TRST, v ponedeljek 13. aprila 1908 Tečaj XXXIII __IZHAJA VBAKI DA* ^S cb nedeljah in pratnlkih oh 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj •«.«u!čoe *t«rllke *>e prodajajo po 3 nvč., (6 atotink) r.mOKih tobaianiah v Trstu in okolici, Ljubljanu Gorici, ..sn[a; fet. Petru. Sežani. Nabrežini, trv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini. Pcttojni, Pornbergu, So!ranu itd. _>ulasi se računajo na milimetre v §iroko»ti ene • -.ione. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. niib-'^eter, osmrtnice, »hvale, poslanice, oglase denarnih zavodov i« 20 8t. mm. Za oglase v tekstu iiata do 5 vrat 20 K, vaaka na A nu vrata K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, uajmanj pa ., ,l<)t. ()c1r89 »prejema „lcseratni oddelek nprave . li^oarj-. — plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mod! HAROČH1NA ZNAŠA sa vse leto '24 K, pol leta 12 K, 3 mesece H K —, • naroCbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oaiis larofilia aa lediljtfo ixiu]i .Edlioitl'itaie: roioinio.K j;si ista 3 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefranko- a • pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaju. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lm UREDNIŠTVO: al. Glorrio Galatti 18 (Narodni d»ti> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasti \ r zonsorcij lista 7Edinostu. — Natisnila tiskarna kon-orc » lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 13 - Poštuo-hran 11nlćni račun 6t. 841-H-">2. - ===== Telefon ite*. 1167 - 3RZ0JAVNE VESTI J atentat na gališkega namestnika potockega. Namestnik umrl. LVOV 12 Slušatelj filosofije Miroslav j Mc/ynski jc zaprosil pri namestniku grofu ; Potockemu avdijenco in sicer pod pretvezo, da Wi zamogel dobiti kako suplenturo na kaki srednji šoli. Med avdijenco, ki se je j vrnila ob 2. uri popoludne, je Siczynski j rikrat z revolverjem ustrelil na namestnika j ter ga ranil nad levim očesom, na nogi I in na levi r®ki. LVOV Namestnik grof Potočki je j jb j uri 15 minut umrl Morilca Miroslava ^•czynskega. slušatelja filozofije, so areti- j raii. Siczvnski je rodom Malorus. LVOV 12. Stczvnskega so odvedli na policijo, kjer so ga zaslišali. Tu je izjavil, ia nima sokrivcev ter da ni atentat izvršil iz navadnega sovraštva, marveč iz povsem političnih razlogov, in z namenom, da ubije na mestnika. Siczvnski je bil že pred več leti obsojen v zapor, ker se je bil udeležil izgredov maloruskih dijakov. V maloruskih kr^qih je bil na glasu kakor zelo marljiv agitator. LVOV 12. Truplo namestnika Potočka a prepeljejo v Ktzeszovdce pri Krakov u, kjer bo v sredo zjutraj pogreb. LVOV 12. Cesar je brzojavno izrazil »dt vi namestnika Potockega svoje sožalje. LVOV 12. Listi poročajo, da je Mi-r iav Siczvnski zaklical namestniku po dovišenem atentatu, da je to storil, da os/'ti krivice, ki se godijo maloruskemu narodu. Aretirali so tadi mater morilčevo. Ministerski predsednik v Puli. PULA 12. Danes je z Dunaja dospel semkaj ministerski predsednik baron Beck soprogo. Dr. Wekerle. BUDIMPEŠTA 12. Ministerski predse ir: k dr. Wekerle odpotuje na svoje posestvo v južni Ogrski. Dr. VVekerle ostane tamkaj veliki teden in velikonočne praznike. Bolgarski eksarh obolel. SOFIJA 12. Bolgarski eksarh v Carigradu je obolel. Njegovo stanje je opasno. Vgprejem francoskega poslanika v Carskem Selu. CARSKOJE SELO 12. Car Nikolaj -> v sprejel včeraj v avdijenci francoskega poslanika Toucharda, ki mu je izročil svoje poverilno pismo. Knez Biilow v Rimu. RIM 12. Nemški državni kancelar knez Biilo\v je popoludne s soprogo dospel v Rim.;- Jutri vsprejme kralj Biilowa v avdijenci. Zvečer priredi Tittom državnemu kancelarju na čast večerjo. V torek bo obed državnemu kancelariu na čast v Kvirinalu. Ženitba vojvode AbruSkega. RIM 12. »Giomale d' Italia« zagotavlja, da je ameriški poslanik prejel od kompetentne osebe vest, da je gotova stvar, da se vojvoda Abruški poroči z Amerikanko Miss Elkins. Miss Elkins postane vojvoiiinja Ahruška in italijanska kraljeva princesi nja. Angleški kraij. PARIZ 12. Angleški kralj se vrne v sredo iz Biarritza preko Pariza v London, kamor dospe 16. t. m. Dne 20. t. m. od mlačnost. Razun „ Arbeiterzeitung" se ni niti eden dunajskih listov ne upa zoperstavljati počenjanju nemških šovenov, ki s tem v resnici le zasramujejo Dunaj in nemški ! narod. Grda je tudi vloga, ki jo igrajo ; nemški parlamentarni krogi, in uprav mizerna je vloga nemškega ministra Peschka. Kakor smo pa naznanili, zdi se, da vendar pride do čeških oziroma poljskih in slovenskih predstav. Dvor baje želi, da pride do te umetniške manifestacije vseh avstrijskih narodov v glavnem mestu države povodom cesarjevega jubileja. Na drugi strani pa je blagodejno uplival na razburjene živce nemških šovenov — strah. Boje se namreč, da bi se mogli Cehi maščevati, ko pojdejo Dunajčani meseca maja gostovat v Prago. Vsekakor je gotovo, da nastopijo z potuje kraljeva dvojica s princesinjo Vikto- [gostovanjem druga slovanska gledališča rijo v Kodanj. : le tedaj, ako bi gostovalo Narodni di- ______________——I ..A JI A \ T 4- rv% «-v a rv. I 11 rv\ 1 m O t I A n rv vadio. V tem pogledu ima dramatično 'društvo v Ljubljani ta teden sejo. Tako se je nemški narod zopet en- Dunaj proti slovanskim predstavam. Rub rika, s katero naznanjajo dunajski listi vse, s čimur naj Dtinaj proslavi ce- krat brez potrebe osramotil pred vsem sarjev jubilej, je obogatela za nov dogodek, i svetom. Kajti umetnost je že tudi vsakemu dogodek, ki je jako simptomatičen za av- ^ polukulturnemu narodn vzvišena nad strijsko kulturo sploh in avstrijsko-nemško posebej. Nemci s e protivijo slovanskim predstavam na Dunaju, grozijo s škanda- ! lom za slučaj, da bi vendar češko Narodni Divadlo, ljubljansko slovensko in krakovsko poljsko gledališče vprizorilo v gledališču na Dunajčici — kakor se je prej nameravalo — kake slovanske predstave. vsakim strankarskim in narodnim pred sod kom. Goriška realka. „Omladina" priobčuje nastopni članek: Zadnjič se je veliko govorilo in pisalo o poslovenjenju srednješolskih zavodov na Kakor" naznanjajo namreč nemški listi, | Slovenskem. Rezultati baš ne odgovarjajo je nemški narodni svet za Dunaj nastopil j najskromnejšemu pričakovanju. Zla,ti zapri ministru Peschka proti nameravanim ' nirai™ Pa ie- da se Pri srednješolskem češkim predstavam v gledališču na DuJ vprašanju upošteva le gimnazije, na realke najčici in zahteval od ministra, da bi po se pa skoraj ne misli. Kako važna pa je Leto Lahor Sl0?eEC6Y Nemce? F O J) L I S T E K. KAZA KI. :>4 * vkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Nehote mu je šinila v glavo misel o Kuperjevem stezosledca in o Abrekih: a -z ozirom na tajuistvenost, s katero .je hodi! starec, sc ni tipal vprašati in je bil v dvomu. aH .je to tajinstvenost povzročala nevarnost ali lov. ..Ne to je moj sledJ, je prosto odvrnil starec in pokazal na travo, pod katero je bilo komaj opaziti sled zveri. Starec je sel naprej. Olenin je stopal •zdaj tik za njim. Ko sta bila prehodila kakih dvajset korakov in se spustila navzdol, sta prišla v goščavo h košati hruški, pod katero je zemlja bila črna in so ležali sveži odpadki zveri. Od trt opleteno mesto je nalikovalo k l iti, prijetni, temni in hladni uti. „Zjutraj je bil tukaj", je dejal starec i u Yzdihnil. ..Vidi se. ležišče je vlažno od potu in sveže.c Naenkrat se je zaslišalo v hosti, kakih deset korakov od njiju, silno pokanje. Oba sta se zdrznila in zgrabila za puške, a ničesar ni bilo videti; slišala sta samo, kako se je lomila suhljad. Trenutek je rabil svoj upliv v preprečenje teh pred- jtudi ta stran slovenskega srednješolskega stav. Nemški nacijonalci da so odločni i vprašanja, naj pokaže narodnostna statis-preprečiti te predstave, ako potrebno, tudi tika goriških realcev iz nekaterih let: z nasiljem. Minister Peschka je to vzel \ na znanje in naznanil, da hoče storiti vse, ■ kar je v njegovi moči. Tudi nemški odsek ; desetorice je imel posvetovanje v tej ' stvari. i Tukaj stojimo pred novim sramotnim j činom nacijonalnega šovinizma in barbar- > stva. In treba še pomisliti, da so na čelu , teh smešnih braniteljev »čistega nemškega« j značaja mesta Dunaja ravno dunajski ! krščanski socijalci. Značilno za avstrijske: razmere je, kako je začela ta sramotna j Tu moramo opomniti, da sem izpustil gonja proti češki umetnosti. Nekoliko tistih par odstotkov dijakov drugih narod-,.biertreue Burschcn" so začeli kričati in vsa nemška žurnalistka je jim sledila, 1870 197* 187G 1891 1883 1835 1887 1888 1833 1890 1898 1906 1907 113 120 214 139 142 125 1-25 129 129 122 187 224 234 46 51 33 S8 30 27 29 35 41 55 46 113 129 28 40 31 26 42 46 44 49 46 39 43 46 55 nostij (navadno Hrvatov). Na prvi pogled se mora vsakdo za boje se, da bi ji ne predbacivali narodno j čuditi, da je pohajalo realko do leta 1890. bilo slišati enakomerno, hitro galopiranje: pokanje je prešlo v šumenje, ki seje vedno dalje in dalje, širje in širje razlegalo po tihe 111 lesu. Kakor bi se bilo nekaj pretrgalo v Oleninovem srcu. Zaman je bulil v zeleno goščavo in konečno se je ozrl na starca. Puško tiščeč k prsim, je stric Je-roška stal nepremično tu: kučmo je imel porinjeno nazaj, oči so mu žarele v nenavadnem blesku in odprta usta, iz katerih so zlobno moleli zrabljeni, rumeni zobje, so bila otrpnela v tem zazijaju. .. Jelen !" je izpregovoril. In besno je ; vrgel puško na tla in si začel puliti sivo brado. ..Tukaj je stal! Da bi bila prišla s pota sem! Bedak! Bedak I*4 in jezno se je zgrabil za brado. „Jaz bedak! Svinja!" je ponavljal, in se bolno trgal za brado. Bilo je, kakor da je nad gozdom v megli nekaj poletelo ; vedno dalje in dalje, širje in širje je šumel l>eg splašenega jelena ... Mračilo se je že, ko se je vrnil Olenin 1 s starcem, truden, lačen in vendar krepak. Kosilo je bilo pripravljeno. Jedel in pil je s starcem, tako da mu je postalo gorko in pri srcu veselo, in šel potem vun na stopnice. Zopet so se dvigale pred njegovimi očmi gore ob zatonu. Zopet je pripovedo-■ val starec svoje brezkončne storje o lovu, 'o Abrekih, o ljubici, o svojem brezskrb- nem, drznem življenju. Zopet je hodila lepa Marjanka vun in noter in čez dvorišče. Pod srajco se je odražalo krepko, deviško telo lepega dekleta. XX Naslednjega dne je šel Olenin brez starca sam na kraj, kjer sta bila splašila z Jeroško jelena. Namesto da bi napravil ovinek skoz vaška vrata, je zlezel, kakor so delali vsi v vasi, čez trnjevo mejo. In še ni obral vseh trnov, ki so se mu bili zapičili v čerkesko, ko je njegov pes, ki je tekel naprej, že spodil dva jelena. Komaj je stopil v grmovje, ko so se skoro na vsak korak vzdigali fazani. (Starec mu ni pokazal včeraj tega mesta, da bi ga prihranil za lov s kobilko). Olenin je ubil z dvanajstimi streli pet fazanov in ker je lazil za njimi po trnju, se je tako izmučil, da je lil pot curkoma z njega. Poklical je nazaj psa, spustil petelinca, djal še krogle na šibre in, braneč se komarjev z rokavi čerkeske, šel potiho na včerajšnje mesto. Toda bilo je nemogoče zadržati psa, ki je celo 11a poti naletal na sledove, in ustrelil je še par fazanov, tako da je, zarau-divši se z njimi, še-le proti poldnevu zopet našel včerajšnje mesto. (Dalje) razmeroma zelo malo Slovencev. Ta ne-dostatek pa je na Slovenskem splošen in in to je jjeden vzrokov, da Slovenci nimamo še lastne industrije. Najžalostneje izgledajo številse iz leta 1870. Na Goriškem je e/5 vseh prebivalcev Slovencev, ki so poslali ono leto 33 dečkov v realko, Lahov pa je poslalo šest do sedemkrat toliko dečkov! V primeri z našim številom je bilo tega leta naravnost gorostasno število nemških dijakov ; Nemcev pa je v vsej deželi le par tisoč ! Sele po letu 1890. se je jelo obračati na bolje in letos je na zavodu celo 104 Slovencev, torej se je zvišalo število dijakov od lani za 35 ! Vsekakor razveseljivo dejstvo ! Tu moram pripomniti, da nekaj let sem zahaja mnogo Goričanov v realke, dočim tega v drugih deželah ni opažati, najhuje pa je stvar na Štajerskem: Lani je bilo razmerje gimnazijcev in realcev v Ljubljani 826:285, v Mariboru 318: 11, v Gorici pa 262 : 129. Težko bi bilo določiti vzroke, zakaj je bilo v letih 1870—1883 na zavodu več Slovencev kot Nemcev, potem pa naenkrat do leta 1889. zopet več Nemcev .! "len vzrokov je tudi tedanji ravnatelj. Do ?ta 1901. je bilo na tem zavodu šest ravnateljev : prvi ravnatelj je bil Villicus 1861—68, Gatti 1869-71, Diak 1872—73, 1874 .zopet Gatti, Schreiber 1875—9°'-Ko je nastopil Schreiber službo, se je jelu vidno krčiti število slov. raalcev. Da je vladal na zavodu pod tem ravnateljem res ,,pravi" nemški duh, evo dokazi : pod prejšnjimi ravnatelji so pisali profesorji pogosto v šolska izvestja Članke v deželnih jezikih: ko je došel pa Schreiber, je ta navada koj izginila. Dalje: v statistiki materinskega jezika dijakov je bil pod prejšnjimi ravnatelji najprej označeni: italijanski, potem slovenski in najzadnje nemški jezik, kar je tu v Gorici edino pravo; a Schreiber je koj vse reformiral in nemški jezik je došel na prvo mesto, slovenski na zadnje! Pod drugimi ravnatelji je bilo na zavodu nastavljenih mnogo slo .'. nskih in laških profesorjev ; a potem se je btvar korenito izpremenila : zlasti Lahi so v tem oziru zelo potrpežljivi! Tako sta bila lani na zavodu dv»italijanska profesorja, nemških pa 11 ! Naši državni poslanci naj bi se vender enkrat že zavzeli za ustanovitev italijanskih in slovenskih paralelk na realki! Kajti kar se tiče gimnazije, bi se težko kedaj kaj doseglo. Goriški nadškof misli n ttnreč ustanoviti — po vzoru ljubljanskega >>kofa — gimnazijski zavod, v kojem se bo poučevalo v nižjih razredih v laškem, oziroma slovenskem jeziku, a višja gimnazija bi bila nemška. Da je res zadnji čas, da zahtevajo naši goriški slovenski državni poslanci skupno z italijanskimi od vlade ustanovitev slovenske in laške realke, naj prip v \nim sledeče: na zavodu je 240 Lahov, 104 Slovencev in 57 Nemcev! Lahi začnejo v kratkem resno akcijo, seveda za laško realko; to tudi lahko dosežejo, ker so jim dani vsi predpogoji za ustanovitev laške realke. A mi Slovenci bomo toliko čnsa čakali, da bodo Lahi imeli svojo šolo in da bode število nemških realcev zrastlo na - - 70 ! Potem smo izgubljeni. Kajti vlada bi ne hotela na noben način, da bi hodilo 70 Nemcev v kak drugojezični zavod, tako da bodo Lahi imeli svojo šolo, a slovenska deca bo lepo zahajala z nemško v — nemško realko. Na delo dokler je čas ! SHOD Nar. delavske organizacije' \ pri sv. Mariji Magdaleni spodnji : včeraj popoludne je vspel najlepše v vsa-Ikem pogledu. Velika Miklavčeva dvorana Stran II »EDINOSTc štv. 104 V Trstn, dne 13. aprila 1908 je bila napolnjena. Na predlog predsednika N. D. O. dr.a Josipa Mandića je bil izvoljen predsednikom tovariš Anton M i k 1 a v e c pri sv. M. M. sp., ki je prisrčnimi besedami pozdravil zborovalce ter označil nakratko namene N. D. O. Potem je govoril dr. J. Man d i d o „pomenu N. D. O.*. Stališče te organizacije je, da se ima gospodarska vprašanja ločiti od politike. To povdarja na vsakem shodu. Politika je sicer predpogoj gospodarskemu napredku. Ali organizacija, ki bi hotela hkratu oboje dosezati, ne bi odgovarjala svoji nalogi. <'e pa se na naših shodih tudi omenja politika, temu so krivi socijalni demokratje, ker gospodarski boj spravljajo v zvezo s politiko ! Nu, danes se ne bomo bavili s politiko-in govoriti hočemo le o gospodarskem položaju Naloga N. D. O. je, da varuje koristi delavcev in te ohranjuje kakor verne sinove svojega naroda. Govornik polemizuje proti socijalni demokraciji, ki nam očita, da izrabljamo delavce v politične svrhe. Povdarja, da slovenska politika v Trstu je v drugih dobrih rokah — pol. društva rEdi nost". Program N. D. O. je drugi. Naši delavci so bili izkoriščani v razne svrhe. Najprej jih je izkoriščala italijanska liberalna stranka — to smo kolikor toliko preboleti. Pozneje jih je začala izkoriščati -socijalna demokracija pod pretvezo internacionalizma. To je divna ideja. Ali socijalni demokratje v Trstu so v resnici laški nacijonalci, a slovenski socijalisti so 1<* njih pomagači, tako, da se more reči, da so slovenski sodrugi hujši nasprotniki našega naroda nego italijanski sodrugi sami. To je bil vzrok, dajena-stala N. D. O. Pa na vse zadnje naj bi že bili internacionalni, ako bi bili socijalni demokratje dosegli kaj za delavce vsaj na gospodarskem polju. Ali nič niso ustvarili. Kako pa je N. D. O. vršila doslej svojo nalogo ? Poglejmo najprej našo podružnico v Puli. V treh mesecih delovanja je vzela socijalni demokraciji najmočnejo postojanko — bolniško blagajno. Tu v Trstu smo ustanovili pravovarstveni urad, ki najlepše deluje, pripravlja se posredovalni urad, ima čitalnico, knjižnico, prostore razširimo v mesecu avgustu, ker se naše delovanje tako lepo razvija, prirejamo predavanja, shode — sploh skrbimo za materijalne in duševne potrebe našega delavstva. Mi hočemo, da bo naš slovenski delavec jednakopraven faktor v Trstu. Ali če hočemo v polni meri doseči svoj namen, moramo razširiti Svoj delokrog. Sedaj se snuje podružnica v Gorici, potem pride Ljubljana itd. Mi moramo postati močni, ako hočemo imponirati. Govornik je omenjal korakov, ki jih ja storila »N. D. O « v prid železničarjev na južni železnici in je tudi dosegla primeren vspeh. Omenjal je štrajka težakov, ki je tako žalostno končal. Pokazalo se je, kako prav je imela »N. D. O.«, ko se je izrekla proti štrajku za katerega zmago so manjkali vsi predpogoji. Na to je prešel k sedanjemu gibanju državnih železničarjev. »N- D. O.« Je želela skupnega nastopa, ali socijalni demokratje so izključili »N. D. O.« in so s tem pokazali, da jim ni za korist Železničarjev, ampak za strankarsko in osebno korist. Mi smo protestirali proti tema, da se delavca tako grdo izkorišča v strankarske namene. Tako je prišla do znanega viharnega shoda. Odločno odbija očitanja, ki prihajajo le iz jeze, ker smo mi tu. Celo do trditve so se povspeli, da smo naročili našim delavcem, naj z nožem zabodejo sodruga Kopača. To je jednostavno smešno. Naši niso zaboli Kopača, ampak zabol seje sam, kar pokaže bližnja bodočnost. Nam ni do tega, da pade Kopač, ampak pasti mora zi-stem, ki ga zastopa Kopač. Govornik je zaključil s toplim pozivom k pridnemu pristopanju k >N. D. O « Govor dra. Mandića je bil spremljan neprestanim odobravanjem, a ob zaključku so orili viharni živio-klici. Za besedo se je priglasil sodrug K r i ž m a n č i č, ki je svoja izvajanja na-peni proti socijalni demokraciji in proti italijanski gospodovalni stranki. Drastično je govornik označil nas položaj vskliknivši: eksercirajo nas po nemško, sodijo nas po iasKo, davke pa moramo plačevati po slovensko ! r Tovariš dr. Mandić je opozarjal na predstojeće volitve obrtnega sodišča in pozival navzoče obrtne delavce, naj bi se o pravem Času pobrigali, da-li so vpisani v volilne liste. Povprašajo naj na magistratu. Predsednik Miklavec je zaključil shod s primernim govorom, omenjal je, da je neki socijalni demokrat zahteval to dvorano za shod, a ker se mu je odreklo, je zagrozil z bojkotom. Ali to nas ne plaši, in smo uvjereni, da bo gostilna Se bolje vspevala. S toplim priporočilom > N. D. O. t v prilog je predsednik zaključil ta toli lepo vspeli shod. Po shodu se je razvila v nabito polni dvorani krasna zabava, ki jo je povečevalo pevanje dveh zborov : mešanega zbora čitalnice pri sv. Jakobu in zbora »Slave* od sv. Marije Magdalene spodnje. »N. D. O.« sme biti v polni meri zadovoljna z včerajšnjim dnem. Novo skladišče zgotovljenih oblek s: AIiLA „F1DUCIA" S TRST. ulica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST Velika izbera oblek in kostimov. Moške obleke iz modernega lriaara jrld. 6 50, 7 50, 8 50. 9 50, 12 50 in ved. Obleke iz linegra blaga, za dečke gld. 4 50, 5*50. 6 «0, 7 50 in Teč. Velika izbera Paletots zadnje novosti, za moške in dečke po 6 50,7 50, 8-50. 9 50,11 50 in več Obleke za otroke po rld. 120, 150, 180, 2 20. 2 50, 3 50 in reč (vsake kakovosti in oblike*. Bogata izbera hlač za delavce, predpasnikov za prodajalce, jopičev za uradnike, srajc vsake kakovosti iu barve. Modrih in rumenih montur za delo in belih jopičev. Vae po najnižjih cenah Tržaška mala kronika. Težka nesreča : Povožen mož, ki je umri za poškodbami. Ivan Šolar stanujoč v ulici Pozzo št. 2-B je včeraj zvečer vozil dvo-prežen voz. Na vogald ul. Foscolo in trgfa Barriera se mu je na enkrat postavil pred konja mož dozdevno šestdesetih let, ki je moral biti precej vinjen, ker se je hudo opotekal. Voznik mu je zakričal, naj se odstrani in potegnil kolikor mogoče konje nazaj za vajete. Istočasno so nekateri mimoidoči in tudi redar pritekli k starcu, hote ga spraviti proč ; ali ravno v tem trenotku je isti vsled nesrečnega pokreta bil dosežen od konj in vržen na tla. Obupen krik so zagnali vsi prisotni, ker so videli starca butniti težko z glavo na tla in konje stopati mu na telo. Ko so ga slednjič izvlekli izpod konj, je nesrečnež krvavel na vsem telesu in bolesten zdihlaj se mu je izvijal iz prsi. Takoj so bila pri >oki nosila, s katerimi so prenesli nesrečneža v bolnišnico. Tu se je izvedelo, da se isti imenuje Anton Fabbris, star 6o let, iz Meduna, stanujoči na trgu Barriera vecchia št. n, V. nadstropje. Zdravniki so takoj sprevideli, da je njegovo stanje obupno, in zares kljubu vsemu lečenju in oskrbovanju je ponesrečenec že uro potem izdihnil dušo. Voznika so mejtem odvedli na policijsko ravnateljstvo, ali toliko redar, kolikor druge priče so bile edine v naziranju, da njega ne zadeva nikaka krivda, radi česar ga je oblast takoj izpustila na svobodo. Na mestu nezgode se je bila zbrala nenavadno velika množica ljudi. Strašno je pomisliti da je tu očividno zahteval zopet alkohol svojo žrtev. Ženska, ki si je vsled padca zlomila hrbtenico Lucija Benedetti, stara 55 let, iz Pirana, je padla včeraj iz stopnic svoje hiše Štiri metre globoko. Po nesrečnem naključju je padla tako, da je obležala, ne da bi se mogla zganiti : zlomila si je hrbtenico. Z nežno skrbnostjo in z največjo previdnostjo je bila nesrečnica prenešena na krov piranskega parnika, ki vozi v Trst. Ob najmanjšem gibljaju je ona začutila neznosne bolečine. Tukajšnja bolnišnica, kateri so takoj naznanili nesrečo, je poslala nosila na parnik. Sprejeli so ubogo žensko v X. oddelek bolnišnice. Njeno stanje je obupno. Avstrijska jadrnica v nevarnosti. Pri-plula je včeraj v Trst avstrijska jadrnica »Alpina«, kateri je vihar na Adriji popolnoma raztrgal vsa jadra. Pretep. Težak Josip Briščak, star 27 let, stanujoči v Barkovljah gšt. 125, se je včeraj skregal z nekaterimi neznanci v neki tamošnji gostilni. Eden izmed tistih ga je precej hudo ranil na glavi s kozarcem. Ran itelj in njegovi tovariši so takoj izginili iz pozorišča, Briščak pa se je zatekel na zdravniško postajo. Odbor društva „Kolo" bo imel v torek zvečer ob 8. uri važno sejo. Gg. odborniki so nujno naprošeni, da se vsi udeleže te seje. Prilika!! Okoristite se!! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrate in delalnico---- —— za povečanje fotografij po najnižjih conah. česali«3- A. Bergant Trst, ul. Sqtiero Nuovo rj, IV. u Česalka za valovite lasi. Negovalka za roke Se priporoča cenjenim gospem. ii. T RAM Skladišče šivalnih strojev TRST ulica Barriera vecchia 19 Culi j dogovorne. Plačilo na otroke. Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. IG Đfftrfff f0 obeša,a» postelje opra-rlUUU AE vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion'\ moza'čno umstniško mizico, vredno 1200 K. - Izvršjje naročb? vsake vrste, fcfiizar, Trst, ulica Gereria št. 2. Ne pozabite na Mirodilnico Tomaža Zadnika prej Škrinjerjeva MT v ulici Farneto Stv. 33 se «1 >bi vsakovrstne barve, petrolej, topičov li Tinina Salus, JRKOB S. KULJIŠ Posestnik in /alagatelj najboljši] viških iu Istrskih vin. Postrežba na dom. Za k r č m a r j e in i^ost'. ničarje po dog-ovornih cenah Skladišče. Tranzit. Fošiljatve £rst, ul. Rettori stv. 2 (Rosarioj ANTON SKERL mehanik, zapriseženi izvedenec TRST, Carlo Goldonijev trg štev 11 Zastopnik tovarne koles in motoMes „Pnclr ■ Isaprljava in zaluga električnih zTocćkor, luči in £iro«Jaja gra -! mofouov, zunofunoT, iu lotiogrnfov. Zalog* priprav za točiti pivo-j Lastna delavnica za popravljanje Siv. »trvjtv, kol«, motokolea itd. Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. \\\\\\\ vtt^ ^V Pomladanska sezona! V dobroznani prodajalnici Maccari & Fross TRST, ulica Malcanton št. 9 se dobi velika izbera črnega in barvanega blaga za moške obleke po tako nizkih cenah, da se ni bati konkurence (Na željo se pošljejo uzorci brezplačno). Trst R. Gasperini ■ Telefon 1974 SpeđltCr Telefon i9x Prevozno podjetje :: c. kr. avstrijskih državnih železnic. Sprejme razcarmanje kakoršnegaslbodi btaga i2 mitnic, dostavljanje na dom. pošiljatve potega kovčegov. Naj dogovor nej še cene. Poskusite •virjr s s s s s s s s szr s s s s s s s s s s s GOSTILNA „Rll'antica Pompei' TRST Piazza Carlo Goldoni 4 8C Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino izvrstno novo olje katerega dobite v zalogi olja, jesiha in mi!a v Trstu, ulica Giulia štev. 14. Z istim prihranite mnogo, vsled njegove izvršiti' kakovosti. — Skladišče mila navadnega in finega apnene inkrlstallnlne sode pepelika in solika (klora Cene zmerne. mm mmmggjmss ............ čjajjas^BB Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške poulards. Cene dogovorne. — Postrežca na dom. Ulica Campan ie št. 15. i i n.in i.i i i .i. t i ti n i j. fpertot urar r &JF' Trst. ulica Poste Nuove 9 Z^^j^Ts* £epne ure najboljilh tovari. Najnovejše stenske are. Izbor ur za blnno da-!la. Pooravlja 00 zelo nizkih conah. Prvo primorsko podjetje za j prevažanje pohištva in spdicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefon St. 347. - Via della St&sione štv. 17. - Telefon «t. 7 Filijaike v PULI. GORICI. REKI in GRAOEŽU. Prevažanje pohištva na vso kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 3 metrov. ---(Pošiljanje (jredinet | ti se jemljejo aa potoruiie ia cre?aMjs Diasa na m prue.) Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. fc^ki zavod ** = „vacum-cleanefK ČIŠČENJE in SKEASJEVANJE PKEPK0G —m— Tečna postrežba in nizkr cene DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti In DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH . rotinu >TFFCOriWfl rnniMR Prireienav Tr3tu ^f^13 lekarna Ma^nna^Ua Saiute" pri j ] lLIlUvinn VaUUllin Od lekarnarjev: sv. J* obu in Josipa godina, lekarna ,j\V 3gea' farneto 41 Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko po:t, in zavoja, ^ V Trstu, 13. aprila 1908 * EDINOST c štev 104 Stran HI Naše gledališče. Včerajšnji večer bo nedvomno najlepši , v sezoni, ki se sedaj bliža h koncu. Pri- j sostvovali smo včeraj predstavi prvega t reda; igra sama »S v e t i n o-v a hči«,! kakor vzorna reprodukcija sta napravili na občinstvo najgloblji vtis. Treba priznati, i da je ves ensemble častno stal po boku mojstrsko izvajajočima umetnikoma, gospej Danilovi in gosp. Verovšku. Prvi, ki je ; včeraj prvič nastopila kakor reden član našega gledališča, je občinstvo takoj ob začetku priredilo simpatično in ovacijo s tem dokazalo svojo radost na tako neprecenljivi pridobitvi za našo Talijo, ki se z gospo Danilo pomakne na stopinjo više v svojem umetniškem razvoju. Občinstvo je po vseh dajanjih frenetično aplavdiralo. Gledališče ni bilo posebno dobro obiskano. Uvcrjeni smo, da je lahko vsakemu žal, kdor ni prisostvoval včerajšnji predstavi. Vzrok nepovoljnemu obisku pripisujemo znani štedljivosti predvelikonočnih dni. Smo preveč optimisti, da bi videli v tem fenomenu kako nastalo mlačnost našega občinstva. O igri spregovorimo še jutri. Nar. delav. organizacija Danes ob 7V, zvečer se bode vršil sestanek župnikov in odbornikov vseh skupin, kakor tudi vseh onih. ki so se priglasili na četrtkov m in včerajšnjem sestanku. Tiče se važnesja pridavanja. Naj n i kd o ne manjka! V torek ob 7 uri in pol se bode vršil v društvenih prostoiih shod državnih železničarjev. Dnevni red : Sedanje gibanje železničarjev. Predavanje. Opozarjajo se vsi členi na velezanimiro predavanje g. dr. Gosaka prihodnji četrtek o predmetu : „Štrajk in koa-licijsko pravo. Vesti iz Istre. Državna policija v Puli. Iz Pule javljajo : Državna policija se uvede tukaj baje meseca julija t. 1 Ves zbor z uradniki vred po štel 2oo mož. Od moštva jih odpade na Pulo 150, na Vodnjan pa 30. Natanč-nejih določil še ni. Razne vesti. Pes raztrgal deklico. Iz Berolina poročajo, da je v Kaubdorfu velik pes napadel hčerko sobnega slikarja Bielitzkega, pregrizel ji vrat in jo strahovito raztrgtl. Deklico so dobili mrtvo poleg psa. Princ goljuf. V Londonu so zaprli ruskega princa Sergija Urosova. Princ je bil že lani obsojen in kontumacijam v dveletni zapor. Prinčeva žena je baje turška princesinja, nečakinja sultanova, ločena žena princa Sel-rnia in jo pobegnila iz harema. Otrpnenje tilnika. Med vojaki posadke v Wiirzburgu na Bavarskem se ie pojavila bolezen otrpnenja tilnika. V vojaškem lazaretu 9. pešpolka je dosedaj 32 vojakov obolelih za to boleznijo. Tudi v 11. topniškem polku je obolelo 14 vojakov. Županom v Trentu je bil izvoljen dosedanii Župan odvetnik dr. Silli. Lakota v Brasiliji. V brazilijskih pokraiinah Parahjba, Ceara in Rio Grande do Norte je vsled dolgotrajne suše nastala lakota. Vlada skuša ra razne načine pomagati bednemu prebivalstvu. Steselj v zaporu. Minolo soboto je bilo vprvič dovoljeno obiskati Steselja, ki se nahaia že mesec dni v Petropavlovski tvrdnja-vi: Med drugimi sta Steselja obiskala tudi generala Reisa in Fock. Žena Steseljeva zamore obiskati svojega moža vsak dan. Steselj obeduje skupno z admiralom Nebogatovom in polkovnikom Leschinom, Govori se, da piše Stebel: sedaj avoje memoare o obleganju Port-Ai turia. S 5 miljonov frankov je podaril ameriški milijardar Oarnegie za profesorsk pokojninski zaklad. S tem so dosegli Car-negijeve ustanove 760 milijonov kron. Tajna svetnika sta postaia škof v Št. Hipolitu d.r Jovan Ro3sIer ter posvečeni škof in generalni vikar dunajske nadškofrje d.r Got-frid Marschall. Izginilo 50 o«ob. Iz Budimpešte javljajo: V torek je tukajšnji mestni redarstveni urad konštatiral, da je v zadnjih dneh izginilo okolu 50 oseb. Med temi so odvetniki, trgovci, vojaki itd. Bomba v haremu. Pariškem „Matinu" javljajo iz Carigrada, da so v sultanovem haremu našli bombo težko 20 kilogramov. Bomba je bila napolnjena z različnimi razstreliv-nimi snovmi. Uvedena je bila preiskava ter a-retovano mnogo oseb. Zakladnica morskih roparjev. Liz-bonska vas Paradelha (Paradelja) je tik ob morja ter jej vsled tega moraki valovi izpod-jedajo hiše ter odnašajo zemljo kos za kosom. Pretekli teden je razsajal posebno hud vihar in valovi so odtrgali velik kos nabrežja. Toda ribiči so bili vkljub temu zelo veseli, zakaj valovi so jim prinesli dragocene zaklade. Vsled odtrgane zemlje se je odkril krai, kjer ho imeli svoječasno morski roparji gvojo zakladnico. Tu so ribiči našli veliko množino starega zlatega in srebrnega denarja, z dra-gimi kamni posute križe, prstane, uhane, zlato in srebrno cerkveno posodo, medaljone itd. Vsi vaščani so takoj prihiteli z motikami in lopatami. Neki ribič je nakopal vrednosti za 4000 krc-n. Mihanovičevo brodovje- Kralj južno-amerikanskih brodolastnikov je Dalmatinec Nikola vitez Mihanovič. Nedavno mu je neka angleška družba ponudili za parobrode 500 milijonov mark, no on je ponudbo odbil. Mi hanovič ima sedaj vsega skupaj 267 ladij, od katerih je 39 parobrodov za potnike, 26 to* Tomih parobrodov, 59 rečnih ladij in 35 jadrnic. V gradnji se nahaja 10 novih parobrodov. Imefca brodovja so večinoma španjska, je pa tudi takih, ki spominjajo na našo kraje, kakor na pr. Croatia, Dalmacia, Napred, Se-benico, Spalato, Dalmato, Curzola, Lagosta, Lešina, Ragu3a, Mo3tar, Borna, Adriatiea, potem Czar, Cetinje itd, Mihanovič 3e je izselil, kadar je bila v Dalmaciji hrvatska zavest še slabo razvita, in je postal v tujini starec, no vendar je hvalevredno, da se z navedenimi imeni spominja svoje stare domačije. V tem obziru stoji Mihauovit- jako visoko nad onimi čudnimi Hrvati okolo „Ungaro Croa-te", ki pošiljajo v svet paznike samo z ma- djerikimi imeni. Kolikokrat pita lastavica svoje mladiče na dan? Neki gozdar na Labi je opazoval lastavico, ki je izgubila „moža" ter je morala sama skrbeti za mladiče, kolikokrat je prinesla na dan hrano mladičem. Opazoval je dne 15. avgusta in sicer od 6 in četrt zjutraj do 7 in tri četrt zvečer. Lastavica je prinesla v tem času 526 krat hrano. Ako še prištejemo hrano, ki jo potrebujejo še stare lastavice, lahko se računi, da pobere par lastavic nad 2000 mrčesov. Kdaj je treba žtpne ure nabijati? Do sedaj se je splošno mislilo, da je najpriprav-nejši čas za navijanje ure zvečer, češ, da je zjutraj pero mrzlo ter laglje poči, kakor pa zvečer, ko vzamemo uro iz toplega žepa. To mnenje pa je zavrglo uedavno društvo angleških urarjev. Večina zborovalcev je dokazovala, da je uro naviti najbolje zjutraj. Čez dan namreč mora ura prenesti marsikak sunek in potres. Pri tem je pero manj v nevarnosti, ako je popolnoma navito. Ponoči leži ura navadno na mizi, zato pa ne vpliva toliko ali je pero navito ali ne. Cesare Levi TRST - KORZO št. 41 naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da je odprl novo prodajalnieo (blizo staie). Danes ima v zalogi veliko izbero novih zlatih, srebrnih, nikelastih. jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice, prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta pr-staniiz novega zlata moderno izdelani in po zmernih cenah * « t I « •K Edina zaloga kvasa lastnega izdelka vsak dan svežega, garantirane vrste. za izvoz absolutno konkurenčne cene :: JOSIP MURER — TRST & ulica Barriera veeehia štev. 14. — Brzojavke: josip mTrek i ust Poskusite ukusne potice in O O O izvrstne presniee slaščičarne GIUSEPPE WEBER, Trst, ulica Carlo Ghega štev. 4, Trst Poštne pošiljatve na vse kraje. prilika za Velikonočne praznike! TRST, Trg Ponterosso 7 blizu vodnjaka. :: Prodajalnica porcelana steklenin. igi'ač in kuhiujsklli potrebščin ter delal cica za olepšan je porcelana In stekla. Cene jako zmerne. Pekarna in slaščičarna Alojzij Gul TRST - ulica Caserma štev. 17 - TRST! državne ceste. Podružnica : Trg Caserma štev. 4 je preskrbljena vedno a svežim krahom kakor tudi s lafičlcami in sladkimi prepečenol prve vrate. Dobiti je tudi milanski krah lastnega izdelka ter vsakovrstna tn- in inozemska vina ——— in likerj e. ■ ■ —— r: Razglas. V Senožečah 2*>. aprila t. 1. ol> 1. v liri popoludne prodala bo udova Cehovi* M novo hišo z enim nadstropjem v pritličju kovačija z vso opravo, tudi zit vsako drugo obrt pripravna, polejj; „AHa Citta di Trieste" Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente). : Veliki dohodi za nastopajočo sezono. : Volnene obleke za moške od gld. 6*— do 28*— yt »j dečke 5 ,f 15 „ „ „ otroke „ 2 80 „ 9 — Bombaževe „ „ moške „ „ 4 — „ 8 — „ „ „ dečke „ „ 3 — „ 6 — „ „ „ otroke „ „ 140 „ 4 SPECIJALITETE: Obleke črue chamgarn kakor tudi narodno in inozemsko blago. Izbera vsakovrstnih srajc, hlač, spodnjih hla? in pletenin za delavce. Naročila za obleke po meri se izvršuje v lastni krojačnici z največjo natančnostjo samo v prodajalnici ALLA CITTA' DI TRIESTE Ulica Giosue Carducci št. 40 (e* ulica Torrente) S.V\VV\W Parobrodna družba urar m zlatar Severno-nemški Lloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER LliOVD — BREMEN) : : Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov York, Baltimore, Galveston, Buenos Atres kakor tudi po pristaniščih južne Azije. _ Avstralije itd. itd.-- Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceansko vožnje, od katerih 30 s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika paiuika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih ; 11 velikih najmodernejih parnikov v delu; 156 manjših parobrodov Vsega skupaj 395 parnikov, od katerih 17* brzih, opremljeni z modernim komfortom - BRZI PARSTIKI '—— ki preplovejo ocean v 5-6 dneh XIS" 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik u Trstu Piazza Giuseppina I. F. STUMPE TEIiEFON štev. 20-68. m j mi mu —HiTfiTfffrr -fig SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI Pariško prodaj almc trst ul. S. £ntonio št. 4 (hiia Terni) fCdtZOl kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, uiago prve vrste. Stran IV ►EDINOST« štev. 104. V Trstu dno 13. aprila 1908. Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od 1. oktobra 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst—Rovinj—Pula (DinaJ) 5 ib 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7.80 0 Herpelie— Divača—Dunaj. 8.50 C Herpelje—Rovinj—Pula. 4.15 0 Herpelje—Kovinj—Pula (Divača—Dunaj:. 7 40 B Herpelje—Divača—Dunaj—Puta. (KV.nfanar- Rovinj: 6.50 9.20 4, 8.13) r- II HAL! 03LA9S. raćjn&jo se pc 3 atot. bedo ; aiHđtn »tiskare heaads se račauajo eiscrs: več pnstoibina st^tlnic - - FIa£s »MJ takoj. ! ^fef Ob nedeljah in praznikih: 2.15 BorSt—Draga— Herpelje—Divača Trst--Baje—Poreč. »i. 10 0 Koper—Buje—Poreč in me'postaje. 3 10 0 Koper—Bujo—Poreč in medpostaje. 7.10 0 TToper in medpostaje (le do Buj). Trrt— bonca— Jesenice—Celovec — Beljak — Monakovo r>.4-r» do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina: 8.47). 7.25 B Gorica (Prvačina-Aidovlčiua 8.47) Jesenice— Belj ak — Celovec — DunHj Westbhf. — Dunaj j. i.—Praga—Berolin—Draždane. - 45 0 Opčine—Gorica (in medpoataje) Jesenice— Beljak—Mcnakovo— Dunaj Weatbhf.—Dunaj j. Ž 12.50 0 Opčine—Gorica (in medpoataje) (Prvačina— Ajdovščina: 2.47) Jesenice—Celovec. 4.25 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga. 5 05 0 Opčine—Goiica — Jesenice — Beljak — 31ona kovo—Dunaj j. ž Dunaj—Westbhf—Praga 7.80 0 Opčine—Gorica (Prvačina—AjdovSčina 9.21) i0.30 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak. Ob nedeljah^ in praznikih : 2.25 0 do Gorice. ODHOD Tz Gorice v AjdovSčin" 2~6b~2M,2:S Prihod v Trst. Pula -Rovinj—(Dunaj). .45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. H.46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 40 0 iz Pule—Rovinja (DivHČe—Dunaju Herpelj in medpostaj. 7.25 L 12 Pule—Rovinja (Divače). !0.2r> B it Pule, Rovinja (Divače -Dunaja) Hei Ob nedeljah in praznikih: 9.23 iz Herpelj .<• Divače Poreč—Buje—Trst. 0 iz Buj, Kopra »n medpostaj. 12.40^0 iz Poreča, Boj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra io medpostaj Monakovo —Praga-Celoveo — Jesenice — Gorica —Trst 5 30 G iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbb Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.55 0 iz Gorice in medpostaj AjdovSČine. 10 00 0 iz Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin. Il.rj5 B iz Prnge, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolin a Draždan. 2 05 0 iz Celovca, Trbiža (AidovSČ.) Gorice, Opčin 6.50 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, OpČin 8 10 B iz Prage. Celovca, Beljaka. (Ajdov.), Gorice 11.10 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiž, Gorice, Opčin. Ob Dedeljah in praznikih: 9.24 0 iz Gorice (zveza k AjdovUČino in mejpostajami). Južna znica. 1''38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Ćer-vinjana. 11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4.15 0 iz Kormina (zveza z AjdovKčino) in vr ''"er- viniana. 7.1i 0 iz Ćervinjana. 7.46 0 iz Kormina (zreza z AjdoviČ ) preko Nabrežine 8.35 B iz Kormina (zrega z Ajdovšć.) preko Nabrežine 10 :-t) 0 iz Kormina in B iz Ćervinjana. Iz Donija (Ostenda in Londona) Ljubljane. Zagreba, Budtapešie In Reke. «».15 0 z Dunaja, Budimpeite. B z Dunaja. Ljubljane, Oatenle in Londona 9 * B z Dunaja. Liubljano, Zagreba, Budimpešte in Reke. I«.25 0 z Domaja, Ljubljane in Reke 9.05 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, BudimpeSte •b nedeljah in praraikih : 11.47 iz Kormina 10.35 iz Nabrežine. Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti Snho mebliraca (z 1 ali 2 posteljami) da se v OUUd, najem. Ulica Antonio Caaova štev. 9, V. nadst., vrata 2-t. 518 Josip Luin sfce klobase in gnjati. trgovec jestvin, priporoča za Velikonočne praznike prave kranj- 512 Sogata izbera buon mercato", ulica Carducci ex Torrente 31. Prodaja se tudi na obroke. 1349 Nova krojačnica vj,^ za civilne in vojaške obleke s skladiščem narodnega in inozemske ge blaga ANTON OROSSER TRST, Corso št 21. II. nadstr. Dr. Jurij fl. Maglicb Josip Stolfa vsakovrstna mizarska dela. mizarski mojster. Trat, ulica Belvedere štev. 8, izvr&uje 38 Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione). V Italijo preko Ćervinjana In Benetk. 6.47 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan. Videm, Pontebo. Će flrlrlo on v najem 2 pobi in kuhinja. Ulica UUUtt ot5 Donota št. 1. 523 inženir V*««""- geometer SODNI IZVEDENEC Trst, ulica S. Nicolo štev. 34 — sprejme — po zmernih cenah vsako civ. inženirsko delo, raz-:: delitev zemljišč in nacrte :: za tabularne svrhe. Vnsiom 86 Btanovania na Greti z llaJUlVl dvemi sobami in kuhinjo. Informacije ulica S. Nicolo 1*2, L nad. 525 P«.f|fl*)|Q moških oblek, blaga za ženske obleke r i UUdJa zave?, dežnikov, belega in rumenega p'atua itd. Plačila na tedenske in mesečne obroke. Ulica Madonnina številka štiriintrideset, prvo nadstropje. 521 flHflnto ie zoPet gostilna Živic v Skopem. Vina UUJJrlCl in druge postrežbe I. vrste. 524 Odda qP soba s hrano za enega ali dva go-v® spoda. ul. S. Francesco 29, vrata 2. 517 Ferdinando Ferlettig grbe. vsakovrstna lakiranja in tapecirerska dela s papirjem. TRST, ulica Chiozza 4. Šivilia Slnvpnkn *e PriP°roča 8loveQ-OIVIIJO UlUVCIllia skini gospem v mestu iu na deželi, uči tudi v Šivanju in tehničnem rezanju. cene nizke rpo dogovoru. Via S. Nicol?> *tev. 18., III. desno, &vigelj. 471 Dobro idoča brivnica na lepo ležečem trgu na Primorskem s sedežem c. kr. uradov, in enim oddelkom pešpolka se radi bolelinosti takoj proda. Cena TiOO kron. Na-slov pove Inseratni oddelek Edinosti. 492 Prodajalnica zgotovljenih oM lil Vm G. Mayer Grego £rst, ulica Riborgo št. 23, Trst Specijaliteta: Obleke za defike. Izbera perila in pletenin. Veliki prodajalnici črevljev ul. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49 Velika izbera črevljev za moške, ženske in oti-oke, kakor tudi crevoljčkov co Sirite EDINOST V klobučarni MATEJ SCHMIDT - TRST ulica Barriera vecchia 31 se dobijo klobuki po gld. I 40 in več slamnat! MoMi p 50 kraje, io več KAPE.....50 pohištvo Sovi salon originalnih modelov l\Mw za um, £osoofle in otroke. Pranje iu okrašenje klobukov, kakor tudi preskrba modis tinjam. de Grregorio Trst — Goldonijev Trg št. 10, II. nadstr. solidno in elegantno po zmernih cenah "»f Rafaele Italia TfIST — Via Maloanton 7 ¥ ^ V Isce Edina prilika za Velikonočne praznike 1908! Dobro zu:ui:i prodajal-uicn zgotovljenih oblek Uittorio piscur, TRST, ulica Arcata 1, tik gostilne »Airantico ussaro«. naznanja vsem cenj. klijentom, da ima v zalogi obleke zadnjo novosti za moške in derke. po cenah, da se ni bati konkurence. — Velika izbera blaga za obleke po meri. Zapomnite -i dobro, ila se more ponašati prodajalnica z velikansk > zalogo 3000 oblek za moške od kron 14*— naprej 2000 „ „ dečke „ 10 — „ Nihče naj ne zamudi obiskati velikega skladišča ob tej redki priliki. Udani VITTORIO PISCU R. spreten kamnoseški iT poslovodja, kateri ima izkušnjo in je vešč kalkularjj* Eventualno si obrt s časoma lahko nakupi. Ponudbe s prepisi spričeval na Prvo južnoštajersko kamnoseško industrijsko družbo v Celju. V dobroznani prodajalnici jestvin A. Dali' Oste v ulici Benvenuto Cellini štev. 1 dobijo se vedno v veliki izberi jestvine in kolonijalno blago, konzerve, kakor tudi likerji in fina namizna vina Specijaliteta: Fnrlansski salami r^r-'" Preakrbcje ae poštne poiiljatve - TELEFON štev. 2063. - TOVABNA POHIŠTVA ilek§and, Levi Minzi Crs! Zaloge: Piazza Rosarlo štev. x. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. ulica della Cesa št. M. Trajna zaloga pohištva: | ulica della SanltA štev. i4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-7 O ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). Fumato&tonellato Trst, Campo Belvedore 2. SLIKARJA sob, grbov, laki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne aaročbe tudi tapecirarska dela. Prodajalnica jestvin peter peternel, Srst ulio a Glulia 76. Prodaja: kavo. rlz, testenine, sladko-, moko. masla nllo, olje, avfcie la suha sadje.kostanj, otroiil.sočivje Poštne poiiljatve na deželo od 5 kg naprej. 0trebi, moka, oves na drobno In debelo po konka renčnlh cenah. Vsak dan sveže btago. tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 u Iaslni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ™ ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri ?o shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : sa oelo leto kron 30 . pol leta » 20 „ četrt „ „ 12 sa en mesec w ® Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambie ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje 6tvari, katerih ni treba prijaviti. mm- Oddaja fcranlns puiloe, kataro «e priporoča posebno starlAam, da Sr na ta najnovejii In najuapaineji način navajajo fttedltl »vojo daoo. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. - „O L L A" #1 prUnmn k*kor nmjbolj* in neprekoslji- va t^U T.eh g^aiJeT.b h.K.jemin b M. Ga! — rrst, Corso PoiiUatTe io gl«l- 3« , . nih noflovle. obvez. r.vnadrz.Jev b.r-0el} In b-det lriBator]i od Ql.l 20 ■•pr«j. T»pl«ni8rt za vrečloa K 2, - 50 VH % Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Salsasso TRST ulica S. Spiridione itsv. 6. Hotel