TRST, dne 9. oktobra 1909. Štv. 41. khaja v Trstu soboto opolndne. Rokopisi se ne vra-J°- Nefrankovana se ne sprejemajo. ^ištvo in npravništro u1, del Lavatoio ' St. |, |. TEUEFON 18-67. A—— 1 1 W Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno. ■ Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. :a Nar. del, organizacija v Trstu vabi. vse tovariše ' no in morete prepričati o vsem, kar pač pa se bo t,o nesrečno tekmovanje med je N. D. O. storila in kar še hoče narodi in državami nadaljevalo dokler ne storiti v korist in prid slovenskega i;iPride do sp^nega poloma. Računati mo-proletarjata ! ''-^*'£ramo torej s dejanskimi razmerami. Te re- N. D. O. si je utrdila svoje stališče. Narava in zahteva časa jo je ki se bo vršil jutri 10. oktobra 1909. ob 9 in pol uri predp. 1 {Malini Mani Jarottap lom-. DNEVNI RED : 1. Otvoritev. 2» Poročilo glavnega tajnika. 3. Poročilo glavnega blagajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Spremembe pravil. 7. Predlog odbora glede spopolnitve 0rg»nizacije. • 8. Slučajnosti. 9. Volitev predsednika odbora, name- *tnikov, nadzorništva, pregledovalcev računov 111 razsodišča. , TRST, dne 26. oktobra 1909. Odbor N. D. 0. . Pristop h občnemu zboru imajo le ki se zamorejo na stopnicah izkazati < niso preveč zaostali s plačevanjem Ninine. ' T ovariši! Jutri bo za nas velik praznik. Prednji odbor N. D. O. ho polagal **Čun o svojem delovanju za dobo, °ehoval; kadar pa si jo srečal in si jo j^gledal v obraz, si sodil drugače. O, tiste K ne oči, ta dobrodušen izraz, ki se je izlival po rožnato svežem in lepem licu — •e samo njen pogled te je omamil in opi-da se ti je prekucnilo srce. In °čna je bila in polna, lep košček. Naka, aka suha preklja ni bila, za dolgopeto j r&avost nisem imel nikoli pravega okusa... ^7ePo toLta in mačehovsko zalita je bila, H se je kar takole vse treslo na njej. Ne da jo hočem morda kako smešiti, -^voščil bi ti, da bi videl njeno hojo. j LJub vsej obilnosti telesa je bila njena l|0Ja ena sama velika in lepa pesem. Za-ne prej ne slej, nikoli še nisem videl lepe harmonije in plemenite gradacije |Tavilnjh linij njenega telesa. Šla ti je ko - l8k- Morda me je bilo ravno to najbolj krnilo. Pa kaj bi onegavil! Močna, lepo zalita je bila pa mile oči in nežno polt je imela — in to mi je za enkrat zadostovalo, sem resignirano vzdihnil in se v imenu božjem zaljubil. Brez upa zmage... itd. Ceneta si poznal, saj veš, tistega, ki je tako rad pil in ki nam je padal dosledno zmerom na glavo ali pa v kak zid, ko smo se ob petelinovem petju vračali na svoje domove. Ti zlomkov funt nam je delal vsele| veliko priglavic. če ni bil nesnaga čisto v rožcah, nam je vso pot filozofiral ali pa razkladal visoko in težko umljivo domačo politiko, govoril nam je s tako sigurnostjo s tako trdnim prepričanjem, da mu skoro nisi mogel ugovarjati. Pa bi tudi ne kazalo; kajti Cene bi se bil v sveti jezi zakadil vate in bi si bil vešče pregnal vse veselje do ugovorov. Pritrjevali smo mu rajše, da smo se ognili vsem neprijetnim povdarkom Cene-tovim. To mu je bilo še najbolj prav: nečimerno kakor vsak pijanec in „velik" politik je komodno stresal svojo modrost in je nas moril s »vojimi čudnimi nazori. Ti preklicani Cene ti ! Z Julči sva se torej že čisto mokro gledala zdelo se mi je celo, da hrepeneče in vabeče vzdihne, kadar se srečava. Res. In jaz sem ji vselej vestno in goreče zase kondiral, da se je začudena ozrla... Šment, to mi je bilo nad vse všeč. Njeno pozornost sem vzbudil že. In glej! Sčasoma, ali gotovo se je primerilo nekega dne veliko čudo, hudo čudo, da sem premilo vzdihnil in sem se ji približal in kar moško sem jo nagovoril. „0 gospodična, solnce moje sreče — Važ suženj se vam bliža. ...Oh — oh — rožice bi potresal pred vaše noge, gospodična, in v vaših milih očeh bi utonil". „Komu to govorite ? se je gromko smejala. „Ne razumem vas, neznani gospod". „Vem, da me ne razumete, že tako dolgo in vroče oboževana gospodična 1“ „Kako!... Jaz? Vi, gospodična! Ni morda prav, da sem tako začel, a srečen sem, ker sem začel in vas smem občudovati, gospodična, vam povem kako veliko ste mi!“ „Ali..." „Prav je, gospodične, čisto v redu je... Jaz sem Janko Mramorovič". Seveda nisem bil posebno duhovit. Julči se mi je kar smejala, najbrže se mi je posmehovala- Ali pa me je bila vesela! Kdove, dandanes je vse mogoče. Razšla sva se kot dobra prijatelja. Ti ne moreš slutiti kako srečen sem bil takrat! Spominjam se še, kako iz srca sem .zaukal, ko sem šel skozi drevored domu. Kar po eni nogi sem šel, tako blažen in omamljen sem bil. Z nikomur bi ne bil takrat menjal, bolj zadovoljnega človeka bi bilo težko najti. O, bedak! torej avstrijski državni zbor razpravljal o zakonskem načrtu za starost in onemoglost, je treba skrbeti, da ne dobimo kako karikaturo zavarovanja, ampak zavarovanje, ki bo dalo delavcu sredstev za življenje takrat ko mu opešajo telesne moči. Dobro vemo, da brez žrtev to ne bo šlo. — Toda že najde država vedno potrebnih kupov denarja za stroške militazma, jih mora na ti tudi za delavca. Brez topov bi mogla država obstajati, a brez delavcev ne ! Besede so to, vemo, da bodo le redko padle na rodovitna tla. A mi vendar moramo povedati, kar mislimo. V rokah državnozborskih poslancov je usoda tega prepotrebnega zakona, ki je zahteva in potreba časa in napredka. In dosegli bi ga, če bi poslanci dopovedali vladi, da je mnogo bolj potreben za državo nego vsi vojaki celega sveta. Vojaški šport bi ji naj dovolili šele, ko bi zedostila nalogi, dolžnosti, ki jo ima država do državljanov. Salezijanski RonjIKt v hrvaškem Pazinu- Pazin, 28. septembra 1909. Mlajša inteligencija, ki je prišla na ta shod z neovrgljivimi argumenti, borila so je zastonj pri odboru in duhovščini, ki je bila z ozirom na gori omenjeno število pooblasti gotova svoje zmage. Zastonj se je ista trudila, da prikaže Salezijance v njih pravi tuči in da dokaže, kako škodljivo bode ne le za sam Pazin temveč za ves istrski hrvaški in slovenski narod, .če- se izroči vzgojo naše mladine itabj inskemu redu Salezijancev. Zastonj se je citiral naj-klerikalnejši list slovenski „Slovenec“, kateri je opetovano opozarjal javnost na namen tega društva in na način, kak > isto postopa z našo mladino, zastonj se je pov-darjalo, da se od italijanskih duhovnikov ne more zahtevati, da gojijo v dijakih narodno čustvo, da je njihov namen le dobiček in da se bo z nameravanim kon-viktom zaprlo med štiri zidove vso hrvaško mladino v Pazinu in da bodo Salezijanci glasom pogodbe mogli sčasoma odpreti v svojem konviktn svojo privatno salezijansko gimnazijo in s tem dati zadnji udarec tako težko izvojevanemu gimnaziju v Pazinu, Vsi argumenti, ki so jih navedli razni govorniki, dr. Janežič, dr. Poščič, dr. Zuc-con, dr. Brnčič in drugi, niso nič poma- Vse bi bilo šlo gladko in lepo, in jaz bi se bil divil ob zavesti, da me ljubi naj-krepostnejše in najbolj korenjaško dekle — na, pa je priš 1 Cene in mi je skalil studenec mojega hrepenenja in mi je onesrečil ljubezni žejno srce. Nikoli mu ne odpustim, a tudi Bog ga mora potipati, saj se je nevernik hudo pregrešil proti deveti zapovedi božji. Pravzaprav sem bil vsega čisto sam kriv. Počasen in neroden sanjač sem samo vzdihoval in — menda me je zmotil sam peklenšček — „delal" in „koval" pa popravljal sem pretresljive verze, vse njej posvečene, polne Julčine lepote. Primerjal sem jo v ginljivih pesmih kar po vrsti vsem boginjam in božicam in po vrhu še Mamki božji. Zdaj pa pomisli: gl -j, ta zanikerna brenta ni imela niti najpriprostejšega pojma a božansko lepi in visoki poeziji. To me je strahovito razočaralo; zakaj mlad sem bil in mislil sem si, da sem pesnik z ve-; ko in čisto pesniško dušo, za umetnika sem se imel, ki plava v oblakih, a strada in trpi pa počasi umira, nerazumljen in in pozabljen, na kupu listja. Tako sliko sem si bil taktrat napravil v umetniških, posebno slovenskih ; pozneje sem spoznal, poučili so me, da sem se bil precej prav mislil o takozar.ih umetnikih. (Pride še.) . gali! Mesto, da se stvarno in mirno razpravlja in da se njihovi argumenti pobija, je duhovščina s 200 kmeti, ki jih je bila pripeljala na shod, upila na govornike in prediagala celo, naj bi se sploh ne razpravljalo v detajlu pogodbe, temveč naj bi se cela pogodba kar en blok sprejela. Nasprotniki tega načrta so predlagali, 'naj se najpoprej principijelno razpravlja o tem, ali se ima izročiti konvikt Salezijancem ali pa našim domačim duhovnikom in so s težkim trudom dosegli, da je predsednik dovolil ločeno razpravljanje. Ko je po štiri urnem debatiranju o tem vprašanju padel predlog manjšine, je bil sprejet predlog večine (pooblastila !). Prešlo se je na detajlno debato stavljeue pogodbe. Predlagalo se je, naj se zahteva vsaj to, da bode vzgoja naših otrok izročena Salezijancem hrvatske ali slovenske narodnosti, da bodo vsaj sluge v konviktu domači ljudje, da se zniža pristojbina za hrano, ki je določena na K 40. na vsaj K 30, da se dovoli zakladnemu odboru kontrola nad gospodarstvom v konviktu, da se določi, da ima služiti eventuelni dobiček za nekoliko brezplačnih mest za najrevneiše dijake za bodoče leto, da se reši dijaško podporno društvo dolžnosti jamčiti za eventuelni deficit, da se zabrani Salezijancem ustanoviti v tem konviktu notranjo šolo oziroma gimnazij, da se skrajša rok trajanja pogodbe od 15 na vsaj 10 let itd. Vse te predloge je manjšina podpirala z argumenti, toda vsakikrat, ko je zahtevala, naj se kak predlog stavi na glasovanje, je predsednik kar izjavil, da Salezijanci na to ne pristojijo in da sprejetje enega ali drugega sličnega določila bi bila smrt nameravanega osnovanja konvikta. Z ozirom na take izjave gospoda predsednika je seveda večina vedno glasovala proti, tako sicer da je bila cela pogodba z nekimi jako nevažnimi spremembami kar enblok sprejeta od večine in je bila manjšina primorana, da se pred zaključenjem shoda demonstrativno odstrani. Vest, ki se je takoj razširila po vsej Istri in hrvatskem Primorju in tudi med Slovenci, da se izroči našo mladino ita lijanskemu redu Salezijancev, je jako neugodno uplivala na vse dobro misleče rodoljube, kateri si posebno ne morejo raztolmačiti, kako se je moglo dati zavesti vodstvo hrvatskega in slovenskega naroda v Istri do tega, da je privolilo v to pogodbo. To nam najboljše dokazuje okolnost, da skoraj vsi časopisi se izrekajo proti takemu ukrepu shoda, posebno pa proti načinu, kako se je pofurtimašilo gorenjo osnovo. Kakor čujemo, je protestiralo proti temu ukrepu enoglasno občinsko starešinstvo ene največjih in najuglednejših občin istrskih, to je občine kastavske in neke druge korporacije. Kakor smo v zadnjem času zvedeli, bo protestiral tudi v uvodu omenjeni odbor v Splitu proti temu, da se je gori omenjenih 53000 K uporabilo v gorenje svrhe. Ogorčenje radi gorenje pogodbe rase dan za dnem in bi znalo biti usodepolnih posledic za razvoj hrvaškega gimnazija v Pazinu. Nasprotnikom gorenje osnove se je na shodu očitalo, da so prišli v Pazin, da ustvarijo novo menda liberalno stranko, vkljub temu da so ti koj pred začetkom razprave izjavili, da so prišli na shod z najboljšim namenom, da niso prišli ustanavljati nikake stranke in da bodo ostali ravno isti in eneki, kakor so bili prej, tudi če shod sklene vprašalno pogodbo. Od te Stranj se torej ni bati, da bo prišlo do kakega razdora med obema strankama, pač pa lahko trdimo, da je bil položen v Pazinu dne 23. septembra 1909. temeljni kamen razdoru. Ce pa pride do razdora, pa bodo nosili tudi odgovornost za razdor dosedanji narodni voditelji, katerih dolžnost je bila, da preprečijo pravočasno osnovanje konvikta na gorenji podlagi in da očuvajo Istro, ki potrebuje, da se vse njene narodne sile zbirajo v čvrsto falango, even-tuelnega razdora. (Konec.) Tovariši! Jutri vsi na II. redni občni zbor N. D. 0. v „Narodni dom“. Goriške deželnozborske volitve. In zgodilo se je, kakor je bilo pričakovati : klerikalci so zmagali na celi črti. Mi se načeloma nismo hoteli v svojem listu dotikati volilnih shodov in bojev. Nismo hoteli, ker smo se bali, da bi kdo morda napačno tolmačil naše mnenje. A zdaj je stvar odločena in končana. In tudi danes ne storimo to radi; samo radi svojih tovarišev in čitateljev hočemo posvetiti tej poučni zgodovini goriških volitev nekaj besedi. Tako je torej sklenjena veriga slovenskega klerikalizma od Spielfelda pa skoro do Adrije. Klerikalna je Štajerska, Koroška, Kranjska je bila od nekdaj najmočnejša klerikalna trdnjava, a zdaj so si klerikalci osvojili še Goriško. Le Istra se še upira in Trst z okolico — vse drugo so takozvani »naprednjaki11 že slavno izgubili! Prav jim je! Kdor plevel seje, ne bo žel pšenice ! Sami so krivi, sami so si izkopali grob, za liberalce najbrže ni vstajenja !v Le so storili klerikalci kaj dobrega, zo napravili najboljše to, da so zrušili in pohodili trhlo in bornirano liberalstvo, ki ni poznalo ne programa, ne svoje politične naloge, če moremo liberalsUu takemu kakor smo ga poznali dozdaj ' pripisovati sploh kako nalogo. Ne, današnjemu domišljavemu in nadutemu liberalstvu ne moremo pripisovati nobenega važnega pomena za narodov napredek. In vendar nam je žal tega poraza, ker nam je tu vendar nekaj za mlajšo generacijo v liberalni stranki, za napredno mladino, ki je res zmožna dela in razume več ali manj svojo nalogo — za to nam je. Na stare prvake tako nismo dali nikoli veliko, a mnogo, vse smo pričakovali od mlajših. Te radikalne elemente, mlade slovenske malkontente smo od nekdaj imeli za tiste, ki bodo sami podili stari liberalni sistem in ustanovili stranko, ki bo smel narod od nje česa pričakovati. Dozdaj se to še ni zgodilo, ker so se .malkontenti« otresli vsega pravega radikalizma in so se pokomodili in — pohujšali: zatulili so z volkovi. Rezultat je tu. Dan plačila za zani-kernost in domišljavost in frakarstvo je napočil! In predno se bo znočilo — še je mogoče vstajenje, a ne liberalne, temveč pomlajenje in oživljenje prave narodne in napredne stranke. Ko bi klerikalcem zaupali, bi si tega ne želeli. A temu ni tako: klerikalizem je bil dozdaj poguba še za vsako deželo, kjer si je utrdil tla in se je razvil s svojim rimstvom in zagrizenim fanatizmom. Zato bi radostno pozdravili novo napredno in v resnici narodno stranko. A v tej bi ne smeli imeti posla dosedanji liberalni patroni. Pustiti bi jih morali na smetišču, kamor jih je pomedla klerikalna metla. Za danes nič več. Drugič morda še kaj. Tovariši, učite se od tega, kar nam je pokazala povest s frakarstvom in tistih ljudeh, ki mislijo, da smejo med narod samo tedaj, ko bi si radi priberačili mandatov in poslanskih časti, da bi se divili v sijaju narodnega »voditelja«, »prvaka« i. t. d. Zveza jugoslov. železničarjev, Potrjena pravila. Dostavila so se nam pravila, potrjena od ministerstva notranjih zadev in s tem je »Zveza jugoslovanskih železničarjev« poklicana v življenje. Loči nas torej samo še nekaj dni, ko se bo vršil ustanovni shod »Zveze jugoslov. železničarjev", in to bržkone 24. oktobra t. 1. Marsikaj bi bila »Zveza11 ukrenila, ali nismo bili še kompetentni, ker še nismo bili postavno ustanovljeni. Po ustanovitvi pa se bo zavedal odbor svoje naloge in bo skušah ustrezati posamezniku in skupnosti, kolikor bo to le mogoče. Ker se toraj bliža čas ustanovitve »Zveze jugoslov. železničarjev«, opozarjamo in prosimo železničarje z državne in južne železnice, ki nameravajo pristopiti »Zvezi«, da čim prej prijavijo svoj pristop, da bo število članov že pri ustanovitvi častno, da bo nam veliko število članov že pri ustanovitvi pripomoglo do ugleda, kakor do vpoštevanja pri naših nasprotnikih. Da se javi že pred ustanov tvijo tem več železničarjev, je potrebno tudi radi pregleda kategorij, tako da se potem izvoli odbor, v katerem bodo zastopane po -možnosti vse večje kategorije, z eno besedo, da se izvoli odbor, kateri bo odgovarjal svoji nalogi, oziroma ki bo odgovarjal namenu »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Naj pride vsak železničar, ki še ni vpisan, v svrho pojasnila in priglasitve v prostore centrale »Zveze jugosl. železničarjev«, to je v ulico Lavatoio št. 1, I. nad. od 6 78 —8. ure zvečer. Vprašajmo se zdaj, ali je bilo potrebno, da se ustanovi »Zveza jugoslov. železničarjev« ? Na to se da odgovoriti samo: »da!4 Po opazovanju sedanjih razmer ni bilo samo potrebno, ampak bila je naša sveta nar. in stanovska dolžnost, da ustanovimo »Zv. jug. želez.11; kajti kakor je bilo videti in se še vedno opazuje, postopajo — in kar je najbolj čudno — posebno pri c. kr. drž, žel. s slovenskimi železničarji najbolj kruto in nesramno. Tega ni bilo mogoče več mirno in hladne krvi gledati. In kdo naj bi varoval torej interese slovenskih železničarjev? Morda internacijonala? Ne, nikdar, ker ona ne more zastopati pravic in teženj slovenskih železničarjev, da bi v istem trenotku ne nastopala proti projekciji in favoriziranju nemških ali italijanskih železničarjev. Iz tega sledi, da slovenski železničar spada le v narodno organizacijo, katere namen je, zastopati interese slovenskih železničarjev. Ali smo v to opravičeni? Da! Ako vpoštevamo razmere ravnateljstva c. kr. drž. železnic v Trstu, teče železnica razun kakih 22 km izključno po slovenski zemlji. Na naši domači grudi pa moramo zahtevati pravico do kruha pred vsemi za Slovence in varovati pravice slovenskih železničarjev. A nemških krajih ne sprej-m e j ° nobenega Slovenca v železniško službo. In ako se dobi po naključju kakega Slovenca v teh krajih pri železnici, je gotovo zadnje kolo in ga prezirajo pri vsaki boljši službi. Zakaj bi potem ne smeli zahtevati, da bi nastavljali na slovenskih tleh slovenske železničarje ? In kar je še najhujše:, odpuščajo brez vzroka s puhlim izgovorom slovenske železničarje in dotično mesto takoj spopol-nijo z nemškimi. Ali se more temu upreti internacijonala? Ne! ker ne sme nastopati proti svojim članom Nemcem, ki bi takoj protestirali. Po pravilih »Zveze jugoslov. železničarjev" pa člani nimajo samo pravice, da zastopa posamezne in skupne interese slovenskih železničarjev, ampak člani imajo po pravilih zagotovljeno podporo v slučaju daljše bolezni, izredno podporo v slučaju kake nesreče, pogrebni prispevek v slučaju smrti člana ali njegove legitimne soproge, pravovarstvo v službenih sporih in dobijo poleg tega na dom vsak teden »Narodni Delavec«, ki bo za sedaj ob enem tudi glasilo »Zveze jugoslov. železničarjev«, in v katerem bo določena za »Zvezo« posebna rubrika. S tem je doseženo, da se nudi elanom poleg strokovnega berila tudi pregled dnevnih novic. Ako pa nanese potreba, in dovolijo to denarna sredstva, ustanovimo pozneje lastni strokovni list. • Maogo se torej nudi članom, ki plačajo na mesec le K 1'10 članarine. Poživljamo torej slovanske železničarje državne in južne železnice, ki niso še vpisani, da se priglasijo čim prej kot člani »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Slovenski železničarji, zavedajte se svoje dolžnosti! * # * Odbornike vabimo k izvanredni seji, ki so vrši danes v soboto ob 7. in pol uri zvečer v društvenih prostorih. Naj ne izostane nihče. * * * Sestanek v Gorici. V nedeljo dne •L L m. se je vršil v Gorici sestanek železničarjev državne in južne železnice, kateri je bil jako dobro obiskan. Od centralo iz Trsta je prišel tovariš Bufon, kateri je razpravljal o »Zvezi jugoslovanskih železničarjev«, to je o pomenu te organizacije. Razlagal je tudi pravila, katerih vsebina je navzoče prav zadovoljila. Z vidnim zanimanjem so sledili navzoči celi razpravi, pri kateri smo izvedeli marsikaj tudi o surovem zatiranju Slovencev, uslužbenih pri^ c. kr. državni železnici v Gorici, o čemur smo že obvestili ravnateljstvo. Po končani debati so sklen li, da pristopijo .Zvezi jngoslov. železničarjev« kot podružnica, ki bo štel-, kakor je soditi po že vpisanih in prijavljenih članih, 100 do 150 članov. Izvolili so že tudi pripravljalni odbor; upamo, da se v najkrajšem času vrši ustanovni shod. * * * Železničarjem v pojasnilo. Na različna vprašanja zaradi ugodnostne vožnje s prostimi listki naznanjamo, da je ta stvar v toliko na jasnem, da železni ko ministerstvo ne namerava odvzeti železni- čarjem in družinam vozne ugodnosti, kaW imajo zdaj. Vprašati smo dali železniško minister stvo po državnem poslancu, kateremu s zatrdili, da niso nameravali odvzeti Pr0Sl voznih listkov. Upajmo vsaj, da minish'r stvo poslanca ni nalagalo. Deželni zbori, Kranjsko. V kranjskem deželnem zboru se Pre^‘ ljajo klerikalci in liberalci. Bolj pamet"0 bi storili, če bi kaj delali. Saj dela ime,]'! dosti. — Izvršiti bi morali, kar so zamud'11 v pretečenem zasedanju Štajersko. Tam divja nemški terorizem. Nemšk1 deželni poslanci prav resno mislijo na uz" konitev največje budalosti in krivičnost1; da je edini deželni jezik nemški. Slovensk' poslanci jim spretno oporekajo in izpod® ‘ jajo njihove predloge. Nižje Avstrijsko. Tudi tu razsajajo Nemci s svoj'®1 neobzirnim nacionalizmom. Lex Axa>®nn je njihov ideal. Vse, kar ni nemško, hočej0 uničiti! Nemške predrznosti. Na Nižjem Avstrijskem, kjer živi velik® češka manjšina, hočejo Nemci ne sa®® iztrebiti iz vseh uradov in zastopov vsa® nenemški jezik in nenemško uradovanj6' tudi pouk češkega jezika jim leži v že' lodcu. Po znani lex Axmann hočejo imeti deželo na zunaj in na znotraj čist® nemško. Ta teden se je pritoževal v sej1 d^ž. zbora poslanec Pittner, da je pri na' mestništvu na Nižje Avstrijskem uslužben® »preveč čeških in poljskih uradnikov«. To je krasna pravičnost, prav nemšk® je. Da so ti uradniki dobili službo, 8° zanjo gotovo dobro kvalificirani. — P°’ slauci v kranjskem deželnem zboru so n* glas izjavili, da naj pri podelitvah ur®d' niških služb odločuje uradnikova sp0' sobnost. Nemci pa so tako pravični, da teg® ne priznavajo. Pač. Samo takrat, kad®r se gre za nemškega kompetenta! A njf gova najboljša kvalifikacija je to, če Je zagrižen nemški nacionalec. Jezika dežel' nega jim ni treba poznati. Slovenski ali slovanski uradniki Pa imajo vselej tudi to dobro kvalifikacijo) a vendar jih preganjajo. V štajerskem deželnem zboru so s® začeli Nemci repenčiti proti slovenščini, k' je zakonito priznan jezik velikega dela de* žele. Odrekajo mu vsako pravico v javnosti-Slovenski poslanci ne smejo govoriti 1 svojem materinem jeziku v deželni zbor* niči; zamoriti in iztrebiti hočejo rabo slo* venščine povsod. Nasprotno pa hočejo uveljaviti nemščino celo tam, kjer je nihče ne razume. Krasna pravica, prava nemšk® logika. Odločujoči avstrijski faktorji bi morah skrbeti, da nastane v tem oziru pravičen red in mir med narodi, ne pa, da to dh* janje še pospešujejo. Skrajni čas je za to! Politična generalna stavka v Tridentu. 27. t. m. je izbruhnila v Tridentu n® Južnotirolskem politična generalna stavk®-ki je zaradi tega zanimiva, ker so se je ude' ležili tudi delodajalci. Ta stavka naj hi bila v prvi vrsti demonstracija proti izgon® odgovornega urednika lista »II Popolo“> profesorja Mussolini, ker je bil oproščen obtožbe radi razširjanja konfisko vanih člankov, a kljub temu izgnan iz Avstrii® Stavke so se udeležili zlasti črkostavci, de* lavci plinarne in elektrarne. Ker so se. stavki pridružili tudi izdajatelji listov, ni izšel noben list. Iz zapora so izpustili p®* aretovancev, zato kategorično zahtevaj0 voditelji štrajka, da vlada prekliče izg00 Mussolinija. Demonstracijski obhod štra.J' kujočih se je vendar vršil popolno®® mirno. Vlada je bila ukrenila vse potrebo0 za slučaj kakih neredov. Plinarna in elek' trarna sta bili zastraženi. ______________________________ DOMAČE VESTI. Jutršnja velika delavska veselic* v Barkovljah naj postane častna manit®' stacija slovenskega delavstva v mestu i° okolici. Vsaki, ki ni zadržan vsled boleznh naj pride gotovo v Barkovlje. S tem pr0' slavi veliki dogodek II. občnega zbor®* pomaga gmotno N. D. O. in izkaže hv®' ležnost našim tovarišem okoli barkovljansk® »Adrije«, ki so naši N. D. O. toliko d°' brega storili. — Tedaj, tovariši, j utr* popolnoma vsi v Barkovlje! Ba .Ju^r,i' delavski veselici v rkovljah pridejo na dražbo razni predor' veHke vrednosti, ki jih je N. D. O. ^'kodušno poklonil tov. Anton Babnik. d temi predmeti se nahaja ena popol-g .?a nova ženska elegantna obleka, ženska 1 ei)a bluza, svilena ruta za glavo i. t. d. Za jutršnji srečolov na delavski Seuci v Barkovljah so med drugimi polji! 1: Sospa Josipina Mandič 2 steklenici vi erKv’ 80sPa Dragica Skal.ik 2 steklenici na in eno škatljo čokolate, tov. N. N. to° rs'^°’ t°v- Zadnik eno butiljko vina, /abrič- eno steklenico vina, Somrak ran l krono. — Nadaljna darila je vpo-‘atl d° jutri opoludne uradu N. D. O. Veselica v Lonjerju se je imela 12. preteklega meseca, a se je odlo-la. r®di slabega vremena. Ob oni priliki e le namenila „Narodna delavska organi-j'a,clJa'1 prirediti izlet v Lonjer, da tako kaže Lonjercem-delavcem svoje simpatije, atere so si pridobili poslednji v času trajka voznikov. — Ta veselica se bo j?aaj vršila jutri, v nedeljo, 10. t. m. ■ D. O. priredi sicer izlet v Barkovlje. Priporočamo pa najtopleje vsem tova-\ lse®> katerim iz kakoršnegakoli vzroka ne bi bilo mogoče priti v Barkovlje, naj 8e odločijo za Lonjer. Iz Rojana. Prejeli smo : Naši res j^orno delavni mladini, članom in članicam Paškega in glasbenega društva ,Trst“ se r^ramo zahvaliti, da so priredili tako rasno aranžirano „Vinsko trgatev", kot ^ bila nedeljska. Trud katerega so imeli a trgatev, za nabiranje dobitkov za sre-?ol°v, ni jih oplašil. Dosegli so financijelen n uiopaličen vspeli. Videli in poslušali smo m ..'tovariše, slavčke, pevskega društva »Ilirija". Očividno, zavedajo se gesla v ,8h edinosti in bratstvu je moč, podpi-^jmo se eden druzega. Društvom ki so *bka in mlada je treba pomoči in tej poti 8‘e(leč se ne ustrašijo člani „Ilirije“ niče-8ar- Le tako naprej ! Diviti smo se morali P°sebno, ko je nastopil zbor „Gla3benega . ri)štva „Trst" ki je s tako preciznostjo Zvajal točko za točko. Najbolj je ugajal °dlomek iz igre „Rokovnjači“, „Črni j?raben* mešani zbor s samospevom gospe Vanke Josipovič-Pahor. Cisto njeno petje Povzdignilo je njen mirni sopran do viška, ^kar je žela obilo aplavzov in pohvale. Poklonjen ji je bil krasen šopek z narod-aimi trakovi. Izborna sta bila gg. .Tež in ; kila, ki sta pela dvospev „Dalmatinski j 'kaš“. Tudi ženski zbor s spremljevanjem auiburaškega zbora, kakor tudi moški 2“or 8ta častno rešila svojo nalogo. Ka-Pe*nik J o s i p Lah je dobil lovorov ve-aec. \Trii kapelnik zasluži vse pohvale in !ebkega priznanja, ter upamo, da se bo s.6 nadalje trudil za povzdigo tega mladega jkuštva. Krasno je sviral tamburaški zbor ^ je oživljal vso zabavo. — Gd.č Milka ^ojkovič je dobila prvo nagrado, ker je lrodala največ listkov v prid „Narodnega klavca" (639 listkov po 4 stot.). Vse pne skupaj so prodale 1278 listkov, kar zHaša K 51*12. Živeli ! Cel vspored omesti bi bilo preveč ker je bil itak brihtno izpeljan, kar priča da so se vse °pe morale ponoviti. Vsi navzoči so bili ‘&ko zadovoljni in glas navzočih naj bo v vspodbujo za nadaljne delovanje. , Ob koncu žal pa moram omeni ati, 'r ravno tistih, ki si prisvajajo nekako, a je ustanovitev „Glasbenega društva" hhovo delo- ne pa delo delavskih slojev, ia ravno tistih poklicanih faktorjev, ki so 'n tudi vabljeni, nisem videl. Ali jim je j °rda žal, da se slovenska mladina dedcev, tako zaveda za glasbo in se držijo 2ako abstinentno daleč ? Gospoda, le pioč1 Buržoazijskim frakom, demokratizirajte i? ia podajte si roke z trpečim delavcem 1 Bolje čuti da je Slovenec nego vi ! ^________________________Brencelj. Naši shodi. 8 „ Položaj delavstva v Trstu s po- lnim obzirom na minule dogodke". a naotiv je dal našemu tovarišu dr. Jos. M a n d i č u povod, da je na treh shodih v Rojanu, Skednju in pri Sv. Jakobu v živih in resničnih barvah razpravljal o sedanji avstrijski zunanji politiki, o pretečeni vojni nevarnosti, o notranjem položaju države, Bienertevem kabinetu, neparlamen-taričnemu režimu, obstrukciji v državnem zboru, o raznih zakonskih načrtih v drž. zboru v prid delavskim in kmečkim slojem, ki čakajo odrešitve od sankcijoniranja teh zakonov. Povdarjal je naš tovariš, da se vsak dogodek v zunanji politiki odseva na notranjo politiko a le ta spet na vsakokratni položaj prebivalstva in tedaj v prvi vrati delavstva. Nekateri obsojajo slovansko obstrukcijo, češ da je vstavila za silo delovanje državnega zbora in onemogočila razpravo o važnih gospodarskih reformah. Menim, da treba prejeti bika kar za rogove. V našem slučaju je baron Bienerth s katerim moramo obračunati. Da reši sebe in svojim nevrednim ministerskim tovarišem itak bankrotno življenje je ta vzor Avstrijske državne modrosti žrtvoval kar parlament, ustavo 1 Prot' temu moramo najodločneje protestirati! Seveda je moral nesposobni baron Bienerth izzvati odpor v vseh onih, ki jim je do pravičnosti v narodnostnem pogledu in do spoštovanja po zakonu zajamčene ustave. Vse to, sistiranje parlamenta, se je zgodilo pa v času velike gospodarske depresije. Brezposelnost, ki ie v zadnjem času postala kroničen pojav krize v raznih industrijalnih panogah, kakor v stavbenih, predilniških, kemičnih i. d. strokah, vse to je trebalo vpoštevati in prelož ti igranje z ljudstvom na čas, kadar bfde gospodarski položaj ugodneji!“ Tov. dr. Mandič je na to prešel k našim tržaškim razmeram, osvetlil položaj delavstva z ozirom na delovanje posameznih organizacij. N. D. O., socijalno-demokratične in Pagninjeve ter zaključil s-pozivom, naj vsi slovenski delavci pristopijo lokalnim organizacijam, konsumnim zadrugam N. D. O. in ostalim ustanovitvam N. D. O. Veliko odobravanje je sledilo povsod tem markantnim izvajanjem. Shodu v Rojanu (nedelja, 3. t. m.) je predsedoval tov. Simonič a kot govornika sta nastopila in žela obilo pritrjevanja tov. Godnik, ki je razpraljal o važnosti organizacije in konsumnih zadrug in vabil vse delavce, naj se poslužujem pridno društvene prodajalnice v ulici Miramar in tov. Udovetz-M haljevič, ki je na zelo drastičen način opisal, kako se postopa v Avstriji z denarjem delavce v-davkopla-čevalcev. — O shodih pri sv. Jakobu inv Skednju prihodnjič. Razni zaupni sestanki so se vršili tekom tedna v prostorih N. D. O. Isti so bili namenjeni dogovoru glede tovarišev, ki se bodo na jutrajšnjem občnem zboru predlagali za centralno vodstvo N. D. O. i Slovensko gledališče. Jutri, 10. t. m, se bomo izvrstno zabavali. V slovenskem gledališču bodo igrali | krasno angleško burko „Niobo“. Kdor se hoče nasmejati, naj ne' zamudi nedeljske predstave. Sviral bo spet salonski orkester. Začetek točno ob 7 in pol uri zvečer. * * * Radi preobilega gradiva moramo odložiti na prib. štev. kritiko o prvi predstavi „Valenske svatbe". Naše zadruge. Tekom tekočega meseca bo otvoritev III. skladišča v Skednju in skladišča v Ajdovščini- Šturjah. Tovariši Rojana, Grete, Štorklje in Barkovelj! Dolžnost Vaša in Vašib družin je, zahajati le v II. konsumno skladišče v ulici Mi-ramare! Odgovorni urednik: STEFAN K08. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA ..EDINOST" v Trstu AUSTRO-AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 18. Septembra parnik ,,Oceana" Nowi-York via Patrasso-Palermo. 30. Septembra parnik „Francesca'‘ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio de Janeiro. 25. septembra parnik ,,Argentina ‘ Nowi-York v Patrasso Palermo, veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi 2 inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. 4a informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, alloa Kolin Plooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. »Narodna delavska organizacija” v Trstu — in — Pev. društvo „fldrija“ v Barkovljah vabita na Veliko delavsko veselico s petjem, godbo, igro in šaljivim srečolovom ki se bo vršila v nedeljo 10. oktobra 1909. v prostorih »Narodnega doma“ v Barkovljah. VSPORED: 1. Orkester. 2. *** »Slava delu“, moški zbor. 3. J. ALJAŽ: „Roža“, mešan zbor. 4. Orkester. 5. Orkester. 6. F. ČAMP ANA: „Lahko noč'*, dvospev za sopran (gca. ANGELA JAN in bariton (g. H. P.) s spremljevanjem orkestra. 7. Orkester. 8. H. RAŽEM: „Studenčku“, mešan zbor. 9. Orkester. 10. F. S. VILHAR: ..Nezakonska mati“, samospev za sopran (gca. ANGELA JAN) s spremljevanjem glasovirja. 11. Orkester. 12. TRIFKOVIČ: »Šolski nadzornik*4, veseloigra v 1 dejanju. OSEBE: Popovifi, šolski nadzornik Petrovič, selski uCitelj Katra, njegova žena . Jelica, njuna hči . . . Stanko, pripravnik . . Kragulj, pisar .... 13. Zaključna koračnica, orkester. . g. Janko Pogorelec . g Mikuletič . g.čna Ana Tavčer . g.čna R. Martelanc . g. Edvard Sclieimer . g. H. P. Začetek ob 5. uri popoludne. Med posameznimi točkami svira ..Rojanski orkester" pod vodstvom g. MAJCEN-A. Petje vodi gosp. JUST KRALJ. z posebne prijaznosti sodelujeta gca. ANGELA JAN in gosp. F. MIKULETIČ član ..Dramatičnega društva v Trstu." Vstopnina k veselici 40 stot. za osebo. K obilni vdeležbi uljudno vabi ODBOR. eT\ c)5\ DeT\ c)e)\ c)c$\c) o5\c) cNe) cKe) eNe) e5\e) c5\c)^\c)eJ\c)ey\c)^Ve) Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANT1Č Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. ilnančne st/aže v Trstu, Kopru in Pulju. TRST. - Ul. Rosario st. 2. - TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Pioiaia njpfi voSCilo (Is) C. ii I Velika izbera Galosch ----Cene nizke.--- — Postrežba točna. — I Konsumno zadruga H. D 0. Prodajalna: ulicaBosco 17. : Telefon: štev. 23-21. :: Mii! Čisti doblče k tega Važega prvega go-•podarakega podjetja )e namenjen le Vam In Vaši sveti stvari! : ■10 Kje morate kupovati harmonike??? Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik — — — Jcsef Hlavačsk v Louneck (Češko Tam dobite najboljše, na mnogih raz • stavah odlikovane harmonike. Specialita: s heligonovim basom Pišite po oenlk. 500 harmonik v zalogi. Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novcev svojim narodnim neprijateljem. Pl»---------------- : Pekarna jlftreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago R vedno svež kruh JA in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo Pekarno, sladšCiCarno in tov. biškotov V Ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Udani LOVRENC REBULA. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Gul. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’ Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmatl“ ulici Zudecche šfv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Podpisani naznanja sl. občinstvu,. da je prevzel pehamo in sladkorno Gostilna društva Jadran ; ulica S. Marco št. 17. Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. toči najboljša 0*00000000000000 Slovani! Tovariši! ■ ■ Dajam Vam naznanje, da sem odprl novo slovensko vipavska in istrska vina —Pekarna i sladščičarna — Josip Pahor - Trst BRIVNICO ulica Madonoma št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice h izdeluje najboljše biš- kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190. v ulici del Bosco št. 1. vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstva za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. SVOJI K SVOJIM ! s spoštovanjem Miroslav Kovačič, brivec. Pekarna in slaščičarna £enedikt Subap 090000000000000 Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. Postrežba točna? mr Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor društva „Jadran“ krčmar Vinko Kante. TRST TRST, - ulica deINstria št. 12. je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. Postrežba na dom Osi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK Tovariši, členi N. P. 0.! Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo go- stilno Trata al Gin (Gostilna pri Gimnaziji) u ulic! delto Squero nuouo 7. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vonto In Gastaldi Ima na razpolago • vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. TTTT. AAAAA Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. ▼ V f v▼▼tttTTTTTVT Y ttttTTTTTTTTTTTTTTTTTVVVTTVTT »ooooeocx»oeo*K kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari breskvi“. Priporoča se za obilen obisk Hinko Kosič. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu* in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla delte Poste 12. I. nadst. /flojz Povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in sten-' akc skih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarskfc delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. EV- Slovensko podjetje! "jn »OOOOOOOC Na novo urejena : Pekarno Karol Trošt: TRST, ul. Giosue Cardueei 11 (prej ul. Torreute), TRST. w bo TO •P ■O o -C o c o c > d) c Q Čitajte vsi!! Najprijetneji čas. konec poletnega časa, in da storim prostor zalogi novim jesenskim in zimskim dohodom blaga. Prodam v moji zalogi po neverjetno nizkih cenah. 40., Možke obleke volnene Možke črne obleke...................... Obleke volnene za otroke ki se dajo prati Volnene za otroke . . •................ Možki jopiči........................... Hlače možke volnene.................... Hlače za dečke......................... 10.000 parov delavskih hlač najmočneje vrste od K 2;20, naprej Še nikdar tako nizkih cen do sedaj I 14 K U * 2 „ ,2.00 „ , 2.80 „ 4.00 „ 1.80 preji Vporabite priliko! črni klobuki za možke od K 2 20 naprej.’’ Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov l* moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pisan? rokodelske srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zapestnici naprsniki kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kap® Lastna krojačnica. — Izgotovijajo sc obleke po meri. Govori se slovensko. Novo pogrebno podjetje seje preselilo w Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). Zajoga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene raltve : čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkureicc. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. J Vinko skerk TRST, ■ Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. PEKARNA in -SLADClČARNA TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših inlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi. se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. -JADRANSKA BANKA v TRSTU - Menjalnica ^ *a-MT«awr«vr AR rfl L. Via della Cassa di Risparmio St. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA ‘ * “ ! J 41 A VSEDfiOSTfl E PAPIHJE (RENTE) OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISM*L PRMORITETE, DEM41CE, SREČKE 1. t. d.) ----V Ali UT E IJi DEVIZE------ PREDUJMI NA VREDNOST NE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. I99d til niipanmu 9 ti v v Eskimi menic In Maso, borna naročila SAFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. ILADIŠČIH. t Uradne ure i 9 - 12., 2-30 - 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA" - Trst. - Telefon s 1463 in 793. VLOGE NA KNJIŽICE. q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — } VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.------- s Restavracija, S TrSt cene zmerne. Grand Hotel UAIiKflN — Trst S S Kavarna, S S cene zmerne