGAJA OKTOBRA IN NOVEMBRA Obiramo kutine Imajo zelo prijeten vonj, so rumene barve, po obliki pa spominjajo na hruške ali jabolka. Dozorijo tik pred prvo zmrzaljo. Primerne so le za predelavo, sveže so namrec trpke. Iz njih lahko skuhamo kompot, žele, domace bombone, izvrstne so tudi kot priloga. Sejemo motovilec Ker ima motovilec rad hladno vreme, ga sejemo jeseni. Najbolje je, da imamo pokritega s kopreno, tako ga lahko nabiramo tudi, ko sneg pobeli tla. Šmarnica leti na jug Šmarnico prepoznamo po znacilnem rjasto rdecem repku, njeno perje je temno, velika je kot vrabec. Rade živijo v okolici kmetij, kjer najdejo obilo okusnih žuželk in mirnih kotickov za gnezdenje. Je med zadnjimi selivkami, ki se odpravijo na jug, in med prvimi, ki se spomladi vrnejo. Naredimo domac jabolcni sok Naberemo poljubna jabolka, ampak najboljše je, da imamo vsaj dve razlicni sorti, saj je sok bolj okusen iz mešanih jabolk. Operemo jih, zmeljemo in stisnemo s prešo oziroma stiskalnico. Pritekel bo moten sok, ki mu pravimo mošt. V hladilniku bo stal nekaj dni, lahko pa ga tudi zamrznemo. Druga opcija je, da mošt pasteriziramo, torej termicno obdelamo. Segrejemo ga na 78 – 80°C in ga napolnimo v steklenice. Pasteriziran sok lahko v pravilno zaprti embalaži stoji tudi vec mesecev. Gozdne dobrote Sprehod po gozdu je vedno dober za naše zdravje, vcasih pa tudi za naše želodce. V jesenskem casu namrec lahko naberemo razlicne vrste gob – tukaj je potrebno poudariti, da nabiramo samo gobe, ki jih poznamo in smo prepricani, da so užitne. Jesen je tudi cas kostanjev, ki si jih lahko privošcimo kuhane ali pecene. Vse gozdne sadeže nabiramo tako, da ne poškodujemo rastlin. Na vrtu Poberemo vso zelenjavo, ki ne bo ostala na gredah pozno v zimo, grede zrahljamo ter zastremo. Ce imamo na gredi solato, jo pokrijemo s kopreno. Pred prvo zmrzaljo poberemo vsa zelišca, ki so obcutljiva na mraz in jih posušimo oz. shranimo. To je tudi primeren cas za sajenje dreves, grmov, trajnic in vseh spomladanskih cebulnic. Na Zavodu za gozdove Slovenije so v okviru projekta Carnivora Dinarica novim lastnikom iz Dolnjega Zemna pri Ilirski Bistrici, ki se ukvarjajo z rejo ovc, predali prvega izmed dveh vzgojenih pastirskih psov – psicko Ciarro, ki jo je vzredil izkušeni vzreditelj pastirskih psov Aleš Sedmak iz Juršc. Aleš je namrec v okviru projekta prevzel vzgojo dveh pastirskih psov pasme tornjak z namenom, da bosta predana lastnikom, kjer ju bodo uporabljali za varovanje crede pred velikimi zvermi. V prihodnjih mesecih bodo na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z vzrediteljem še posebej skrbno spremljali vkljucitev Ciarre v novo credo. Drugega psa, psicka Ria, pa bodo novim lastnikom predali predvidoma v decembru. Ciarra, 19 mesecna psicka z novim lastnikom ter vzrediteljem Alešem Sedmakom. Vir: Carnivora Dinarica Nataša Bišcak 25Turizem in narava Foto: Jernej Javornik CIARRA PREDANA NOVIM LASTNIKOM KAJ SE OKOLI NAS DOGAJA OKTOBRA IN NOVEMBRA Obiramo kutine Imajo zelo prijeten vonj, so rumene barve, po obliki pa spominjajo na hruške ali jabolka. Dozorijo tik pred prvo zmrzaljo. Primerne so le za predelavo, sveže so namrec trpke. Iz njih lahko skuhamo kompot, žele, domace bombone, izvrstne so tudi kot priloga. Sejemo motovilec Ker ima motovilec rad hladno vreme, ga sejemo jeseni. Najbolje je, da imamo pokritega s kopreno, tako ga lahko nabiramo tudi, ko sneg pobeli tla. Šmarnica leti na jug Šmarnico prepoznamo po znacilnem rjasto rdecem repku, njeno perje je temno, velika je kot vrabec. Rade živijo v okolici kmetij, kjer najdejo obilo okusnih žuželk in mirnih kotickov za gnezdenje. Je med zadnjimi selivkami, ki se odpravijo na jug, in med prvimi, ki se spomladi vrnejo. Naredimo domac jabolcni sok Naberemo poljubna jabolka, ampak najboljše je, da imamo vsaj dve razlicni sorti, saj je sok bolj okusen iz mešanih jabolk. Operemo jih, zmeljemo in stisnemo s prešo oziroma stiskalnico. Pritekel bo moten sok, ki mu pravimo mošt. V hladilniku bo stal nekaj dni, lahko pa ga tudi zamrznemo. Druga opcija je, da mošt pasteriziramo, torej termicno obdelamo. Segrejemo ga na 78 – 80°C in ga napolnimo v steklenice. Pasteriziran sok lahko v pravilno zaprti embalaži stoji tudi vec mesecev. Gozdne dobrote Sprehod po gozdu je vedno dober za naše zdravje, vcasih pa tudi za naše želodce. V jesenskem casu namrec lahko naberemo razlicne vrste gob – tukaj je potrebno poudariti, da nabiramo samo gobe, ki jih poznamo in smo prepricani, da so užitne. Jesen je tudi cas kostanjev, ki si jih lahko privošcimo kuhane ali pecene. Vse gozdne sadeže nabiramo tako, da ne poškodujemo rastlin. Na vrtu Poberemo vso zelenjavo, ki ne bo ostala na gredah pozno v zimo, grede zrahljamo ter zastremo. Ce imamo na gredi solato, jo pokrijemo s kopreno. Pred prvo zmrzaljo poberemo vsa zelišca, ki so obcutljiva na mraz in jih posušimo oz. shranimo. To je tudi primeren cas za sajenje dreves, grmov, trajnic in vseh spomladanskih cebulnic. Na Zavodu za gozdove Slovenije so v okviru projekta Carnivora Dinarica novim lastnikom iz Dolnjega Zemna pri Ilirski Bistrici, ki se ukvarjajo z rejo ovc, predali prvega izmed dveh vzgojenih pastirskih psov – psicko Ciarro, ki jo je vzredil izkušeni vzreditelj pastirskih psov Aleš Sedmak iz Juršc. Aleš je namrec v okviru projekta prevzel vzgojo dveh pastirskih psov pasme tornjak z namenom, da bosta predana lastnikom, kjer ju bodo uporabljali za varovanje crede pred velikimi zvermi. V prihodnjih mesecih bodo na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z vzrediteljem še posebej skrbno spremljali vkljucitev Ciarre v novo credo. Drugega psa, psicka Ria, pa bodo novim lastnikom predali predvidoma v decembru. Ciarra, 19 mesecna psicka z novim lastnikom ter vzrediteljem Alešem Sedmakom. Vir: Carnivora Dinarica Nataša Bišcak 26 Turizem in narava VODENA KOLESARSKA TURA PO POTI GRADOV Obcina Pivka je v okviru cezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV v soboto, 17. oktobra 2020, pripravila vodeno kolesarsko turo po tematsko zasnovani Poti gradov, s katero je ljubiteljem kolesarskih izletov z drugacne perspektive približala bogato grajsko dedišcino tega obmocja. Glede na aktualne razmere je bila tura izpeljana ob strogem upoštevanju preventivnih ukrepov za preprecevanje širjenja novega koronavirusa. Otvoritvena tura po novi tematski kolesarski poti na Pivškem je udeležence v prijetnem vzdušju vodila po sledeh dvorcev in gradov pivškega podeželja. Kolesarski potep so z izhodišca v Parku vojaške zgodovine v spremstvu dveh izkušenih kolesarskih vodnikov iz podjetja Bike Slovenia zaceli v smeri proti kamnoseški vasi Kal do nekdanje grašcine Ravne. Izlet so nadaljevali po ravnini skozi vasi Šmihel in Narin ter osrednjo etapo ture sklenili z vzponom na vrh grebena Šilentabra, kjer je nekdaj stal grad, ki je v srednjem veku skupaj s protiturškim taborom predstavljal najvecji utrjen sistem na Slovenskem. V zadnjem delu ture se je pot s Šilentabra spustila do Radohove vasi in se skozi Pivko zakljucila nazaj na izhodišcu v Parku vojaške zgodovine. Voden kolesarski izlet po približno 16-kilometrskem odseku Poti gradov je navdušenim udeležencem predstavil le del raznolikih vsebin ob razgibani kolesarski trasi, ki se po enotnem zacetnem delu na Šilentabru razcepi na tri krake in prestopi na Ilirskobistriško; prvi vodi mimo gradu Kalc, znanem predvsem po svojem lastniku, pesniku in politiku Miroslavu Vilharju, do vasi Bac; drugi do vasi Podtabor, kjer je nekoc stal Podtaborski grad; in tretji do Ratecevega Brda. Kolesarji in pohodniki lahko ob potepu po novi tematski poti njene razlicne smeri raziskujejo poljubno in v vec etapah, pri cemer samostojno ali z vodnikom odkrivajo zgodbe iz zapušcine dvorcev in gradov, ki predstavljajo pomemben element kulturne dedišcine na Pivškem ter v bližnji okolici. Pot gradov je bila zasnovana kot tematski turisticni produkt v sklopu projekta Interreg Italia-Slovenija 2014-2020 MerlinCV, sofinanciranega iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Namen projekta je z inovativnimi, integriranimi, tematskimi in v trajnostni turizem usmerjenimi turisticnimi produkti na slovensko- italijanskem cezmejnem obmocju prispevati k vecji prepoznavnosti turisticne regije. Obcina Pivka se je kot eden od osmih projektnih partnerjev zastavljenim aktivnostim pridružila z razdelanim nacrtom valorizacije in revitalizacije dedišcine gradov na Pivškem in v bližnji okolici. Projektne aktivnosti bodo tako pomembno okrepile turisticni razvoj obcine ter doprinesle k njeni prepoznavnosti med domaco in tujo javnostjo. Ana Cic Foto: Simon Avsec REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZELENI KRAS poroca … Razvoj digitalnih vsebin v turisticni ponudbi destinacije Zeleni kras Projekt Zleni kras 5.0 v vrednosti 340.016 eurov, ki ga izvaja Regionalna razvojna agencija Zeleni kras se že izvaja in bo v letih 2020 in 2021 nadgradil razvoj turisticne ponudbe v vodilni destinaciji Zeleni kras z nekaterimi novimi, predvsem inovativnimi pristopi in tehnologijami. Ob tem pa, poleg vodenja in administriranja projekta, ostaja fokus na treh kljucnih elementih, in sicer: razvoju integralnih turisticnih produktov (ITP), digitalnem inoviranju kulturne nepremicne dedišcine ter na izobraževanju in dvigu kompentenc med zaposlenimi v turizmu in gostinstvu. Na podrocju razvoja integralnih turisticnih produktov bomo poseben poudarek namenili razvoju gastronomije, kulinarike in pa pohodništvu in kolesarjenju. Pri slednjih dveh bomo na terenu izvedli oznacevanje daljinske pohodniške poti Via Dinarica in pa Velike Krpanove poti, kjer bo nastala tudi trasa za kolesarje. Omenjeni produkti pa bodo nadgrajeni z izvedbo digitalnega inoviranja enot kulturne nepremicne dedišcine, ki so vpisane v register nepremicne kulturne dedišcine. Z digitalizacijo kulturne dedišcine bomo pridobili digitaliziran zajem kulturne dedišcine (3D modeli), ki jo bomo uporabili ob razvoju in nadgradnji produktov v 5* doživetja, ki bodo postala del ponudbe Slovenske turisticne organizacije (STO) Slovenia Unique experiences. Novi napredni tehnološki zajemi bodo služili kot nadgradnja izkušnje doživetja kulturne dedišcine skozi virtualno resnicnost, igrifikacijo ter nadgrajene muzejske turisticne oglede. Med enotami nepremicnin kulturne dedišcine je bil 3D model izdelan tudi za Dvorec Ravne. Izdelan je tudi koncept promocijskega filma, kjer nas bo skozi film vodil Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart, ki je bil lastnik dvorca pred dvema stoletjema, vzpostavljena pa bo tudi spletna aplikacija o grašcini Ravne. 27Turizem in narava VELIK POUDAREK NAMENJEN IZOBRAŽEVANJU ZAPOSLENIM V TURIZMU V okviru izvajanja izobraževanja turisticnih kadrov smo izvedli dve delavnici. Prva delavnica je pokrila podrocje izvajanja turisticnih storitev na temo gostoljubja, druga pa trende v gostinstvu in kulinariki za potrebe vzpostavitve 5* produkta v destinaciji Zeleni kras. Na slednji nam je eden od kuharskih mojstrov, prejemnik michelinove zvezdice, Uroš Štefelin po svoje pripravil »krompir v zevnici po Uroševo«. Tudi v prihajajocem obdobju nacrtujemo izobraževanja in tematske delavnice, ki se bodo osredotocale na kakovost ponudbe in delo z obiskovalci, znanja o pomenu ohranjanja in sodobne prezentacije kulturne in naravne dedišcine v turizmu ter izobraževanj na temo pomena digitalizacije, uporabe novih tehnologij v turizmu, posodobitvah digitalnih odtisov turisticnih ponudnikov. EXPLORE THE WONDERNATURE V okviru projekta NATURE&WILDLIFE (Interreg SLO-HR), kjer je RRA Zeleni kras d.o.o. vodilni partner, smo oblikovali nov produkt v destinaciji Zeleni kras in sosednjem Gorskem kotarju in ga poimenovali »Explore the wondernature«. Produkt vkljucuje posebna doživetja v spremstvu vodnika in raznih vodnikov specialistov, ki gosta seznanijo s posebnimi znanji in spoznanji o naravi, življenju, živalih in odnosu do narave v naši destinaciji. V okviru projekta so bile v skladu s smernicami za odgovorno opazovanje divjih živali v naravnem okolju postavljene štiri opazovalnice za izvajanje programa opazovanja medveda, med katerimi je ena na pivškem obmocju Lovišca s posebnim namenom Jelen. Za produkt smo izdelali promocijsko imidž brošuro in promocijski film EXPLORE THE WONDERNATURE ter pripravili 8-dnevni program. V zacetku meseca oktobra smo izpeljali študijsko izvedbo programa za partnerje in sodelujoce akterje v samem programu, v okviru katerega smo podrobneje spoznali Eko muzej Pivških presihajocih jezer skozi zgodbe, ki jih je predstavil »Martin Krpan« (Andrej Godina) in okusili pivško malico, ki jo je pripravila Polona Cesnik Novak. V muzeju je udeležence sprejela in pozdravila Erika Kovacic, ki je tudi sicer del partnerske ekipe projekta s strani obcine Pivka. PROMOCIJA DESTINACIJE ZELENI KRAS V poletnem casu smo na študijskih potovanjih v destinaciji Zeleni kras gostili vec predstavnikov tujih in domacih medijev in jih popeljali in predstavili razlicne možnosti preživljanja prostega casa v destinaciji Zeleni kras. Iz tega naslova je nastalo kar precej clankov, predvsem na spletnih portalih in pa veliko objav na socialnih omrežjih. Predstavniki medijev so bili iz Italije, Madžarske in Slovenije, saj smo sproti prilagajali obiske, glede na omejitve prehajanja mej. Izvedli smo 13 digitalnih kampanj na italijanskem trgu s pošiljanjem elektronskih obvestil ter s pripravo blogov na razlicne tematike od kolesarjenja, pohodništva, opazovanja divjih živali. Sledile pa so še objave na domacih portalih Kam z mulcem in Avtokampi.si, ki so bile podprte tudi z e-novicami. Pripravljen je bil spletno interaktivni zemljevid z virtualnim sprehodom na www.zelenikras.si, postavljena je bila spletna pristajalna stran za produkt EXPLORE THE WONDERNATURE, v pripravi je nov krovni promocijski prospekt destinacije Zeleni kras in pa katalog s predstavitvijo ponudnikov, ki so pridobili blagovno znamko Zeleni kras (katalog regijskih izdelkov), izdelana je bila kolesarska karta Zelenega krasa. Med drugim pa smo kot destinacija Zeleni kras, ki pokriva Primorsko notranjsko regijo, prejeli znak Slovenia Green bronze in se tako zavezali k sledenju in spodbujanju dobrih trajnostnih praks na podrocju gospodarske, okoljske in družbene odgovornosti ter neposredno sodelovati z dobavitelji, strankami in skupnostjo, da storijo enako. Delavnica Trendi v gostinstvu z Urošem Štefelinom Študijski obisk Prejem znaka Slovenia Green bronze Na uporabo znaka se tako lahko sklicujejo vse obcine v destinaciji, regiji in ga uporabljajo v svoji komunikaciji. Poleg tega smo uspeli izvesti eno sejemsko predstavitev, in sicer na turisticni borzi v Riminiju, ki je potekala pod strogimi pravili nošenja zašcitnih mask, držanja oddaljenosti in pa higiene. Kot destinacija smo poželi precejšnje zanimanje med predstavniki razlicnih medijev, saj je ponudba destinacije Zeleni kras, ki temelji na naravi, naravnih pojavih in bogati kulturni dedišcini v tem trenutku izredno zanimiva za bližnji italijanski trg in predvsem varna z vidika možnosti prenosa okužb z virusom covid-19. Ekipa RDO Zeleni kras 28 Izobraževanje OB TEDNU OTROKA VRTEC PIVKA VRTEC KOŠANA POPESTRITEV H KULTURNEMU DOGAJANJU OTROKOM V PIVŠKEM VRTCU V sredini oktobra je Irena Margon (predsednica KD Lipa) v štirih skupinah otrok vrtca Vetrnica s tehniko kamišibaj pripovedovala klasicno ljudsko koroško pripovedko Mojca Pokrajculja ob cudovitih ilustracijah, ki so nastale v pomladansko-poletnem casu. Narisala in barvno poslikala sta jih srednješolca Maja Margon in Bor Šajn, oba clana KD Lipa Pivka. Vsi otroci v starosti od tri do pet let so z zanimanjem spremljali in sodelovali pri predstavitvi zgodbe. Po koncanem pripovedovanju so imeli še dejavnosti, ki so bile povezane z zgodbo. Med drugim so spoznavali poklice, kot so šivilja, krojac, cevljar, drvar, mesar, ki so jih opravljale živali v zgodbi. Ernest Margon 29Izobraževanje OSNOVNA ŠOLA KOŠANA OSNOVNA ŠOLA KOŠANA ZAMENJAVA VRAT V VRTCU IN ŠOLI V tednu med jesenskimi pocitnicami so se v šoli in vrtcu Košana izvajala obnovitvena dela. Stara in dotrajana vrata kabinetov, sanitarij, knjižnice, zbornice in drugih prostorov so tako zamenjala nova vrata. Dela so se je izvajala v drugi fazi – del vrat je bilo zamenjanih lansko šolsko leto, del pa sedaj. Dela je izvajalo podjetje Ipil lirska Bistrica. Naši prostori so zdaj v pisanih in razigranih barvah. Tudi letos je potekalo državno prvenstvo v cestnem kolesarjenju, seveda z dolocenimi prilagoditvami po priporocilih NIJZ-ja. Tekmovanja se je udeležila devetošolka Tajda Dolgan in dosegla odlicno tretje mesto in s tem bronasto medaljo v kategoriji nelicenciranih starejših deklic. Tretješolci in nekaj drugošolcev so si v podaljšanem bivanju kar sami izdelali zašcitne maske – maskice. Iz odsluženih majic smo izrezali pravokotnike in jih porisali s flomastri za tekstil. Uciteljica je zašila še obrobni trak v razlicnih barvah. Nato je sledil zabavni del. S posebno – carobno iglo so ucenci napeljali mavricno elastiko. Nekaterim je uspelo celo brez igle! Elastike smo zvezali in si maskice nataknili na obraz. Izdelek je bil vsem zelo všec in zelo radi jih nosijo. Hvala staršem, ker jih spodbujate in nam pomagate, da se v tej situaciji obnašamo odgovorno in skrbimo za druge! V sredo, 23. septembra, je potekal dan slovenskega športa. V okviru tega dneva smo se na naši šoli in vrtcu odzvali povabilu Zavod za šport RS Planica in Atletske zveze Slovenije, ki so nas povabili na poseben dogodek z geslom »Zacni mlad, tekmuj pošteno.« Cilj je bil spodbuditi otroke k atletskim korakom in ozavestiti sodelujoce o pomenu zdravega nacina življenja. ŠOLSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARJENJU IZDELALI SMO SI MASKICE! NAJBOLJ MNOŽICEN OTROŠKI TEK OŠ Košana 30 Izobraževanje OSNOVNA ŠOLA PIVKA OSNOVNA ŠOLA PIVKA OB TEDNU MOBILNOSTI »PEŠBUS« OTROKE V PIVKI IN KOŠANI »ODPELJAL« DO ŠOLE V letošnjem šolskem letu so ucenci pivške in košanske šole spet sodelovali v vseslovenski akciji Evropski teden mobilnosti. Akcija je potekala v sodelovanju obeh šol s SPVCP Obcine Pivka, Zvezo šoferjev in avtomehanikovPostojna in starši. Tudi letos je »vozil« PEŠBUS, v Pivki dva dneva, v Košani pa ves teden. V Pivki so imeli tri proge do šole, od železniške postaje, Petelinj in Radohove vasi. V Košani je zelena proga vodila iz Gornje Košane, rumena pa iz Neverk. Ucenci, pa tudi spremljevalci, so potrdili, da je bil jutranji sprehod prijeten, poucen in uspešen. Tako so se ucili varne hoje v šolo in obnašanja v prometu. V Pivki so organizirali v sodelovanju z Društvom za krajevno zgodovino in kulturo Lipa za tretješolce sprehod skozi Pivko. V spremstvu uciteljic in lokalnega turisticnega Slovenci smo narod s številnimi uspehi naših vrhunskih športnikov. Redna telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravje, ki je skupaj z duševnim zdravjem najpomembnejša sestavina zdravega življenjskega sloga. Naša država je 18. junija 2020 na pobudo OKS-ZŠZ razglasila 23. september za Dan slovenskega športa. Tudi na naši šoli smo obeležili dan slovenskega športa in pouk 23. septembra zaceli z gibanjem. DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA vodnika so se sprehodili do Studenca, križa Za železnico, cerkve sv. Petra do železniške postaje. Mimo Habjanovega hriba in spomenika NOB so se vracali do šole. Spotoma so izvedeli zanimive zgodbe, spoznali zgodovino kraja in njegovo kulturno dedišcino. Ob tem so tudi spoznavali pravila obnašanja v prometu. Irena Margon OB MEDNARODNEM DNEVU MIRU V tem šolskem letu naša šola prvo leto sodeluje v mednarodnem projektu Pozdrav ptic miru, ki ga vodi Osnovna šola Lava iz Celja. Tako so ucenci tretjih, cetrtih in osmih razredov ter ucenci pri izbirnem predmetu likovno snovanje ustvarjali na temo harmonije v razredu, med prijatelji in v družini ter o idealnem preživljanju prostega casa. Ucenci so se z uciteljicami pogovarjali o pomenu dobrih medosebnih odnosov, spoštovanju, prijateljstvu, strpnosti in miru. Mednarodni dan miru smo obeležili z razstavo likovnih del ucencev v šolski avli, z aktivnostmi pa bomo nadaljevali do konca šolskega leta. OŠ Pivka JEZIKOVNI Pozdravljeni! Pa si tokrat pobliže oglejmo locilo, ki ga imenujemo tri pike ali tripicje ( … ), locilo je nesticno, torej rabi presledek. Zelo radi ga uporabljamo in z njim najveckrat zaznamujemo nedokoncano misel. Imamo pa s tripicjem kar veckrat težave. Tako radi ga zapišemo, ker pogosto zapisujemo misli, ki jih ne dokoncamo, zato se poslužimo tripicja. Na preprostem primeru poglejmo, kako je locilo pravilno rabljeno. Zelo pogosto se v zapisanih prispevkih pojavijo napake. Na primer: »Otroci so risali, brali, se igrali s kockami,…« V tem zapisu najdemo kar dve napaki. Zadnja vejica je odvec, tri pike so sticne. Pravilen zapis je: »Otroci so risali, brali, se igrali s kockami …« Kadar naštevanje zakljucimo s tremi pikami, za zadnjo besedo ni vejice, tri pike pa so nesticne. Pa navedimo še en primer, ko tri pike uporabimo pri izpustu crk pri besedah, ki jih nocemo v celoti izreci. Na primer: O, ta sveta prepr…! Ko beseda ni dokoncana, pa se tri pike dotikajo besede. Najbolje si bomo zapomnili, da tripicje uporabimo takrat, ko želimo nakazati, da se misel nadaljuje, torej s tremi pikami zakljucujemo poved … Irena Margon KOTICEK 31Izobraževanje VRTCE IN ŠOLE OBDAROVALI S POUCNO DRUŽABNO IGRO ŠKRATA VODKA V podjetju Kovod Postojna že od leta 2014 posebno pozornost namenjamo svojim najmlajšim uporabnikom. Informiranost in ozavešcenost o pomenu, ki ga ima posameznik v okolju, je namrec pomemben korak pri vzgoji odgovornega uporabnika. Z vrtcevskimi in šolskimi otroki v obcinah Postojna in Pivka sodelujemo preko številnih delavnic, naravoslovnih dnevov, ucnih uric, natecajev, Vodkovega zabavnega dneva, izdelali smo figuro škrata Vodka, vzpostavili poucno in simpaticno spletno stran, izdali knjigo, izdelali poucne tablice… Ker v tem letu, glede na razmere, pogrešamo pristen stik z otroki in ucenci, želimo pa si nadaljevati svoje poslanstvo in svoje najmlajše uporabnike na prijeten, a poucen nacin opominjati na vsakodnevno ravnanje, ki vpliva na kakovost naše pitne vode, smo v podjetju zasnovali poucno družabno igro Škrata Vodka. V želji, da bi se otroci kljub številnim omejitvam brezskrbno igrali in osvajali nova znanja ter se pri vsakodnevnih opravilih kdaj spomnili na odgovorno pocetje, smo med vse vrtcevske oddelke ter šolske razrede v Postojni in Pivki razdelili poucno igro »Bodi junak, poskrbi za vodo!« V kratkem bo vzpostavljen tudi portal poucnih vsebin, ki smo jih sicer doslej med otroke prenašali z obiski v okviru ucnih uric. Nabor prijetnih in poucnih gradiv razlicnih težavnosti, vsebinsko vezanih na dejstva, pomen in informacije o vodi ter varovanju okolja nasploh, bo namenjen vrtcem in šolam, v smislu dodatnih gradiv, premostitvenih dejavnosti ali kot popestritev. Kovod Postojna, d.o.o. KOTICEK ZA MLADE DRUŠTVO MLADI ZA PIVKO UREJA PROSTORE ZA MLADINO V OBCINI PIVKA Društvo MZP je v letošnjem razpisu za Mladinske projekte in akcije pridobilo sredstva za ureditev pritlicnega dela bivše stavbe Merkur- 1. faza. Mladi so v pocitnicah priceli s cišcenjem in beljenjem prostorov. Zaradi prepovedi zbiranja vec kot 6 oseb je bila akcija zahtevnejša, saj so za vsak dan posebej iskali, kaj je potrebno še postoriti in kdo bo to naredil. Ekipa, ki je vse uredila, je svoje delo opravljala strokovno in pod vsemi zahtevami varnosti. Mladi so projekt ureditve prostorov Merkur prijavili tudi na EU solidarnostni projekti in akcije mladih, za katerega upajo, da bodo dobili odobrena še dodatna sredstva. Zahvaljujemo se Obcini Pivka in županu Robertu Smrdelju za posluh in pomoc. Mladi za Pivko 32 Izobraževanje REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA PRIMORSKONOTRANJSKE REGIJE (RŠS) Regionalna razvojna agencija Zeleni kras, d.o.o., kot subjekt spodbujanja regionalnega razvoja, z ostalimi 12 regionalnimi razvojnimi agencijami v Sloveniji zmanjšuje vrzel med mladimi in kadrovskimi potrebami delodajalcev s pomocjo sofinanciranja kadrovskih štipendij. V vseh dvanajstih regijah se na obmocju celotne Slovenije izvaja instrument Regijska štipendijska shema, kratko imenovano RŠS, katerega namen je delodajalcem zagotoviti ustrezen kader s pomocjo sofinanciranja kadrovskih štipendij v višini 50 % podeljene kadrovske štipendije delodajalca in celo v višini 70 % kadrovske štipendije, ce je ta opredeljena v Politiki štipendiranja za obdobje 2020-2024. V obdobju 2008-2015 je bilo v Slovenji v okviru RŠS štipendiranih že preko 4000 mladih (dijakov in študentov) v sodelovanju tisoc in vec delodajalcev. V zadnjih dveh letih, torej v letu 2019 in 2020, pa je v okviru RŠS štipendiranih že preko 900 mladih. Štipendist vsako šolsko/študijsko leto pri delodajalcu, ki ga štipendira, opravi delovno prakso, skozi katero štipendist spozna dejavnost in delo v podjetju, delodajalec pa prepozna njegove poklicne potenciale. Po zakljucku izobraževanja sledi zaposlitev pri delodajalcu. Tako smo v obdobju 2008 – 2020 omogocili štipendiranje 294 dijakom in študentom, ki so prejemali štipendije od 98 delodajalcev v naši regiji. V obdobju 2008 – 2015 je bilo v ta namen za obmocje, ki ga pokriva RRA Zeleni kras d.o.o., Primorsko-notranjska regija, na razpolago 1.204.992,63 €, medtem ko je v obdobju 2016 – 2022 sredstev skoraj polovica manj, 686.962,36 €. RRA Zeleni kras, d.o.o. je v mesecu februarju 2020 objavila JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ DELODAJALCEM ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2020/2021, se je zakljucil konec oktobra. Zanimanje za vkljucitev v RŠS shemo je vsako leto vecje. Zaradi izrednih razmer, pojava epidemije Covid 19 in tudi zaradi dejstva, da se financna perspektiva izteka, smo imeli v letošnjem letu na voljo skoraj polovico manj sredstev v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu smo v razpis vkljucili 21 podjetij (delodajalcev) s 24 štipendisti, od tega 19 dijakov in 5 študentov. 4 dijaki in 2 študenta so iz obcine Pivka in jih štipendira 5 delodajalcev iz obcine Pivka. Poklici, ki jih delodajalci v najvecji meri štipendirajo, so strojni tehniki, elektrotehniki, racunalniški tehniki, mehatroniki in orodjarji. Tadeja Pecman Penko BRALNA ZNACKA ZA UPOKOJENCE OBCINE PIVKA Društvo upokojencev Pivka tudi letos zacenja 1. oktobra novo, že cetrto sezono bralne znacke za vse upokojence v obcini Pivka. Letošnje leto poteka bralna znacka malce drugace, saj je vse dogajanje zaznamovano in prilagojeno pandemiji. Upali smo, da bomo jeseni lahko na skupni prireditvi naredili zakljucek lanske in zacetek letošnje sezone. Glede na to, da je bila ponovno razglašena epidemija, smo sklenili, da priznanja za lansko sezono bralcem pošljemo po pošti. Dodali bomo tudi svetlobni odsevnik in se tako vkljucili v akcijo SPVCP Obcine Pivka Pešec bodi preVIDEN. Novo sezono zacenjamo na daljavo. Letos je bralna znacka za upokojence pivške obcine dobila tudi ime. Poimenovali smo jo po junaku iz naših krajev, zato bo po novem to Krpanova bralna znacka. Namen bralne znacke je spodbujanje starejše generacije k branju knjig, vendar pa bomo veseli, ce se nam pridružijo obcani, ki še niso upokojeni. Pred nami je zima, omejitve zaradi epidemioloških razmer in mogoce še kaj drugega. Branje knjig je lahko eden od nacinov za zapolnitev dolgcasa. Seznam predlogov za Krpanovo bralno znacko je tudi letos prispeval krožek Beremo skupaj, s knjižnicarko Dartanielo Stegel smo izbrali dela slovenskih in tujih avtorjev. Zloženko z bralnim seznamom in pogoji udeležbe najdete na sedežu društva upokojencev Pivka, v Knjižnici Pivka, na Bibliobusu in na spletni strani Društva upokojencev Pivka. Vabimo vse, ki radi berete, da se nam pridružite. Pazite nase in na druge ter s knjigo v roki OSTANITE ZDRAVI. Jožica Knafelc 33Izobraževanje VGC KRPANOV DOM PIVKA V CASU EPIDEMIJE Letošnjo jesen je korona virus ponovno mocno zarezal v vse pore našega življenja. V skladu z navodili pristojnih organov smo bili tudi na VGCju Krpanov dom Pivka primorani zapreti svoja vrata in s tem prekiniti vse naše dejavnosti. Kljub temu nam je v prvi polovici meseca novembra uspelo izpeljati del predvidenega programa. Tako smo v sklopu reciklažnih delavnic Destilator pod vodstvom Maje Modrijan ustvarjali makrame obešanke za sobne rastline. Prejo za vozlanje smo izrezali iz starih odvecnih majic / T-shirtov in se naucili osnovnih vozlov tehnike makrame. Kot primeren pripomocek se je izkazal okrogel obešalnik za plašce, ki mu v VGCju že dolgo išcemo namen. Preizkusile smo se tudi v risanju na svilo. Zahvaljujemo se podjetju Karso, ki nam je že v lanskem letu za potrebe VGCja proti placilu pripravil lesene okvirje, ki so nujno potrebni za risanje na svilo. Že v prvem valu epidemije smo se digitalno do izobrazili in naucili uporabljati konferencni sistem ZOOM. V sedanji situaciji smo znanje nekoliko osvežili preko telefonskih pogovorov in vodenj na daljavo in že prvo redno srecanje uporabnikov VGCja vzpostavili na daljavo. Dobivamo se v casu torkovih popoldanskih srecanj. Izmenjamo novice in se povprašamo po zdravju. Še vedno kvackamo igrace za vrtec ter deke, šale, nogavice … za DSO Postojna. V srecanjih si izmenjamo napotke in izkušnje in preko kanala you tube poišcemo ustrezna navodila. Na ZOOM pa smo preselili tudi druge dejavnosti centra. Tako se nam lahko vsi zainteresirani vsak cetrtek pridružijo na srecanjih z Jožico Ramšak. S svojimi nasveti, ki jih crpa iz lastnih izkušenj in obilice znanja, nam z razlicnimi tehnikami sprošcanja pomaga premagovati stres in tesnobo, s katerima se srecujemo v teh negotovih casih. Srecanja se zakljucijo z meditacijo. Prav tako smo preko ZOOMa izvedli drugo delavnico v sklopu reciklažnih delavnic Destilator pod vodstvom Maje Modrijan. Iz odpadne embalaže smo s tehniko origami ustvarjali licno darilno embalažo oz mini predalnik za dragocene drobnarije, kot so nakit, orodje, pribor. Pri tem smo uporabljali trpežne embalaže od kave, cokolina in drugih dobrot. Za naslednjo delavnico držimo pesti, da nam bo omogocena izvajati v živo. Z njo se bomo že ujeli v vzdušje božica in novega leta. Vljudno vabljeni: ROKOKROG, sklop reciklažnih delavnic Destilator Cetrtek, 10.12.2020 od 18.00 do 20.00 v VGC Tocka moci Pivka Rocna izdelava papirja za domaco izdelavo vošcilnic / grafik / motivacijskih napisov / darilnih sporocil / posebnih pisem ali knjižic / osebnih vizitk (iz raznobarvnih kartonastih jajcnih embalaž z drobnimi dodatki za posebne efekte, teksture, vzorce, slepi ali vodni tisk) Mentorica: Maja Modrijan Maksimalno 10 udeležencev, brezplacno, nujne prijave na maja.modrijan@destilator.si Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, na oglasnih deskah po mestu, spletni strani www.tockemoci.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Dosegljivi smo na tel. št. 714 50 22 ali meil: vgc.ilbistrica@gmail.com Romana Morano 33Izobraževanje VGC KRPANOV DOM PIVKA V CASU EPIDEMIJE Letošnjo jesen je korona virus ponovno mocno zarezal v vse pore našega življenja. V skladu z navodili pristojnih organov smo bili tudi na VGCju Krpanov dom Pivka primorani zapreti svoja vrata in s tem prekiniti vse naše dejavnosti. Kljub temu nam je v prvi polovici meseca novembra uspelo izpeljati del predvidenega programa. Tako smo v sklopu reciklažnih delavnic Destilator pod vodstvom Maje Modrijan ustvarjali makrame obešanke za sobne rastline. Prejo za vozlanje smo izrezali iz starih odvecnih majic / T-shirtov in se naucili osnovnih vozlov tehnike makrame. Kot primeren pripomocek se je izkazal okrogel obešalnik za plašce, ki mu v VGCju že dolgo išcemo namen. Preizkusile smo se tudi v risanju na svilo. Zahvaljujemo se podjetju Karso, ki nam je že v lanskem letu za potrebe VGCja proti placilu pripravil lesene okvirje, ki so nujno potrebni za risanje na svilo. Že v prvem valu epidemije smo se digitalno do izobrazili in naucili uporabljati konferencni sistem ZOOM. V sedanji situaciji smo znanje nekoliko osvežili preko telefonskih pogovorov in vodenj na daljavo in že prvo redno srecanje uporabnikov VGCja vzpostavili na daljavo. Dobivamo se v casu torkovih popoldanskih srecanj. Izmenjamo novice in se povprašamo po zdravju. Še vedno kvackamo igrace za vrtec ter deke, šale, nogavice … za DSO Postojna. V srecanjih si izmenjamo napotke in izkušnje in preko kanala you tube poišcemo ustrezna navodila. Na ZOOM pa smo preselili tudi druge dejavnosti centra. Tako se nam lahko vsi zainteresirani vsak cetrtek pridružijo na srecanjih z Jožico Ramšak. S svojimi nasveti, ki jih crpa iz lastnih izkušenj in obilice znanja, nam z razlicnimi tehnikami sprošcanja pomaga premagovati stres in tesnobo, s katerima se srecujemo v teh negotovih casih. Srecanja se zakljucijo z meditacijo. Prav tako smo preko ZOOMa izvedli drugo delavnico v sklopu reciklažnih delavnic Destilator pod vodstvom Maje Modrijan. Iz odpadne embalaže smo s tehniko origami ustvarjali licno darilno embalažo oz mini predalnik za dragocene drobnarije, kot so nakit, orodje, pribor. Pri tem smo uporabljali trpežne embalaže od kave, cokolina in drugih dobrot. Za naslednjo delavnico držimo pesti, da nam bo omogocena izvajati v živo. Z njo se bomo že ujeli v vzdušje božica in novega leta. Vljudno vabljeni: ROKOKROG, sklop reciklažnih delavnic Destilator Cetrtek, 10.12.2020 od 18.00 do 20.00 v VGC Tocka moci Pivka Rocna izdelava papirja za domaco izdelavo vošcilnic / grafik / motivacijskih napisov / darilnih sporocil / posebnih pisem ali knjižic / osebnih vizitk (iz raznobarvnih kartonastih jajcnih embalaž z drobnimi dodatki za posebne efekte, teksture, vzorce, slepi ali vodni tisk) Mentorica: Maja Modrijan Maksimalno 10 udeležencev, brezplacno, nujne prijave na maja.modrijan@destilator.si Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, na oglasnih deskah po mestu, spletni strani www.tockemoci.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Dosegljivi smo na tel. št. 714 50 22 ali meil: vgc.ilbistrica@gmail.com Romana Morano 34 Izobraževanje LJUDSKA UNIVERZA POSTOJNA PRAZNUJE 60 LET! V znanju je moc – posameznika, skupnosti in družbe V Sloveniji deluje 34 ljudskih univerz, ponosni smo, da smo ena od njih. Naša Ljudska univerza Postojna združuje moc tradicije, strokovnosti in inovativnih andragoških pristopov, smo sodobno izobraževalno, svetovalno in karierno središce, ki vsem, zlasti pa ranljivim odraslim, nudi možnosti za osebni in karierni razvoj posameznika. Skrb za znanje nam je skozi desetletje zaupalo že vec kot 245.000 posameznikov. Poznamo izzive v lokalnem okolju in se nanje odzivamo v sodelovanju z lokalnimi odlocevalci in sorodnimi organizacijami. Z izobraževalno-svetovalno ponudbo za podjetja spodbujamo razvoj zaposlenih in s tem odgovarjamo na lokalne potrebe gospodarstva ucece se družbe 21. stoletja. Pri tem se iskreno zahvaljujemo podpornicama, obcinama Postojna in Pivka, za sodelovanje in podporo skozi bogato obdobje našega delovanja. Ponosni smo na tradicijo in znanje, ki ga imamo! VGC Tocka moci Projektno ucenje za mlajše odrasle PUM-O Center za razvoj kadrov KORAK Tecaji in delavnice za prosti cas in osebni razvoj Univerza za tretje življenjsko obdobje Opismenjevanje v slovenšcini Izpit iz slovenšcine kot drugi tuj jezik Programi za brezposelne v sodelovanju z ZRSZ Razvoj temeljnih poklicnih kompetenc Študijski krožki Nacionalne poklicne kvalifikacije Središce za samostojno ucenje Osnovna šola za odrasle Ucna pomoc Pridružite se nam! Vrednote, ki jim sledimo so DOSTOPNOST, STROKOVNOST, PRIJAZNOST, ZANESLJIVOST in POVEZOVANJE. Ker smo ponosni na svojih 60 let in radi slišimo vaše odzive, nam na elektronski naslov lu-postojna@zavod-znanje.si do 10. decembra pošljite svoje posvetilo, misel ali vošcilo in z malo srece bo darilni paketek LUP prav vaš. Nagrajujemo... Ljudska univerza Postojna Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo 35 ROŽNATI OKTOBER V PIVKI Rožnati oktober, ki je posvecen osvešcanju o raku dojk, smo tudi letos zabeležili v Pivki. Za obeležitev so poskrbele clanice Združenja Europa Donna, vendar je bila ta letos okrnjena zaradi ukrepov proti korona virusu. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po razpoložljivih podatkih je v preteklem letu zbolelo 1400 žensk in 10 moških, od tega jih je umrlo okrog 430. Za uspešno zdravljenje in zmanjševanje umrljivosti je pomembno predvsem osvešcanje o zdravem nacinu življenja, zgodnje odkrivanje in takojšnje zdravljenje. Clanice združenja povsod po Sloveniji v svojih krajih obeležijo rožnati oktober, saj je rak bolezen, ki prizadene ženske in njihove bližnje po vsej Sloveniji. V Pivki so se poleg domacink zbrale clanice združenja iz Postojne, vsem, ki smo se jim pridružili, pa so nadele rožnate pentljice. Pred obcinsko stavbo jih je sprejel podžupan Boris Rebec, z njimi je ovil drevo pred obcinsko stavbo. Clanice so s podžupanom ob kavi pokramljale o ozavešcanju, ki je prvi in izredno pomemben korak k preprecevanju bolezni. Clanica združenja, ki v Šolskem centru Postojna in dislocirani enoti v Ilirski Bistrici skrbi tudi za ozavešcanje srednješolcev, Klara Kresevic Bajec, je poudarila, da je ozavešcanje v casu korona ukrepov še bolj pomembno kot v preteklosti, saj je dostopnost do zdravnikov okrnjena, zgodnje odkritje bolezni pa lahko v primeru raka na dojki pomeni 100% ozdravljivost. Roza niti pivške organizacije aktivno skupaj vlece Dušanka Lukic, podporo pa ji nudijo tudi druge clanice. Vse zainteresirane, zlasti mlade, vabijo, da se jim pridružijo na izletih, pohodih, sprehodih, predavanjih in izobraževanjih. Vclanitev je mogoca prek prijave neposredno v združenje Europa Donna, interesentke pa se lahko oglasijo tudi osebno gospe Vidi Tofil (031 381 877 ali vida.tofil@gmail.com) ali kateri izmed ostalih clanic iz Pivke in Postojne. Clanice združenja Europa Donna Pomagajmo si! LETOS PRAZNUJEMO 30-LETNICO USTANOVITVE KARITAS Nic vec ni tako, kot je bilo … Molimo skupaj samo še s pomocjo družbenih omrežij, sv. maše spremljamo »on line«, jesenske pocitnice trajajo kar dva tedna, znance pozdravimo z najmanj dvometrsko distanco, (ce jih z masko cez pol obraza sploh prepoznamo), razkužujemo roke in vse okrog nas. In smo srecni, ker smo zdravi in lahko pridemo v skladišce Karitas in nemoteno opravljamo svoje delo in svoje poslanstvo. Tako smo priskocili na pomoc Civilni zašciti. Njihovi predstavniki so prišli po bolniške postelje. Najprej so jih odpeljali 17, naslednjega dne pa še 8, skupaj torej 25. Posodili smo tudi 5 jogijev. Vse to so odpeljali v Klinicni center v Ljubljani. Sodelavke Karitas smo pregledale zalogo odej in rjuh. Ce bo potreba, bomo tudi to dali na razpolago bolnim in zdravstvenemu osebju, ki zanje skrbi, saj so oboji v tem težkem casu pomoci najbolj potrebni. Zadnji teden v novembru (23. do 29. 11. 2020) Škofijske Karitas Koper, nekaj pa smo je še dokupili. Tudi obeležujemo Teden Karitas. Letošnje geslo je »Slišim obcani so nam pomagali, ko so samoiniciativno pripeljali te«. Kot je vse drugace, tudi teden Karitas ne bo potekal svoje poljske pridelke. Pa ta zbirka sploh še ni bila kot obicajno. To pa ne pomeni, da ne bo zanimivo! oznanjena! Hvala! Bog vam vsem povrni. Zahvaljujemo Javnosti se bomo predstavili, kako bi sicer lahko drugace se tudi svojcem družine Penko iz Petelinj, ki so namesto kot s pomocjo spleta! V ta namen bomo o svojem cvetja in svec darovali za ljudi v stiski. Poleg materialne delu, prostorih, prostovoljcih posneli kratek filmcek, ki pa nudimo tudi psihološko podporo, predvsem starejšim ga bodo skupaj z ostalimi predvajali na FB in spletni ljudem. Le-te poklicemo po telefonu, ali pa tudi oni nas. strani Škofijske Karitas. Letos praznujemo 30-letnico Pogovorimo se, potožimo in se hrabrimo, pa je takoj ustanovitve Karitas. Praznovali bomo razmeram svet bolj svetal in lep. Trudimo se, da na nikogar ne primerno. Skladišce Karitas je odprto po ustaljenem pozabimo. Seveda bodo letošnji božicni in novoletni urniku in tudi razdeljevanje prehranskih paketov poteka prazniki drugacni. Pa vendarle moramo v prihodnost nemoteno. Prejemnike narocamo na tocno doloceno zreti z optimizmom in s pozitivnimi mislimi. Kako gre uro. Ob prevzemu prehrane strogo upoštevamo vse že tista misel: »Ce ti življenje nudi limone, pa napravi predpise glede zajezitve okužbe. Hvala Bogu nam limonado!« Naj bo krepcilna in osvežujoca! hrane v skladišcu ne manjka. Hrano smo prejeli od EU, Boglonaj vsem, ki nam pomagate! Župnijska Karitas Pivka 36 Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo NISTE SAME! 25. november – mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami »Stara sem 54 let, porocena sem bila 34 let. Celo življenje sem trpela v upanju, da bo nekoc boljše. Ko so otroci odrasli in odšli na svoje, je postalo neznosno. Ko sedaj pogledam nazaj, je bilo kot najhujša nocna mora. Preživela sem srcno kap in po tej izkušnji dojela, da ce želim živeti, moram proc. Tako se je zacelo moje potovanje za svobodo.« Tako se zacne zgodba gospe, ki je zaradi nasilja v družini poiskala pomoc v programu Regijske varne hiše Kras Centra za socialno delo Južna Primorska, Enota Sežana. Nasilje nad ženskami je še danes najbolj razširjena kršitev clovekovih pravic na svetu, ki pa najpogosteje še vedno ostane neprijavljena in skrita. Kljub temu pa je znano, da se v casu najrazlicnejših kriz nasilje nad ženskami še poveca. Žal je veliko žensk najbolj ogroženih prav doma, kjer bi se vsakdo moral pocutiti varen. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je porocala, da je prišlo v casu omejitve gibanja zaradi zajezitve korona virusa do porasta nasilja v družini. Meseca aprila 2020 je v državah clanicah do 60 % vec žensk klicalo nujno pomoc zaradi nasilja v družini kot v enakem mesecu preteklega leta. Žrtve nasilja v družini so pogosto prepricane, da so same odgovorne za nasilno vedenje povzrocitelja, ki je najpogosteje njihov partner, lahko pa tudi kdo izmed odraslih otrok ali drugih družinskih clanov. Nasilje najveckrat opravicujejo z razlicnimi osebnimi ali družbenimi okolišcinami, kot so preobremenjenost, brezposelnost … in upajo, da se bo nasilnež spremenil. Vendar pa se nasilje nikoli ne konca samo od sebe brez korenitih sprememb v družini. Ob tem je pomembno poudariti, da je za nasilje vedno odgovoren tisti, ki nasilje povzroca, saj se vsakdo lahko odloca, kako bo ravnal v posamezni situaciji. Spremembe se tako zacnejo najveckrat šele, ko žrtve ne zmorejo vec, ko se posledice nasilja odražajo na njihovem fizicnem in psihicnem zdravju, in se odlocijo, da bodo poiskale pomoc. Za pomoc ni nikoli prepozno! To dokazujejo ženske, ki so se umaknile v program Regijske varne hiše Kras. V casu bivanja v varni hiši, ki lahko traja do enega leta, so obcutile, kaj je to mirno življenje in si ustvarile novo pot, bodisi same ali z otroki. Gospa, ki se je po 34 letih umaknila iz nasilnega odnosa, je zapisala: »V varni hiši ste dobrodošle, zaposlene, vas cenijo, vas spoštujejo in vam prisluhnejo. V tej hiši sem se pocutila svobodno in dobrodošlo vseh osem mesecev bivanja. Bila sem deležna lepih besed in objemov. Tudi moja skupina souporabnic je bila enkratna. Skupaj smo ena drugi jokale na ramenih, se skupaj veselile, smejale, zabavale. Še sedaj po mojem odhodu se slišimo, obiskujemo in spominjamo najlepših trenutkov v varni hiši. Drage moje ženske, samo korajžno naprej in nikar se ne ozirajte nazaj. Zacnite živeti, saj ste tega vsekakor vredne!« Naj vas njene besede spodbudijo, da ob nasilju v družini poišcete pomoc, ki jo nudijo: • Policija in centri za socialno delo • Koordinatorica za preprecevanje nasilja, mag. Damjana Jurman (CSD Južna Primorska), Tel.: 05 66 34 579, e-pošta : damjana.jurman@gov.si; gp-csd.jprim@gov.si, Prisoje 1, Koper • Krizni center za žrtve nasilja Južna Primorska (CSD Južna Primorska) Tel: 040 303 669, 059 039 590 e-pošta: kczn.csdjprim@gov.si • Regijska varna hiša Kras (CSD Južna Primorska) Tel: 070 754 730, 056 202 442, e-pošta: vhkras@gmail.com, spletna stran: www.vhkras.si • Krizni center za otroke in mladostnike – Marelicna hiša, Tel: 040 303 203, e-pošta: kcm@gov.si, Kolarska 10, Koper • Društvo za nenasilno komunikacijo, Enota Koper, Tel: 031 546 098, 05 6393 170, e-pošta: dnk.koper@siol.net, spletna stran: www.drustvo-dnk.si Regijska varna hiša Kras, CSD Južna Primorska Ob vnovicnem zacetku zaostrovanj ukrepov sta poveljnik CZ Obcine Pivka Jože Morel in župan Obcine Pivka Robert Smrdelj predala zašcitna sredstva direktorici ZD doma Postojna dr. Ireni Vatovec. Predanih je bilo 10 plinskih mask (Gas mask Promask), ki je zašcitno sredstvo za varovanje obraznega dela, oci in dihalnih organov ter 20 filtrov (Gas Mask Filter), za potrebe nujne medicinske pomoci in prevoze okuženih pacientov v bolnišnice pri obvladovanju epidemije COVID -19. Obcina Pivka ZAŠCITNA SREDSTVA ZA NUJNO MEDICINSKO POMOC ZD POSTOJNA 37Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo ZAŠCITNA SREDSTVA ZA POMOC NA DOMU Konec oktobra sta clanici logisticne podpore civilne zašcite Obcine Pivka predali zašcitna sredstva uslužbenkama Centra za socialno delo Primorsko Notranjska. CSD namrec za obcino Pivka izvaja javno službo pomoci na domu. V pomoc na domu, ki obsega pomoc pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoc in pomoc pri ohranjanju socialnih stikov je v obcini vkljucenih 50 obcanov. CSD-ju so bili predani predpasniki za osebno zašcito, kirurške maske, zašcitne rokavice, zašcitni kombinezoni, zašcitna pokrivala in razkužila. Obcina Pivka PREDAVANJA DRUŠTVA PROJEKT CLOVEK Vabimo posameznike, starše in vse, ki jih zanima tematika vzgoje otrok in mladine, da si ogledajo zanimiva predavanja Društva Projekt Clovek. Na FB PROFILU DRUŠTVA PROJEKT CLOVEK so na ogled trije posnetki predavanj: • »Vzgoja otrok v digitalni dobi« (Dora Pal) • »Zdravo partnerstvo, zdravo starševstvo-srecno otroštvo« (Dora Pal) • »Kako pospremiti mlade na poti k samostojnosti?« (Ana Maria Gacnik) PROSTOVOLJCI SLOVENSKEGA DRUŠTVA HOSPIC TUDI V PIVKI Po koncanem spomladanskem izobraževanju prostovoljcev je Slovensko društvo Hospic obudilo humano delo primorsko-notranjskega obmocnega odbora s sedežem v Pivki. Društvo vas podpre v trenutku nemoci sprejemanja življenjske resnice, da se nekomu življenje izteka. Poslanstvo društva je socutna, celostna, brezplacna oskrba umirajocih in njihovih svojcev na domu, ki se po smrti lahko nadaljuje s podporo žalujocim otrokom, mladostnikom in odraslim. Prostovoljci kot socutni spremljevalci umirajocim pomagamo živeti v polnosti do konca, smo v oporo žalujocim odraslim in otrokom in smo pripravljeni postoriti še druga dela, ki jih znamo, zmoremo in najdemo cas zanje. Prostovoljci prinašamo novo razsežnost v spremljanju umirajocih. S svojo prisotnostjo razbremenimo svojce in s posluhom ter pravo bližino Obmocni odbor Strokovna delavka: bolnim obogatimo preostali cas Primorsko-Notranjska Roberta Noemi življenja. Prizadevamo si, da bi tudi Kolodvorska cesta 5 m: 051 618 261 6257 Pivka primorskonotranjska@hospic.si smrt postala naravni element živega, in tako pripomoremo k naravnemu odnosu do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Tudi v tem posebnem korona casu delujemo. Na društvo se lahko obrnete v primeru potrebe po podpori in pomoci. Predsednik Obmocnega odbora Ernest Margon 38 Štafeta zanimivih ljudi ANDREJ ŽUŽEK, CLOVEK, KI JE ZNAL PRISLUHNITI POTREBAM LJUDI V prejšnji številki Pivškega lista smo vam predstavili Kristino Šajn, ki je za naslednji pogovor predlagalaAndreja Žužka, dolgoletnega ucitelja in ravnatelja. Sprejel je povabilo in predlagal, da se tikava, saj se poznava že vrsto let in sva oba ucitelja slovenšcine ter velika ljubitelja vseh vrst umetnosti. Pozdravljen, Andrej! Ali se lahko na kratko predstaviš bralcem Pivškega lista? Rojen sem bil na Juršcah. Imel sem zelo skrbne starše in tri brate. Z nami je vsa leta živela tudi stara mama, ki smo jo imeli vsi zelo radi. Lahko recem, da sem imel lepo otroštvo. Moja prva uciteljica je bila Mira Šajn, ki je živela na Juršcah, in je vzgojila veliko generacij. Vašcani so jo zelo spoštovali. Do 4. razreda sem hodil v šolo doma, nato sem nadaljeval šolanje v Ilirski Bistrici na nižji gimnaziji. Kot ucenec iz oddaljenega kraja sem stanoval v dijaškem domu. Bili smo zadnja generacija, ki je zakljucila nižjo gimnazijo. Naslednje šolsko leto je bila uvedena osemletka. Ceprav sem moral še zelo mlad od doma, so bila moja mlada leta 38 Štafeta zanimivih ljudi ANDREJ ŽUŽEK, CLOVEK, KI JE ZNAL PRISLUHNITI POTREBAM LJUDI V prejšnji številki Pivškega lista smo vam predstavili Kristino Šajn, ki je za naslednji pogovor predlagalaAndreja Žužka, dolgoletnega ucitelja in ravnatelja. Sprejel je povabilo in predlagal, da se tikava, saj se poznava že vrsto let in sva oba ucitelja slovenšcine ter velika ljubitelja vseh vrst umetnosti. Pozdravljen, Andrej! Ali se lahko na kratko predstaviš bralcem Pivškega lista? Rojen sem bil na Juršcah. Imel sem zelo skrbne starše in tri brate. Z nami je vsa leta živela tudi stara mama, ki smo jo imeli vsi zelo radi. Lahko recem, da sem imel lepo otroštvo. Moja prva uciteljica je bila Mira Šajn, ki je živela na Juršcah, in je vzgojila veliko generacij. Vašcani so jo zelo spoštovali. Do 4. razreda sem hodil v šolo doma, nato sem nadaljeval šolanje v Ilirski Bistrici na nižji gimnaziji. Kot ucenec iz oddaljenega kraja sem stanoval v dijaškem domu. Bili smo zadnja generacija, ki je zakljucila nižjo gimnazijo. Naslednje šolsko leto je bila uvedena osemletka. Ceprav sem moral še zelo mlad od doma, so bila moja mlada leta lepa. Zakaj si se odlocil za pedagoški poklic? Kako so tekla tvoja uciteljska leta? Vseskozi sem imel dobre ucitelje, kar je vplivalo na mojo odlocitev za uciteljski poklic. Vpisal sem se na uciteljišce v Kopru, ga uspešno koncal leta 1963 in se zaposlil na OŠ v Košani. Trije mladi ucitelji smo tisto leto zaceli na košanski šoli, ki je do takrat iz šestrazredne nastajala popolna osemletka. Zasluge zanjo ima takratni ravnatelj Franc Hebar. Nadaljeval sem študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani in diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. V Košani sem pouceval sedem let. To so bila srecna in vesela leta. Sledila je zaposlitev na OŠ v Pivki. 1. septembra 1970 sem bil imenovan za pomocnika takratne ravnateljice Nade Kovacic. Po osmih letih kot pomocnik sem bil najprej v. d. ravnatelja in nato tri mandate ravnatelj. Torej je ravnateljevanje postalo kljucnega pomena v tvojem predajanju vzgoje in znanja mladim. Kako je potekalo? Leta 1965 je bila zgrajena nova šola in tako so se izboljšali pogoji za delo, saj je bil pred tem pouk organiziran na vec lokacijah v Pivki in v treh izmenah. Zato je razumljiv custveni zapis takratnega ravnatelja Janeza Bezeljaka v šolski kroniki: »Dan vselitve v novo šolo je pomenil veliko olajšanje. Svetle in zracne ucilnice in samo dve izmeni.« Dobili smo novo šolo, treba pa je bilo še nabaviti novo opremo, preurediti ucilnice za naravoslovje (fizika, kemija), šolsko kuhinjo, usposobiti telovadnico, najtežji zalogaj pa je bila izgradnja novega prizidka, s katerim smo dobili dvanajst ucilnic s kabineti in novo vhodno avlo, ki je postala lep prostor za številne kulturne prireditve. Slovesno odprtje je bilo 12. februarja 1988. Tudi podružnicne šole (Trnje, Zagorje, Šmihel) smo morali temeljito preurediti, saj so bile razmere na njih izredno slabe. V prostorih pa se dogaja življenje. Ucenci dosegajo uspehe le v sodelovanju uciteljev, svetovalnih in drugih delavcev, pa tudi staršev. Naša šola je veljala za dobro na širšem obmocju. Upam, da je tako tudi danes. Menim, da vsak ravnatelj pusti za sabo neko opravljeno delo. Kakšne obcutke imaš ti? Zavedam se, da si zaslug za uspehe šole ne more lastiti samo eden, ampak so rezultat skupnega dela uciteljev, mentorjev, zavzetosti staršev in naklonjenosti okolja, v katerem šola deluje. Kot ravnatelj sem imel na sreco dober kolektiv, ki si je prizadeval za kvalitetno strokovno delo. V veliko pomoc sta mi bili pedagoginja Kristina Šajn in pomocnica ravnatelja Milena Cancula. Dopolnjevali smo delo drug drugega. Velja pa poudariti, da je treba dograjevati tisto, kar je bilo dobrega že zaceto, spoštovati opravljeno od vceraj, da lahko ustvarjamo danes in se pripravljamo na jutri. Pivško šolo so pred menoj vodili uspešni ravnatelji in ravnateljice in vsak izmed njih je pustil sledi. Kako gledaš na današnjo mladino, starše in ucitelje, ki zagotovo opravljajo svoje poslanstvo tudi danes, ko je svet povsem drugacen? Ucitelji vedno opravljajo odgovorno delo. Razmere, navade in potrebe so se v marsicem spremenile. Hiter razvoj racunalništva in telefonije je prinesel veliko dobrega, pa tudi veliko zaskrbljenosti, zato imajo ucitelji danes težjo nalogo pri vzgoji in vodenju otrok v pravo smer. Prav je, da starši sodelujejo s šolo in ucitelji v dobro otrok. To ni lahko, je pa obojestransko zadovoljstvo zato vecje. 39Štafeta zanimivih ljudi Letos praznujemo 120. obletnico rojstva Ludovike Kalan, uciteljice, ki je dala svoj pecat šolstvu na Pivki in na Obali. Ali si jo poznal? Ludoviko Kalan sem osebno poznal. Prvic sem jo srecal kot dijak uciteljišca na Juršcah. Bila je na obisku pri svoji kolegici in prijateljici Miri Šajn. Govorila sva o njenem delu v Pivki in Piranu, predvsem pa o njenih pesniških zbirkah. Bila je izjemno custvena, plemenita ženska, z izrednim smislom za urejenost in lepoto, izžarevala je dobroto. Pozneje sem jo kot ravnatelj povabil, da je na šoli predstavila pesniško zbirko. Z uciteljico in ucenci 3. razreda je vzpostavila prav prijateljski odnos. Kasneje so si celo dopisovali. Ob pogrebu v Pivki je Milena Cancula imela žalni govor, ucenci pa so recitirali njene pesmi. Lepo, spoštljivo slovo. Zbralo se je precej Pivcanov, uciteljev, partizanskih uciteljev in delegacija uciteljev iz Pirana. Se spomniš kakšnega dogodka, ki je bil povezan s tvojim službovanjem, in ti je še posebej pri srcu? Morda to. Ob upokojitvi sem prejel veliko zahval. Tudi s pivške šole. Krajevna skupnost Knežak, MePZ Tabor Kalc, starši, prijatelji, sodelavci so organizirali lepo prireditev. Najbolj pa sem bil vesel risbic vrtcevskih otrok in vizitke, ki so jo izdelali ucenci in vanjo zapisali: »V spomin našemu Imaš kakšno posebno sporocilo za bralce Pivškega lista? Pivški list z veseljem vsakokrat preberem od prve do zadnje strani. Mislim, da ga radi preberejo vsi obcani. Zato bi rad pohvalil glavno urednico in uredniški odbor. Pivški list nas povezuje in krepi pripadnost naši obcini. Odkar jo imamo, je bilo v Pivki narejeno veliko. Pa še to. Vesel sem, da imamo v Pivki kar nekaj sposobnih in uspešnih ljudi, mnogim od teh sem bil ucitelj ali ravnatelj. Povsod jih srecujem in vedno sem lepo sprejet. Ponosen sem nanje. Ostalo nama je še zadnje dejanje, ko moraš predlagati osebo za predstavitev v naslednjem obcinskem glasilu. Težka naloga. Naša nekdanja ucenka, danes pa izredna prof. dr. Andreja Žele, je edina s Pivškega, ki je prejela naziv izredna clanica SAZU -Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodi v sam vrh vrhunskih znanstvenikov s podrocja filoloških in literarnih ved. Je akademkinja, vredna spoštovanja. Pa še eno lepo lastnost ima, študentje so ji v letu 2018 dali priznanje za nadpovprecno pedagoško delo. 39Štafeta zanimivih ljudi Letos praznujemo 120. obletnico rojstva Ludovike Kalan, uciteljice, ki je dala svoj pecat šolstvu na Pivki in na Obali. Ali si jo poznal? Ludoviko Kalan sem osebno poznal. Prvic sem jo srecal kot dijak uciteljišca na Juršcah. Bila je na obisku pri svoji kolegici in prijateljici Miri Šajn. Govorila sva o njenem delu v Pivki in Piranu, predvsem pa o njenih pesniških zbirkah. Bila je izjemno custvena, plemenita ženska, z izrednim smislom za urejenost in lepoto, izžarevala je dobroto. Pozneje sem jo kot ravnatelj povabil, da je na šoli predstavila pesniško zbirko. Z uciteljico in ucenci 3. razreda je vzpostavila prav prijateljski odnos. Kasneje so si celo dopisovali. Ob pogrebu v Pivki je Milena Cancula imela žalni govor, ucenci pa so recitirali njene pesmi. Lepo, spoštljivo slovo. Zbralo se je precej Pivcanov, uciteljev, partizanskih uciteljev in delegacija uciteljev iz Pirana. Se spomniš kakšnega dogodka, ki je bil povezan s tvojim službovanjem, in ti je še posebej pri srcu? Morda to. Ob upokojitvi sem prejel veliko zahval. Tudi s pivške šole. Krajevna skupnost Knežak, MePZ Tabor Kalc, starši, prijatelji, sodelavci so organizirali lepo prireditev. Najbolj pa sem bil vesel risbic vrtcevskih otrok in vizitke, ki so jo izdelali ucenci in vanjo zapisali: »V spomin našemu Imaš kakšno posebno sporocilo za bralce Pivškega lista? Pivški list z veseljem vsakokrat preberem od prve do zadnje strani. Mislim, da ga radi preberejo vsi obcani. Zato bi rad pohvalil glavno urednico in uredniški odbor. Pivški list nas povezuje in krepi pripadnost naši obcini. Odkar jo imamo, je bilo v Pivki narejeno veliko. Pa še to. Vesel sem, da imamo v Pivki kar nekaj sposobnih in uspešnih ljudi, mnogim od teh sem bil ucitelj ali ravnatelj. Povsod jih srecujem in vedno sem lepo sprejet. Ponosen sem nanje. Ostalo nama je še zadnje dejanje, ko moraš predlagati osebo za predstavitev v naslednjem obcinskem glasilu. Težka naloga. Naša nekdanja ucenka, danes pa izredna prof. dr. Andreja Žele, je edina s Pivškega, ki je prejela naziv izredna clanica SAZU -Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodi v sam vrh vrhunskih znanstvenikov s podrocja filoloških in literarnih ved. Je akademkinja, vredna spoštovanja. Pa še eno lepo lastnost ima, študentje so ji v letu 2018 dali priznanje za nadpovprecno pedagoško delo. ravnatelju, ki se je vedno zavzemal za nas.« Na drugi Irena Margon strani pa podpisi vseh ucencev. Ponosen sem na ta zapis. BLAGOSLOV TEMELJNEGA KAMNA NA SVETI TROJICI Na Slomškovo nedeljo, 27. septembra, se je v romarski cerkvi na Sveti Trojici nad Pivko, kjer domujejo relikvije blaženega Slomška, odvijalo slovesno bogoslužje, ki ga je vodil g. Vid Premrl ob somaševanju g. Zdenka Štruklja in Marjana Škvarca. Zbralo se nas je okoli 50 vernikov. G. Niko Štrancar je blagoslovil temeljni kamen ob pricetku gradnje klonice, ki je bil pripeljan in postavljen na Slomškov god, 24. septembra. Temeljni kamen predstavlja znamenje naše povezanosti, hkrati pa nas spomni, da je Kristus edini trdni temelj, na katerem gradimo našo vero, življenje, naš danes in naš jutri. Blagoslov temeljnega kamna in sam pricetek gradnje imata velik pomen in si zaslužita tolikšno pozornost. Mihael, Gabrijel in Rafael. Izdelal jih je Tadej Razingar. Po predlogi arh. Na Slomškovo nedeljo smo prvikrat stopili Matjaža Meglica je Tadej še izklesal simbole Svete Trojice na okvir vrat. V skozi obrise nastajajoce Slomškove kamnoseški delavnici v Vrhpolju so pod vodstvom Danila Rovana okrasili klonice. Sveta maša je bila darovana za 8 kamnitih okenskih okvirjev – jert. Pri darovanju in zbiranju kamenja za vse dobrotnike Svete Trojice. Prosili pa klonico je sodelovalo veliko ljudi, kar je še en dokaz Božjega delovanja. smo tudi za Božjo pomoc pri novogradnji tega objekta. Ob tej priložnosti je g. Vid Premrl izdal tudi zgibanko, ki nas bo vselej spominjala na ta precudoviti dan oziroma pomembno dogajanje, ki se Bog je uslišal naše prošnje in gradnja je odvijalo na Sveti Trojici v bližini blaženega Slomška in sv. Jožefa, omenjene stavbe se je že pricela in lepo upodobljena na prelepem vitraju. napreduje. Po koncani gradnji se bodo na procelju nastanili trije nadangeli: sv. mag. Nataša Belcic Foto: Niko Štrancar 40 Na obisku po društvih in klubih naše obcine DRUŠTVO DIABETIKOV POSTOJNA Društvo diabetikov Postojna, Precna ul. 2, 6230 Postojna Telefon: 051 233 510 drustvo.diabetikov.postojna@studioproteus.si Facebook: društvo diabetikov Postojna Predsednik društva: Simon Kaluža PREDSTAVITEV DRUŠTVA Društvo obstaja že vec desetletij. Leta 2013 je dobilo status humanitarne organizacije. Je clan Zveze društev Diabetikov Slovenije. Clani društva so diabetiki in tudi podporni clani. Slednji niso diabetiki, pac pa se s svojim delovanjem v društvu želijo temeljiteje seznaniti s problematiko sladkorne bolezni in bolnim bodisi domacim ali drugim s pridobljenim znanjem in vedenjem cim bolj ucinkovito pomagati. Društvo združuje najvec clanov iz obcin Pivka in Postojna. Starostna struktura je raznolika -od najmlajšega clana starega štiri leta do najstarejšega starega preko devetdeset let. IZPOSTAVLJENI PROJEKTI Že vec let uspešno sodelujemo z Osnovno šolo Antona Globocnika v Postojni in mentorico Magdaleno Penko Šajn pri pripravah njihovega krožka na regijsko in državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Tovrstnemu sodelovanju smo naklonjeni in bi želeli sodelovati tudi z drugimi osnovnimi šolami v Pivki in Postojni. Spodbujamo redno gibanje in zdrav nacin prehranjevanja in življenja. Našteto je osnova za urejeno sladkorno bolezen, kar DRUŠTVO MODRE SINICKE doprinese k manj pogostim in kasnejšim zdravstvenim zapletom, ki so posledica obolelosti. Tako imamo za clane društva tedensko organizirano balinanje v Zeleni dvorani -ob lepem vremenu pa na balinišcu zunaj, spodbujamo pohode v naravi itd. Udeležujemo se športnih srecanj društev diabetikov, ki jih organizira Zveza društev Diabetikov Slovenije. Zdraviliško zdravljenje in izobraževanje smo letos organizirali v Termah Krka v Strunjanu. Predsednica: Valerija Šušteršic (041 574 076) O DRUŠTVU Društvo je bilo ustanovljeno pozimi v letih 2003 in 2004 na pobudo Roberte Noemi. Namen društva je bil obuditev izdelovanja rocnih del in druženje. Okrog 15 clanic je zacelo po vzoru babic in mam izdelovati rocna dela kot vezenine, pletenje, kvackanje, šivanje. Redno se dobivajo v ucilnici prizidka OŠ Pivka in ustvarjajo igrace, prticke. Kmalu so zacele šivati puncke iz cunj in njihova dejavnost je postala humanitarna. V vseh letih so izdelale vec kot 700 punck za Unicef, ki jih daje ljudem v posvojitev. Zbrana sredstva namenijo za cepljenje afriških otrok. IZPOSTAVLJEN PROJEKT Clanice društva Modre sinicke šivajo in izdelujejo puncke za Unicef pod geslom: »Ena puncka za eno cepivo.« Vsaka njihova izdelana puncka je opremljena z etiketo, na kateri so zapisani podatki izdelovalke. Tako gre sloves ljubkih punck tudi v svet. RAZSTAVA PUNCK V SALONU TAPETNIŠTVA ŽELE Letošnje leto je malo posebno zaradi korona virusa, zato se clanice društva Modre sinicke niso mogle tako srecevati kot ponavadi. Vendar pa niso mirovale. Vsaka zase so doma še naprej pridno šivale puncke za Unicef in med seboj sodelovale kar po telefonu. Spet so nastale lepe puncke, ki so razstavljene v salonu Tapetništva Žele in bodo na ogled do Miklavža, žal je sedaj zaradi preventivnih ukrepov salon zaprt. Pogledate jih lahko skozi šipo. Predsednica društva Valerija Šušteršic lepo vabi nove clane(ice), da se jim pridružijo pri humanitarnem delu in srecevanju. Irena Margon 41Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … PEŠ ROMANJE K SVETEMU HIERONIMU V KORITNICAH Naši predniki so svojo vero in pripadnost krepili tudi z romanji. Tako so vsako leto ob godu sv. Hieronima skupno romali v romarsko cerkev sv. Hieronima v Koritnicah. To tradicijo želimo nadaljevati. Tako smo se clani KD Juršce v nedeljo, 4. oktobra, odpravili na pešpot iz Juršc do Koritnic. Številcno nas je bilo 20 clanov, od tega 9 mladih. Z nami je romala tudi podžupanja obcine Pivka Jana Gržinic. Cudovita narava, grici in vrhovi ter razposajenost mladih so nas razveseljevali vso pot. Ob 11.30 je pred cerkvijo daroval sv. mašo duhovnik Alojz Milharcic. Ob zacetku maše nas je prisrcno pozdravil in izrazil veselje za naše peš romanje. Pri maši smo sodelovali tudi s prošnjami. Sv. Hieronim je živel na našem obmocju. Raziskovalci menijo, da nekje med Oglejem in Emono ( Ljubljano). Hieronim je pomemben kot prevajalec Svetega pisma iz gršcine v latinšcino. Je tudi eden od štirih zahodnih cerkvenih ocetov. Tudi danes nas vabi, da pogosto beremo in premišljujemo besedo življenja. Majda Žužek Foto: Anita Grželj LEPA KAPELICA SREDI PIVKE - kdo jo krasi in oskrbuje? Evropo in našo domovino je oblikovala grška, rimska, judovska in kršcanska kultura. Iz teh temeljev raste drevo vsega dobrega, lepega in plemenitega. Med nami je veliko posameznikov, ki s svojo pripadnostjo, ljubeznijo in dobroto vsak dan prispevajo za naše skupno dobro. Med njimi je tudi Magda Stevic, ki jo predstavljam v tem prispevku. Magda prihaja iz vasi Gradec. S svojo družino živi v Pivki. Deluje kot katoliška prostovoljka na vec podrocjih. Od ustanovitve Karitas je aktivna clanica te katoliške dobrodelne organizacije. Skupaj z ekipo prostovoljk že trideset let krasi cerkev Sv. Petra v Pivki. Kot verna žena je sprejela tudi oskrbništvo in krašenje kapelice v središcu Pivke. Kapelica je versko znamenje, ki so ga postavili fantje, ki so se srecno vrnili iz bojišca prve svetovne vojne. Postavljena je bila iz zaobljube za srecno vrnitev v cast Materi Božji. Ob njej se kristjani ustavljamo, molimo ter prosimo za Božji blagoslov našega kraja. Magda opisuje dogodek, ki ji je iz otroštva ostal posebej v spominu: »Kapelica je bila po letu 1945 komunisticnemu režimu v veliko spotiko. Nahujskani domacini, brez obcutka za sveto in kulturno, so složno sklenili, da je potrebno kapelico podreti, ter tako izbrisati znamenje Boga med nami. Po zaslugi, pogumu in trdni veri moje mame Franciške se njihova podla namera ni uresnicila. Rodbina moje mame je bila iz Šempetra - Lovrencinova. Zanjo je bila kapelica sveta in zato nedotakljiva. Na dan, ko je bila napovedana rušitev, je mama Franciška organizirala prenovo kapelice. Peter Penko - Tonišev iz Gradca je polagal plošcice, beljenje pa je izvajal Vicic Edvard ( oce Srecka Vicica). Organizatorji rušenja so od dalec opazovali dogajanje in nihce se ni upal izpeljati namere rušenja. V spominu in srcu mi ostaja pogum, trdna vera v Božjo pomoc moje mame in teh, ki so izvajali prenovo. Mama Franciška je neustrašno opozarjala oblastnike na pomen verskega pouka in vzgoje, ki so jo v tistem obdobju crtali iz šolskega ucnega nacrta. Za to pogumno versko in moralno držo je bila velikokrat na zaslišanju pri vodilnih pripadnikih Udbe. Morda je prav ta zgodovinski spomin, in zavedanje, da spoznamo kristjana po njegovih delih, odlocilno vplival, da sem sprejela to castno in odgovorno nalogo. Gospa Francka in Marija -Škofove (oskrbnice kapelice) so želele, da jaz nadaljujem mamino poslanstvo. Hvaležna sem jima za zaupanje. Svoje delo opravljam z velikim veseljem in hvaležnostjo.« Ob kapelici se ustavljajo verujoci, neverujoci ter pripadniki pravoslavne vere. Veliko ljudi prinaša svece in celo lepo izvezen prt v zahvalo in prošnjo Mariji Božji. Vsa ta dejanja nas povezujejo v dobrem in hranijo pripadnost in prijateljstvo med nami. Naj poslanstvo Magde Stevic navdušuje tudi mlade za lepo, dobro in sveto! Majda Žužek 42 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … POHOD OKOLI PALŠKEGA JEZERA Sredi septembra je mladinska sekcija Mladi hribovci, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Juršce, izpeljala pohod okrog Palškega jezera. Ob uvodnem pozdravu s predstavitvijo vasi Palcje in Krajinskega parka pivških presihajocih jezer ter trase pohoda je skupina pohodnikov na pot krenila izpred gasilskega doma. Pot nas je vodila cez strugo jezera, mimo gozdnih obronkov, ustavili smo se pri razvalinah cerkve Sv. Marjete in obiskali tudi kraški izvir. Vodnik Marko Barle je med potjo podal številne zanimivosti, med drugim o biotskih raznolikostih, zgodovinskih dogajanjih ter geografskih znacilnostih. Ob zakljucku je pohodnike pricakala topla malica v prijetni senci. Ob upoštevanju preventivnih ukrepov, pa vendar v prijetnem vzdušju, so si bili pohodniki soglasni, da je na našem obmocju ogromno tras, ki jih je v prihodnje vredno obiskati. Mladi hribovci RAZSTAVA ROCNIH DEL Vecgeneracijski center s svojimi dejavnostmi združuje razlicne dejavnosti in udeležence. Med najbolj aktivne sodi skupina Kvackane nitke, ki jo sestavljamo clanice društva upokojencev, društva invalidov in obcanke (smo same ženske), ki jih veseli ustvarjanje z rokami. Skupina se zbira že tretje leto, naša glavna dejavnost pa je kvackanje. Še vedno izdelujemo hobotnice za nedonošencke, saj so potrebe slovenskih porodnišnic stalne, otroci pa hobotnice po odhodu vzamejo domov. Poseben izziv pa nam je kvackanje igrac za otroke v vrtcih obcine Pivka. Postale smo mojstrice v iskanju novih vzorcev na spletu, sledimo otroškim programom, vse v želji, da bi bili naši » uporabniki« kar najbolj zadovoljni. Med pomladnim casom karantene smo delale doma, takoj po sprostitvi ukrepov pa smo se spet zacele zbirati, tokrat na novi lokaciji. Vecgeneracijski center se je namrec preselil v prostore bivšega bifeja Cure. Svoje izdelke rade pokažemo širšemu obcinstvu, zato smo bile vesele povabila Knjižnice Pivka, da v njej priredimo razstavo. Prvic se je to zgodilo lani, letos smo razstavljale ponovno. Knjižnicarka Dartaniela Stegel se je izredno potrudila in med množico naših igrac izbrala številne takšne, da jih je dopolnila s knjižnimi deli. Razstava je bila na ogled cel september, saj je to mesec, ko pricne šola in se ucenci veckrat oglasijo v knjižnici. Tudi letos smo bile deležne številnih pohvalnih ocen. Upamo, da bomo naše druženje in delo nadaljevale, saj si želimo, da bi razstava postala tradicionalna. Jožica Knafelc DAN SPOMINA Dan spomina na mrtve, v kršcanskem svetu tudi dan vseh svetih, je cas, ko tudi navzven pokažemo svojo povezanost s pokojnimi, ki jih ni vec med nami. Prižiganje svec, krasitev grobov je samo odraz naše kulture. Svoje slovo od svojcev, sokrajanov, prijateljev vedno zakljucimo z mislijo, da clovek res premine, vendar vedno ostane živ v naših spominih, pogovorih, v naših srcih. Tokrat smo praznovali nekoliko drugace – primerno casu, ki ga živimo. Clani Obcinske organizacije ZB za vrednote NOB Pivka smo se tiho poklonili umrlim in padlim pred vsemi obeležji in spomeniki. Obudili smo tragicne dogodke in okolišcine iz vojne v posameznih vaseh, o cemer pricajo obeležja in spomeniki -Volce, Stara Sušica, grobnica na Habjanovem hribu v Pivki, spominski park Juršce. S prispevkom TV Vascom Pivka na dan praznika smo omogocili številnim obcanom Pivke in drugim gledalcem, da so se še enkrat 43Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … ISKRENE CESTITKE NAŠI PRIMORSKI Organizaciji za vrednote NOB Postojna in Pivka smo se pridružili praznovanju ob dnevu prikljucitve Primorske k maticni domovini s slovesnostjo v Postojni. Ob priporocenih varnostnih ukrepih smo pripravili krajši kulturni program, ki smo ga združili s podelitvijo priznanj tudi trem clanom pivške organizacije. Prejeli so jih trije, in sicer VODOPIVEC TONE in ŽNIDARŠIC PAVLE za vec kot 15 letno delo in udeležbo na slovesnostih, kjer ponosno nosita prapor naše organizacije. Srebrno plaketo pa je prejela DORA HRVATIC za njen prispevek k delu organizacije in utrjevanju vrednot NOB. Glede na visoko priznanje (zlato plaketo prejmejo le aktivni borci in interniranci) vam predstavljamo obrazložitev za Doro Hrvatic. Dora Hrvatic živi v Mali Pristavi pri Pivki, kjer jo poznajo kot zagreto zagovornico vrednot NOB. To svojo izjemno pokoncnost in predanost nam izpricuje iz dneva v dan. Je steber in moralni ideal naše organizacije. Z izrednim cutom do soljudi, tako aktivnih kot ostarelih clanov, pozitivno vpliva na dobre odnose in njihov ugled v družbi. Bila je pobudnica in organizatorka obnove spomenika padlim v vasi Cepno. Sedaj tudi skrbi zanj. Je redna in aktivna udeleženka vseh komemoracij v lokalnem in širšem slovenskem okolju. Aktivna je tudi v Skupnosti internirancev Dachau. Vsa svoja obcutja – od izgube svojega oceta v taborišcu Dachau, opisov bojev v brkinskih vaseh in aktualnih dogodkih, je zlila v cudovito pesniško zbirko »OBRAZI«. Njene pesmi odmevajo na spominskih slovesnostih doma in Evropi. Tudi v taborišcu Dachau, ki ga je obiskala kar štirikrat. Dovolj razlogov, da smo jo v naši organizaciji predlagali za najvišje priznanje. Boža Pecko V ZAGORJU SPRETNE ROKE ŠIVAJO IN KROJIJO Prostori Vaške skupnosti Zagorje so v septembru in oktobru postali prava šiviljska delavnica. V organizaciji Ljudske univerze Postojna se je namrec zbrala skupina šestih udeleženk iz obcin Pivka in Ilirska Bistrica, željnih krojenja, šivanja in nasploh rocnega ustvarjanja. Zacetni tecaj šivanja in krojenja, v obsegu 24 ur je vodila Mateja Premrl, univ. dipl. inž. obl. tekstilij in oblacil. Zaradi zaostritve ukrepov je bil tecaj v oktobru sicer prekinjen, zadnji dve srecanji ter izdelava koncnih izdelkov pa bo uresnicena, ko bodo razmere to dopušcale. Poleg tega, da so udeleženke skozi program osvojile veliko šiviljskih in krojaških vešcin ter pridobile dovolj prakse za samostojno šivanje, je bistvo tovrstnih tecajev tudi druženje in prijetno vzdušje, sploh pa umestitev teh aktivnosti v domace, lokalno okolje, ki je ljudem bližje in prijetnejše. Zaradi velikega zanimanja in omejenega števila prijav, saj želimo z manjšo skupino zagotoviti kakovostno delo, bomo tecaj ponovili v zacetku novega leta. Ljudska univerza Postojna seznanili s tragicnimi dogodki v teh krajih in pomenom pomnikov iz NOB. S takšnim spominjanjem oživljamo dogodke iz naše polpretekle zgodovine, padlim in umrlim smo se poklonili s hvaležnostjo in spoštovanjem za njihov prispevek k naši svobodni domovini. Najlepšo zahvalo je zapisala Dora Hrvatic v svoji pesmi NIKOLI POZABLJENI. »Podari jim misel in se zahvali, da so življenja nosili na dlani. Vse, kar imeli so, so žrtvovali In že dolgo, dolgo jih ni vec med nami.« Boža Pecko 44 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … SKUPAJ OBNAVLJAMO CERKEV NA STARI SUŠICI Naša cerkev Sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici te dni dobiva novo, lepšo podobo. Cerkev ima castitljivo letnico na procelju iz obdobja od 1644-1648, ko naj bi jo sezidal pl. košanski župnik Janez Rampel. V zadnjih 30 letih je cerkev dvakrat dobila novo streho, odvodnjavanje in manjše posege na zunanjosti. V letu 2019 smo izvedli tri velike in pomembne projekte. Zaradi varnosti smo namestili strelovod, saj cerkev stoji na zelo izpostavljeni legi. Ob tej priliki smo obnovili cevi za odvodnjavanje in drenažo okrog cerkve. Arheologi so odkrili zelo zanimive ostanke starejše cerkve. Del sredstev za izgradnjo strelovoda je prispevala tudi Škofija Koper. Letos smo spet zavihali rokave. 19. septembra smo imeli prostovoljno delovno akcijo, ki je omogocila pripravo gradbišca za letošnjo prenovo cerkve. Enajst vašcanov nas je skupaj z vodjo obnovitvenih del odstranilo omet na zunanjosti klonice, prav tako smo odstranili omet v notranjosti cerkve v višini enega metra, da se bo do naslednjega leta cerkev dragoceni biser na Stari Sušici. primerno posušila. V naslednjem tednu je skupina delavcev izvajalca Corn, d.o.o. Obnova cerkve ni le dejanje pricela z obnavljanjem fasade in ureditvijo tlaka v klonici. Po natancnih navodilih in verovanja, je predvsem ljubezen nadzoru delavk ZVKDS iz Nove Gorice je cerkev res zasijala v novi podobi. Oba do kulture in zgodovine. Je tudi pristojna župnika Župnije Košana sta z zadovoljstvom sodelovala pri pricetku del. odgovornost, da spoštujemo to S prispevkom iz naslova razpisa za kulturno dedišcino pri Obcini Pivka smo pokrili , kar so ustvarili naši predniki. najvecje stroške obnove. Prostovoljno delo so nam upoštevali pri obracunu in tudi Brez entuziastov ne gre. tako smo prihranili nekaj sredstev. Morebitne dodatne stroške bomo krili iz sredstev Tako kot avtorica besedila in materialnih stroškov Vaške skupnosti Stara Sušica. V naslednjem letu bomo obnovili pobudnica aktivnosti verjamem, celotno fasado naše cerkve. Zahvaljujemo se Obcini Pivka za odobrena sredstva. da nam prinaša cerkev Sv. Hvala vsem prostovoljcem na delovni akciji in drugim, ki so se odzvali s Janeza Krstnika mir in tudi svojimi prispevki in delom. Prav je, da se zavedamo, kako pomembno je ohranjati osebno zaupanje. Se vidimo našo kulturno dedišcino. Nikoli niso cerkve gradili samo cerkveni predstavniki. na Stari Sušici, kjer vam cerkev Cerkev Janeza Krstnika je bila že v zasnovi in zgodovinskih zapisih najprej KRSTNA lahko tudi osebno predstavimo. KAPELA, ker je bil krst prvi korak v sprejemanje kršcanske vere. Kasneje so jo povecali in vzdrževali skupaj vašcani, verniki in donatorji. Le skupaj je nastal ta Reneja Klanšek KULTURNO DRUŠTVO LIPA PIVKA OBISKALO TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA Zadnji septembrski dan je clane Kulturnega društva Lipa Pivka in druge udeležence zvabil na obisk in ogled bogatega in prekrasnega Tehniškega muzeja v Bistri. Udeleženci so upoštevali varnostne ukrepe in priporocila v zvezi z zašcito pred koronavirusom. Tehniški muzej Bistra je tako blizu Pivke, ki se seveda ponaša s Parkom vojaške zgodovine, da si prakticno lahko delimo zgodovino tehnicnega napredka. Bistra pa tudi prinaša in poglablja znanje in ozavešcanje o preteklosti vse od rimskih casov naprej. Sprehodili so se po bogatih zbirkah kmeckega orodja iz preteklosti, peke kruha, kovaštva, kolarstva in drugih spretnosti naših prednikov. Seveda ni manjkal ogled imenitnih avtomobilov iz zbirke protokolarnih vozil nekdanje Jugoslavije, ki jih je uporabljal protokol in maršal Tito. Vse to in veliko o zgodovini gradu in žalostni zgodbi njegovih zadnjih lastnikov rodbine Galetovih so obiskovalci izvedeli od turisticnega vodnika Romana Gabrovška, ki se je v gradu rodil. Res zanimive zgodbe, bogato poznavanje zbirk in zgodovine in seveda osebno pricevanje - niz dogodkov, ki jih je sam doživel. Gospod Gabrovšek si je pred kratkim tudi sam ogledal naš Park vojaške zgodovine in pohvalil bogato zbirko in dobro organizacijo. Irena Margon Foto: Ernest Margon NOC CAROVNIC NA BUJAH Letos smo noc carovnic prav posebej obeležili. Najprej smo naredili strahce iz buc, potem pa smo se podali na kratek pohod z baklami, da smo si jih pri vsaki hiši posebej ogledali. Otroci so vsak svojo buco kar narisali, medtem pa smo starši izrezali tiste, ki so potem še nekaj dni strašile po Bujah. Nataša Bišcak 45Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … TRI SLIKARSKE RAZSTAVE V HIŠI KULTURE Nova razstavna sezona v Hiši kulture se zacenja s tremi zaporednimi slikarskimi razstavami. V oktobru je razstavljala Helena Tahir, umetnica najmlajše generacije, ki se osredotoca na raziskovanje izraznih možnosti klasicnih graficnih tehnik, še posebej linoreza. Njene grafike nastajajo skozi dolgotrajen proces dela, ki se zacne z izjemno dodelano risbo, polno prefinjenih detajlov, nadaljuje z izdelavo matrice v razlicnih tehnikah in zakljuci z odtisom, ki nastane kot kolaž razlicnih delov iste matrice ali vec njih. Koncni rezultat tega procesa je grafika na papirju ali filcu, ki ucinkuje kot gostobesedna vizualna pripoved; njena vsebina se gledalcu razkriva postopno, preko simbolike, asociacij in aluzij, ki nagovarjajo njegovo nezavedno. Na tokratni razstavi z naslovom odtisi/vtisi/zapisi je umetnica predstavila celoten proces nastajanja svojih grafik, od ideje, prek skice in matrice, do koncnega odtisa. Decembra bo sledila razstava Tilna Žbone, ki ustvarja na podrocju slikarstva in novih medijev. Umetnik bo predstavil svoja najnovejša slikarska dela, ki so nastala kot odziv na aktualno geopoliticno dogajanje, zanje pa je znacilen dialog med monokromnim ozadjem v izbranem pešcenem odtenku in zaplatami bele barve, iz katerega vznika preplet abstraktnih figuralnih oblik, naslikanih z risbo v oglju. Januarja naslednje leto bo razstavljala Ivana Bajec, mlada umetnica, ki pri svojem delu izhaja iz razpoloženj in domišljijskih zgodb. Za njene slike je znacilna omejena barvna lestvica, predvsem iz hladnega pola barvnega kroga, in eksperimentalni pristop, saj umetnica vanje vkljucuje tudi nakljucja, napake in popravke. Na tokratni razstavi bo predstavila svoja najnovejša slikarska dela, v katerih tematizira Tourettov sindrom. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ Mojca Grmek Tilen Žbona, Rheotaxis, slikarska razstava, 8. – 24. december 2020 Ivana Bajec, slikarska razstava, 12. – 29. januar 2021 Napoved razstav ŠE EN PIVCAN DEL NAJVECJE RADIJSKE MREŽE V SLOVENIJI Sandija Morela poznamo kot zabavnega radijskega moderatorja na Radiu 94. V svojem programu je gostil veliko znanih slovenskih imen, skrbel pa je tudi za mladinski in narodno-zabavni program. V oktobru se je njegova radijska pot na lokalni radijski postaji zakljucila, saj je v mesecu avgustu prejel povabilo za sodelovanje v najvecji medijski hiši Infonet, ki vkljucuje Radio 1, Radio 2, Radio Antena in še vec kot deset drugih radijskih postaj. »Njihovo povabilo sem dobil že lani marca, ampak ker sem mož besede in smo na Radiu 94 že imeli planiran program do maja 2020, sem povabilo zavrnil. No, ocitno so me imeli v mislih in me letošnje poletje povabili ponovno,« je za naš medij povedal Sandi. Svoj program na Radiu 94 je obcasno popestril tudi z nekaterimi priredbami znanih skladb, katerih besedila je skupaj z glasbenim kolegom Alenom Klepcarjem preoblikoval v aktualne vsebine. Tako smo se v februarju smejali priredbi »Korona-nana, « v casu epidemije smo prisluhnili priredbi »Ostani doma,« pred nekaj tedni pa narodno-zabavnemu vencku »Vencek testiranih,« ki je požel neverjeten odziv. V samo 24-ih urah si je posnetek ogledalo preko 100 tisoc ljudi na družabnem omrežju Facebook. Tokrat bo svoje vragolije delil s poslušalci Radia 2, od ponedeljka do petka, med 14. in 18. uro. Sandi se je tako pridružil najvecji in najbolj poslušani radijski ekipi v Sloveniji, kjer že nekaj let v sosednjem studiu poslušalce na Radiu 1 zabava še ena Pivcanka Jana Morelj. V slovo poslušalcem Radia 94 je na svojem Facebook profilu zapisal: »Zakljuceno je. Triletno obdobje polno smeha, veselja, zabave, odlicnih gostov in krasnih radijskih kolegov, ki so me popeljali v svet radia... v svet, v katerega sem se zaljubil! Vse to danes pušcam za sabo, z novimi cilji. Radio 94 hvala za priložnost! Pridem na kavo #novimZmagamNaproti.« Mi mu želimo še veliko uspehov. DKH 46 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … GLASBENO OBARVAN KULTURNI VECER V KAVARNI V Kavarni smo v teh burnih casih veseli, da imamo cast poznati in tistega vecera, 12.9.2020, tudi naznaniti violinista in vokalista Zdravka Plešeta, ki ocara s svojo gorecnostjo in entuziazmom do glasbe in njenega bistva. Skupaj s pianistko Snježano Pleše Žagar ter vokalistko Eleno Sedmak so nam zaigrali sklop pesmi v zanimivi, sodobni glasbeni preobleki. Žal so bili sedeži omejeni, a pešcica se nas je tega vecera veselila in tako je Kavarna vendarle gostila glasbeno obarvan vecer, v sklopu projekta Revitalizacija mestnega jedra Pivka. Poslovna enota Kavarna si kot del družinskega podjetja Kragul d.o.o. obeta ustvarjati nove priložnosti in tako smo v okviru izbora operacij za uresnicevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja za LAS med Snežnikom in Nanosom predstavili lasten projekt - operacijo z naslovom “Revitalizacija mestnega jedra Pivka”, katere cilj je urediti in odpreti nove turisticne kapacitete, vzpostaviti informacijsko tocko za goste in druge obiskovalce ter oblikovati in organizirati kulturne dogodke in tako oplemenititi kulturno dogajanje v mestnem jedru. Prenovljeni notranji prostori Kavarne in urejen letni vrt nudijo, poleg redne ponudbe, odlicne priložnosti za pripravo raznih programov, dogodkov in prireditev. V okviru projekta »Revitalizacije mestnega jedra« je bil tako oblikovan nov program -Kavarniški kulturni veceri, ki bo vkljuceval lokalna društva, organizacije in umetnike iz razlicnih podrocij, kot so slikarstvo, fotografija, poezija, kantavtorstvo, glasba, ipd. Nov program bo prispeval tudi k ohranjanju nesnovne kulturne dedišcine objekta »Kavarna«, ki je v preteklosti predstavljal pomembno tocko za kraj Pivka in okolico, saj stavba velja za eno starejših v mestnem jedru Pivke in datira kar iz leta 1887. Dogajanja v sklopu projekta »Revitalizacija mestnega jedra Pivka« lahko spremljate na Facebook strani Kavarne ter v Kavarni sami, kjer Vas bomo sproti obvešcali o novostih in bližajocih se dogodkih. Upamo, da se bo življenje kmalu spet postavilo na noge. Ostanite zdravi in pazite nase. Sandi Grk Foto: Viktoriya Vasileva V roke mi je prišel Opravilni zapisnik dvorazredne ljudske šole v Št. Petru od dne 15. septembra 1897 dalje pa vse do 16. julija 1906, ko se je zakljucilo šolsko leto 1905¬/1906. Hvalabogu, bogat in zanimiv dokument, danes bi ga imenovali delovodnik, ni koncal v starem papirju. Ko sem ga bolje pogledal, pa sem našel veliko zanimivih sporocil in dogodkov iz šolskega dogajanja tistih casov. Tako sem že v prvih zapisih zasledil nekaj o prakticni vsebini pouka. Vodstvu šole okrajni šolski svet naroca, naj se poroca, ali se bode poucevalo o kmetijstvu. Prisotna je bila tudi socialna nota, saj naj se do konca decembra poroca o potrebah ubožnih knjig okrajnemu šolskemu svetu v Postojni. Od ucbenikov se omenja Abecednik in nemška slovnica. Poleg materinšcine je bila tudi nemšcina. Tudi cepljenje otrok je bilo še kako aktualno. Okrajni šolski svet tako zahteva zaznamek otrok, ki so bili v letu 1897 v šolo sprejeti in niso imeli »koz cepljenih«. Naducitelj Mihael Kalan, oce Ludovike Kalan, je marca 1898 dobil dodatek 10 goldinarjev ( v nadaljevanju okrajšava: gld) za pouk kmetijstva. Šola je imela šolski vrt. Že takrat so priporocali ucencem tudi danes znano kmetijsko šolo na Grmu. Aprila istega leta »se naznanja županstvu v Št. Petru, da je vec otrok na kripi (gripi) obolelo«. Izostanke iz šole je redno obravnaval krajevni šolski svet v Št. Petru. Ce starši niso pošiljali otrok v šolo, so placali kazen. Otroci, ki so obiskovali šolo, so bili v glavnem iz kmeckih družin. V dvorazredno šolo je v letu 1896 hodilo 14, naslednje leto 16 in leta 1898 19 otrok »od železnice«. Zabeležen je tudi podatek o placi naducitelja Mihaela Kalana, ki je bila z dekretom dolocena v višini 700 gld. To je bila letna placa. Goldinar je bil denarna enota pri nas od leta 1800 do 1899, ko ga je zamenjala krona. Šolsko leto je trajalo od srede septembra do srede julija. Deželni šolski svet je »uciteljstvu narocil, naj strogo pazi na mladino, da ne bode kadila tobaka«. Vsako leto je bila »ob obletnici njihovega velicanstva cesarja« obvezna maša. Junija 1901 šolsko vodstvo poroca, da je popoldne ob 2. uri med poukom v šolo trešcilo, da pa se mladini ni nic pripetilo. Zaradi razsajanja oslovskega kašlja je šolski svet ukazal, »naj se tisti otroci, kateri imajo oslovski kašelj, iz šole odstranijo«. Že takrat so se borili s koloradskimi hrošci, saj se »uciteljstvu naroca, naj se v casu pokoncavanja hrošcev šolski pouk ob 9. uri pricne. O uspehu (pokoncavanja hrošcev se do 15. junija poroca.« Deželni šolski svet je opozoril šolska vodstva, da »naj ne bodo šolski otroci pri politicnih zborovanjih pricujoci.« Poznali so že tudi placano odsotnost z dela. Tako je uciteljica gdc. R. Jelenc dobila tri dni dopusta, »ker je stara mati na smrtni postelji in dva dni dopusta radi pogreba stare matere.« Ucitelji so bili obvešceni z okrožnico, da se »bode poucavalo cebelarstvo na Dunaju.« V tistih casih so otroci zgodaj zaceli delati. O tem prica zapis: »naj se poroca, ako županstvo otrokom od 12. do 14. leta izdaja poselske knjige.« Poselska knjiga, prvotneje poselske bukvice je predhodnica delavske knjižice. Eden zadnjih zapisov v letu 1906 uciteljem sporoca: »tisti ucitelj ali uciteljica, ki se želi III. Katoliškega ljudskega zborovanja (shoda) v Ljubljani udeležiti, dobi dva dni dopusta.« IZ KUFRA STRICA ANTONA Prva stran Opravilnega zapisnika Ernest Margon 47Športni koticek DRŽAVNO BALINARSKO PRVENSTVO DVOJK V nedeljo, 11.10.2020, so se predtekmovanja igrala kar na osmih balinišcih na Notranjskem, finalni del pa v Postojni. Na prvenstvu je nastopilo 64 dvojk. Balinarja clana BK Orlek ORO MET Pivka, Beguš Rok in Mitja Kragelj sta zmagala vse tekme in osvojila naslov državnih prvakov. Poleg skromne denarne nagrade, ki jo je letos prvic prispevala BZS, sta zmagovalca prejela tudi klubsko nagrado, ki jo klub že vrsto let podeli svojim clanom -dobitnikom medalj na državnih prvenstvih. IZREDNI USPEH PIVŠKIH BALINARK Pivške balinarke so prvi del ligaškega tekmovanja v Prvi državni ligi zakljucile tik pod vrhom lestvice. Pred njimi je le Krim iz Ljubljane, ekipa, ki je že vrsto let državni prvak. Zaostanek Pivcank za vodilno ekipo je le dve tocki in glede na to, da v spomladanskem delu prvenstva Pivcanke gostijo Krimovke v domaci dvorani v Pivki, je še vse mogoce. PRVA LIGA CLANICE - LESTVICA: Ime Odigranih Z N2 N1 P Tocke Razlika iger Punt razlika Krim 7 6 0 1 0 13 50 331 Pivka ORO MET 7 5 0 1 1 11 36 180 Bistrica 7 3 0 2 2 8 14 68 Deskle 7 3 0 2 2 8 0 -59 Kolektor Idrija 7 2 0 3 2 7 -6 -48 Agrochem Hrast 7 2 0 2 3 6 0 32 Šiška 7 1 0 1 5 3 -42 -210 Milje 7 0 0 0 7 0 -52 -294 Na edinem državnem prvenstvu, ki ga je zaradi znanih razmer uspela organizirati BZS, so clanice in mladinke Ženskega balinarskega kluba Pivka ORO MET osvojile kar 5 medalj. Državno prvenstvo v natancnem in hitrostnem zbijanju je bilo 20.10.2020 v Bistrici pri Tržicu. Tadeja Petric je osvojila zlato medaljo v natancnem zbijanju in bronasto v hitrostnem zbijanju, Samanta Abram Štunf je osvojila srebrno medaljo v natancnem zbijanju. Mladinka Rebecca Martulaš je osvojila dve zlati medalji, v natancnem in v hitrostnem zbijanju. Drago Štunf 48 Oglaševalci V oktobru 2020 je bila v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo na obmocju Ljubljanice -1. sklop: Nadgradnja vodovodnega sistema v obcinah Postojna in Pivka dokoncana še varovalna ograja v vasi Selce. Vaška skupnost Selce je pred montažo ograje poskrbela za sanacijo kron zidov. Da pa sta središce in okolica vasi še lepša, so z zasaditvijo v centru vasi poskrbeli clani Vaške skupnosti Selce, ki so postavili klopco za posedanje in zasadili lipo, simbol slovenstva. ZGLEDNA TOCKA PIVKE Obcina Pivka Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleca, naj ti v nebesih dana bo sreca. Zapustil nas je naš dragi mož, oce in stric DUŠAN MATKO Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem ter vašcanom Hrastja za izrecena sožalja ter darovano cvetje in svece. Hvala tudi podjetju KSP d. d. Sežana za korektno organizacijo pogreba ter gospodu župniku Marjanu Škvarcu za opravljen obred. Žalujoci: vsi njegovi ’’Vecerni zvon, vecerni zvon je moj spomin na ljubi dom. Želim si le, da mi prek trat zapoje zvon vsaj zadnjikrat.’’ (iz pesmi Vecerni zvon) Ob nepricakovani izgubi našega dragega EVGENA VODOPIVCA IZ KLENIKA (1954–2020) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pocastili spomin nanj, se ga spomnili v molitvi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Niku Štrancarju in vsem pevcem za ganljivo slovo od domace cerkve pri pogrebni sveti maši. Prav vsem iskrena hvala za izrecene besede sožalja in podporo v težkih trenutkih. Obenem hvala tudi vsem, ki ste namesto svec in cvetja darovali za cerkev svetega Lenarta v Kleniku. Vsi njegovi Nekoc, ko se bo koncala Tvoja življenjska pot, boš prejel celotno placilo in blagoslov, ki si ga zaslužil z vsako žrtvijo. V Božjem objemu je 28. oktobra 2020 v 76. letu zaspal ljubi mož, ocka, tast, stari ata in brat SRECKO VADNJAL IZ PARIJ. Za požrtvovalno prvo pomoc se zahvaljujemo zagorskim gasilcem in reševalcem iz Postojne, za skoraj devetmesecno zdravljenje in nego UKC Ljubljana, in v njegovih zadnjih dneh osebju Doma starejših obcanov Ilirska Bistrica. Za molitev in darovane maše se iskreno zahvaljujemo duhovnikom, misijonarju, molitvenim skupinam in posameznikom. Gospodu župniku Niku Štrancarju smo hvaležni za molitev, pogrebni obred in poslovilne besede. Hvaležnost izražamo zagorskemu cerkvenemu pevskemu zboru in Milošu Možini. Hvala Cebelarski družini Pivka, Gasilskemu društvu Zagorje, OOZ Postojna, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane maše, cvetje, svece in za darove v dobro zagorske cerkve. Izraženo socutje v mesecih zdravljenja in sožalja ob slovesu bodo ostala v naših srcih. Žalujoci: vsi njegovi Uredništvo Dragi obcani in obcanke, ker obcinsko glasilo ustvarjajo vaši dosežki, dogodki in aktivnosti, vas vabimo, da se nam oglasite na pivski.list@pivka.si. Radi slišimo tudi vaše pohvale, pripombe in predloge. 49Oglaševalci  c  c        •   c   • c • c  • c •    • klimatske naprave • c   Soncna elektrarna za lastno oskrbo v kombinaciji s toplotno crpalko zagotavlja brezskrbnost vaše prihodnosti. CNA ELEKTRARNA ZA SAMOOSKRBO Soncna elektrarna na vaši strehi • postavitev na hišo, lopo, hlev, nadstrešek • vse velikosti in moci • daljinski nadzor nad proizvodnjo in porabo • inovativne rešitve omogocajo estetsko postavitev CELOVITE REŠITVE Uplinjevalni kotel SELTRON UPK SMART NOVOST 2020/2021 Seltron UPK SMART • na polena • izkoristek kotla pri nazivni mocI • nazivna moc 20,25,30kW • izdelek plod slovenskega znanja • povezljivost s platformo SeltronHome PKO na pelete do 27kW 93% TOPLOTNE CRPALKE in KLIMATSKE NAPRAVE vseh proizvajalcev  HI-Cumo Mobilna aplikacija nadzor celotnega sistema HITACHI  c  c        •   c   • c • c  • c •    • klimatske naprave • c   Soncna elektrarna za lastno oskrbo v kombinaciji s toplotno crpalko zagotavlja brezskrbnost vaše prihodnosti. CNA ELEKTRARNA ZA SAMOOSKRBO Soncna elektrarna na vaši strehi • postavitev na hišo, lopo, hlev, nadstrešek • vse velikosti in moci • daljinski nadzor nad proizvodnjo in porabo • inovativne rešitve omogocajo estetsko postavitev CELOVITE REŠITVE Uplinjevalni kotel SELTRON UPK SMART NOVOST 2020/2021 Seltron UPK SMART • na polena • izkoristek kotla pri nazivni mocI • nazivna moc 20,25,30kW • izdelek plod slovenskega znanja • povezljivost s platformo SeltronHome PKO na pelete do 27kW 93% TOPLOTNE CRPALKE in KLIMATSKE NAPRAVE vseh proizvajalcev  HI-Cumo Mobilna aplikacija nadzor celotnega sistema HITACHI 50 AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE PIVKA PERUTNINARSTVO JE ZGLED DOBRE PRAKSE ZA HITRO ZAJEZITEV OKUŽB Pivko perutninarstvo je v septembru zajel val okužb, ki je veljal za eno vecjih žarišc v državi v tem casu. Hiter in ucinkovit odziv zajezitve je postal primer dobre prakse reševanja za gospodarstvo. V Pivki je bilo doslej od skupno 530 zaposlenih 89 okuženih, zato smo za zagotavljanje proizvodnje pri delu sodelovali vsi. Cutila se je povezanost ljudi v podjetju, a tudi izven njega. S hitrim ukrepanjem je družba dobro zajezila dodatno širjenje okužb, je dejal poveljnik regijskega štaba Civilne zašcite za Notranjsko Sandi Curk: »Ce jim to ne bi uspelo, bi lahko proizvodnjo za nekaj casa le še zaprli, kar pa bi povzrocilo veliko gospodarsko škodo.« Izkušnja z virusom v Pivki je streznila druga podjetja. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije je poudarila še, da je Pivka perutninarstvo s svojim ukrepanjem dober zgled tudi ostalemu slovenskemu gospodarstvu. Predsednik uprave Pivka in direktor Delamarisa mag. Janez Rebec je na konferenci GZS Postojna podelil izkušnje in dobre prakse pri reševanju vsem zainteresiranim podjetnikom, ob tem pa izpostavil tudi pohvalo vsem, ki so sodelovali pri zajezitvi virusa: »Pohvala za sodelovanje gre NIJZ in medicini dela, s katerimi smo se redno in pogosto posvetovali. Ob tem gre zahvala za požrtvovalno delo in pomoc Civilni zašciti in poveljniku regijskega štaba za Notranjsko Sandiju Curku. Skupaj z nami so iskali rešitve, vzpostavljali kontakte, organizirali testiranje zaposlenih, svetovali. K zajezitvi je pomembno prispevala tudi Obcina Pivka, ki je zaostrila preventivne ukrepe tudi z zaprtjem športnih dvoran in opozorila, da je potrebno ravnati odgovorno. Najvecja zahvala gre zaposlenim, ki so pokazali veliko željo in zavzetost, da bi podjetje nemoteno delovalo. Naš velik uspeh je bil tudi to, da smo kljub veliki odsotnosti, izpolnjevali glavnino narocil kupcev, za kar gre zahvala tudi konkurentom, ki so nam ponudili svojo pomoc. Kljuc do uspeha je bilo sodelovanje vseh.« Ob dogajanju v pivškem obratu pakirnice se je pokazala tesna povezava podjetja in lokalnega okolja ter velika lojalnost in pripadnost zaposlenih. Veliko delavcev iz proizvodnje je po testiranju vseh zaposlenih ostalo doma v karanteni, hkrati je bilo potrebno zagotoviti neprekinjeno proizvodnjo v pakirnici mesa. Zaposlili so dodatne delavce, v pomoc zaposlenim, ki so še ostali v tem delu proizvodnje, so prišli zaposleni iz ostalih oddelkov in režije ter vodstvo. Po zakljucenem valu so zaposleni v internem glasilu družbe zadovoljni zapisali: »Za naše podjetje je bila to izkušnja, v kateri smo spoznali, da znamo stopiti skupaj in s skupnimi mocmi premagati težave. Povsod je težko delati, pomemben pa je nacin sodelovanja. Tu bi rada pohvalila dobre odnose vodstva do delavcev. V casu, ko je bilo v Pivki veliko odsotnih zaradi Covida-19, so iz uprave prišli pomagat tudi v proizvodnjo. Nekateri so proizvodnjo videli prvic, a so vseeno prišli. Delovodij ni bilo dovolj, zato je bila naša naloga tudi to, da smo ob svojem delu tistim, ki dela še ne poznajo, sproti pokazali kaj in kako je potrebno delati na posameznem stroju oz. liniji, za vsako fazo procesa. Bilo je napeto in stresno, a smo dali vse od sebe. Vsak dan smo morali uvajat drugega delavca. Vsi smo se potrudili po svojih najboljših moceh.« Zaposleni so ob tem poudarili pomen sodelovanja ter striktnega upoštevanja preventivnih ukrepov in da je ob vsem pomembno le to, da virus premagamo. AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE PIVKA PERUTNINARSTVO JE ZGLED DOBRE PRAKSE ZA HITRO ZAJEZITEV OKUŽB Pivko perutninarstvo je v septembru zajel val okužb, ki je veljal za eno vecjih žarišc v državi v tem casu. Hiter in ucinkovit odziv zajezitve je postal primer dobre prakse reševanja za gospodarstvo. V Pivki je bilo doslej od skupno 530 zaposlenih 89 okuženih, zato smo za zagotavljanje proizvodnje pri delu sodelovali vsi. Cutila se je povezanost ljudi v podjetju, a tudi izven njega. S hitrim ukrepanjem je družba dobro zajezila dodatno širjenje okužb, je dejal poveljnik regijskega štaba Civilne zašcite za Notranjsko Sandi Curk: »Ce jim to ne bi uspelo, bi lahko proizvodnjo za nekaj casa le še zaprli, kar pa bi povzrocilo veliko gospodarsko škodo.« Izkušnja z virusom v Pivki je streznila druga podjetja. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije je poudarila še, da je Pivka perutninarstvo s svojim ukrepanjem dober zgled tudi ostalemu slovenskemu gospodarstvu. Predsednik uprave Pivka in direktor Delamarisa mag. Janez Rebec je na konferenci GZS Postojna podelil izkušnje in dobre prakse pri reševanju vsem zainteresiranim podjetnikom, ob tem pa izpostavil tudi pohvalo vsem, ki so sodelovali pri zajezitvi virusa: »Pohvala za sodelovanje gre NIJZ in medicini dela, s katerimi smo se redno in pogosto posvetovali. Ob tem gre zahvala za požrtvovalno delo in pomoc Civilni zašciti in poveljniku regijskega štaba za Notranjsko Sandiju Curku. Skupaj z nami so iskali rešitve, vzpostavljali kontakte, organizirali testiranje zaposlenih, svetovali. K zajezitvi je pomembno prispevala tudi Obcina Pivka, ki je zaostrila preventivne ukrepe tudi z zaprtjem športnih dvoran in opozorila, da je potrebno ravnati odgovorno. Najvecja zahvala gre zaposlenim, ki so pokazali veliko željo in zavzetost, da bi podjetje nemoteno delovalo. Naš velik uspeh je bil tudi to, da smo kljub veliki odsotnosti, izpolnjevali glavnino narocil kupcev, za kar gre zahvala tudi konkurentom, ki so nam ponudili svojo pomoc. Kljuc do uspeha je bilo sodelovanje vseh.« Ob dogajanju v pivškem obratu pakirnice se je pokazala tesna povezava podjetja in lokalnega okolja ter velika lojalnost in pripadnost zaposlenih. Veliko delavcev iz proizvodnje je po testiranju vseh zaposlenih ostalo doma v karanteni, hkrati je bilo potrebno zagotoviti neprekinjeno proizvodnjo v pakirnici mesa. Zaposlili so dodatne delavce, v pomoc zaposlenim, ki so še ostali v tem delu proizvodnje, so prišli zaposleni iz ostalih oddelkov in režije ter vodstvo. Po zakljucenem valu so zaposleni v internem glasilu družbe zadovoljni zapisali: »Za naše podjetje je bila to izkušnja, v kateri smo spoznali, da znamo stopiti skupaj in s skupnimi mocmi premagati težave. Povsod je težko delati, pomemben pa je nacin sodelovanja. Tu bi rada pohvalila dobre odnose vodstva do delavcev. V casu, ko je bilo v Pivki veliko odsotnih zaradi Covida-19, so iz uprave prišli pomagat tudi v proizvodnjo. Nekateri so proizvodnjo videli prvic, a so vseeno prišli. Delovodij ni bilo dovolj, zato je bila naša naloga tudi to, da smo ob svojem delu tistim, ki dela še ne poznajo, sproti pokazali kaj in kako je potrebno delati na posameznem stroju oz. liniji, za vsako fazo procesa. Bilo je napeto in stresno, a smo dali vse od sebe. Vsak dan smo morali uvajat drugega delavca. Vsi smo se potrudili po svojih najboljših moceh.« Zaposleni so ob tem poudarili pomen sodelovanja ter striktnega upoštevanja preventivnih ukrepov in da je ob vsem pomembno le to, da virus premagamo. Pivka perutninarstvo Razpored dela: • ponedeljek: OD1 od 11.00 do 18.00 • torek: OD2 30 do 11.00, OD1 11.30 do 13.30 • sreda: OD1 7.30 do 11.00, OD2 11.30 do 13.30 • cetrtek: OD2 11.00 – 18.00 • petek: izmenicno od 7.30 – 11h in od 11.30 – 13.30 OD1 in OD2 Otroci z znaki okužbe s COVID-19 bodo pregledani v 51AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE UKREPI IN OMEJITVE V NAŠI OBCINI ORGANIZACIJA DELA V ZD POSTOJNA COVID ambulanti za otroke. Šolski dispanzer Šolska preventiva se izvaja po razporedu, otroci prihajajo v prostore šolske preventive skozi glavni vhod zdravstvenega doma. Šolski dispanzer deluje po ustaljenem urniku, ki je objavljen na spletni strani, kot do sedaj. Šolarji z znaki COVID-19 okužbe bodo najprej napoteni na bris in nato pregledani v šolskem dispanzerju. V primeru nujnega pregleda bodo pregledani v COVID ambulanti. COVID ambulanta za otroke Vsi otroci s kakršnimikoli znaki Covid okužbe potrebujejo najprej bris na novi Coronavirus, ki ga odredi izbrani pediater. V kolikor je pregled otroka nujen, bo otrok pregledan v Covid ambulanti že isti dan. Le-ta deluje vsak dan od 12.30 – 14.00. Predhodno se je potrebno narociti na tel. številko 05/7000 424. Vhod z zvoncem je nasproti porodnišnice. Ob sobotah dela dežurni pediater po razporedu v COVID ambulanti, poklicite na tel. št. COVID pediatricne ambulante 05/7000 424 in se predhodno narocite na pregled. COVID ambulante za odrasle V kolikor bo potreben pregled bolnikov z znaki okužbe zgornjih dihal, bodo le-ti preko svojega izbranega zdravnika napoteni v Covid ambulanto na lokaciji NMP Postojna. Za pregled v tej ambulanti se dogovori vaš izbrani zdravnik, ki opravi tudi pregled isti dan ali vas napoti na odvzem brisa in opravi pregled naslednji dan. Bolniki, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo na pregled pocakati do naslednjega dne, jih v Covid ambulanti pregleda zdravnik NMP, po predhodnem posvetu z zdravnikom, ki dela v NMP. Med vikendi in prazniki bodo za nujne primere preglede opravljali zdravniki, ki delajo v NMP. V kolikor vam zdravstveno stanje dopušca (ni nujno stanje), se za pregled predhodno dogovorite z zdravnikom v NMP. Brise izvajamo vsak dan od ponedeljka do petka. Za narocanje oz. dodatne informacije poklicite na tel. št. 05/7000 412 ali 05/720 45 40. Narocila, ki bodo oddana do 12.00 ure, bodo opravljena še isti dan. Samoplacniško jemanje brisov na COVID-19 V ZD Postojna izvajamo tudi samoplacniško jemanje brisov na Covid-19. Narocanje na odvzem samoplacniških brisov je možno vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 – 14.00 ure na tel. št. 041 448 114. Odvzem brisov pa poteka vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 – 12.00 ure. V povezavi z nastalo epidemiološko situacijo v Sloveniji smo v Zdravstvenem domu Postojna spremenili nacin dela v ambulantah glede na naslednja navodila. SPLOŠNA NAVODILA V vseh ambulantah izvajamo preglede za paciente brez znakov okužbe z virusom COVID-19. V kolikor imate znake, ki bi lahko kazali na možnost okužbe z novim z virusom COVID-19, se posvetujete s svojim izbranim zdravnikom ali v nujnih primerih z zdravnikom v ambulanti nujne medicinske pomoci. Za vse preglede morate biti naroceni. Dobili boste tocno uro pregleda, ki se je, prosimo, držite. Na pregled pridite z masko. Na vhodu v Zdravstveni dom vam bo medicinska sestra izmerila telesno temperaturo, podati bo potrebno izjavo glede odsotnosti znakov okužbe s korona virusom ter osebne podatke, da v primeru okužbe lahko kontaktiramo vse, ki so bili v dolocenem terminu v objektu. Ob uri, ko boste naroceni, vas bomo napotili v cakalnico. V cakalnici držite ustrezno medsebojno razdaljo. V primeru nujnosti spremstva bo dovoljen en spremljevalec. Ambulanta družinske medicine V ambulantah družinske medicine izvajamo vse potrebne preglede in storitve. Ambulante delajo po ustaljenih urnikih, ki so objavljeni na spletni strani posamezne ambulante, tudi v popoldanskem casu. V ambulante družinske medicine lahko poklicete med 7.00 - 8.30 uro ter med 12.00 - 13.00 uro (ambulante, ki delajo v dopoldanskem casu) ter med 11.00 – 12.30 uro in 16.00 – 17.00 uro (ambulante, ki delajo v popoldanskem casu) svojega izbranega zdravnika za urejanje kakršnihkoli zdravstvenih težav ali narocanje na pregled. Za pregled pri izbranem zdravniku se je potrebno obvezno predhodno narociti. Vse recepte, napotnice, obrazce, fotokopiranje izvidov narocite v sprejemni pisarni ambulant družinske medicine med 8.00 – 13.00 uro na tel. št. 05/7000 401. Otroški dispanzer Otroški dispanzer (OD) opravlja otroške posvetovalnice in preventivne preglede vsak dan dopoldan, od 7.30 do 13.30, po razporedu: • ponedeljek: OD2 od 7.30 do 13.30 • torek: OD1 7.30 do 11.00, OD2 11.30 do 13.30 • sreda: OD2 7.30 do 11.00, OD1 11.30 do 13.30 • cetrtek: OD1 7.30 – 13.30 • petek: izmenicno od 7.30 – 11h in od 11.30 – 13.30 OD1 in OD2 Preventivni pregledi potekajo v ambulanti OD1, vhod je med lekarno in fizioterapijo, kjer se nahaja zvonec. Na pregled se je potrebno predhodno narociti na telefonsko številko 05/7000 409. Vsi bolni otroci bodo pregledani v ambulanti OD2, vhod z zvoncem je nasproti porodnišnice. Na pregled se je potrebno predhodno narociti na telefonsko številko 05/7000 424. 52 AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE 52 AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE Specialisticne ambulante Dan pred pregledom vas bo po telefonu poklicala medicinska sestra iz ambulante in preverila zdravstveno stanje glede znakov okužbe s COVID-19. Na dan pregleda boste šli ponovno skozi postopek preverjanja možnosti okužbe s COVID-19, saj bomo preglede opravljali le za paciente brez znakov okužbe. Delo v specialisticnih ambulantah poteka po ustaljenem urniku, ki je objavljen na spletni strani. Patronažna služba Patronažne obiske izvajamo po narocilu izbranih zdravnikov pri pacientih brez znakov okužb s COVID-19 za vse storitve. Izvajamo tudi preventivo otrocnic, dojenckov in novorojenckov ter vso ostalo preventivo. Laboratorij Delo v laboratoriju poteka vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 – 16.00 ure po predhodnem narocilu. Obrazec za narocanje je dostopen na spletni strani Zdravstvenega doma. Rentgen Izvajamo RTG storitve za vse paciente brez znakov okužb s COVID-19. Na storitev morate biti naroceni na uro. Narocate se lahko med 13.00 – 14.00 uro na telefon 05/7000 407 ali preko elektronske pošte rtg@zd-po.si ali preko obrazca na spletni strani www.zd-po.si. Fizioterapija Izvajamo vse storitve. Pacienti se narocite na pregled vsak delovni dan med 13.00 – 15.00 uro na tel. št. 05/7000 408 ali pustite napotnico v nabiralniku za narocanje na fizioterapiji. Razvojna ambulanta in Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Pacienti, ki ste naroceni v Razvojni ambulanti ali Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov boste o datumu in uri pregleda obvešceni telefonsko. Z narocanje novih pacientov smo priceli po ustaljenem urniku, ki je objavljen na spletni strani Zdravstvenega doma Postojna. Za posvet v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov lahko poklicete na tel. št. 05/7000 440. Za narocanje v razvojno ambulanto poklicite ob torkih med 16.00 – 19.00 uro na tel. št. 05/ 7000 426. Zobozdravstvo V ZD Postojna z 11.5.2020 izvajamo storitve splošnega zobozdravstva po predpisanem protokolu za preprecevanje prenosa okužbe s Covid-19. Sprejemamo izkljucno paciente, ki nimajo znakov okužbe. Ortodontska ambulanta in specialisticna protetika delata po ustaljenem urniku. Nujne bolecinske paciente sprejemamo izkljucno po predhodnem telefonskem narocilu. V primeru nujnega stanja v zobozdravstvu pri osebah s potrjeno okužbo ali sumom na okužbo deluje posebna vstopna tocka za nujne primere v Kopru, kamor se je potrebno predhodno narociti. Podrobnejše informacije dobite pri izbranem osebnem zobozdravniku. Zdravstveni dom Postojna Antikoagulantna ambulanta Delo v antikoagulantni ambulanti bo potekalo kot doslej v kirurški ambulanti v pritlicju. Prosimo upoštevajte tocno uro pregleda. Vse obcane obcine Pivka pozivamo, da v kolikor imajo znake okužbe s COVID -19, kot so vrocina, slabo pocutje, driska, kašelj, težko dihanje, izguba vonja in okusa, poklicejo PO TELEFONU ali posredujejo elektronsko sporocilo svojemu izbranemu osebnemu zdravniku: dr. Nardo Stegel 05 7572 561 (e-pošta: febris@s5.net) ponedeljek in sreda od 13.00 – 19.30 torek, cetrtek in petek od 7.00-13.30 dr. Sonja Garmuš 05 7570 540 (e-pošta: sonja@ambulanta-garmus.si) ponedeljek, torek od 13.15- 19.45 sreda, cetrtek in petek od 7.30 – 13.45. dr. Dragana Perušina Đukic 05 7573 199 (ambulanta.dr.dukic@t-2.si) ponedeljek, torek in petek od 7.00-13.00 sreda in cetrtek od 12.00-18.00 DEŽURNI ZDRAVNIK ZD POSTOJNA – 05/7000 400 (ob sobotah do 12.00) ZDRAVSTVENA POSTAJA PIVKA 53AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE OBVESTILO O SPREMENJENEM POSLOVANJU OBCINE PIVKA 53AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE OBVESTILO O SPREMENJENEM POSLOVANJU OBCINE PIVKA Obcanke in obcane ter poslovne partnerje obvešcamo, da zaradi preprecevanja širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 Obcina Pivka od cetrtka, 22. oktobra 2020 do nadaljnjega spreminja nacin poslovanja obcinske uprave. Zaradi zagotavljanja zdravstvene varnosti obcank in obcanov, poslovnih partnerjev ter zaposlenih v upravi bo vecji del poslovanja s strankami potekal po telefonu, elektronsko in pisno preko navadne pošte. Osebni sprejem je mogoc le po predhodnem dogovoru preko telefona na št. 05 72 10 100. Za urejanje zadev vas naprošamo, da se pri poslovanju z obcinsko upravo poslužujete: • elektronske komunikacije preko e-naslova: obcina@ pivka.si, • telefonske komunikacije preko tel. št. 05 72 10 100, • komunikacije preko navadne pošte na naslov Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka, • elektronske oddaje vlog na: https://www.pivka.si/eVloge. Vašo pošto lahko oddate tudi v poštni nabiralnik ob zadnjem vhodu v stavbo. V prostore obcinske uprave lahko vstopajo samo zdrave osebe, ki morajo nositi zašcitno masko, razkužiti roke in upoštevati ustrezno varnostno razdaljo. Zaposleni v obcinski upravi so dosegljivi tudi na njihove individualne elektronske naslove, ki so objavljeni na obcinski spletni strani. Dosledno upoštevajte priporocila ter skrbite za svoje zdravje in zdravje vseh, ki vas obkrožajo. Obcina Pivka OBVESTILO CENTRA ZA SOCIALNO DELO PRIMORSKO-NOTRANJSKA Spoštovane obcanke in obcani, upoštevajoc aktualne ukrepe za zajezitev širjenja okužb na Centru za socialno delo Primorsko-Notranjska omejujemo osebne stike s strankami/uporabniki storitev, tako da se pri komunikaciji prednostno uporablja telefon, elektronska pošta in navadna pošta. Za osebne stike pa smo še vedno na razpolago v nujnih primerih ter v primerih, ko so uporabniki predhodno naroceni ali dogovorjeni. V casu razglašene epidemije je vlaganje vlog na CSD spremenjeno. Ko želite oddati vlogo ali drugo dokazilo, vas prosimo, da to storite brez vstopa v CSD, in sicer: -po navadni pošti, -po elektronski pošti, -v nabiralnik pred centrom za socialno delo, -preko e-uprave. Predlagamo, da na posredovane vloge oz. dokumente napišete svoj elektronski naslov in telefon, kjer boste za strokovne delavce CSD dosegljivi v primeru nejasnosti ali pomanjkljive vloge. V kolikor potrebujete pomoc pri samem izpolnjevanju vloge, pa nas lahko tudi kontaktirate in vam bomo z veseljem pomagali. Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev so na razpolago v tiskani obliki pred poslovnimi prostori našega CSD oz. vseh enot ali pa jih najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zahvaljujemo se za Vaše razumevanje in ostanite zdravi! CSD PRIMORSKO-NOTRANJSKA Obvešcamo Vas, da trenutno zaradi epidemije COVID-19, ne izvajamo pogovorov Društva Projekt Clovek, Sprejemni center Piran v naši svetovani pisarni na Centru za socialno delo Primorsko Notranjska, Enota Postojna. Za vse obstojece uporabnike in njihove svojce kot tudi nove redno izvajamo pogovore preko telefona ali google meet-a. Obenem Vas obvešcamo, da nudimo pogovore tudi za druge obcane, ki doživljajo stisko, povezano z epidemijo COVID-19. Z nami lahko stopite v stik preko gsm: 041 325 620 ali e-pošte: sc.piran@projektclovek.si Društvo Projekt Clovek OBVESTILO PROJEKT CLOVEK 54 NAROCANJE STRANK NA KRAJEVNEM URADU V PIVKI AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE 54 NAROCANJE STRANK NA KRAJEVNEM URADU V PIVKI AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE Zaradi preprecevanja širjenja virusa COVID-19 se na Krajevnem uradu v Pivki do preklica uvajajo naslednji ukrepi: Za obisk Krajevnega urada v Pivki se morajo stranke predhodno narociti: • na tel. št.: 05 7280 613, 05 7280 616 ali • po elektronski pošti: postojna@gov.si. ali • s posredovanjem narocila v obliki klasicne pošte; na naslov Upravna enota Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna. Na Krajevnem uradu v Pivki se izvajajo le naslednje upravne zadeve: • izdaja osebne izkaznice, • izdaja potnega lista, • izpiski iz maticnega registra, • overitve, • prijava prebivališca. Po predhodnem narocilu lahko zgoraj navedene upravne naloge v Krajevnem uradu v Pivki opravite vsako sredo med 08. in 12. uro. Na sedežu Upravne enote v Postojni lahko po predhodnem narocilu opravite tudi vse ostale upravne naloge, vkljucno s prej naštetimi. Telefonske številke na sedežu Upravne enote Postojna: osebne izkaznice, potni listi, prijava prebivališca 05 7280 611 tujci 05 7280 612, 7280 619 maticne zadeve 05 7280 613, 7280 616 javni red, orožje 05 7280 620, 7280 617 vozila, vozniki 05 7280 614, 7280 615 kmetijstvo 05 7280 645, 7280 637 gradbeništvo 05 7280 660, (661, 662, 663) overitve, digitalna potrdila 05 7280 642, 7280 631 vojni predpisi 05 7280 633, 7280 630 splošno 05 7280 650 E - naslov: ue.postojna@gov.si. Upravne postopke, za katere je to mogoce, opravite preko spleta - https://e-uprava.gov.si/. Upravna enota Postojna S FINANCNO UPRAVO LAHKO POSLUJETE NA DALJAVO V casu epidemije vas, spoštovani zavezanci, pozivamo, da raje kot da osebno hodite na urade, z nami poslujete elektronsko ali se informirate prek spleta oziroma telefona. Vecino zadev (vprašanja, preverjanja, itd.) s Financno upravo lahko urejate prek klicnega centra za fizicne osebe na številki 08 200 1001, klicnega centra za DDV na številki 08 200 1002, klicnega centra za pravne osebe na številki 08 200 1003 ali prek elektronske pošte uradov. Vloge, ugovore, pritožbe in druge obrazce v cim vecji možni meri oddajte po elektronski poti – preko eDavkov ali mobilne aplikacije, kjer je to mogoce. Zavezanci, ki s Financno upravo še ne poslujete elektronsko, vabljeni, da si namestite eDavke na racunalniku ali na telefonu in se prijavite v eVrocanje, da boste tudi dokumente dobili po elektronski poti in ne vec po navadni pošti. Ce je za vodenje posameznega davcnega ali carinskega postopka nujen kontakt z uslužbencem Financne uprave, poklicite na telefonsko številko centrale financnega urada. Za splošne informacije z davcnega ali carinskega podrocja poklicite na prej navedene številke telefonskih central financnih uradov ali na eno od številk naših kontaktnih centrov: 08 200 1001 – za vprašanja s podrocja davkov fizicnih oseb 08 200 1002 – za vprašanja s podrocja DDV 08 200 1003 – za vprašanja s podrocja davkov poslovnih subjektov 08 200 1005 – za vprašanja o turisticnih bonih 08 209 0000 – za vprašanja, povezana s prejetim opominom 05 297 6800 – ce potrebujete tehnicno pomoc pri poslovanju s Financno upravo. Le v kolikor morate nujno oddati kakšno dokumentacijo osebno (originali pogodb, notarskih zapisov…), jo lahko vložite v vložišcu na sedežu financnega urada, ob tem da v stavbo VSTOPATE POSAMEZNO. Hvala vam, zavezanci, najvec lahko storimo tako, da upoštevamo pravila. Financni urad Postojna NAROCILO IN DOSTAVA TOPLEGA OBROKA Ponudbo dostave hrane na dom nudijo: Družbena prehrana Igor Belcic s. p. (Menza Javor) (051 386 321) Gostilna Morski konjicek (05 753 20 55) Aviopub – vecja narocila (05 720 13 10) Pizzerija Milenca Dolnja Košana (05 753 05 51) 55 DELOVANJE VSEH ENOT KNJIŽNICE Z OMEJITVAMI AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE 55 DELOVANJE VSEH ENOT KNJIŽNICE Z OMEJITVAMI AKTUALNO: OBDOBJE EPIDEMIJE Uporabnike obvešcamo, da bo knjižnica do nadaljnjega delovala na spremenjen nacin in po skrajšanem urniku: Osrednja enota v Postojni bo za uporabnike in clane dostopna: - od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, - ob sobotah in nedeljah bo zaprta. Enota v Pivki bo delovala po obratovalnem casu: -ponedeljek, sredo in petek od 9.00 do 15.00, -torek in cetrtek od 12.00 do 18.00 ure, - ob sobotah in nedeljah bo zaprta. Enota potujoce knjižnice bo vozila in ohranila urnik postankov. V vseh enotah sta možna izposoja in vracilo gradiva, uporabnike pa prosimo , da si gradivo prej narocijo in se na izposojevalnem mestu oglasijo samo za prevzem ali pa vracilo gradiva. Knjižnicno gradivo lahko predhodno narocite: -po COBISSu preko servisa Moja Knjižnica -po e-pošti na naslov: sikpos@po.sik.si -ter telefonu: Enota Postojna: Oddelek za odrasle – 05 726 50 73 Oddelek za otroke in mladino – 081 604 310 Enota Pivka: – 05 757 11 60 Enota Potujoca knjižnica: – 031 225 479 V prostorih knjižnice je obvezno upoštevati varnostno razdaljo do uporabnikov in zaposlenih, socasno je dovoljen en uporabnik na 20 m2 površine. V enoti Postojna je v vsakem oddelku za izposojo dovoljen vstop 5 osebam, enako število je dovoljeno tudi v enoti v Pivki. Na potujoco knjižnico pa je dovoljeno vstopati posamicno. Citalnice knjižnice do nadaljnjega ostajajo zaprte, revije in casopise pa si uporabniki lahko sposodijo na dom, enako kot knjižno gradivo. Uporabnike tudi vabimo, da uporabijo tudi možnosti dostopa do e-knjig in vseh drugih e-gradiv oziroma podatkovnih zbirk, ki so dostopne na naši spletni strani. Odprtost knjižnice zagotavljamo skladno s predpisanimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa Covid 19 in ob upoštevanju vseh priporocil Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ostalih pristojnih organov. Zahvaljujemo se vam za natancno upoštevanje navodil in vam želimo prijetno branje. Knjižnica Bena Zupancica Postojna #OstaniZdrav Aplikacija za varovanje zdravja in življenja ljudi Prenesite mobilno aplikacijo #OstaniZdrav še danes in pomagajte zajeziti širjenje novega koronavirusa. Z uporabo aplikacije pomagate zdravstvenim delavcem, da vas lahko hitro obvestijo, ce ste bili v stiku z okuženim. Tako boste lahko zašcitili sebe in druge. Ob uporabi aplikacije #OstaniZdrav boste ves cas ostali anonimni. Ce pridete v tvegan stik z okuženim, vas aplikacija o tem obvesti in vam da jasna navodila, kako ravnati. Ne razkrije niti imena niti kraja srecanja. Imam izbiro. Ravnam odgovorno. App Store Google Play Naložite si #OstaniZdrav še danes. VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE REPUBLIKA SLOVENI A www.gov.si/ostanizdrav 080 17 87 Pomagajte zajeziti širjenje novega koronavirusa. Spoštovane obcanke in obcani! Živimo v casu, ki spreminja naše navade, in od nas terja odgovornost, solidarnost, socutje, razumevanje pri povsem vsakdanjih opravilih. Epidemija, s katero se srecujemo že od spomladi, je sedaj še bolj pokazala svoje zobe, zato je prav, DA SMO ODGOVORNI, da spoštujemo priporocila stroke in ukrepe Vlade RS. Cetudi se vam zdi, da ste mladi, zdravi, da vam bolezen ne bi pustila vecjih posledic na zdravju, ne pozabite na rizicne skupine, na starostnike, kronicne bolnike, bolnike z rakom. Zbolevajo tudi zdravstveni delavci, ucitelji, trgovci … Vse to nam zmanjšuje standarde storitev, ki jih sicer imamo za samoumevne, kot nekaj, kar nam pripada. In ni potrebno prav veliko napora, umivajmo in razkužujmo si roke, nosimo maske in ohranjajmo distanco. Na telefonu imamo aplikacijo #OstaniZdrav, ce smo bolni ostanimo doma. Samo s temi minimalnimi ukrepi lahko bistveno pripomoremo k omejitvi širjenja virusa. A je to res tako velik napor, ki lahko prepreci, da nekdo od bližnjih, starši, prijatelji pristane na intenzivni negi v bolnišnici? Kasneje je lahko prepozno … To je res najmanj, kar lahko naredimo. Kaj pa lahko naredimo zase? Poskrbimo za svojo odpornost, za svoj imunski sistem. Naša narava je prekrasna, ce le imate na voljo uro casa na dan, jo izkoristite za sprehod ali delo v naravi. Jabolka so obilno obrodila, zato uživajte sveže sadje in zelenjavo. Poslušajte glasbo, ki jo imate radi, ob njej lahko tudi zapojete, saj petje sprošca. Poklicite prijatelje, sorodnike, poklepetajte o lepih stvareh, nasmejte se, smeh je pol zdravja. Nenazadnje lahko pogledate kakšno dobro komedijo ali preberete kakšno knjigo. V teh dneh je izšla naša monografija ob 25. obletnici Obcine Pivka. Vse, ki ste sodelovali pri njenem nastajanju, lahko pohvalim in se iskreno zahvalim, saj je knjiga izjemno bogata, polna zanimivosti, ki nas spomnijo na marsikatero prelomnico, ljudi, projekte in dogodke v preteklih 25 letih. Na obcinski spletni strani si poglejte, kako lahko knjigo narocite tudi v tem pandemicnem casu. V kolikor pa ste v stiski, duševni ali materialni, vas resnicno naprošamo, da se obrnete na ustrezne institucije, saj jih prav zato imamo v naši državi in lokalni skupnosti. Pri izhodu iz stiske so vam lahko v pomoc redna denarna pomoc, izredna denarna pomoc, razbremenilni pogovori in pogovori za pomoc v stiski. Vsi kontakti so objavljeni na obcinski spletni strani ter tudi v tej številki Pivškega lista. Niso enostavni casi, stiske in strahovi se povecujejo, vendar jih lahko bistveno zmanjšamo, predvsem s tem, da ostanemo zdravi. Da ostanejo zdravi vsi, ki jih imamo radi in predvsem išcimo zadovoljstvo v malih stvareh, da imamo streho nad glavo, zdrave otroke, starše in da je zdrav naš življenjski prostor. Verjamem, da bo kmalu na voljo ustrezno cepivo, vendar lahko tudi do takrat s skupnimi mocmi zelo omejimo širitev tega zlobnega virusa in v veliki meri precej normalno uživamo življenje. Robert Smrdelj, župan NUJNI KONTAKTI V CASU EPIDEMIJE Obcina Pivka objavlja telefonske številke nujnih kontaktov, ki jih obcani potrebujejo v casu epidemije COVID -19. Štab CZ Obcine Pivka, poveljnik Morel Jože 041 639 519, osczpivka@pivka.si Nujna oskrba obcanov vsak delovnik od 8.00-14.00 ure, na telefonu: 051 649 450 Klicni center za informacije o novem koronavirusu: brezplacna številka 080 14 04 Nacionalni inštitut za javno zdravje (informacije glede priporocil in napotkov): 01 244 17 29 Ministrstvo za zdravje (pojasnila glede odrejene karantene): 01 478 68 48 Klicni center Policije (pojasnila glede prehajanja državne meje): 01 514 70 01 Ministrstvo za zunanje zadeve (konzularne zadeve): 01 478 20 10 Financna uprava RS (glede unovcevanja turisticnih bonov): 08 200 1005 Center za krepitev zdravja pri obmocnem ZD Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19.00 in 7.00 uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan 116 in Sopotnik 123 (24/ur na dan, vsak dan, klic je brezplacen) TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12.00 in 20.00 uro, klic je brezplacen) NIJZ COVID-19 psihološka podpora 080 51 00 (24 ur na dan, klic je brezplacen) Društvo Tvoj telefon - 05 726 48 35 (od pon. do pet., od 7.00 do 22.00) Zaradi hitro se spreminjajocih razmer in ukrepov vse aktualne informacije, ki veljajo za Obcino Pivka, spremljajte na spletni strani www.pivka.si.