PoS teto II., Stev. tS? V Ljubljani, sreda dne fO. avgusta 1921 PoaarreT.««. Stev 30 fSSf • 1*20 K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednlstvot Miklošičev« e«it> H. it/l Talefes tt li Uprevnlitvot Sodna dim tt.1 Telefon It ML IUSimkr.poiLtek.nnA Stav. 11-842. Razmejitev z Madžarsko PREBIVALSTVO BARANJE SE HOČE S SILO UPRETI EVAKUACIJI. — OROANIZACIJA NARODNE OBRANE. Spor v gornfešlezijskem vprašanju ANGLEŽI ZA NEMČIJO. FRANCOZI ZA POLJAKE. — POLJAKI PRIPRAVLJAJO NOV PREVRAT. (shaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno....... 20 . ga (Med ozemlje 360 , tt Inozemstvo . . 600 . Oglasi sa ra&k mm višina stolpca (68 mm) . 2 K mali oglasi do 80 mm stolpca (68 mm) . 1 . Ljubljana, 9. avgusta. Te dni se je odigral v našem novin-jtvu značilen intermezzo. izroče vsi bivši komunistični poslanci. Beograd, 9. avgusta. Včeraj dopoldne je posetil državni pravdnik dr. Urbani iz Zagreba ministra za notranje stvari Svetozara Pribičevifia ter mu poročal o dosedanjih uspehih preiskave v zadevi atentata na ministra Draškoviča. Razen tega je poročal dr. Urbani notranjemu ministru, da je neobhodno potrebno, da se vsa preiskava premesti iz Zagreba v Beograd, kjer se vodi istočasno preiskava v zadevi atentata na regenta prestolonaslednika Aleksandra. Osredotočenje preiskave je po mnenju dr. Urbanija potrebno zaradi tega, ker sta obe zaroti in oba atentata delo komunistične centrale v Beogradu. Z ozirom na to, ni izključeno, da bodo vsi krivci prepeljani iz Zagreba v Beograd že tekom tekočega tedna. Beograd, 9. avgusta. Na podlagi novega zakona o redu in radu je minister za notranje stvari naročil vsem državnim oblastem, naj takoj odpuste iz službe vse one uradnike, ki so imeli ali ki še imajo kako zvezo s komunistično stranko. Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Zunanje ministrstvo je v sporazumu z ministrstvom trgovine in Industrije izdalo vsem našim inozemskim zastopstvom nalog, da do 20. avgusta vidirajo potne liste onim inozemcem, ki hočejo posetiti veliki ljubljanski semeni« ljudstvo hotelo upreti evakuaciji, tako da je položaj nostal zelo resen, vendar pa je uspelo voditeljem pomiriti množice. V. vaseh vhda veliko ogorčenje, podobno onemu za novembra leta 1918., ko je istotako pretila evakuacija. Kakor se sodi po vseh znakih, sc bo prebivalstvo v množicah uprlo evakuaciji. Pcčuh, 9. avgusta. Na nedeljske 11 zborovanju v Mohaču je bila sprejeta rcsoluclja, v kateri sc vlada naproša, naj sc zakonito varstvo države raztegne na vso okupirano Bari-njo zaradi uspešne obrambe pred komunisti. Sklenilo se jc, da se v vsej Baranji osnujejo narodne obrambre čete, ki naj se ..poje s celokupno organizacijo Narodne obrane, kot dol Narodne obra"c v.\ Vojvodino. Narod je navdušeno pozdravljal državo, uslavo, kralja, prestolonaslednika tn ministrskega predsednika Pašiča. ko s strani nase države. Ministrski predsednik mu je nc to odgovoril, da se bo o tem razgovarjal, čim se bodo konsolidirale prilike na Reki. Vsled tega so vsa pogajanja odložena za kasneje. Sestanek ieSkega in avstrijskega predsednika Dunaj, 9. avgusta. Nocoj sta se zvezni predsednik dr. Hainisch in zvezni kancelar dr. Schober odpeljala v Seltz-thal, kjer se jutri dopoldne snideta s predsednikom češkoslovaške republike dr. Masarykom, ki se vrača, z otoka Capri, in s češkoslovaškim ministrom za zunanje stvari dr. Benešem. Oba predsednika se bosta v Hallstattu mudila nekaj ur, nakar se peljeta čez Attneng, kjer se poslovita, Praga, 9. avgusta. (Izv.) Predsednik Masaryk se vrača v domovino popolnoma zdrav in krepkejši nego je bil pred svojo boleznijo. Do jeseni se nastani na državnem gradu Lana blizu Prage. DEMISIJA CESKE VLADE? Praga, 9. avgusta (Izv.) V današnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade dr. Cerny izjavil, da bo takoj po vrnitvi predsednika republike Masaryka podal svojo demisijo. Po dosedanjih dispozicijah bo Masaryk poveril Čemyju nadaljnje vodstvo vlade, dokler se ne sestavi nova vlada, v kateri bi čemy prevzel notranji portfelj. V slučaju, da Cerny ne vstopi v novo vlado, bo imenovan poslanikom češko-slovaške republike na Dunaju. AZIJSKA KUGA V VARŠAVI. Berlin, 9. avguste. -Rast Europo* javlja iz Varšave, da se je navzlic najstrožjim odredbam zanesla azijska kuga v Varšavo. V obmejnih krajih imajo že osem slnčaio" kuge. Pariz, 8. avgusta. Na današnji seji vrhovnega sveta je francoski izvedenec Laroche Izrazil svoje mnenje, da se mora gorenješlezisko industrijsko ozemlje razdeliti in po večini pripasti Poljski. Meja bi se v splošnem krila s takozvano Sforzovo črto. Italijanski zastopnik jc obrazložil posredovalno stališče. Pariz, 9. avgusta. Predsednik stro-kovttjaške komisije, Fromageot, je imel danes dopoldne ekspoze v seji vrhovnega sveta ln je sporočil sklepe strokovnjakov. Po njegovem poročilu predpisuje versailleska mirovna pogodba, da se mora glasovalno ozemlje v Gornji Sleziji razdeliti med Poljsko in Nemčijo. Zaradi tega se ne more sklicevati na večino, ki jo je ena od obeh strank dosegla v plebiscitnem ozemlju, da bi se na ta način Gornja Slezija prisodila Nemčiji. Fromageot je nato dejal, da obstajata dve tezi, francoska in angleška. — La Roche jc nato pojasnjeval francoske tezo, ki se opira na to, da se razdelijo posamezne občino med obe stranki na podlagi izida plebiscita. Po francoski sodbi se mora vsa premogovna kotlina priznati Poljski. La Roche je nato kritiziral angleški načrt in očital, da hočejo 9: 11 poljskih glasov prisoditi Nemčiji in le 2:11 Poljski. — Komisija strokovnjakov je prišla do zaključka, da je med obema nasprotujočima si načrtoma treba najti sporazumno in pravično rešitev. — Vrhovni svet je lcnčno pozval strokovnjaško komisijo, naj popoldne obnovi svoje delo. Pariz, 9. avgusta. »Echo de Pariš* javlja, da bi bil L!oy George pripravljen dopustiti delitev gornjcšlcskega industrijskega ozemlja, toda lord Curzon vztraja na svojem dosedanjem stališču nedeljivosti. Danes se sestane v finančnem ministrstvu tudi komisija ureditev finunčno-repa-racijskih vprašani, ki je sestavljena iz finančnega ministra Deumerja, italijanskega zakladnega ministra So-lcrija m angJc"-"--! zakladnega tajnika sira Roberta Hornesa. London, 9. avgusta. LIoyd George je na današnji seji vrhovnega sveta v svojem govoru izjavil: Angleška vlada ne bi nikdar podpirala take ureditve, ki bi imela za posledico, da Atene, 9. avgusta. Listi poročalo iz Carigrada, r>a so razne grške korporaclle v Carigradu sklenile rezolucije, ki zahtevajo priklopitcv Carigrada Grški. Afene, 9. avgusta. Z ozirom na vesti, da hoče grška vojska okupirati Carigrad, se stambulskl turški listi zelo vznemirjajo. Proti'---'nlski listi poudarjajo potrebo čimprejšn;-""< sklcna miru, da se odkloni očividna katastrofa, v katero vodi nacionalistično gibanje. Njihova stranka le Borza Zagreb, devize: Berlin 208 — 208.50, Bukarešta 225, Milan 728 — 734, London 610 — 611, Newyork kabel 167, ček 164.50, Pariz 1305 — 1S20, Praga 210 — 212, Švica 2800 — 2850, Dunaj 15.30 — 15.70, Budimpešta 43 — 43.50, valute: dolar 163 — 164, avstrijske krone 16.75, rublji 17.50 — 19, 20 K v zlatu 540, funti 575 — 585. napoleoni 530 — 535, marke 208 — 210, leji 223. lire 722 — 727. Banka, za Primorje 825 — 835. Trg. obrtna banka 240 — 245. Hrv. eskomptna banka 660 — 663. Brodska banka 430 — 435. Jadranska banka 1825 — 1850. Jugoslovanska banka 533 — 535. Ljub. kreditna banka 810. Praštediona 5185 — 5150. Srpska banka 705 — 710. Rečka pučka banka 420. Eksploatacija drva 700. Gutman 1375. Goranin 525. Slavonia 880 —- 910. Nar. šumska Industrija 615 — fi2iV Ljub, strojne tovarne in livarne 86(1 bi se nemško prebivalstvo izgnalo l* Šlezije. Predlagal je, da bi sc strokovnjakom rV-le nove instriikcije. Rekel je dalje: Anglija bi vedno držala s Francijo, ako 1,1 bila nepravično napadena. Narodi angleške države pa bi se nc pustili zaplesti v vojno, ki bi nastala i-: izrabe nadmo-či v svrho zatiranja ali iz izrabljanja prava v uri (;•';*:••?•> po kateremkoli zavezniku. Pariz, 9. avgusta. Na današnji dopoldanski seji vr! _-ga sveta so bili zaslišani člani < -c.'zavezniške komisije v Opolali. General La Roche je povdarjal, da jc potrebno poslati v Gornjo Šlczijo ojačeuje za čete, da bi sc zabranili nemiri ob razglasitvi odločitve vrhovnega sveta, ker prebivalstvo Gornje Šlezije ni raz-oroženo in bi Poljaki in Nemci v danem trenutku mogli razpolagati z nad 100.000 bojevniki. Sir Harald Stuard jc povdarjal, da ojačeuje čet ni potrebno. Pritrdi! jc temu, da jc prebivalstvo Gornje šlezije še vedno oboroženo, vendar pa bi ostalo mirno, ako poljski elementi nc bi delali nemira. General De Mavinis so je izrekel za hitro odločitev, po kateri naj bi se Poljski in Nemčiji prisodila pripadajoča ozemlja in zavezniške čete takoj umaknile. Lloj J George je v, svojih Uvajanjih prišel do zaključka, da naj se Industrijski trikot prisodi Nemčiji, vendar pa kompromisa ni odklonil. Ministrski predsednik Briand bo odgovoril v popoldanski seji. Zurich, 9. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Gornje Sle:ijc pripravljajo Poljaki nov prevrat v Šleziji, katerega podpirajo uiaterijelno in moralno Francozi. Poljska ustaška komanda namerava zasesti Rybnik in Pleš-ni ter prodirati proti Opolu. Ker so Francozi zasedli zgoraj omenjena mesta, je verjetno, da bodo Poljaki izvedli svoj načrt z največjo lahkoto, ker so znali Francozi odstraniti iz teh krajev angleške in italijanska posadke. Te dni sc jc vršil pod predsedstvom poljskega generala Morac-zawsl;cga v Soai.otvvcah vojaški posvet, na katerem- so bili prisotni poljski generalštabni oiicirji in frai-coski general rV"is z večjim številom francoskih oficirjev. cclo nameravala prirediti manifesta " ke izjave v korist miru, vendar pa jo je por-ta na pritisk kemalistov prepovedala v poslednjem trenutku. Po londonskih vesteh ic angorska \I3da naročila maršalu Ized paši, nai posreduje pri zaveznKt-ih komisarjih v Carigradu, tli timprele prenehajo sovražnosti. Podobne demarše bodo storili tudi diplomatski zastopniki Ke-malove vlade, ki odpotujejo prihodnji teden v Pariz. Beograd, valute: franki 824, leji 55.75, marke 51, napoleoni 128, devize: London 151.90, Pariz 326, Ženeva 690, Praga 52.50, Dunaj 4.63, Budimpešta 51.25, Milan 182. Dunaj, Zagreb 643 — 617, Beograd 2668 — 2688, Berlin 1321 — 1327, Budimpešta 276.50 — 279.50, Bukarešta 1376 — 1385, London 4220 — 4222. Milan 47.80 — 48.10, Newyork 1072.50 — 1076.50, Pariz 8542.50 — 8582.50, Praga. 1369 — 1375, Sofija 950 — 960, Varšava 5075 — 5275, Ztlrich 18425 — 18475. Dunaj: dolarji 1062 — 1066, levi OSO — 940, marke 1350 — 1356, funti 3970 — 3990, fr. franki 8520 — 8560, lire 4762.5 — 4782.5, dinarji 2551 — 2571, poljske marke 51 — 53, leji 1347.5 —■ 1377.5, svlo. franki 18400 — 18450, češke krone 1369 — 1875, tnadž. krone 274.50 — 277.50. ZUrich: Berlin 785, Newyork 589. London 2175, Pariz 46.70, Milan 26, Praga 755 Budimpošta 152, Zagreb C#j, Bukarešta 762, Varšava 080, Dunai 060 av. žig. krono 0.56. Kulturna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo prekinjena Rim, 9. avgusta. (Izv.) Takoj po de-misiji kabineta Giolitti je podal svojo demUijo tudi predsednik Italijanske sekcije za kulturno zbližanje med Jugoslavijo ln Italijo senator Ruffinl. Novi predsednik vlade Bonomi ga je pozval, da naj ostane na svojem mestu. kar je pa Rutfini odločno odklo-nD, češ, da v sedanjih razmerah nI misliti na dosego sporazuma v kulturnih vprašanjih, Z odrom na dembtjo senatorja Ruffinija je italijanska vlada obvestila vlado v Beogradu, da naj se pogajanja o kulturnih odnošajlh med obema državama ki jih določa rapall-ska pogodba, odgode do jeseni, ko se sestavi nova Italijanska delegacija. Jugoslovanska delegata Lujo Vojno-vld In rektor zagrebške tehnike dr. Marij Klseljak sta danes odpotovala iz Rhna. Ponesrečena misija g. Zanelle (Glej tudi članek na drugI strani.) Grki ogrožajo Carigrad Neuspeh g. Zanelle v Beogradu Iz Beograda nam pišejo: Prihod Šefa reške avtonomaške istranke Ricarda Zanelle v Beogi»d, je sprejela jugoslovanska vlada s precejšnjo skepso, ker je v njegovi misiji videla takoj trik italijanske .vlade, da pride s posredovanjem v resnici edinega predstavnika reškega javnega mnenja v posredne pregovore z našo vlado. Nastop gospoda Zanelle je sicer sam po sebi de-mentiral te okolnosti, toda iz njegovih izjav o Kondominijumu nad reškimi pristanišči sevidi, da je Zanella hotel zastopati stališče italijanske vlade, ki je pa za nas popolnoma nesprejemljivo. Zato se lahko trdi, da je Zanellina akcija, ki ima svojo zasiombo v Rimu, ponesrečena. Zanella bo mogel konferirati z našo vlado edinole kot predstavnik javnega mnenja Reke, ki se je povodom volitev v reško konstituanto Izrekla jasno za popolno samostojnost Reke, kot cmlsar italijanske vlade pa nc doseže ničesar! Italijanska politika v reškem vprašanju je zopet doživela novo razočaranje in neuspeh. To že skušajo popravljati polttradni Italijanski listi; tako n. pr. glasih pr^Jsednika italijanske vlade, Bono-inija, «Epoca» izjavlja, da italijanska vlada nima absolutno nobene zveze z misijo Zanelle v Beogradu, kamor jc odšel on po svoji inicijativi brez sporazuma z rimsko vlado in brez vsakih Instrukcij. Ta dementiranja italijanske vlade je prva posledica neuspeha Zanelline misije v Beogradu, kjer je Zanella mogel spoznati, da je jugoslovanska vlada pripravljena pogajati se in govoriti o reškem vprašanju edinole z reško vlado, ki bo samostojna in neodvisna od rimske politi!.c. Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Predsednik reške vlade, Zanella, se še vedno tnudi v Beogradu. Posetil je notraniega ministra Pribičeviča in trgovinskega ministra dr. Spaha. V zunanjem ministrstvu je bil sprejet od pomočnika Popoviča. »JeK za socfjalno skrbstvo, v oddelek za prosveto in vero, v oddelek za pravosodje ln v oddelek za gozdarstvo. Stvarna pristojnost pokrajinske uprave in njenih oddelkov ostane do nadaljnih ukrepov povsem ista, kakor pristojnost prejšnje deželne vlade in njenih odgovarjajočih pover-Jeništev in oddelkov. Na čelu posameznih oddelkov pokrajinske uprave stoje šefi oddelkov. Oddelki se po potrebi dele zopet v odseke, katerim načelujejo referenti. Svojim pristojnim ministrstvom ostanejo tudi nadalje neposredno podrejeni sledeči uradi: delegacija ministrstva financ, oddelek ministrstva za trgovino in industrijo, zdravstveni odsek, gradbena direkcija, generalna Inšpekcija vodft, rudarsko glavarstvo, agrarna direkcija, finančna prokuratura. Podnajemnik in nova oblastvo i Marčni m podnajemnike* slab*! ali ugodnejši ekonomski položaj po lastnem preudarku določiti višino podnajemnino, ki jo nižja ali pa tudi višja od navedene mere. Ako je soba oddana v podnajem dvema ali več podnajemnikom, je povišati najemno cono pri dvoh i>odna-jemnikih še za 50%, pri več podnajemnikih pa do 100% podnajemnine, ki se preračuni na goronji način. Naj zadostuje en primer: Vzemimo da je stalo stanovanje s tremi sobami (pritikline se ne štejejo) z gostaščl-no in vodarino 1. julija 1014 okroglo 000 kron. Po novi stanovanjski uredbi s« ta najemnina more zvišati na štiri, oziroma trikratno višino. Dobimo višino najemnino S6t)0 (2700) kron. To vsoto delimo s številom sob S in dobimo 1200 (900) kron. katera vsota naj so kot podnajeinnina poviša za 50—100%. toroj 1800 (2400) in 1200 (1800). Toliko sme stati letno največ prazna soba, oddana v podnajem, v našem primeru. Če pa jc ta soba nifi-blirana in zvezana z uporabo posteljnega perila, postrežbo itd., se sme »e zvišati za nadaljnih 100—200%, pri luksurijozno opremljenih sobah celo sSanovareis&a asredfoa !»a 300%- Kakor je razvidno že iz tega rač.u-!na. bodo podnajemnine šlo kvišku. da: V zadnjem času so množijo slučaji najemniki stanovanj povišujejo na, St ,lovan.s'ka M"rwlba flabo skrbi r.a oddanih i. ..,;„..,..m,., ... slepo cone podnajemnikom sol). Kor pri tem običajno ne vo niti podnajemnik, koliko je dolžan plačati j^ komMfcTu tasup«mi,"p^bofi) za sobo in niti uajemn.k. koliko srne ! „avijanjo p0(1„ajemni.i v duhu odred- podnajemnlka. Pri spornih vprašanjih | naj so stranko obračajo na stanovanj ijanje podnajemnin I ho primerno znižala. Ustroj pokrajinske uprave za Slovenijo Dosedanja deželna vlada za Slovenijo je v zmislu člena 134. ustave prenehala ter je na njeno mesto stopila »Pokrajinska uprava za Slovenijo«, kateri stoji v zmislu prehodnih ustavnih naredb na čelu pokrajinski namestnik. Pokrajinski namestnik izvršuje pokrajinsko upravo po šefih oddelkov pod neposrednim nadzorstvom ministra za notranje zadeve in kot organ pristojnih ministrov. Pokrajinska uprava za Slovenijo obstoji dotlej, dokler se posamezni deli pokrajinske uprave ne ukinejo in njihovi posli ne preneso bodisi na posamezna ministrstva, bodisi na kasacijsko ali apelacijsko sodišče (stol sedmoricc, odnosno višje deželno sodišče), bodisi na ministrske ekspoziture, bodisi na oblastne urade države (veliki župan in za posebne posle državne uprave posebne instance za eno ali več oblasti) ali samouprave (oblastna skupščina in oblastni odbori). Pokrajinska uprava za Slovenijo se deli v naslednje oddelke: v predsedstvo pokrajinske uprave, v oddelek za notranje zadeve, v oddelek za kmetijstvo, v oddelek za javna dela, v od- zvišati podnajemnino, hočemo tukaj na kratko citirati in razložiti toza-dovne člene nove stanovanjske uredbe in pravilnika. Čo komu Se ne bi biio jasno, naj si kupi v knjigami gcomunšstižne metode uredbo in naj vpraša — ------- skem uradu. član 8. uredbo prepušča pokrajin-1 skim vladam, odnosuo stanovanjskim i oblastvom, da v duhu stanovanjske | uredbe odrede cene sobam z opremo in broz nje po hotelih, prenočiščih, pensionih, kojališčih itd. To se je tudi odredilo v priloženem pravilniku, ki določa višino podnajemnine v členih 2., 3. in 4. Za podnajemnika je važno sledeče: Predvsem je treba ugotoviti najemno ceno vsega stanovanja. Ako pa uporabl ja hišni lastnik stanovanje sam, je določiti najemno ceno stanovanja v višini, ki bi se morala plačati, ako bi bilo stanovanje oddano v najem. Višino najemnine določa uredba sama v členil 8., ki pravi, da se določi najprojo osnovna najemnina za dan 1. julija 1014. Ta osnovna na stanovanj-j prepre{enje gtraSnega 2l0elna v No vem Sadu. Iz Novega Sada javljajo o novem zločinu, katerega so hoteli vprizoriti komunistični teroristi, ki se je pa v veliko sročo ponesrečil. Pri poveljniku novosadske aviatične postaj« se je javil z objavo iz Beograda od aviatične komande v uniformi vojaškega zdravnika Jovan Katič z aktom, da mora pregledati zdravstveno stanje moštva in delavcev, ki so zaposleni v aviatični postaji. Poveljniku postaje so je takoj zdeloj da so dokumenti vojaškega zdravnika ponarejeni; vendar ga jo pustil, da je pregledoval moštvo, a obenem ga je dal strogo opazovati. Telefonski se jc prepričal v Beogradu, da aviatična komanda ni poslala v Novi Sad nobenega zdravnika, da mo-i najemnina, pomnožena s številom šti- njakov po vojašnicah. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE! Kocenova stoletnica R. P. — Ponikve, 7. avgusta. Ze v 6oboto zvečer so grmeli topiči rai prijazne gričke ponkovljske fare in v nedeljo zjutraj so prebudili naše vrle Ponkovljane na vse zgodaj... Krasen dan je legel na zemljo. Vse vasice ponkovljske župnije bo odete v svečano obleko, zvonovi zvonijo, fantje in dekleta prepevajo, godci se oglašajo, narodne gospe in gospodične se marljivo pripravljajo za, današnjo slavnost. Fantje so postavili visoke mlaje na mnogih krajih, slavoloki s prisrčnimi napisi pozdravljajo pred Gobčevo gostilno, pred Kocenovo rojstno hišo, pri vhodu v vas Ponikvo in pred cerkvijo od vseli strani prihajajoče domačine in tujce... Narodne in državne zastave, od nežnih rok spleteni venci, mnogobrojno cvetjo — vse to dela sliko še posebno lepo ... Ponkovljani so pripravljajo, da dostojno počastijo spomin enega izm-.id svojih največjih sinov, svojega rojaka Blaža Kocena — na katerega so prav atko lahko ponosni kot na svojega tako lahko ponosni kot na svojega Ze s prvimi jutranjimi vlaki so začeli prihajati od blizu in daleč gostje, ki jih je pripravljalni odbor ljubeznjivo sprejel. Zgodovinsko društvo v Mariboru je poslalo slavnostnega govornika, g. prof. dr. P. Stnnška; svojega zastopnika je poslala, tudi Zveza kulturnih društev, ,v Ljubljani. Mnogo m- teligentov, ponosnih, da so rojeni Ponkovljani, je pohitelo s svojih službenih mest na prijazno Ponikvo, da fje udeleže slavnosti. Med zvonenjem zvonov in pokanjem topičev se je zbrala do desetih ogromna množica ljudi, da prisostvujejo slovesni službi božji. Prostorna cerkev jo bila napolnjena, pa tudi zunaj se jo kar trio ljudi. Fantje iz okolice so imeli okrašene klobuke in prsa z velikimi, živobarvnimi šopki in trobojni-cami. Pred mašo je imel ognjevit govor kaplan Kranjec iz Celja, v katerem jc primerjal Slomška in Kocena. Mučen vtis je naredilo na poslušalce, ko je proti koncu zašel na politično polje. To bi bil pri taki priliki lahko opustil. — Med slovesno mašo je igrala. v cerkvi in pozneje med slavnostnim obedom na vrtu g. Ošlaka pridno in prav dobro narodna godba iz Voj-nika. Popoldne okoli tretje, ure so je zopet zbrala mnogobrojna množica pred Ošlakovo gostilno in šolski vodja Ivan Burdian jo hitro in spretno pripravil vse za izprevod, ki so je jel pomikati proti Hotuujam. Na čelu je korakala godba, za njo šolski otroci in učiteljstvo, občinski odbor z županom Podgorškom na čoln, za njimi gostje in domačini. Med potjo so se pridruževali mladi in stari, mnogo pa jih je že čakalo na Hotunjah. Pred Kocenovo rojstno hišo je g. župan kratko in prisrčno pozdravil došlo goste: za niira ie slavnostni govornik dr. P. Strmšek v lepem, jedrnatem govoru razložil nav. dušenemu ljudstvu pomen Kocenove slavnosti, odkril v imenu Zgod. društva v Mariboru spominsko ploščo ter jo izročil občini v varstvo. Mala deklica je na to deklamirala pesmico in proslavljala preprosto kinoteko hišo. v kakršni se je rodil tudi Kocen. Župnik Kociper se je z lopimi besedami zahvalil slavnostnemu govorniku in zaklieal Kocenovemu spominu: slava! Množica se jo nato polagoma razšla, večina je drvela veselili lic tja doli v prijazne prostore Gobčeve gostilne pri kolodvoru, kjer se je vršila ljudska veselica ob najboljšem razpoloženju pozno v noč. Da se je vsa slavnost izvršila tako dostojno in lepo, da. so je udeležilo toliko občinstva kljub temu, da je bilo v neposredni bližini voč veselic in zabav, se imamo v prvi vrsti zahvaliti spretnemu vodstvu in požrtvovalnemu delu pripravljalnega odbora, nadalje našim vrlim Kolašicam, ki so pod vodstvom gospe županjo podnevi in ponoči neumorno delale, pletle vence, nabirale dobitke, pripravljale jestvine, pecivo in pijačo in okrasile veselične prostore. Posebej pa še moramo omeniti odlično sodelovanje dveh narodnih dam, gospe dr. Karlovškove iz Celja in gospe Ošla.kove s Ponikve, ki sta z darovanjem bogatih dobitkov pripomogle slavnosti do njeno višine. Politične beležke '-f Razpis državnozborskib volitev. Kakor nam poročajo iz Beograda, bodo v najkrajšem času razpisane naknadne volitve za izpraznjena mesta komunističnih poslancev. Vršile pa se bodo te volitve najbrž šele koncem leta. Atera gosp. Peska. Kakor nam poročajo, je imelo zadnje dni načel-stvo NSS ponovne seje, na katerih se je razpravljalo o aferi gosp. Peska. Načelstvo se je nahajalo pod vtisom dejstva, da je pokrajinski namestnik na' intervencijo nekaterih voditeljev NSS izjavil, da se nahajajo akti pri ministrstvu za notranje zadeve in da on ni kompetenten, dati informacije o stvari, ki je zanj uradna tajnost, da pa je na drugi strani odkrito nasvet o-val gosp. Pesku, naj se za nekaj časa umakne javni pozornosti s tem, da ol-potuje ali oboli. Končno so nekateri člani načelstva NSS odkrito vprašali gosp. Peska, ali je očitek gotovega moraličnega. defekta utemeljen. Gosp. Pesek je dal častno besedo, da so mu v tem oziru ne more niti najmanjšega očitati. Njegovi najožji pristaši so nato zahtevali, da se vodstvo stranke s to izjavo zadovolji. Drugi so mnenja, da je treba, dognati stvar do kraja. ker je vendar nemogoče, da bi bil novi pokrajinski namestnik, ki je politično nezainteresiran, brez najtehtnejših razlogov predložil ministru, da se naj gosp. Peska ne potrdi. Ker veže pokrajinskega namestnika uradna tajnost in se akt nahaja pri ministru za notranje zadeve, se sedaj v krogih NSS misli na to, da se gg., ki so vzeli zadevo gosp. Peska v svoje roke, t. J. dr. Rybar ter poslanca Deržič _ in Brandner obrnejo naravnost na ministra za notranje zadeve. Tudi mi mislimo, da je ta pot pravilna. Ako gg. Deržič in Brandner kot narodna, po-alsnca zahtevata od ministra pojasnila, je gotovo, da ga bodeta tudi dobila. — Kakor nam naknadno javljajo, odide poslanec Deržič jutri v Beograd, da dobi od notranjega ministra avtentično pojasnilo in tako doseže razčiščenje mučne afere. + O velikem presenečenju v Inozemstvu poroča »Jugoslavija*, ker minister notranjih zadev z ozirom na poročilo pokrajinskega namestnika ni mogel predložiti kroni v potrditev izvolitev Antona Peska,. Na Češkem — tako piše »Jugoslavija* — vlada veliko razburjenje; ko jc bil izvoljen Pesek za, župana s klerikalnimi, komunističnimi in socijal-demokratekitm glasovi, tedaj je poročala »Jugoslavija-., da vlada v Franciji veliko zadovoljstvo. Če bo šlo tako naprej pride na vse zadnjo vprašanje Peskovega županovanja še na dnevni red vrhovnega sveta, v Parizu, skupno z vprašanjem Orijenta! + Grehi Jugoslavije. Naša država ima vedno več grehov, ki jih ue more odpraviti; tako je n. pr. »Domoljubu« kriva Jugoslavija, da so slovenski duhovniki brez protesta izročili cerkvene zvonove avstrijski vojaški upravi, ki jih je prelila v kanone, sedaj se pa ta Jugoslavija noče pobrigati, da bi dobilo te cerkve zvonove nazaj. Dalje jc Jugoslavija kriva, da, so klerikalne občine podpisovale vojna posojila, a ker niso imele denarja, se so morale zadolžiti. Jugoslavija je kriva sedaj, ker noče vrniti občinam toga denarja, ki so ga porabili avstrijski generali, ko so se pripravljali na svoje poraze. »Straža* trdi, da je Jugoslavija kriva strašne nemorale, ker se v Jugoslaviji kopljejo skupai moški in ženske. »Na- Softolshi vestnih SLAVNOSTNI DNEVI OTVO-RITVE TELOVADIŠČA SOKO. LA 1 NA TABORU. Naraščajev prapor Sokola I. Po inicl. jatlvi vrle Sokollcc gospe Milene Ježek-Zorove, dobi naraščal prekrasen prapor, Belo polie, rdeči in modri okraski, So-kol, sokolskl izrek. Ročno delo omenjene gospe Je umetniško izvršeno. Za veli. kodušni dar, poklonjen iz ljubezni do so. kolske inladiiie, sc Sokol I iskreno za-hvaljuje. Enaka zahvala gre velespošto-vanemu konzulu češkoslovaške republike, g. dr. Benešu, ki ie poklonil za ta prapor prekrasno moderno litivo Sokola z rahlo zaprtimi perotml. Zastavo okrasi •Ženski sokolski krožek« z dragocenim trakom. Zastavo sl n-.J ogleda občinstvo v izložbenm oknu pri tvrdki Magdle. Bratska sokolska društva, ki pribite v dneh 14. in 15. avgusta gostovat k otvoritvi našega telovadlšča, ponovno prosimo, da si pravočasno oskrbe legitimacije za polovično vožnjo, obede, kakor smo priporočali in da nam naznanijo za 1: ko oseb in večerov rabijo prenočišč. Na bratsko snidenje! — Zdravo! Odbor Sokola I. Sokol I prosi vse one brate In sestre, odnosno njihove družine, ki bi mogle za slavnostne dni otvoritve telovadišSa prepustiti kako prenočišče brezplačno ali proti odškodnini, da to javijo odboru. Te prijave sprejema društveni podstarosta vsak dan od 5. do 7. ure zvečer v Simon Gregorčičev) knjižnici. Prijave H 14. in 15. avgust se rano. žijo za udeležbo pri svečani otvoritvi po vseli novih predpisih zgrajenega telov:i-dlšča na Taboru. Vabimo vsa društva, da izpolnijo prijavne tiskovine, da se vemo ravnati glede morebitnih posebnih vlakov. Sokol I pozlvlje vse sodeluloče pri paviljonih, reditelje in vobče vse odseke in odbore, da sc ta teden pogosto shajajo med 6. in 8. uro na telovadlšču na Taboru, da dobi vsakdo lahko potrebna navodila. Narodno ženstvo in bratje, ki imai* narodne noše, naj prijavilo do petka svojo udeležbo pri sprevodu Sokola I v ponedeljek dne 15. avgusta dopoldne. Prijavo v društveni sobi. trg Tabor 2, vsako popoldne med 4. in 7. nro. Skupina ^ narodnih nošah se zbira v ponedeljek ob pol 11. na vzhodnem delu telovadlšča na trgu Tabor. MARIBORSKI OBČINSKI SVET. Maribor, 9. avgusta. Sinoči se je vršila prva seja mariborskega občinskega, sveta, ki jo trajala pozno v noč. Po prečitanju zapisnika zadnje sejo bivšega mestnega sosveta je naznanil župan Grčar, da je bila mestna blagajna prevzeta v popolnem redu, nakar je razložil pravilnik o dolžnostih in delokrogu župana in mestnega sveta. Sledila je izvolitev 13 odsekov, Id bodo najprej v svoj delokrog spadajoče zadeve natančno proučili in stavili potem občinskemu svetu konkretne predloge. Izvoljeni so bili sledči odseki: 1. finančno - gospodarski (7 članov), 2. pravni (3), 3. personalni in disciplin nami (7), 4. obrtni in industrijski (4), 5. kulturni (3), 6. socijalni (7), 7. zdravstveni (3), 8'. stavbni (7), 9. stanovanjski (7), 10. odsek za mestno klavnico (7), 11. odsek za pogrebni zavod in pokopališče (3), 12. odsek za likvidacijo mestnega gospodarskega urada (7), 13. odsek za mestno plinarno in vodovod (3 člani). Demokratski klub ni določil nobenih kandidatov in obstojajo odseki lz socijalnlh demo« kratov narodnih socijallstov ln klerikalcev. Ker od prejšnjega mestnega sosveta. imenovani odsek za pregled mec-t-ne hranilnico ni posloval, je bil na predlog demokratov izvoljen nov odsek, obstoječ iz treh članov. Predlog socijalnih demokratov, naj se Gosposka ulica prekrsti v Glavno ulico, da se tako odstrani znak hlapčevstva in znak nekdanje gosposke vlade, je bil odkazan odseku, istotako tudi socijalistični predlog o ustanovitvi mestne knjižnice potom združenja vseh v mestu nahajajočih se knjižnic-Predlog, da naj se zgradi v mestni plinarni kopališče za tamošnje delavce in se jiin preskrbi tudi obleka na občinske stroške, jo bil sprejet soglasno in izročen odsoku v natančnejšo proučitev. Sledila je razprava o gledališkem vprašanju. Dovoljen je bil kredit v znesku 500.000 K za takojšnjo uvedbo nove razsvetljave, da se prepreči zakasnitev sezone, vlada pa se naprosi za podporo in nujno rešitev vprašanja podržavljenja gledališča. S tem je bil dnevni red prve redn« seje izčrpan in je sledila tajna seja, ki je razpravljala o raznih personalnih' zadevah, kakor določitev, plače Županu itd« Domače vest! * Minister Kukovec v Ljubljani. Mi- j»wr za socijalno politiko dr. V. Ku-(0veo »e je včeraj popoldne mudil v LJubljani, kjer se je udeležil seje na-jelstva JDS. Zvečer je gosp. minister iopet odpotoval v Celje. » Slavnostno odlikovanje bivšega iupana dr. Tavčarja. Danes ob 18. iri izroči na slovesen način pokrajin-nametnik Ivan Hribar v mestni .bomioi bivšemu Hubljanskemu župa-„! dr. Ivanu Tavčarju, red sv. Save [L razreda, s katerim je bil dr. Tav- ga finančnega tajnika pri isti prokuraturi; za začasnega finančnega tajnika dr. Jožefa Vidmarja, dosedanjega 7ačasnoga pristava pri isti prokuraturi; za kanclista Srečka Gruberja. dosedanjega pisarniškega ofici-janta pri isti jirokuraturi. * Pokrajinski namestnik v Kranju. Iz Kranja nam poročajo 0. t, m.: Pokrajinski namestnik g. Hribar se je danes dopoldne pripeljal iz Cerkelj v Kranj. Na potu so ga povsod simpatično pozdravljali. Sprejem v mestu .ie bil jako lep. V imenu narodnega ženstva ga jo pozdravila gospodična Olga Rakovčeva, a v imenu ruskih beguncev mu je deldamirala mlada Rusinja prigodno pesem in mu izročila šopek cvetlic. Nato se je javil okrajni 'Javar Znideršič, a za njim mestni župan Ciril Pire, ki je v navdušenem govori pozdravljal pokrajinskega namestnika kot sina lepo Gorenjske in prvobojevnika v borbi slovenskega naroda. Dopoldne je g. Hribar sprejemni deputacije uradništva, občinskega zastopa kranjskega, županov kranjskega okrajnega glavarstva, okrajnega ufiteljstva, ter vseh kulturnih in gospodarskih organizacij kranjskega r>kr;m. Opoldne se je vršil slavnostni hanl&t, na katerem je g. namestnik izrekel z navdušenjem sprejeto zdravi-co kralju Petru, prestolonasledniku Aleksandru ter vsemu kraljevskemu domu. V imonu mesta Kranj je pozdravil pokrajinskega namestnika župan Ciril Pire. kranjski dekan Anton Ko-hler je nazdravi! g. Hribarju kot narodnemu mučeniku, a v imenu okoliških županov je govoril župan iz Trate Tiad Poljanah Uršič. Na predlog župana mesta Škofje Loke Hafnerja, je bila med velikim navdušenjem sprejeta sledeča brzojavka na kabinetno pisarno v Beogradu: »Povodom poseta kraljevskega namestnika Ivana Hribarja v Kranju izražamo vsi zbrani župani celega političnega okraja Kranj Njegovemu Veličanstvu kralju Petru in Njegovemu Visočanstvu prestolonasledniku Aleksandru izraze neomejeno vdanosti, ljubezni in zvestobe radujoč se nad sprejetjem edinstvene ustave in nad imenovanjem zaslužnega in priljubljenega slovenskega rodoljuba kot je minister Ivan Hribar, za prvega namestnika Vašega Veličanstva. — Vsi župani političnega okraja Kranj.» * Pozor železničarji! Prejeli smo: Dne 19.. 20. in 21. t. m. se vrši v Beogradu HI. zemaljski kongres nacionalnih železničarjev kraljevine SHS in obenem veliki železničarski izlot,. Natančni program izleta kakor tudi kongresa je objavlien v tedniku »Jugoslovanski železničar-«. Minister saobra-čaja je v svojem oglasu odobril sledeče: o osebni vlak Ljubi iana-Zagrel>- Beograd z zvezo Maribor. Ta vlak sprejme v Zagrebu brate Hrvate, a v| Bosanskem Brodu brate iz Bosne-1 Horcegovine in Dalmacije. Brzovlakom i se prildopijo na vseh glavnih progah po 2 osebna vozova, katera sprejo-1 mata goste iz vseh delov naše države.! Izletniki dobe 4 dni dopusta ("r lire/.-! plačno vožnjo. Dnovnico. delavcev, do-j lder bodo na izletu, so urejene. Oeii-I tralni odbor jo zasigural v Beogradu stanovanja iu prenočišča za vse go-j ste, kolikor jih pride. Zasigurana jo avtomobilska vožnja. Prijave se morajo vposlati najkasneje do 12. t. m. na ZJ2. Ljubljana, Gradišče 7. * Klerikalni bankirji. Najpriljubljt -nejša psovka mariborske »Straže* je bila vedno »bankir«. V zadnjem času pa je postala v tem oziru nekam čudno molčeča. In zakaj? V vodstvo Zadružne banko sta bila med drugim izvoljena tudi glavna gospodarja »Straže« dr. Verstovšek in dr. Jerovšok. * Izgnana komunista. Iz naše kra-i ljevine sta izgnana nevarna komunistična propagatorja Tot Franjo in Nataša Lupaček. Svoj glavni stan sta imela v Beogradu, in sta od tam »li-skavala komunistično centre po Jugoslaviji. * Na tehniški srednji šoli v Ljubljani. bodo v prihodnjem šolskem letu otvor-jeni ti-le oddelki: višja stavbna šola, strojna delovodska šola, elektrotehnična delovodska šola, ženska obrtna šola, posebni tečaji za obrtnike in javna risarska šola. Natančnejši podatki so objav, ljeni v »Uradnem listu« št. 93. * Društvom! Opozarjamo vnovič društva iz Ljubljano in dežele, ki nam pošiljajo vesti o svojih društvenih prireditvah na sporazum med upravami listov in Jugoslovanskim novinarskim ndruže-njem glede kolekovanja društvenih notic za prireditve, ki so 6pojena z veselicami, plesi in sličniml zabavami. Vse take vesti se morejo kolekovatl s takso po B par po besedi. Izvzeta so samo o-brambna in strogo humanitarna društva. * Podraženi telefonski razgovori v A-vstrljl. Od 1. avgusta stane na Dunaju telefonski razgovor z Jugoslavijo C frankov. Ker stane 1 frank 58 avstr. kron, se plača torej za razgovor treh minut 848 kron. * Esperanto ali Volapilk. V nekem slo-venskem dnevniku opažamo že dva dni sem oglas v sledečem jeziku: »Auto-Ga-raza Min. Saobračaja potrebni su jedaa poslovoda, za auto-radionicu, jedan nadzornik garaže i jedan magacioner. UbIo-vl su za poslovodn i nadzornika gara«; da su visegodišni majstori, specialno za automobile i to za svo vrste automobilo. Da ima šoferski ispit i da je več bio negde na službi kao nadzornik ili poslovoda. Od škole da tna najmanj« dva razreda srednje ili kakvo stmčne Škole. Magacio-ner da je poznavaoc svih auto delova i materijala i da jo več ltlo zaposlen u1 tom stanju. Plata nazzornika i poslovodo a 200 din. mesečno, dodatek na skopo-cu 28.— din. dnevno i na člana porodi-ce a 5 din. dnevno. Plata magacionera 180.— din. dodaci iBti kao nadzorniki i poslovodi. Molbo napisane svoje ručno sa dokumentima i opisom gde je sve radio do danas poslati do 1. sep. 1021 nadalje. — Auto-Oarazi Ministrstva Sao-bracaja. — Iz kanzelarijo Ministrstva Saobračaja br. 25281/21 od 20/VIL21.« — Kdo nam bo razložil v kakem jeziku je pisan ta ogla«? * Vojni ujetniki se vračajo. Iz Rusije je v ponedeljek prispel nov transport vojnih ujetnikov bivše avst.ro-ogrsko armade. Prišlo je 240 ujetnikov, ki so sedaj naši državljani. Ti ljudje so večinoma, Nemci in Madžari iz Vojvodine, le malo je Slovencev in Hrvatov. Mnogo njih je služilo tudi dalj časa v sovjetski armadi. __ * Reparacija lokomotiv in vagonov. Na podlagi naše zahteve, da se nam izroči na račun vojne odškodnine najpotrebnejše število lokomotiv in vagonov je naprosila Nemčija našo vlado, da eden naših strokovnjakov odpotuje v Berlin in da z nemškim poverjeni-štvom za odškodnino utrdi tehnično detajle glede kvalitete in serije lokomotiv in vagonov. Z ozirom na majhno število inženjerjev, ki so še v državni službi — samo v ministrstvu gradje-vine je podalo ostavko 65 inžinirjev — se naša vlada nI mogla odzvati temu pozivu in je zaprosila nemško vlado, da ona odpošlje v Beograd enega svojih strokovnjakov. Nemčija je poslala svojega strokovnjaka Neumana. * Strojna šola v Zeleniki. Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za 110 mladeničev, ki bi hoteli vstopiti v strojno šolo vojne mornarice v Žolčniki (v Boki Kotorski). Kompetenti, Id šo dovršili vsaj ljudsko šolo z dobrim uspehom ne smejo biti mlajši kot 17 ir. ne starejši kot, 20 let. * Slovenske dijaške zadruge v Pragi, Brnu in na Dunaju obveščajo svoje člane, da naj prošnje za centralno štipendije za prihodnje šolsko leto vpošiljajo direktno (ne potom zadrug) na Poverje-ništvo za uk in bogotSaatje v Ljubljani, in sicer do 20. avgusta. Tozadevna na-redba je bila objavljena v dnevnikih in v »Uradnem listu« št. 91. * Sestanek za operativno medicino. Od B. do 7. septembra 1921 se vrši v Zagrebu drugi jugoslovanski sestanek za operativno medicino. Za ta sestanek se jo prijavilo 69 članov iz vseh krajev Jugoslavije. Do sedaj jo prijavljenih 20 predavani o kirurški tuberkulozi iu 27 pre- davanj lz ostalega poflrotjja opsiMm* modioine. S tem je znanstveni aspeb tega Bestanka popolnoma zasiguran. * Zagrebško akad. pevsko društvo «Balkan» v Skoplju. Zagrebško akad. pevsko društvo »Balkan« je dospelo te dni v Skoplje ■/. namenom, da priredi v južni Srbiji več koncertov. Na kolodvoru ji1'« je sprejela volika množica ljudstva iii zastopniki raznih pevskih društev. Društvo je priredilo tlim svoj koncert, ki je dobro uspel in odpotovalo na to na Kosovsko poljo. Preteklo sredo je priredilo društvo tudi v Prištini svoj koncert, posetilo Bre-gulnico in so na to vrnilo v Skoplje, kjer jo meščanstvo priredilo gostom več banketov. Dohodarstvene Siknite v Prekmurju. Iz Murske Sobote nam pišejo: Finančna uprava nuj vendar takoj ustavi za počete kazenske dohodarstvene preiskave proti osebam, ki so leta 1920. gojilo po par tobačnih rastlin. Stvar je zastarela in ljudstvo razburja, urade pa so s takim šimelnom po nepotrebnem obremeujujo. Zanimivo pri stvari je, da plača stranka, ki je gojila v 1. 1920. po par tobačnih rastlin, 1 K kazni od rastline, medtem ko stano državo vsak tak slučaj, uradovanje in tiskovino povprečno po 100 K! Radovedni smo, v kateri glavi se jo rodila ideja za to kazensko preiskavo! * Fašisti v tržaški cerkvi. Vsako nedeljo in praznik imajo Slovenci svojo popoldansko službo božjo s krščanskim naukom ln litanljam v cerkvi sv. Jakoba, ki jo vedno dobro obiskana, kadar imajo Slovenci sHižoo božjo, ker je največji kontingent slovenskega življa v mestu samem gotovo pri sv. Jakobu. Ko se jo v nedeljo dne 7. avgusta ob 3. url popoldne pričel krščanski nauk, so prišli štirje fašisti v cerkev. Cuvši slovensko besedo, so zapustili cerkev. Sil so po tovariše, ki so bili tačas zbrani v lokalu nasproti cerkvi. čez nekoliko minut jo prišlo v cerkev kakih 15 fašistov, oboroženih s palicami. Nekaj časa so poslušali, potem so začeli hoditi po cerkvi in na glas govoriti, da bi motili pridigarja- Ker pa duhovnik ni hotel iti s prižnicc, so glasno govoreč zapustili cerkev. Zunaj so se nokoliko posvetovali in prišli so nazaj s trdim sklepom, da duhovnika spodijo s prižnicc. Vzklikali so: »Dajmo mu! Udari ga!« Njihov vodja se je napotil proti prižnici. Ko jo pridigar videl to nevarnost, jc končal sredi pridige in sc o pravem času zatekel v zakristijo. — Kaj poreče nato tržaški škof Bartolomasci? * Ne hodite mimo vojaških skladišč. Zaradi večjo varnosti municijskih in vojaških skladišč na ljubljanskem polju In vsled tega vso ljubljanske okolice je vojaška oblast odredila, da so stražo pri vseh vojaških objektih pomnože. Poleg tega so od mraka do zoro popolnoma zatvorljo poti, ki vodijo mimo artilje-rijskega materiala fstarih in novih topov itd.) skozi vojaška skladišča. Dovoljeni prelaz jo mogoč le v Bpremstvu stražnikov. Poti, ki vodijo od pokopališča neposredno mimo municijskih barak pri vojaškem skladišču, so podnevi in ponoči za vsak prelaz popolnoma zaprte * Nesreča z bombo. V Belovaru je v pondeljek neki poročnik, dodeljen napadalnomu oddelku, dal v svoje stanovanje prenesti vrečo bomb, katere jo rabil za vajo, ki so bile določeno za drugi dan. Eno teh bomb je vzela v roko 251etna soproga trgovskega pomočnika Šumanje. Ker jc bomba šumela, jo je spustila ua tla, kjer jo eksplodirala in smrtnonevarno ranila mlado ženo, ki je kmalu nato v groznih mukah umrla. * Vojaški ubežnik in ponevernlk. Dne 5. avgusta je pobegnil od 2. čete III. ba-talj. 40 p. p. »Triglavskega« podnared-nik Franjo Eržen. Odnesel je s seboj 744 dinarjev uradnega in 500 din. od tovarišev mu zaupanega denarja. * Obsodba vcrlžnikov. Protiverižniški urad je obsodil zaradi verižništva in tihotapstva Katarino Koderman od Sv. Loronca na R dni zapora, in 500 K globe, Kovača Franca iz Križdorlan na 800 kron globe in Jura Miboviličh, iz Mihov-cev na 5 dni zapora in 500 K globo. * Ogenj na vlaku. Na progi Videm-Kr-ško-Rajhenburg so v nedeljo popoldne potniki opazili, da gori nad njimi stroka vlaka. Potnikov se jo polastila precejšnja panika. Vlak so pravočasno ustavili in ogenj hitro pogasili. Ogonj so zanetile v neznosni vročini najbržo iskre iz stroja. * Čudna nezgoda. Ko je žena vratarja vovško papirnice, Marija Holozan, prala v Ljubljanici pprilo, je pridirjal mimo tvorniški avto in zadel mimogrede v kamen, raz katerega je padel na. njem se nahajajoči okoli 60 kg težek ovoj, ki jo strkljal po stopnjicah in Holozanovo poškodoval na vratnih kosteh in rebrih. * O uboju v Rušah nam poročajo še sledeče podrobnosti: Umorjeni gimnazijski abiturijent Fran Serajnik se jo, predno je odšel na veselico v Ruše, mudil v družbi par dijakov na Pohorju. Bil je po izpovedbah dijakov ves dan nekam čudno razpoložen in je posebno veliko govoril o smrti in o spomeniku, kakršnega bi imel rad na grobu. Kakor da bi slutil, da je smrt že preti durmi. Morilec Trnek jc zagrizen komunist in v Rušah znan kot nevaren pretepač. Baje je žo dopoldne izjavil, da mora na veselici koga umoriti in tako veselico razbiti, češ da jo bur-žujska. Trnek se nahaja sedaj v sodni jskih zaporih. Splošno sočustvovanje v mestu velja huda prizadoti rodbini Serajnikovi, Gospodarstvo NASl DRŽAVNI DOLGOVI. »Jugoslovanski Lloyd« od B. t. m. prinaša dober članek o težkem vprašanju državnih dolgov, ki ga podajemo v skrajšani obliki naši javnosti: Zadnje čase so na raznih konferencah, v časopisih in celo v narodni skupščini razpravlja in govori o naših državnih dolgovih. Sam finančni minister dr. Ku-manudi jo opozoril na naš velik dolg v inozemstvu iu na vse našo dolgove, ka-tori bi imeli tožku posledico za naš promet in naše gospodarsko življonje. Dr. Anti Dolibiču je izjavil minister dr. Ku-manudl v naredili skupščini slodeče: »Naša država uživa v inozemstvu popolno zaupanje, ona slovi v svetu kot solidna država, ki absolutno odgovarja vsom obveznostim in da jo naša država edina, ki je za časa vojno iu tudi diuiOB točno plačala in še točno plačujo svojo dolgove. Mi smo prepričani, da bo ta izjava našega ministra šla tudi preko moj našo državo in tudi v inozemstvu napravila ugoden utis, kar je le v korist našemu gospodarstvu in valutnemu stanju. Mi smo mnenja, da je v interesu naše državne In gospodarske politike, da to izjavo izpopolnimo s številkami, da si bo vsa naša javnost na čistem glede naSih državnih dolgov. Potrebno jo, da s številkami ugotovimo na eni strani opasnost, ki bi nam jo inogli povzročiti naši dolgovi v inozemstvu In da se, na drugi strani no razvi jejo nejasne kombinacije in trditvo o njih višini Predvojna posojila kraljevino Srbijo so sledeča: 1.) loterijsko 2% iz 1. 1881. 38 milj. dinarjev; 2.) tobačno iz 1. 1888. 10 milj. dinarjov; 3.) 4 % posojilo iz 1. 1885. 380 milj. dinarjev; 4.) monopolska iz I. 1902. 60 milj. dinarjev; 5.) 4 y2 % posojilo v zlatu iz 1. 1902. 95 milj. dinarjev; 0-) 4 Vi % investic. posojilo iz 1. 1902. 150 milj. dinarjev; 7.) 5 % posojilo za likvid. izdatkov v balkanski vojni Iz i. 1903. v zlatu 250 milj. dinarjev. Za časa vojno sklenjena posojila so še nekonsolidovana. To so pravzaprav l;rc. diti dani od naših zaveznikov 1. 1914., ki javnosti niso točno znani. Nadalje smo sprejeli na podlagi londonskega sporazuma od 1. 1916. daljo za vzdržavanje vojske kraljevine Srbije mosečno 9 mlij. frankov, a Francija in Anglija sta se zavezali plačati annitete za prejšnja posojila, kar je iznosilo okoli 42 milj. frankov na loto, tako da znači to v razdobju od 1. 1914.—1919. okoli 781 milj. frankov. Zedinjene državo Amerike so ob vstopu v svetovno vojno posodile kraljevini Srbiji 12 milj. dolarjev, kar znači okoli 62 mil. dinarjev, a za nabavo vojnih potrebščin in vzdrževanje vojsko so nas obremenili zavezniki za 775 milj. frankov in 9io milj- funt šterlingov, kar zopet znosi okoli -M5 milj. frankov. Po ujedinjenja se jo kraljevina S. H. S. zadol-žila Ameriki za 15 milj. dolarjev za poši-ljatev hrane, oblek in erovljov, a 1. 1919. franooski vladi za 100 milj. frankov in to za kredit pri Francoski banki. To posojilo so je uporabilo za podkropitev Narodno banke. Posojilo v znesku 50 milj. frankov sklenjeno leta 1920 z vladami Francijo in Anglije se je uporabilo za izplačilo kuponov naših [»soji!. Končno nam je kreditirala Amerika še 40 milj. dolarjev za prevzeti materijal iz Francije. Ta posojila in krediti značijo našo dolgove v inozemstvu. Naravno, da. stoji našim dolgovom nasproti odškodnina, katera nam je namenjena, katero pa so na žalost opetovano skušali znižati. Treba bi toroj, kot žo omenjeno izdelati točen račun koliko dolgujemo mi in koliko drugi nam, ila bomo spoznali: Kolik jo naš državni dolg in na kak način bi ga mi poravnali. Nedavno se je izrazil predsednik Harding, da so bodo dolgovi nekaterih malih držav, ki so nastali za časa svetovne vojno popolnoma črtali. Mi smo mnenja, da bi morali biti -mi na prvem mestu mod temi državami, ki se jim namerava črtati dolg. Kraljevina Srbija ni samo sodelovala v svetovni vojni, ampak je imela tudi od začetka dokonča važno vlogo. Ako nihče, imamo pravico mi, da zahtevamo, da So nam črtajo naši dolgovi in da se napravijo potrebni koraki, da se pospeši to velevažno vpra Sanje. «= Za znižanje uvozne Carife na brazilsko kavo in grško vino. Ministrstvo financ je prejelo spomonico trgovsko-obrtniško komore v Sarajivu, v kateri so vlada naproša, da zniža carinsko uvozno tarifo za kavo iz Brazilije, ki so nam do-važa. Naša trgovska agencija v Atenah pa se jo obrnila na ministrstvo trgovine in industrijo s prošnjo, da sc zniža visoka carina na grško vino. = Anglija ponuja manufakitirno blago. Po obvestilu našo trgovinsko agencijo v Londonu ponujajo razne prvovrstne tvornice manufakturnega blaga iz Menčost.ra ln draga industrijska mesta v Angliji naši agenciji veliko izbiro najfinejšega manufakturnega blaga po zelo zmeruih cenah. Ladjo iz Anglije v Gruž, Reko, Trst in Solun potujejo vsakih 8 dni po znatno znižanih cenah. * Volitve za trgovske zbornice. Ministrstvo za trgovino in industrijo jo odredilo, da se volitvo za vse trgovske in obrtniško zbornice v vsej naši kraljevini izvršijo v najkrajšem roku.. — Ljubljanski Uvioskl sejtt. Na skem sejmu dne 8. avgusta )• Ms m prodaj 800 konjev in B30 glav govedi Vsled pomanjkanja krmo so' eene mo4o> padle. Csna srednje dobrih konjev je pat. ■ Ila od 10.000 na 7030 K. Prvovrstni v* I i so se prodajali po 20 do Sil K llvK vago slabejli pa po 14 do 19 K. Kupovanje je bilo srednje. = Produkcija premoga v* Trbovljah. Zadnje čase se prodneira v Trbovljah večje množino premoga kot 'pred vojno. To je za naS promet veliko važnosti, ker se velik del tega premoga ujporablja na naših železnicah. »= Stanje sliv v Slavoniji i|i Bosni. Na podlagi došlih poročil morenjio podati o trgatvi sliv v Bosni in Slavoniji sledeče: Zadnja mila zima, ki je p reši*, takorekofi brez snega jo zelo ugodno vplivala na. slivno drevje. Cvet je bil teko obilen, da se je pričakovalo izredno dobro letine. Sredi meseca maja pa 5" nastopila nenaravna vročina in dolgotrajna suša, kar jo v veliki meri škodovaV) mlademu cvetju, da jo ta zelo odpadal. Tudi letos jo sliva bolje obrodila v bregtvvltih legah nego v nižavah. Izjemo dela le Posavi na, ki obeta boljšo lotino npgo je bila lanska. Ako upoštovamo vse te okolno-sti, uvidimo, da bo letošnji pridelok za 30 do 40 odstotkov slabši od lanskega, kar bi odgovarjalo slabi srednji letini. Ako predpostavimo, da se sveže sliv« tudi lotos ne bo moglo prodajati pod 200 K za 100 kg, tedaj bi se nukalo cene za suhe povsem verjetno od 1000 do 1200 kron za 100 kg. Industrija usnja v Bosni In Hercegovini. V Bosni in Hercogovini obstojajo večinoma male, toda modemu urejen« tvornice za predelavo kož, ki se jih v Bosni predola okoli 5S0.000 komadov. Od te količino jo 50.000 janjčjlh, ovčjih in kozjih kož. Okoli 400.000 komadov se izvozi v Avstrijo. Češkoslovaško, Francijo in Ameriko. Ravnotako jn Bosna bo. gata na kožaJh od divjih živali. Letno »» ubije do 22.000 lisic, 1500 kun, 500 vidr, On.OOO zajcev in 2500 jazbece v. Ker nimamo nobene tvornic za predelavo ko< divjih živali, se to večinoma izvažajo na I.ipsko. Razen tega dobiva Bosna na leto do 1000 konjskih, 5000 telečjih in dot 25.000 govejih kož. Bosna sama jih s svojimi tvornieami predela do 12.000 komadov ostale pa Hrvatska. = Most In tramvaj Beograd-Zemurt. Noki amerikanski konsorcij se je ponudil naši državi, da zgradi v roku dveh let. nokoliko modernih mostov, ki bi vezali Beograd 7. Zemimom. Mostovi bi sltlž!'V tudi za tramvajski in omnibuski promet, lvonsorcij zahteva od države, da se mu dovoli eksploataclja za 50 let. O zadevi bo razpravljal ministrski svet. — Žetev v okolici Niša. Kot so nant poroča iz Niša in okolice je letošnja te* tov dosegla odličrv) rezultate, edino ko< niza je vsled velike vročine malo zan. stala. Pot Skopije-Veles. Vlada je dovoli, la kredit 2.450.000 dinarjev za popravni poti Skoplje-Vcles. « Suša na Madžarskem. Iz Budimpešti 1 poročajo, da jo neprestana suša prizadel. poljskim sadežem veliko škode. Po dosedanjih poročilih bo letošnja žetev krom-pirja zelo slaba. Tudi koruza bo slaboj uspela, ker se vsl se za podružnico odličnega inozemskega društva. Prednost imajo tisti, ki govore hrvatski ali francoski. Ponudbe na poštni predal št 155 Zagreb šSce za fako&nii nastop Jugoslovenski L!oyd, tovarna za konfekcijo, Maribor. Ponudbe na naslov: advokat Mliller, Maribor. Interesenti sa pozivaju, da stave intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti pismene ponude za prodaju kukuruza franko interdantsko slagaiište Ljubljana 20 vagona, Maribor 16 vagona, Celje 2 vagona ili franko koja druga željeznička postaja. Slagališta imaju željezničke pruge. Predaja jedne četvrtine oznadene količine ao 20. augusta, ostatak u septembru. Zaključivanje pogodbe 13. augusta tek. god. prepodne Odkup odmah po pogodbi i uslovima. Kancija 10%. Komanda Dravske divizijske oblasti E. broj 12.186. Obvestilo. Imam v zalogi vae sokolske potrebščine: Kroje sa člane ln članice, telovadne obleke, čevlje, ovratnike, gumbe Itd. Ceniki na razpolago. Zdravo! 1163 50 9 Peter Capuder, Ljubljana dobavitelj Jn;. Sokol. Saveza. Strešno lepenko, lak za konserviranje z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cement, ksilolej (najcenejši karbolinej), wat-proof za izsuševanje vlažnega zidovja in izoliranje proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavb. 1268 potrebščine dobavlja i Ljubljanska komercialna družba, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Spisi o naši državi. Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meb. vezana, fin papir " " po poŠti 2 K več. U. dela I. del A. ilelik _ . 60 E, po pošti 3 K več. Broš., navadni papir 42 K, |,u A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev 21 K, II. dei 42 K. Poštnina za oba dela 9 E. A. Ogrls: Borba sa J ugoslovansko driavo. Cen i 32 E, po poŠti K1'80 več. Dokumenti o Jadranskem vprašanju. Cena 18 K, p» pošti K 1-80 več. Št. Sagadin: Nai »adainjl ustavni položaj. Cena 16 K, po pošti K 1'80 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna ulica 6. Prodam takoj po nizki oeni dve mladi čistokrvni kobili izborni za teh in vožnjo. Nadaljne informacijo in ogled v tovarni usnja Aleks Podvlneo v Radečah 1266 pri Zidanem mostu. 2—1 Naročajte in Širite sledeče leposlovne knjige: 9. FaJgolJ: Tik za fronto. Broš. 36 S, vez. 45 K, poštnina K 2-80. A. Sovačan! Veleja. Broš. 28 K, vez. 36 K, poštnina 2 K. A na tale Fr&noe - Debeljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 E, po pošti pripor. 2 li 40 v več. DostoJevsklJ-Levatlk: Bosi. Roman v IV. delih. Broš. 42 K, vez. 61 K, po pošti broš. K 8-— več, vez. K 80-— več. Oonooart-PastuSkin: Dekle Eliza. Roman. Broš. 16 K, vez. 21 E, po pošti broš. E 2-— več, vez. E 2-50 več. Oerv&ntes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 E, po pošti broš. E 2'— več, vez. h 2-50 več. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 E, vez. 28 E, po pošti broš. E 21— več, vez. E 2 60 več. Bfeobeth. Broš. 32 E, vez. 40 E, poštnina 2 E. Ante Debeljak: Solnce in senco. Broš. 10 E, vez. 16 E, po pošti broš. E več, vez. l£ i'b i več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 E, vez. E 26-—, po pošti broš. 3 40 več, vez. K 4-— več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 E, po pošti 5 K več, II. zvez. broš. 22 E, po pošti 4 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulloa 8. 66 73 t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša dobra in nepozabna soproga, oziroma mati, gospa Olga Schiller, roj. Bernard soproga nadnSltelJa v Črnomlja danes v pondeljek dne 8. avgusta ob 6. nri zjutraj nenadoma umrla. Pogreb bo v sredo dne 10. avgnsta ob 4. uri popoldne iz ženske bolnice na tukajšnje pokopališče. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. 1864 V Novem mesta, dne 8. avgusta 1921. Žalujoči ostali.