Z53. itNtlka. V UdHMiL * &«* 10. umnim 1921. LIV. leto ^b^k^k^BK t^k^k^l ""' ^k^k^ki ft^k^kV ^k^fl^fli A^k^kV ' k^k^kfl ' k^k^k^k^k^k\ k^k^H ^k^k^k^Bk. k^k^k^k^k^k^F k^k^k^ki ^k^k^k^k^kft k^k^kl ^k^k^k^k^k^ki ^k^k^ka ^k^k^kf ^k^k^k: ^k^k^H k^k^kV k^k^kVl imi|a vsak dm popoMn«, tmeartl Brttllt la prasatkt. toaeratl t do 9 petit vrat * 4 K. od 20-15 petit vrst a 6 K, večjl inserati petit vrsU 8 K; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsU 12 K; poroke, uroke velikost 15 vrst 120 K; ženitne ponudbe beaeda 3 K. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. VpraSanjem glede ineratov naj se prfločl znamka sa odgovor •praTnUtfo „Slo*. Narodi11 ln Jf arodai tiskam" Eaallera vUea it. 5, prltlleae. - Telefaa ftt. 304. ..SUvaaaU Var«*" velfa v MaMJaal la pe peetti ¥ Jaajoaiavtlls T laeieautfBi eeloletno naprej plačan . K 300*— ce?oletno......K 480*— polletno........150-— pofletno.......240*— 3 netočno*...... 75— 3 mesečrto......120 — 1 ........25- 1 ........40-- Pri Morebftitem povifanju se im i dalji« naretntna đoplatati. Novi naroČniki na i po^ijejo v prvič n^iročnino vedno ajaa^ po nakarnid. Na «amo pismena naročito brez poslatve denarj* a- ne moremo ozirati. UrtdafitfO MSlov. Naroda" Knefiovi nltca it 5, L. nađstrovfr Telelou Stor. 34 Dopis* sprt>{eana le podoleans ln x»đ ostao frnnkovaae-M* Pokopltov se ne vrača. "^?* Posomozna Steulilia stane 59 pnr=Z Kronl. V inszemstim Ss psr = Si 2*S0. Poilnlna uSaiana u gotovini. Dr. Fr. Zbašnik: Ilefeaj misli k preosnool sale npraoe. V slovenskih pokrajinah drži* ▼e o kaki koruptnosti in podkuplii* Tosti upravnega uradništva, kot uradništva sploh, pač ne more biti govora. Čudim se, da se doslei še nikdo ni dobil, ki bi bil to stvar me* roda inim kromom — Beogradu p*>* Jasnil, oziroma i ih prepričal o tem razveseli i vem dejstvu. Kar bi se da* lo pri nas političnemu uradništvu očitati, ie kvečjemu to, da njega najmlajši prirastek ni več tako vse* stransko izvežban in vsposoblien za službo, kot so bili in so še sta* rejši uradniki. Seveda ie sedai tuđi delokrog političnega uradnika v pri meri z onim v preišnjih časih prs* cei omejen in precei drugačen. Da nimajo politični uradi dandanes — in sicer po mojem prepričanju na škodo stvari nič več opraviti z vo* jaškimi zadevami, sem že omenil. S tem se je delo političnega uradni* ka prav znatno zmanisalo. Pa tuđi nekai drugega je odpadlo. Mnogo težkega dela je poprej prihaialo političnemu uradniku od centralne vlade. Zlasti od tistega časa sem, ko so se začete razne centralne re* forme. V stari Avstriii ie bila na* vada, da ie pošiljala centralna vla* da razne zakonske in druge nacrte, predno je stopila z njimi v javnost, posameznim deželnim vladam, te pa zopet podreienim okrainim gla* varstvom v izjavo. Pri nas to men* da ni več v navadi, pri nas se se* stavliajo vsi zakonski nacrti, vsc številne naredbe centralne vlade menda brez zaslišanja podreienih političnih oblasti. In to ni dobro, ni praktično. VcČ glav več misli! čim več glasov se o kaki stvari sliši, tem laglje se zadene pravo. Morda tiči prav v tem vzrok, da se dvigne r>ri nas pro* ti vsaki novi uredbi toliko pritožb, toliko protestov. Popolnoma se strini amo z izvajanii g. inž. A. I. Ružička v njegovem članku »H konsolidaciji«, da treba o vsaki stvari zaslišati tište, ki jo raztimeio. ki jo poznajo iz svote prakse. Isti* na ie to, da. je marsikaj tega, o če# mur si gospodje v Beogradu belijo glave, že tu in da bi bilo treba samo poiskati. Jaz bi tore i v interesu stva* ri same iskreno želei, da bi se tuđi nri nas začelo zopet tako postopati, kakor se ie — nikar se ne križajte — v bivši Avstriii. To bi imelo tu* di za uradnistvo svoio dobro stran, ker bi imelo tako vse več duševne Jzpodbude, kakor če se opravlia nepretrgoma samo tista dela, ki i ih prinaša vsakdanjost seboi in ki se dajo često opraviti čisto mehaniono brez duha, brez čustva, brez srca.. Seveda politični uradnik ima navzlic vsemu temu tuđi dandanes šc vedno dovoll dela, ako se svoic naloge zaveda pa tuđi dosti nepriietnosti zlasti v tem po» gledu, ker ga vzamc lahko vsakdo, ki mu kaj v iavni upravi ne pri i a, na piko. Dočim ie sodni uradnik takorckoč nedotekliiv in se le red* ko kedai zgodi, da kdo poskusi na* rahle* potipati kakega sodnika, ic politični uradnik naipogosto izpo« stavljen najstrastneišim napadom in insultom. Često ie ta samo tarča za izstrelke, ki so vse drugaru namcs njeni, pa iih mora vzeri potrpcžliis vo naše, ker tako služba zahtevj. No, pameten politični uradnik. ki si je svest, da izpolniuic svoie dol* žnosti. si radi takih stvari ne bo dc. lal sivih las, a priietne vsekakor ni* so. Kai»drugcga ie scveda, čć se po* litičnemu uradniku očitaio narav* ncst-zločinska deiania. V takih.pri* meHh je potrebno, da se stvar raz* čisti in ako se pokaže^ia so očitki iz trtr izviri, naj«6b poskrbi za to. da dobi po krivici napadeni pri* merno zadoščenje. Dasi pa imamo torei pri nas v politični upravi uradništvo, ki fc v splosnem po svoji kvalifikaciji kos svoji nalogi, ki mu io nalaza služs ba in ki to nalogo nedvomno tuđi vestno vrši, vendar tuci nri nas ne moremo trditi, da ie naša unravn, takšna, kakoršna ie dandanes, vzorna. To pa tiči v sistem i. Ob prevratu se ie postavilo marsikai na glavo in to nam hodi zdai nepri* lično. Mislim, da ga ni med nami človeka, ki bi iz prepričan i a tvćVi da so se pri nas obrte«;'n pov-.?r;en^ štva. Saj smo doživeli ncu^nj*h ^a neuspehom! Smcsno bi hilo zvrflč?i* t ina pr. za to, da smo iravb^V Kos roŠko, na Beograd. Ne tem1! «mo mi sami krivi! Ne vem, v čitavih možganih ie bila snoceta ta rpi^cl o rjoverjeništvih. srečna gotovo ni bU la. Sicer na ne bi hotel He^H rnl-o* mur krivice. Saj modoče i> hila stvar spočetka dnieače zflTri^rrna. kot se je koneno nod pritiskom raznih vplivov izvedla. Zn^čilno i?. da se je oni odporni dvh, h\ ;r hi] ob prevratu vscpovsod mnefoeno razpcl svoje peroti, boli a1! mani zavestno rudi pri pover»rni$tvi^ uvcPavil. Kot načelnik krsTpi«i:-* s* re\izijo računov narodnih svetov sem naletel več kot enkrat. in to y kraiih, kjcr bi kai take^a ne bil pri* čakoval, na odpor, ki se je opiral na vzklik: »Mi smo bili ob prevratu samostoina reprb!ika!i< Samostoi* •na republika! To ?c menda nam vsem tistikrat pred očmi plesalo. Vsakdo ie hotel biti samostoicn in suveren. Tuđi poverienišiva so ho* tela biti neknke samostoine rentib^ like. Vsako povcrjer.ištvo ie zflbtca valo v riotičnem dc!r>kroGu toliko samostojnih pravic. tla ic za utv>« gega predsednika c^c/clnc vlad-j ni naporHcd ostalo ničesar. On, načj's nik, ^lave vlatie. je bi] s:imo za to tu, da ie prcdscdov.il in kvcč*:nni posrcdoval. Ksk st'Vr»ravnatc!i ic bil nicmu nr^rroti rr.ivi 511 veren! n^šn srinada zauzela L§ei fn ffiz&ai* HaSe £ete preJ Tiransi. Več kakor eno leto so nas Albanci neprestano izzivali. Naše meje nišo bile nikdar varne pred albanskim! napadi. Neprestano so arnavt-ske tolpe vdirale preko naše meje ter ropale, plenilc tn pozirale po naših obmejnih va?c!i. Leto in dan smo mirno prenašali to arnavtsko nadlo-jro. račimajoč s tem. da bodo ven-dar enkrat, napravile velesile mir. Toda mesto tesa smo doživcli.đa se je ena izmed velesil — Italija — postavila na stran albanskih roparjev ter z £motn?mi fredstvi in s streli-vom podpirala t'ransko vlado, ki je v zadnjem času organizirala ćelo regularne svofe čete za napade na našo mejo in za vpade na naSe ozem-'je. Ker je nair,- vlada uvidela, da to!mvizijo Arnavti naše potrpljenje kot slabost in na?5o velikodušnost kot bofazljivosf, se je končno odlo-či^a ra energična sredstva. Arnavt ic m'rcn, ponižen samotakrat, kadar čuti nad ?eboj gospodarja, k? zna rabit\ ako je treba, tudf palico ali Vorobač. Zato fe bilo treba Alban-ce^ enlrat poVnzati, da n-ramo v re^\ moč m vo'fo napraviti mir in red ra ra^i meji. Pred par teđnf so torei dobile naše čete ukar. c^a nrclorač'io de-marknciisko čr4o ob nfbinr,ki mei*. PovrTjnik te rnse armade je rrene-ral K r s f a S m 11J a n i ć. na^ do-ber in dra«? rnnnec, ki ie kot pove-liuioč! ^ciernl v naJboM?5cm ^nm'nu v Ljirbljanf. Pred približno cnim mc-reccm je posetn prijatelj na^es:a 1> rta jrcnerrla Srr.iljanića v Skop'ju. Razcrovarja^a sta se takrat tuđi o albanski nad'o--i. Oencral Smiljanl^ ie od^rito povedal, da pričaku»c vsnk trcnu^c^ povelja, da priČne votne operacije proti Albancem, in govore? o po^rebnem nastopu proti arnavV^kim tolpsrn. Je * pondarkom paTlnsal: »Ako priđe JadransVe-ga morja in da Drača!« SmiUani-jeve beccde so se ures-niČile. Naše čete ^toje zma^ovito ob obali Jadranskc^a morja in jucro^Io-venski junak napaja kakor že cn-kmr leta 191?. svojega konja cb oba!i pri Dro ču. S tem k'-orkim rr:*\iliom in udarcem srro pri!:azal rc ca*r)o -\--ravtom. rnar\cč tnd? v^cm oni!:i. ki jili odkrito ali skrivaj rodriraio, da ne razumemo roberc sale in dT ic n?^i prrnada še vedpc rnko #iaka in »?lna. kakor nekoč, };o fc za^-^a rmrtri: udarce turski carevini in Ko je na ?ol^nrki front' 1. 1°-]^. ray*MKi boljrar«ko - ncrr? rrM'i'e A'bPTtce. (f(i ro rr rr, vsc] crti unvih-r?i7i. Jirzosfnven*?:* nr^ria ncrinVm-/* zrnastm9:'* prndiranle v wri rrrft 1c(*r(*~?ucm*i mrrii in /> ?đ-vrr/7 mcrf'> Fur:}n m Cr^v. A!1wt-ri se pri~rH\'f.!mo k zadnirmu ^d-prr:i rJi 1/"/77/r p't^t f j?š*. \f:fd Lic~~m krožijo ingosfovrnski eicrn-pinnL — Vhv, 7 novembra. !▼ Drača brzojav!jajo: Po Ijutcm boju je pari cl I Je* v juzo^tovens9:? roke. frr-zos!"vcr?sf:c Čete so zavzclc tuđi Mcđun. — TrM, 7. novembra. Tz Pnča porobio: Pnfrivc *<• vest. da sa Ju-zoslovrnl tav?rli Lurijo in Orosi. JtTCnslnvpnske rrtc -dvr\ 40 km dofcč od Tinn^, zfavnega me^ta A'hrr??'*. Vslrd parira F.?c*a i* oero~cn tud i Skađer in ic trcl^a računati s tem. da pad-* v najtrai-sem času Juzoshvcnom v ro*e. — Rim, 8. nov. \z Dr.ua poro* dio, : aide do skrajnosti, a nikoli ne oa* r'e vanje. Pikanten ie. a nikdar la* t oiven ali frivolen. Dejanje ume riopnievati in nekateri prizori 0a i^jiiaio kot enega najboljših, pre* Naklada St. Kugli. Zagreb. Str. 220. Cena 56 kron. cej galantnih hrvatskih dram-:t;kov Zato Hrvatice nic^ovo »Kutino« požiraio. In zato opozartam nanio tuđi Slovenke. Artur Građo ie napi«?al tem" romanu kot uvod duhovit ese*. O atavizmu. Zame je bil ta esej nrflv tako zanimiv kakor Bcgovićcv ro* manček. Tu čitam: *.... 3. aiat 4 sure Korana dovoliuio možn dve ali tri žene ražen sužniic: 128. aiat iste sure nekako vobče zanika I i u* bezen govoreč: »Nikoli se vam ne posreči postopati enako z va^irni žc* nami, čeprav bi to tuđi hoteli. To* da ne odtujuite se povsem od te ali one, da je ne ostavite kakor v zraku? — 38. ajat iste sure pravi: »Možic so nad ženskami zaradi vsega one* ga, kar je dal Alah enim več nego drugim in ker možje svoi efenar troši jo za ženske ... One, pri kate* rih se bojite, da se Ttm upro; opo* miniaite, ztpiraite v njih sobe ter iih tepite. Alah je silen fai velik ...« A povrh teh in mnogih drugih pred* pisov, poukov in nasvetov, kl se na« rmiaio na ves kompleks življenja, leže ie kismet, fatum, usoda. »V«a* kemu človeku je privezana niecova usoda okoli vratu« ali »Alah zapelie v skušnjavo kogar hoče in k dobre* nm kotfir hoće •. ^ Po'n? tcM ri"''--1'?! ^^. svet se :c dvic^i'i rs^^r*1^-1'! rii^ m ^a o",vo"i pvrorn ra *rl1TT». f>~*y~~•*' vr3 žena n*7zi, ie rarvla. svo'e mi§lica s? ii nj»"r>'T:li ^Tm^^^Pi r^^V Tr«iVi v vrstni r-^*t~~z rroMv^'stva. V ^^ti m Hcrc-'^viri. ki ^*^ v-^Iic svo'cm ic'nT ort^'i ei-^-5 v~'.'~ in* r*osnovan^:*. 'c r»-it*v1""1o to m!31!?* nie v«o de^-r'o, pTc^^^^vTiaro v no« nosnih vrst*»^ rroV:*ov, ir«<* T*cm ko se je Srbija mnr»r»o usreće-unfrula 3 r**«ivr»o reststenco čisto arijske zaobliube. V svoii splošnostl tvori to mi» Šljen?e, to naziranic na svet. krite* rij tistega, kar imen?M*cnio oriicnt. razumevaioči tu bližnii turski Vzhod, Near E«st. Ali kier so je to naziranje ustalilo med tuiimJ ra* sami. slovanskimi, romaniziranimi, neopredeljeniml. v kaosu sefitve. vrenja fn gibani« prebivalstva. v kraiih.ki smo jih navajeni prišteva* ti k Balkanskemu polotoku: tu se govori o balkanizma kot posebnem mentalitetu, subspecies ori^enta, zmesi Vzhoda in Zanada. kr^Čan* stva in islama, o nekem pre^odu, kjer se lomita dve naziranii ali več naziraoj na svet, kjer je vse v skri* ti in o^prti borbi, kvr ere gnaliza v brc7t:or»ČTin«?t, k;cr so Rim in Birane, k^tnlvarstvo in pravo^^avie, n^tri-ir^^t in ek•""•!"».*»*. o°tarTi st-is hS Do^fjri'lov. s^f^T'r'i'rri in ftFlrer^'-~i i, cYrv;vi. fr~tn \r\ kfb'dicri. *^ 1 i k^cr 7O"»ct bi<:tvcro prrvVidv'-';o e'cm^nti is'amr. b^arsko turske r\\ju7c>r\:c in amb«:kc krlti:re. vcerts l'cr»i tek^'"» sto'e^ii n^ravnost v tu? ic, avtohtore duše. Iz svo'ih srecišč ie struiil ta tu;i mcntrMtet skori strsl-:t:a v vre svobodno kra^!e. na sever in nn z.u hod. Mnoci narori. mnoci običan, prcsodki in zelfe so t.-'ko rasle r»a one strani. Marsikatcri grand*sci"i' neur, bciT*plemiČ, aca aTi trcovec se ie prinelial semkai na tem valu. Tn tako ic polfl^cma oriient in niegova subspecies, balkanircm, rasedel v«e naše kraje. Nagoni lastne rase :n tuli mentalitet so v stalni borbi. Zdaj prevladuje ta, rdaj ona kom« ponenta. I« indoslovanskeg« msnegff ns» sirania kakor da ie sedai izdnila nrava religioznost. k?»kor da so di% 5e otrnnile v nustih obred ih. v pred« nisih cerkve v molitvi in postu: ki* kor da je ircinila \t naroHnih zil ponosna kri deneracij starih Bogj* milov, ki nišo trpeli notranjih spon. Conjcni po naConu svobodc. Le tu in tam tiho nnstoptro pionirji nt polju znanosti. I'metnost k.ikur da r.c ne mo'c leteti. ker vlsjj'c a r.aT anatemo korona ter ikono brer di-men/ije... S temi elementi tukda menr4 liteta fp.a7»rr.n'a) moriimn računati t'*di v bodočr Pri ••■»'•tc^i ^st^e iuo« s-ovcn4:c k^U'.ir?. To ic nn*? *t-TT.it*k.n dedsčina, to i? naš '•l*jrp«ki :ntfrcdfons. Tr> element ostane ona; /an, olepšavnn, sublimiran, toda si^ Icn, nciztTcbl'iv, ker ie osnovan *-a vrlcov?h. Srečna, v svoji zunanji svi» bodi, se bo n?ša ra^a pnslei borila, da osvobodi še nezane di^sc. In ves ta mentalitet drhti tucli v atmosferi tt ia rt »mana 7. lit^rtrnir mi motivi kot vidnimi sledovi ata* vističnih nudnnov. . . .« »K'jHnu v skriniir nai torei p»> trditvi A rt. Grada ka/e br-rbo se mitske ded^čine. islamskcua in^rc diensa. oriientaUzma in bi'kanir* ma z naconi naše lastne. iu^oslo^ venske rase, borbo iucoslovenskc duše z orientalsko krvio. Tn rc* označuie Milan Bc^ović svoie i*a moŠketJa junaka. Dušana Radišić«. arhitekta v Zagrebu, takole: (Dalje prihod.) Stian 2. ' .SLOVENSKI NAROO*, one 10 novembra I92i. ' fctev. -j&^ ObCInshl soet ljubljanski. (II. redna seja.) Ljubljana, & novembra. Na današnji seji občinskega sveta se je pokazalo, da so v koaliciji narodni suciaici in socialiii demokrat je do-cela z.ezli pod pazdubo Kkrikaiccm, ki so v&led tega uanes ncomejeni 20-spouarji situacije v obč. svetu, io se je ziasti poKazaio pri volitvali v xura-torij mestnega dekiiškega liceja, v ka-terena je koalicija poslala kot svoje £asiopnike nasrne j se reakciunarce. Kaj bodo rekli k temu socialnodcmo-kratski in narodnosocialnt vohlci. ki so se doslej na kuiturnem poiju s tako odločnostjo borili proti klerikalnomu uplivu? Ali bodo mirno trpeli, da njih »astopniki seaaj pljujejo na vsa stara načela in izročajo šolstvo klerikalcem? Tu moramo naglašati med drugim tuđi to, da NSS ni smatrala za umestno za-vrniti nesramni očitek hor,uli>kega dr. Stanovnika, da je prejšnji občinski svet s.abo gospodaril predvsem zato, ker je trg Tabor prodal Sokolu. Načelnik NSS ni Iniel pogurna zavzeti v lem osini precizno stališe©. V tej seji so prišla v razpravo samo nekatera postranska poglavja proračuna za leto 1921/22. Glavna točka: mestni zaklad priđe na prihodnji seji v razpravo. Mestni zaklad izkazuje za leto 1921/22 v proračunu: I. potrebščin . . K 15,403.670.— II. pokht.a . . » 7,358.688,— tedaj prlmanjktjaja . K 8,C49.982,— V naslednjem podaj amo kratko sejno poročilo: 2upan g. dr. Ljudevit Perič je ob 5» oivoril sejo z naznanili in poročiii predsedstva. Po resiivi prvih formalnih t^čk dnevnega reda je občinski svet prcsel k volitvi kuratorija inest-nega dekiiškega liceja. . Ku.turao reakcionare tvo NSS. I Glede volitve je župan omenil, da Je treja v kuratorij voliti 8 članov, cd teh tri obuinSAe svetnike, za dobo treh let. i ObČ. svet. dr. Stanovnik • (SLS) je predložil Učto večine. povdar- j jajoe, da volijo po sporazumu NSS in SLS tri klerik Jeo in dva narodna \ socialca. ; Obč. svet. prof. B r e z n i k (JDS) ■: Je odločno ugovaral % jrenjemu Dred- j logu, ker ima JDS s svojimi 18 odbor-niki pravico zahtevati v kuratoriju prav tako tri člane kot SLS. ki jih ima ' čamo 10. Ni upravičeno. da pridejo v kuratorij zastopniki stranke, ki Je bila vedno naspretna liceju in ki forsira samostanske sole. Predlasa, da sa volit-?e vrša po proporčnem ključu. Obč. svet. Kremžar (SLS) je t)il proti predlogu in skušal braniti samostanske Šo!e. IzpodbLal je zahtevo demokratov po proporcu. če5 od 8 članov tvorijo večino 5 in pet članov ima pravico zahtevati većina mestneza iveta (Obč. svet ing. TurnSek: »Devet«) ObČ. svet. prof. Đreznlk odjro-▼arja proti SLS obrnjen: »Vaša stranka je vedno dosledno stala na stališou, đa licej ni potrefcen in sra je vsled tega zapostavljala. Opozarjam. da je bivši deželni odbor še tisto malo pod-poro liceju odklonil. Pri glasovan u predio* prof. Brez-Bika za proporčni ključ ni bil spretet. Ko je župan naznanil uspeh glasovanja, so nastali na demokratski strani klici ogorčenja: *2iveli narodni so-cialci, ki lezejo pod kožo klerikalcem. Narodni sccialci proti napredni izobrazbi ženske mladine! Lepa zveza!« V kuratorij so bili na to izvoljeni: 3 demokratje, 3 klerikalcl. 2 narodna socialca in 1 socialni demokrat. Izvoljeni so bili: za predsednfka župan dr. Perič (soc. dem.), kot člani: ga. dr. FranTa Tavčarjeva, prof. Josip Breznik :n nađnčiteli Č e r n a z o j, dalfe kleriVnH Janko I e z 1 i c\ prof. Fabinc *n Marija Pemfc ter narodna sociafca prof. P e t e r 1 i n in Josip A m b r o ž i č. Prlčetek proračunske debate. Po odobritvi računsicecra skleka Mestne hranilnice za 1. 1920 in dolo-čitvi da se pouk v obrtno-nadaljevat-nih šolah prične 1. decembra t 1. Je občinski svet u*odi! proSnji tičnec. fe hil obital V se/fanfem th>-lo*tt~r pn mortrn kinStnttratf. đa im/t'o s~(f»! reittrn^t *"*VnČkl vetikn vfoeo. h *vh te TftZvMfiti trKnndiTntvo hhie Vf>*'n» v nrrt^hleT* fafr. vrffne. nbsto-W* '* $tr*nic*. *»**re člin sem tuđi fft*. T?i s'ranb* očita?* v mvtrtem ?*. $no*t"r<;t\yi ZTeh* V tfi*Cm 0*9»**. ki r* ntor*** p*">n*si\ stvnrn* ktitf**. Vfv r"*1 t*>šG. her ft€ ffofl \>P*">ffa novih čimtov obMnsketa sveta v njeno Crife obtioska gospodarstvo. Predlaztou da se mnlvpt nmm pre-išče (isto snllo gospodarstvo In korupcija. To se naj igodi takoj!« 'Konstatiram, da ie bilo s temi očitanu nrizadeto osebno pošteni* župana dr. Ivana Tavčarja in mola kot njegovega namestruka in poštenje šefa mestne ga knjigovodstva. Predlagan Izvolite* komisije petih članov, kl naj nataoko prclšče gospodarstvo od leta 1912. najrej tor naj o uspeblh poroča na Javi: szjl ob-čkiskesa sveta.« (Odobravan . na desnici.) ObČ. sve. dr. Sta : jvnik (SLS) V imenu stranke, ki se je priklopila in aliirala z NSS (klici: »Ven-dar enkrat priznanje!) Stanovnik s posebnim povdarkom: »Nobena skriv-nost ni!c V imenu te stranke lahko tu-kaj iziavljam, da bo ta večina moino in trdno skupaj držala.« Glede očitkov o slabem gospodarstvu biv5e večine pa je načelnik klerikalcev zavzel izmi-kalno stali§če, češ, da bo Se dovolj Časa dane^a za preiskavo bivšega obiin-skesra gospodarstva. Dr. Stanovnik na-vaa areument o slabem gospodarstvu: >Tnr Tabor $o vri* vivli!« (Klicf: Kaj pravite k temu. narodni so-ciald? Proti Sokolu steP Dalje napada mestno upravo, da je da^a za Tabor žarnice. OCl'ci: Kal na narodni so-cialci o tren Taborju! NSS je ves čas molčala. Vidclo se if» <1a je zavezni--^t\Tj 5 klerikalci žrtvovala ćelo Sokn-li.) Govornik nadalje opravičuie, da *e ni^o razkrili 5labes:a gospodarstva, toda nride čas obračuna ter naffbSa vnnv'č: *MI bo^mo trdno skvoaj dr-ial!. RaJun^Ve sklepe pa moramo odobriti.« S'edniiČ ra prav po Hoe^csko ^iavHa. dn in m*>re n'če*a- o^'t-^ r*«j blv?em!i ž-min?i dr. Ivanu Tavčarlu in ne čr. Trf'leHu' | Obč. sve*. Pran Rupnik (VSS> j 5e hinavsko to^'l, da se Je zanesla v obJ. odbor nnliMVa. (KVc\: »Proti Sokolu!«) ter branfl stal:5če svofe stranke. če§ da ie tu I? k^aj za gospodarsko i politiko, k*:- ro vre stranke ob volit-f vah obli'bova^e fn zatrjevale. OhC. j svet. dr. Pave? Pestotnik (JDS): ! »Kot biv5i podžupan *e obč. svet dr. i Triller unravifen zahtevati, da se i uradno pretke jro^odarstvo. katere-mu je dr. T-U7er doljjo časa načeloval. j To n! po^tf^ra zahteva, to je zafiteva morale. Kdor kaj očita, a se izmika dokazati, jestrahopeten človek. ki javnost samo izbegava.« Govornik dalte omenja, da zahteva kulantnost od se-danje večine, da pristane na dr. Tril-: lerjev predao?:. »Izgovori: Borno že ., studirali počasi!c so metode klerikalizma!« Obč. svet. Ivan T a v č a r (N5S) je skuša! s tihim glasom in v veliki za-dregi vtis Stanovnikove izjave o za- ! I vezništvu izbrisati. Patetično ie vzfclik- | i nil: »Povdarjam. da ni to nobena koa- ! licia, to je samo soci?.]na koa^i:ija! i Kakor hitro bo proti našim interesom, ! ! jo borno zapustili.« Načelnik NSS kJu- j ba ni smatral zadevo o trjru Taborju ! za toliko tehtno, da bi očitek Stanov- J nikov zavrnil z raz'oRrm. da je trs Ta- ; bor sedaj namen.'en telesni vz^oji na- \ 5ega naroda. j Obč. svtt Tvan Kocmur (soc. den.) je nastoD1*! s topovi težkesra kalibra Nanovedal je boi bankokrad.il. govori! o falotih ter končno nanov-dal uvedbo »bolj^eviške metodeH>. e «.♦••**** ^^ n.^f». _ r\%nm c^f T**U fit# «eHta. Pređtot JiveOnt kratko . Kongres Jnflosloiitiishlli nCItelJeo o Zagrebu. V torek In sredo. 8. tn °. t m. se \rl'\ v Zagrebu kongres celokupnega .ugosloven&kega učiteljstva. 2e v po- nedeljek se je \. Jla v pozdrav kongresa sokolska akademija, ki je kazala ves sistem sokolske telovadbe ter pred-j očila, kakSne moralne in fizične moči j ustvarja, dvij^a in krepl Sokolstvo. I ZagrebŠki časopisi so iako toplo pozdravili ta kongres. »Novosti« piŠejo: Proces našega fizičnega ujedinjenja se je izvršil pred duševnim. Zato smo stopili mi vsi v novo državo z Krclii naših očetov. z bolno dušo po tu- jinskem mučenju, in vzlic svoiemu sto Iclzmu nismo 5e moeli zatrctl v sebt te na5c bolezni ter izčistiti H sebe one- ira strupa, ki ga n?m je sknzi stoletja vbrizgraval tuiinec. Odtod pritnjajo vj>e zmote in bolestne krize, ki iih preživ- lamo: rdtod prihajajo nerazumevnnja fn mržnje, da dan?5nja generacija ni snosobna visoko dviCTiti nad vse misli ene države in enega naroda. Zato na5e osvobo'en'e in inedlnienie ni dovršeno, a se nadalinje. Ćelo na večji verniki čuti.io v s*»bi premalo sposobnosti, da bi ?e b^rifpl i 'n 1 «4-t*^^f«i7< t«* t-ft* f*>t-f «e r"*^r^'o 7i**rH-r»*+f v ^vr^t' ^f-»*»rc ^ sednik udruženja * r ^\\o Jovic in predstavil c?elecrli)m pokraun« rkc^a namestnika Juraja Demetro* vica, poverienika za prosveto dr. Alaupoviča, mestneda komisarja dr. Petrika in predsednika kniižev« niško;peda£o$kega zbora dr. Čaj* kovca. Nato ic pokrajinski naniestnik v kratkem govoru poudarial potre* bo po odstranitvi vses?a onerfa, kar nas razdvaja in 8 cimer so nas tujci slabili. Prer'sednik se ie spcmnil po? tem kralja Petra, kateremu so vsi prisotni zaklicali »Slava!«. Omenil ie ludi pokoine^a Da« vorina Trstenjaka in vse one, ki rtni- ki, državni uslužbenri ter druga inte- TTjranca, ki je pokataH, da ima fltr^nks v tem mePtu ler?> bod^nos*. Vsa čast j na?nnu ur-adni§U-u, kl" je bilo ek-ra} do ] zadnjeg« zastopano. — Sestnnpk je otvoril prede>dnik kr-nevne orrraniza- rij© %. dr. Pufnik. Podr»l je ob^iren re-j ferflt > zunanji. no*ranii in finnnčni j jolitiki. ter razložil stališče* ki je t5o k Bložnemu in i skupnerou delu, ki jal'V da*F^o tn!ci prgtanki ve^krat T^ntrebni. N-n disciplino in složnost na-£ih somipljrrokov ?mo lrihko p>nopni. =r Kralj sprrjel ^avfreno oblast. ■ Ministrski predsednik Pažić je prodlo-žil kralju v podpis ukaz, s katerim se | naznanja, đa I* kralj aprejel suvereno ebtost n^d državo. ' = Vefina rarftaln^/^a k^nba ua «e- đanjo koalicijsko vl.ido. ZasrrebfkA >Rijeć< poroda R. t. m. iz Benrrrn<đa: Drnes d"»poMne je imel radikalni klub «e;"b, na kateri se je raspravljalo o po- Mtitn^m Ty>ložniu. V«i THisl»nci klaba so se izjavili proti rtvizji ustave in za koal>c?jhko v*ado. C^enom je vočir.a crov^rnikov, ki so n-t^topili, odkionila 1 akr^nrkol' lcomhirncM^ » Stnjanom ! P»*otirilo tuđi o va- | iutneiD vpraJanjju, pri čomer se Jp po- j ođarjalo. đa ie tri*ba irnr^mrniti osebo , ftiiarericira ministra Kot kandidat *a to te« J9 tnnojero imenovat demokrat dr. Vcja MRiiiTcovM. = Pred demi*»Jo vlade. Kadikal- Rk^ >Z^Ftav.i< pi§* med dnicrira: Koalicija rnd^k^lrev in demokrfltov c^ bo | težko obdrž-ila »aradi nfloj^lnosti de- TC^krrtov napram svojim mdiknlskim , t'»v-»ri8ein v vladi in znradi njihove . Ptrank«rske politike. Se večji razlog, zaradi kat^recra lahko priđe do razl'O- la, je pa ta, ker je ljudstvo eelo oj?or- ?eno veleđ politike dv^h n-njvaSnenih minlstrfttev: notr^njefira in finančne- pa ... Nafte flnanee -9.1 tako rardrapane, da nam pretl nevnrnost avstrijeke nso- def ako se t^ zlo radikalno ne odstrar rl... N>aša orijentariia bi se morala t»rtbližje fcbcror-%n1e ▼ Za fra* ba In mi smo morali na žalost konstatirati, d« Hrratl r\\*y i>raT niC spr«m^ nMi srole lđtologite. Zdl se, da jih je njih poloiaj v nekdnnji ^vstro-otrrski menarbtji tako odtufli od politfčneffa sredit/a. da Tldljo Se danen v Beoirradu dniff> PePto. Menimo, đa bi «e momli Hrvati emancipirati svoje Ideolos^je, y ker to đan^s Hnratf v svoji lastnl dr- favl In njihova ft>i2nbst je. da sodeln- M© pri izirradbi države. Ako Hrvati i« nadalje ostanejo tak I, ni mnom npa- nja« da bi mo*la kaka erbaka stranka eodelovatl s njlml. Politična slhnclja Jtjtofl mU atjMM. KaM s^ta^lkl se bcrr» morali selo truditi, da najdeio izb^d in vetvarijo možnost, da ee tuđi pri nas državne razmere izDolj^ajo. = Atentator Marinkovi^ izrof^n našim oblasiem. Atenska policija je privedla na Grškera prijeteća atenta- j tor ja Mvirinkovića na mej>, kjer ga bo- | do prevel** naš** oblasti. — Poljska in mala ant&nta. V6\y pki ^unanii minister Skirmunt i^ iziavil y Praei, da ie rned cilji male ^ntnnte in nabi^mi Poljske brezdvurano analogiji in ćelo popolno so^la^je. Poljska je predveem v prisrčni zvezi z Ro-Tmmijo. Ves k»rrz poljske r.unin.m politike kaž^. da je Poljski simpatična veaka pogodba, ki stronii za ohranitvi)3 in okrepitvijo mini. rrr BoIiTarska politika nanram Ro- • mnniji. Buknr^ki >Univp.rznlc priob-?ui|e izjavo bolearskejsra poslanika v RukareJti. ki je iKjavil med dragim: Pr^dno se je privela vojna, R(*m 6toril vse, da ne bi nriMo d> konflikta mWl Romunijo in P?>lc:ar3ko. To sem storil v •svojstvu vojnepra ministra, toda vsl?d ra^lotrov. ki ro vam znani, me ni«3 h>>-tfli poflu^ati. Kot pri?t„\š politike zbli-f.njijtk z F*>iminijo, sera sprcj^l od g. I Stnmboliiskoca ponuđeno mi poislani^k^ meeto v Pukare.^ti, Prišcl pern v Ronm-nijo e trdnira tivereniem, da se more a »krupnim drlom t>oz^biti prožlopt in A* se rt>pravijl.i odno^aji mM oboma dr-žarnina. Ćela vrstn posTV>tt^rPkih vpra-^anj čiika na reMtev v korist oboti ćr* fcav. Javno mnanje v Bolgar^ki je na-pram Komuniii prijateljsko. Bols^rski narod ne mrzi Romtinnv. p3litika g. StamT^lij^kejEra je politika žirokeara obzori-i. O ir. Stamboliipkem se je ćelo govorilo, da je eden T»ijvW-jih priet^Sov in znr->vomikov mi »t. Dnni^ni^ BoT-irar^kr iir.i samo 15.000 v^jnfcnv. Kon-Čno je fz^avil noRlnnik Ficev. «'n f*o ra-čnn.i voino od^kodnine razči?č^ni na na^in. ki b"> usadov^ljil t>bo državi. = Tajen koronnistifni kongres v T.vovn. Pj ve«teb ir noljekega vira j'š Ivovpka policli?* zvedeK 7% tnjen ko-muniati^nl koncren. oMcr>lila rnt^n^ko r*»rkev in ndrla v stanovanje nekep:a kdo. V kanoniko* vem Rtanivanin ja naSla policija mnogo let^kov in broSur p protldržavno vp^-blno. — OMetnlrti premirfa drSavnl pras-nlk. Francoska po«lnnlška rbornicA je* sprejela nacrt zakona, do katerem Vo dan obletnico »klenjeneira preroirja dr* *^vni prazaik. Ta praznik se bo obha-jial letj§ dne 11. novembra, v bodoče, pa prvo nedelio po 11. novembru. Ane-riSkl pT^dsednlk Hardln«: je podpisal odlok, da bo 11. novembra, na dan ob-l#tnfe# sklenjenega premirjt državni pninfk. sr PrsNkv Vjernik« t>is#: >*ko «« je kdo br*r bole*»ti r«^^>^il od ^abs-bnr*«vr. so b«i to fte^kf k«tollkf. Bilanca lmt>1lel^in^ v r<»r^ibJikl n*»T»r«m M-lanel I« Av*trite Je ▼ TSf»ksTn 05?lrn nrodnMS*. V AvstrHI p^o imeli konv»1 dvs ali tri malo ra^fHoTm tednike. V i>«rlamentti rlfftmo Imrfi nlVa^gra \^n^ tolf?ltepn rt>«»lanon In o kakem katoli-*-k*»*n ministra *e n»»m Se PđnV»lt> ni. Biskupe «0 nametali proti volji ljudstva. Dan« imam) svoj dnevnik, v relMMPhi stoJd ttrankon ajoja »inisV re in za biskupa može Iz ljudstva. N smo ie nn vrhuncu razvoja. o.li rnr.<")^ d«lje smo ^>d Mzmpr, v kđterih snio £ \eli v Avsir/ii. Iz teh in drugih razl pov Si ee č»»-ki katoliki radi odrek. Ilabsburgov n *-♦» premiknili h <^bk< -lovafki repuMiki, za katero ^ pr i ravlj- fii, ak.» b> treba, d.-.prir.r-ti U »li najv^čjo iitve n*i im im i ti krvi z;. - imostojnost, 3 cd im to in Y, »do<'nos)t <^--ivO6to\ iške drwvr<. = Demobilizacija rr» < r*Kjo*«l<>va- -kem? Praško čo^opisj^ i xvlja iz p*r L'.menta-rnih kroct.v, da }><> v "otrtelv in. t m. promašeni den^^illzarija. = Vzpo'-taviti'V noriiinlnih raim«r mrd Franci jo in Rusijo. K;:lat>r doznava >Agenco Ilavasc, je fr^nco^ka vlad-obenem ? tem, dr ie vzela n* rnanj' prizna nje dulsov bivšib niskih vla4 * •= tra.nl sr»vjet?k^ vlade, izjavila, da. b vzpostivila nomia-ln* odncšdjo z Huni jo \c pod T.*>jr>i>m, da ii di r.ipka vlnd« refina nrr.vna in sjoepodarska jam^tvr da s^ hodf> ni«ki državniki držali m«3 narednih običaji' civiliziranih n^ rodov. Iz naSe fsralfcBlns. — Kralj Al^k^ander kot det<* v D11 b*>*ovr.iku. I .nj > Vojuovic pripoveluj^ v svojih >Skronriih spnmmih na w\'i kef^i kralja< zanimive podatke & Mv«-iju k^^lin i'i-trn v J"»uhrovnik 1 1. 1SS0. TakMtni knez Pet-T Karaciorpjevir -* • id zaradi hude zimo in ?Hb'^za zdravj j kneerinie Zorke no mosvetu dr. Mi.šetif-i prepelil v Dubrovnik. \'fi% knezov« ?lužinf-Ad je bila Arno?->rok.i. Dobro ('rnopor^k?! ljudstvo — ki ea \* pokvarila Ie brezvestnf skupina rivorpki'j avnrturi^tov — se jo \ edno Mlikovn! 1 8 svojo zvfpt>bn. tnktorn In prijaznom* £*> Crnoporpko slnee so bili vt*fc ner * i»avadr: ?]u2tp>. PiU ziVitm'ki i i rvepti «tra?rtiki Tr»d-i t« mnl^prn AleV-p a n d r a» kl ie imel kon*wj[ de«-et m^-fecev, je vzel?t kneffinja kot dr»jilin nr-Itd kmetico iz Konnvala. >Konavalki» * je nosila v naro^ju ur >noti *>d Gruf.s maleer^ AlokAanfira. ki j[o bil kratnr. živahno det.-. Pubrovni^ke paspe *•> p* zaustavljale, da bbčuduiejo in poliub: -jo lep.5 dčte. Pa \t> pri-la r^ poti Vr\z \\\n, ki bi V7k'iknila mimoldočim: >T. TO^li bc val» kr^lj!c b! e* vsi smM.ili. rvstrijska polU-iin pa bi vilo takoj tretirala. Tn ^'endrtr: n^» pamr» tride*«*til. letih se jo to to^no lzr*>lnll"»! — Oporirionalen H«^. Tr ^p^grra^;* T*orof.ai<». d% pri^n^ v kritk^m p^nov^.« irhajati >SloKrxlna Ve^c th|1 nrrdni 5tvjm Mo?f» Piiado. >Slobodna Rv^c 1 Mla dneATiik, ki pa te mnml ir fnianci-jel^ih razloarov prenehati. Pedftj bo iz hajoTa kot t*-dnik ter hn skoraj gotov«> 7-astopala. skrajno apozicijo. Neodrešena domovina- — Iz r«orir#, 1 nn-ombriL P-i 1>\T zp?nu ?ta ponesr^ili dva Trnkonlov* PaproniiJi. V po^vdeliek ew> lnidjo oparili, kako sf-T. letala na«3 tolmini«kTTr" hribi dvd zwkop!"va v n^7rn«tni vi sin* Pri enoTi je bilo r>pazitl, da m Je 1© « tež&vo kretal. Ljudje. ki ^o bili vftjea' rrakoplovov t7zh sele minu!.* vojne, * • takoj ugotovili. da 30 pokvaHen. Tn r«^ ?ta se oba ?rakt>plova «pirMila ni ti. pri Tolmin'i: prvi pr! Per^ohi rta V^ či*n?kem pol.fu, druel rA °b izllvn To1 minke v 5>oco. Prvi 7rikorloy 5* pri et?! sretno na tla. dfl.^i je bil, kaknr p trdi. ra\-no ta pokvarien O\*^ l*»talr' sta f>đnenla le lahke prisk^; dniui ztp konliv pa se i.* zaletel ob grivo in vn ffel lotalca z vfo modjo proti nekMu zidu. da sta oble^^la n/i m^stu mrtv^ Med lot-ilci so bili tuđi itnlijan^kl f««i niki. Oba zrakoplova sta bila o^^-ožr na 8 ptfrofnirami \n robnim! jrran^t.4ni; Tj^tnlri p1} inrMi * »ebojl prerei5nj[*» *vr te den^ria, «»vilo in ženske obl«k«. Ka1 naipen ih cilj sta imela zrakoplova, j zagronetno. Gnvori Fe, <\\ bo bili komv nieti, n«menieiii v Rusijo. Ako so re* nično ve«ti. ki #*o |ih prin^«»li dun?ijftU' listi, da 5a Italija istopila so\-jetFK Rusiji dva zrakoplova — v<»«t, ki jo j imel tuđi >STov. Narode — r*>t^ni j n>opočot da sta fo dva zrakoplova ratno ona. ki Pta Min namenjena v Ru*ijcv ^rtv-o «0 p'kkonnli vJ^raj v Tr»lmirni Na potrr^b =r» do^lf ftidi pvojrf pnn**«rrf» čenrav iz 7\irina i 11 Fl.>renee». — V na £pm me^hi e<> \** napelHrt mnocro trerov rer izza »tare itnlijanake meje. Mei niim? fndi neki Arf^upto Mazzantini i^ Floreni^. Zr\i so. da nm je trgovina. > O^rlri dobro osnovala, ker je kur>i! z^ fZrrviovn lr»T>r> h\*t-> Pred rok a 5 dn»*-vi p-so pokra^li neznnni zlikovci pri Kra^ nerfu rvvmej?-1*, blaga v preeeJSnfi vred nosti. Orožniki sr> poirvndova.li rn «=tr Hici in »Icnlovi *r» vvHli <»r> Vf^rzanti nija, pri katerora so na^li ukradeno to bo. Mszz.intinija no vsiod tr»«»B zaprli — Pa ttidl drucnr^ ovcte rokomavh^T-ptv- v Gorici silno buir.o. Ce!t> v ->bliu donih ullcah človek ni va-?n. da ne riri <\* V ncpriieton st?k 7 razrlmi «iim!Mvt m! Cementi. Nokvi rojtr*^ s« jo vra'"lf< rvefer v »vole M*nnvnnio r *nHM Por tolini. Nenadno Ptopit» k nioi dvn mo *.kA in M lztrcata Iz mk t>rbi^f>, v ka-teri je imela okoli 7000 Hr. Na nj^m klicanje na pomoč «ta tatova pobesmi la, Vg© to &9 i© vr*i!o v rono^r^dnl bH *1nl ^Uvne ulice Tor^o. ki 1« imela i>b ?aen d.>«Y>f"">% rr»lno ?r»**»lrev. — Ital'.1in*1c* «ol^r<» nnf'fiVa. p^ Vl^o rorr» }*9.\ rvVnu rr»^»"i. Po w*A rtio^ Hnd^k-rn ^ftin t* ^;lo v rvVinj ^OOO .Tn<*nftl:>renftv H IP Tt-in-Ti^v AMina »M«? 5 ^--*^v Tr» •/> nr'-Vl TtnU-J^nl. Fo r>dnr*vili vr\ r«o^i v^«'*^ Virvat-pke Solo in i\h nar'om^-tili 7. U^Mfan-pk*n»i Kov« *ol-» r**v(**n no d.^o;> ^\. kf»l-r»ofl ^oT»r>V.<» TM"O p-. lo v Yr-»«*c^i0 v ft^Hiop^ ^0 7 nCopr»ov, r»of«m Ko frstoT>f»l| \n danet h'^dijio v solo š-* tri je. Taki so a«dovl 253 štev. .SMJVfcNSKj NAKUU", aue 10. novembra i»*i. slran 3 Proti moratorija. Gospodarske korporacije so imele včerai dopoldne v TrCovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zborovanje, na katerem so skleniJe odločno protestirati proti temu, da se uvede moratorij v Jugoslaviji, ker bi to pomenilo usoden udarce za naSc gospodarstvo in za našo vas kito. Odločno protestira io proti te* :nu, da se zatvori i o borze, ker bi si na ta način kupčijski svet se težje /no.cel nabavljati potrebna denarna sredstva in bi se začela zakotna tr* govina. Odločno protestiralo proti centralizaciji vsega diviznega pro* meta v Beogradu, ker bi se na ta način, kakor so pokazale že prej* šnje izkušnje, toliko kakor onemo« gočilo hitro denarno poslovanje in obračunavanje. Sklenilo se ie. da se pozove i o vse trcovske in obrtniške zbornice v Jugoslaviji k enakemu pestopanju. K protestu so bile no* zvane zbornice v Zanrebu, Osijeku, Novera Sadu, Bečkereku, Sarajevu in druge. Bneune uesfl. V Lmbijam, 9. novembra 1921. — Proračunska sela občinskega sveta, ki je bila snoči prekinjena, se nadal uje jutri, v četrtek, dne 10. novembra 1921 ob 17. popoldne. v mc-stni dve-rani. ■— Vse prijatelje češkoslovaškesa naroda in slovanske vzujemnosti vabimo, da se udeleže ustanovnega ob-čneza zbora -Češkoslovaško - jugoslavenske Lige«, ki bo danes v sredo ob S. zvečer v mestni zbornici na magistratu. Pozivamo vse zavedne Slovence in S'ovenkc, da se odzovcio temu vabiVu Vstanovni občni zbor Lige bodi manifestacija jugoslavensko - češke vzaiemnosii. — Onečaščenje. Podružnica »Jupcslovenske Matice« v Murski Soboti praznu ie oblernico rapalske nn^odbe s plesom, srečolovom, tekmo za Iepoto in serpentinsko vri no. To stoji izrecno na vabilih. Priznati moramo, da take brez* obraznosti, ali kaJco nai to početie imenujemo?, še nismo doživeli. Dan narodne žalosti nai se praznu* je 2 razkošno zabavo! Res ie vojna prednjačila moralno pojmovanie, toda dan nesreće znajo še diviaki dostojne i še obhajati nego gg. v Murski Soboti in to ćelo pod firmo nam vsem svete »Jugoslov. Mati* cg«! Priredite! i em tole v album: Ce že sami ne veste, ka i se na dan narodne žalosti spodobi, pojdite se teca učit k Srbom, ali vsai pod ime* nom Matice ne profanirajte sparni* na na najhuišo rano, ki ie zađe ta, dozdaj nas Jugoslovene! — JugoslovenskJ javnosti! Na Suhem baierju počiva pozablieni drug Ivan Kroraar, kovač in oče osmero otrok. Dne 16. oktobra 1915 ie sol v okviru bajonetov po liub* j Ijanskih ulicah na Suhi bajer in grob st. 10 hrani njegove ostanke že šest let. Šest let že kliče i o nieg:>* va mrtva usta osveto in maščeva* i nje! Žest let že caka 8 sirot v borni bajti v Stari gori nad Semičem za* man oćeta, caka zaman žena moža! Njih beda, njih solze in stok klič^* jo osveto neba in poštenih ljudi* kličejo pomoći! Kaj je zakrivil kromar v očeh Skubica in avstrii« skiii krvnikov? Izpregovoril je kar so mislili takrat tisoči: »Srbija ima rrav, da se brani.« Govoril je to, ko ;e odhajai na fronto, pustivši ženo in osmero otrok. Ta »zločin« je pla* čal z življenjem. Fadel ie kot mu* čenik ideje, ki je končno zmagala. kot žrtev zlobe, hlapčevstva in \z* daistva, žrtev ćloveka, v katerega hiši je iskal gostoljubja. Naša na* rodna aolžnost ie, da mu damo vsaj sedai zadoščenje, da položimo njegove kosti v primeren grob v kraju, kjer je bil izdan, v Čmomlju, da d^mo njegovemu imenu zado* ščenje z obnovo postopania, da pomoremo njegovi bedni družini, ki nima zase niti kruha, niti obleke, niti sredstev. Ženi mučenilca, otro* kom junaka smo to dolžni! Crno* r-naljski Sokol je prevzel naše skrb za vse to tei prosi vso slovensko in iucoslovensko javnost prispevkov y denarju za pomoć bedni družini in za prenos kosti mučenika Kro* raarja v Crnomeli. Potreba ie velu kz in pomoč nujna! Darove i* po* slati na naslov Sokolskoga društva v Črnomlju. — Promocija na naši unrverzL V ^oboto bosta promovirana za doktorja prava na univerzi v Ljubljani sg. Ivan CrnajfOj in Edvard V r a č k o, oba iz Ljubljane. — Pozor na ljudske zapeHhroe! Pišejo nam: Poziv na orožne vaje je mnoKo boječUi ljudi prestrašil, posebno pa je vznemirilprebivalstvopo Drav-skem in Murskem polju. Vse govori o vojni in i njo zvezanih nadlogah. To priliko vporabljajo brezvestni ljudje, da narod še boli plaše In be*ajo. Pri-I>ovedujcjo mu, da ie vojna gotova, da pridejo Madžari, ki bodo vse poklali in pobili, vsled česar naj se rešl, kdor ^e more. S tem govoričeniem pripravljalo marsikosra Ao teea, da v blaznem strah'i proda v?e. kar ima. za slepo ce-no. To ie na tuđi nameti teh lopovov, predvsem Židov, ki se poslužtiieio v ^voe uTn?«z?ne svrhe ćelo plačanlh asrentov. Tn-le slučaj se ie prfT>et!1 nre-tekli četrtek v jutro na progi Zidani most - Ptiij. Vstopila ie priprosta stara ženica v varnem spr^mstvu domačecra mešetarja in nekega /^ida. Sama od sebe je začela nripovedovatL da bo vojska, da prideio Madžari, vsled Česar proda navzočcim gospodu svoje po-%fttiw v Orms&ik zosioah* da vsal nekaj resi. Pri tem se je ozirala proti svojima spremljevalcema. da se Je kar videlo, da ima od njih svoje podatke. Ko sta ženico dve gospodični učiteljici iz Dolnje Lendave opozorili, naj nikar ne veru e tem vestern, da ne bo vojntj in da gresta oni dve ćelo na madžarsko" mejo, ne da bi se bali. se ie tako! vme-šal 2id, začel govoriti o madžarski moči in gotovi vojni In prerokoval gospodičnama, da bosta morali iz Lenđnve bežafi. Ko sta zapeljivca s svojo žrt-vfir> v Ptujii lzstopila, — najbrž ie tam čakalo na židovske žrtve 5e več ome-encev — je pi^ec te^ vrstlc s!u?bnio-Čega orožnika opozortl na te mnhina-dfe, ni pa mo*el jasledovati. kaj se ie nad^He eodMo. Ni v«3k način pa je že ta dotradeV '-^"aktciističcti tn ?nsnr> kaže, do kak^ pTotidržavnih č'nov se dandanes radi umn^aneea d^b^ka mv vsone'o đob'čVarski elementi. Ne vem, ali na§n ortitična in dru«ra ob'astva v*:e^a n?Č ne om7fio. ko se te Irmov-ščine vr^dar dosraiaio ;av^o fn brez ^ramtr. 7,*to ie t*m>H>t| do'*nnst vsa-Ve*^ mteVitreM* ihiAstvo n^učevar? o '^Hnlteni pol«*a|n. S?cer sf homo ^^mf VH\^, ?e se fMovsko evo*** nolastl našeg?, bfspra nomn'-^fli roric, — Z» raVT^tplIf* ffovcl,-« £c\]a v MftHboin fe iTn*»r»r>-r»rri M?»tr»i Dol o n r, — Odlikovani*. Pvro^nlf sn^o 7^». da »o bil r>dlikovatii V?i ti?«, ki so ^i rridobfli rushigre za prireditev linbli«n-skeija vc^flc^r* seim?*. * .^hiž^**'1^ Novi nec obHvljaio Bedar} tala odliVr>va-nia: Z redom Sv. j^avr* TTT. vrete eo ^d-likov^ni: Fr«n "Rnn«£, Pr^crotin Hri-Sar. Vinkt> Majđič, Pet^r Ko55in% jn At. Vatenrin Krisc^r, i redom Sv. Savp IV. vrste Ivo Jelaein, Avgrult febkar in J*>sip Costaperaria, z redom Sv. Save V. vrste na Ivan Rebek in Engelbert Franrheffi. — Akademikom Ijnbl.iansk© vni-v«rze, ki reflektirajo na državno po«l-poro po 1. Januarju 1922! Tovoriži naj se takoj z^lasi.^ pri centrnlnemu tny rtiku Podpbrnsga društva jusr^slovan-skih akademikov v Marijanišču. Ljub- liana, da dobijo predpisane >pri.iave<, kater^ morajo izpolnjene oddfiti do 13. rJbvembra t. 1. zvečer v ta^aištvu P. D. J. A. Tovariši naj prinesejo « seb)j ubbžni list, oni pa. ki nieo polnotetni Se od etarišev podpisani reverz da so ohvežejo služiti dvakrat tolika^ ča-a v državni službi k*^t uživajjo državno pod-poro. Za od>wnr P. D. J. A.: Baž Franjo, 3tud. phil. t č. prodeednik. Mejak Ervin, stud. med. t. ć. centmlni tajnik. — Dra^injske dok lađe duhovnikom. Ministretvo ver s? ]e pri vladi zavzelo fca to, da se p^vii^jo draginj-6ke doklade duiiovnikom vseh v^r^iz-povodanj. ~ Pozivi za vložitev davčnih na-povedi. Občinstvo 8d že sedaj bpozar-ja, da bo finančna upnavn v smislu novih, po inozemćtkih zakoniti poan^tih določb (zak. z dn^ 27. jun. 1921. TTr. 1. fctv. 240) zadostila svoji rTolžtiosti, flko rok tn vložitev pridobnin^kih, rort- j ninskih in dohodninskih na^ovedi javno na običajni način razelaai. Ktlor v tf-m r^ku no bo vložil napovedi, se inu bo ctavek Iahko uradoma odmeril, ne da bi ga bilo treb&, knkor -rabilj Ie v območju onih oblastnv. ke-tera celfh đelov pvojecra okr«ja še nišo individuelno ptozvala k napovecH. V te^ kih primerih hodo davana oblastva do-ločila in r«zerlA?ila ?>.•> dotičnih občinah rok» ki bo tako odmerjen, da poture šc-le 14 dni po razglasitvi. Tiskovine za r»povedi so bodo dobivale pri >bčinah, katerim bo tak razglas doSel. — Inda^trij««ka, trrov»ka in drn*a privatna podjetja, kakor intelektualni y.K>kliei, pe vnb'io, dn ?prejmejo v pIuž-bio bo^runc* intelektualca iz Baranje. PosredivatHcA za clelo in inspekcija dela v Ljubljnni dajeH v zndevi informacije in iprefemata prigl^te. — Smrtna kosa. V Lfubljhni Je umri višji nadzornik državnih iel©znlc g. Josip H oče var. — Rodbini Plapar v Novem mestu jb nmrl slnoek T> u & • il Blag Bp^>min! — Med dobrim srnjem — pfl«ve. Na orožne vije poklicano moitvo m je ▼ splo5n#a prav clobr> držalo. Bife ]• si-rer nekaj vereljakov, ki so si 8 pet-jem in ukanjem krajSali čas, da ne priđe ta starodavna iee* iz navade, dro-uih izgredov p-i ni bilo. Odločno p« ob-r;»iamo nast >p nekaterih vpoklicancev, ki so se v torek predpoldn« pripeljali i7. okolice Leeec in Radovijire v Ljub-ljano. Komaj so Ba — razpaljeni od «1-k3hola — privalili v va^on, ie Je neki tak razcT-jjač udari] po oknu, da se je sipa razdrobila na ti=»kno đ(3l spustili. Med divjaiiieni eta do Ljubljane ie đve &ipi občutiii moi >gorenjske pesti<. Torej v eamo enem vagonu so razbili kar tri sipe ter naiadili škode za p*r sto kron iz same pračarn:>8ti in objestnt>sti. Ker veled velikoga navala «prevodnik ni mogel uj:otoviti storileev, bo najl»ržt> r»n tiaiu od govoren za ik?)do teh objedi ni'žev. — Tuđi v karnniškem vlaku «o taki raz-grajači razoili 4 sipe. Straža {*• nu k,)-Iixivoru v Sifeki 3U*er prijala rM^stftr< v Splitu je n^ znan, eteganten vlomiiec iMlneael za r»8.(X¥) K razn^ zlatnine in cl rupe dra~ gootjnoPti. — Zlomljena roka. Slem^nš^k IV rezija ix Blance pri Breži."«h j.> j.r Ma v Ljnbljano k teti na r>biBk. To priloi-nost je teta poranila in jo mprosila, d^ je &la n-» Ijub!]|an?k3 polje pomagat repo naklađat Vsedls. se je v vozno tru- ro in odšla iv* r4"*Ue- ^ri *^In Va Bč i* tmga prevmila in jo pokopala poti fl^-boj. Pri prtdou i=i je zlomila d^sno r->ko. — ITdarec veje. Kemičar Petor, i^vljarski pomoćnik iz Predvora pri Radovliiici je Sel v mraku po gozdit dc»-m?v, pri tem pa j<* rtade-1 ob vejfo in ei Mnil desno okt>. — Rudarska neereem. 2dovc Leo-pbld, rudar v Trbovl^ah j« bil v rovu rPTHielen pri delu. Mirrr> njegn je pri-peljal dnic rudar rudarski vo^ioek, n^polnjen & premogom, kor «^e Zdovn ni mopel pravoćftsno ognlti. ?a ie p>drl vozićek na tla in ga ^tisnil če^ glavo. Knlfnra. REPERTOIK NAROONFGA GLEDA-LISCA V LJUBLJANI. Drama: Sr eda, 9. novembra: Revizor. Irven. Cetrtek, 10. novembra: Komedi]-* zmeg-njav. Izven. Opera: Sreda, 9. novembra: Bohenm. £. č"etrtek, 10. novembra: Rigoletto. B. e — 2alni koncert Glasbene Matice v I jubijani. V p čaščenje spou-ina bHgo-pekojnega kralja Petra I. Osv^bodite-lja se vrši v ponedeljek dne 14. novembra s točnim začetkom ob 20. zveeer idlDi koncert v unionski dvorani. GKs-bona Matica hofe s to sv^an1? priredit-vijo počastiti spomin najveojega Jngo-plovena. umri aga kralja Petra I., ki je osvobodil in združil v&a tri jugoploven-?ka plemana v eno đržav'3. Zato vabi ndbor GUsbene Matice rse občinstvo, da se pridruži ie\ ž*lni manifestaciji. Vstopnic© za to prireditov so prodiajajo v pisarni Glasbene Mnti«.*-«, Gospoeka ulica 8/1., in *3 od 10. novembra dalje med 10. in 12. uro dopoMne in od 3. do 5. po pol dne. — Mazi ka Dravske divizije. G^»ne>-ralna fikiišnja za I. e*inifoni6mi kontrrt 6č* vr^i v četrtek 10. t. m. ob 10. dopoldne v unionski dvorani. Glaebeniki se k tej skušnji uljudno vabi^"». — Grafitu! tečaj »Probude« se ie priče! v nedeljo, dne 6. novembra. Poučevaio se bode vse tehnike vdobenega in izboČc-neza tis.ka. Dobri risarji (umetnlki in dilo-tantje) se ie sprelmejo v omeienem števi-lu. Vpi^nina zna5a za or:e. kl ni*o vnisani kot shišatelil v »Prohudinl-- slikarski ^oli. K 50. ukrvina pa znaša na mesec K M. V'pisovanje se vrM pri voditelju ?oTe j:. Tr. Stertetu. OrafiCnl teCaJ vodf. kakor ie javljeno* slikar Šaša Sante!. Vse potrebne In-formacfle pri ravnateljstva »Probude«, Te-hniška srednja ftola. — Ustanova i& narodno prosveta. Mihailo Kurtović, privatnik v Sabea, jo izro^il minfrtrstru prosvete dva mi-lijona kron, katora ^vota se nai vpora-bi zb ustanovo, kntere dohodki se na] do polovice porabijo za prosvetne in nnuftie nam^ne bcs^^radeke univert^, 'i!""t no'ovica pa ?e nai da književni zndrug^. kl naj venko leto iz-rt-* evo knjigo, nfiroenieno narodu. — Zoolof Schulze timrt V Berlinu je umri. star 81 let eden najzn*menitej*ih zoologov proti koncu mlnolen stoletia. unlverzitetnf profesor đr. Cflhard Scbulzc, znan darvinist Predvsem se Je bavil s hi-stolniri.!o !n embrlolojrtio {ivalstva. Preda-val je tudl na praski univerit Sokoistoo. — Sfria seja itropođanlrega odse-ka >LjublJanakega Sokola« se vrši jutri v četrtek ob 20. v N*rodnem domu. — 8okol na Viču priredi v nedeljo 13. t m. v 8bkolakem dtoam Martinov večer. Zdrarx_____________________ DrnStoent vntf. — Sevtpeterska i*««** padnižnlca drnihe st. CM. v Ljvtljaal priredi v r**de!jo dne 13. novembra t 1. v goetil-ni^kih pr>»torih restavr%cije na glav-r«m kolodvoru (g. Mati ja Bolničar) bbičajni v*,nkoletni >Martint>T ve*er< (Martin Malen^ekov ▼•čer) s arečolo-vom in prosto zabava. Is prijasnostl sodeluje kvartet r. đr. Kozine. Zatotek ob 7., kr>nec ob 12. ivefer. K iwlobil-nejši ndeležbi vab! prijatelje družbe sv, CM. odbor. Ila!nosselša paročila. Razprava o padanln dJnar- — Beograd, 9. nov. (Izv.) \"n snočni seji. ki ie trajala od 17. du 20. je ministrski svet ohširno raz* pravi jal o najnovejšem kurznc:^. pojavu padca din. Debata o tem vpra^anju je bila zelo dnltiotrajna. Namestmk finančneiia ministra u. dr. Krizman ic podal obširne pred» loiic o izboljŠanju valute. Minisir* ski svet je sklenil izvesti vse po* trebne strt>se odredbe za izboljša* nje na^e valute. Strofe odredbe so predvsem naperiene proti raznim borznim špekulantom z valutami in devizami. Pripravlja se nov pravila nik, kateretja vsebina pa ie strofo tajna. Ministrski svet ie poveril dr. Krizmanu nalo^o, da izvede vse niere za prepreCitev nadal ineiia padca dinarja. Ministrski svet ie po dolci razpravi odobril vse pred* loge zastopnika finančneua, mini« stra. predlože, ki streme za tem, da se trgovina z devizami in valutami omeji izkljućno v tej smeri, da ima služiti samo potrebam našega uvo« za m našim plaćilom v inozemstv'r>. Na ta način se skuša omejiti špeku; lacija z valutami. Odobreno ie načclot da se iz* voz poveča z vse mi eredstvi. uvoz pa reducira na nainuineiše potre= bc. Glede teca so bila spreieta sle* deča načela: 1. Splošna zahranitev arbitraže. 2. Uvozni monopol na devize in valutni promet. 3. Odsrra* nitev vseh nedostatkov, ki sr> se ugotoviii pri nckdanji devizni cen* trati. — Beograd, 9. nov. flzv.) Da* našnja »Pravda«- obširno razpr^v* Iia o vzrokih padanja dinari a. Med drugim omenja, da so mnogo pri« pomogli k slabemu kurznemu sta^ nju dniarja madžarski špekulantie z zemljišči. V Vojvodini so ti spe* kulantje poprodaii za 1 milijardo zemliišć, in ta milijarda sedai obre* meni uje naš dinar. — Beograd, 9. nov. (Izv.) Na* mestnik finančne^a ministra dr. Krizman je včeraj irael daljše kon» ference z zastopniki beogradske Trgovske zbornice. Zastopniki so odobrili min istro ve predlože. G. Krizman pa ie pozval trgovce, da v državnem interesu čim najboli omeje uvoz blaga in da skuša io anulirati naročbe v inozemstvu, da se tako država in privatno ime*je ob varu je pred katastrofalni mi po* sledicami. — Beograd, 9. novembra. (Iz* virno) »Kolo jufioslovenskih šesta« ra<* je sklenilo započeti odločno akcijo proti uvozu luksusne^a bi a* ga in nepotrebnemu trošenju. V nekaterih krajih je bilo že več za* devnih shodov srbskih žen. Povsod so sklenile konsekventno akciio za pobijanje razkošja. Minister za so* ci jalno politiko dr. Kukovec se \e pridružil temu koraku iugosloven* skih žena in namerava uvesti nbšir* no akciio. — Beograd, 9. nov. (Izv.) Na* mestnik finaneneua ministra c. i!r. Krizman je pozval v Beograd pred« scdnifoi zagrebške borze u. dr. Diu šana P 1 a v š i č a. Vršila se bo va« lutna konferenca, na katero bodo pozvani še drugi zastopniki cospo* darskih in trgovskih or-anizacii. DenoMUzacIla naSs rnjske. — Beograd, 9. nov. (Izv.) Vlada te tekom vČcrajšnjctia dneva prejela uradna poročila o dogodkih na Madžarskem, o spreietju detro* nizaeijskega zakona vr tretiem. bra^ nju in o zadnjih korakih zastopni» kov velike antante. Z ozirom na ta poročila ie ministrski svet na svoii snočni se i i sklenil: 1. Odreditev demobilizacije naše vojske; 2. Vsi poklicancl, k? no hiH no* zvani na orožno vnio. a Se nišo od* Sli na meio, se t;iko: odpuste in vr« nejo domov: 3. Čete aktivne voiske ostane« io Še nadal ie na madžarski meti v pripravijenosti !n se vrnefo v svoje stalne tfarnizije Sele tedai. 4co bodo od strani Madžarske izpolnjenc vae zahteve; v 4. Vzpottavitev železnišcUa prometa z Madžarsko. POLITIČNI POLOŽ.\J, — Beograd« 9. nov. (Izv.) V demokratski stranki obstoia trdno razpolozenie, da se sedania vlada ne meni a, da nišo potrebne nikake osebne izpremembe. Sedania vlada je potrebna. Vlada ima nod Paši* ćem predvsem dolžnost. da rc^i slc> deča vprašania; 1. Vprašanie dinar« ja. 2. Izvedbo demobilizacije vol« ske. 3. Končno rešitev mad*-*- * eca vprašanja. 4. Izvedbo garancii za ispolnitev trianonske potfodbe in 5. Sestavo delavne^a orotframa za narodno skupščino. V tem oziru vlada v kabinetu p opol no so^lasie. Muslimani so ponovili svoje znhtc* ve. Samostojna kmetijska stranka je za od^tranitev vsakc kri/c. \* po< litičnih kro^ih ie vzbudila poseb~ir* pozornost vest »»Pravde«, da je tr, Korošec skuša! priti v stike z raiiu kaići. To vest pa dr. Korušce od^ Icčno demantira. ^TROGK POTNR Oi)RKI>UE ZA AV.-TKUi>. — Btro^nitd. i*. im\ fii.lira (Izv.) K*-kor z:i:ino, so i*3 sist*initi^a> vtihotap* ljulo 7. Dun'ija iii Gf>4ca voli karike inlo/ino izd'-^Jiiili x^\\. '<, daii-skih ko-Ftumov. ko/uhov. kloiuk »v in drugih obl;n il, r.ilu je pravo romanj^ el«v in^" ri-*gr\ ^veta na I »imaj, kjer «l> i ozir-^rn na Talutno liif'Monce Ju^oslovani p<>" kupo vili v.-ik'»vi>tTu"» luni'l- :j-k>> \\\-g >. N.'i iznajdljivi navin ««• (S>t-»vi ^>oU niki l»rf*z carino prina^.ili to Maco w. države Knk^r v> «^» likan^ko škodo. — Bpoirrad. 9. novon:l»rn (T'v.'l MI-r»ir*irsivo li^traJiUh del ]o z ozirom n% 3i6tf!TMtiCTio tiiK-uiplioiiiC k.-nf.'^k^ij-tkf_'.i !• Li|kra iz f'-r^l'.-.! in Dunoja rulradilo kar nijslroija jdr^siLc* pledo puto« vania v Avetiijo. Spl*»šao ]<» &ibrati]c»o po'jjvanj^j in v-nk patnik r ara tehtni dokazati vviuk poUivaii.iu: ouinoino c«i-riiuirnioo pa s<> dVi.il*1 siro^; nil«1^ f n«i-tir>žjimi sredstvi revidirati eh»ga» ino poiiiik^ in 7"»itli oM^k«. ODGOVOR M-\n?\PSKE VELIKI ANTANTI. - Rudj'mne^ta. 9. n »vembra. fTzv.l Madžarska vladu ic sVlc-nlla kot odso-vor na snb-Jtno demnr^o veliko antiirt« to ^lcde popoln^ detron!znctj3 ll:ihs» buržanov odpo^iati r:i o^i^iani^ko kon-ferencii v Parizu obšimcj^« noto* Mad« žar«ka vlada y<>2?j^7 z zaVevi vc!;k# artante. pripravljena |e podati dopoi« m\no !7javo v okviru vladne izjava te sprejeterau zakonu. ^ FIVANCC A\'5TP!JSKE RE-PLBLIKF:. — Dunai. 0. novembra. (Izv.) Na vjerav-nji stji narednoga sveta je im cl finančni minister Ur. Ciurtler finanCni ekspoze k državnemu proračunu za U \92J. \ «b>snicrn ck^p^z.c u je na^la-?al dv-j okd'nosti: a) Ranidno pad:«n]# vrednosti denarja in h) 5t:ilno nara-5ćanJo Izdatkov za državno uslu/hencft in materija:. Na ta način ni moco^f doseli ravnotežja v proračunu. Av« strijf-ki proračun zazn.un'iie velike !cur% zne iJjribe. V računskeai zaključku t« leto 1921. so kurzne iztni!>c do 20. ok* tobra proračtinane s 16> milUardamU ter zni§a;o 65" v$eh fzdatkov za lct# 1022. Znatne > s< te S.^ miliiard, mom država sama dopla^ati za cenej*a žl« vila. Državni obr.Vi izk?rt!f?*o deficit 11 Tv.Uih.rd. Cefokurnl »fm?kl Ta to?* sko značaja več kot f> mifiiard. SrroŠk! za socialne namene oa 3 milijarda V pokrit'e de^r^a r-»htcva m^i^ter po» ohlisti?o za kreditno operacijo 40 rnlf lijard. KATH.OV AF^OPl AN PRIOP V MUZEJ. * — Budimpešta, 9. rrrvcmbra. frr^.l Antartfnc si!* «0 skfcnfle. di ponudij<| na prodnj zrakoplov. «t k.iter;m ^c ]% K?re* s svofo ?rno 7ito pripel'al nai Midžar^ko. Zrnkortnvna drn^ba »Ad Astra«. ki i> Mb. Kartu pogodila Tet^!(\ zalUcva 37.000 Švicarskih fr^nkov nd-?kodn?T?e. Za^asno <;hranlio letalo v btH ilimrv^tar'skcin mu/t\ii!. -■—-■■'"- ■■ ■ ■----------------- ■ - ■ ■ J i!i» -110. (*o*\;-i icron.i ropc* prc^esrn (!?-vat). ltal?Ja 14^0—13^-^ VaJute: do« lar 654—6fiO. f>,t(V 'i.50. Pavlin l.r>2-ir.0. Piu!impr;t% .%-T)T, Buknre>t" istv-o. Tt-ilija IGOa — 1C30. Ix>ndon 11**a— MGO, N>w Yi»rlš ?7**---^>. Pnriz ?7?6 ?77r>, Prnzrv ^00 — 398, SvifA 0—^^50. Valute: A-meri^kf dr,larii .%7g— 3^5, carski robiji 15—2S, napolenondrl 0-14*0. nr»m.5ke roark« 140—150. itnlijaneke Ure tr;0O—lf.10. — Curih, 8. nov. Za«T*b 1..TH DuTiaj O.lf.9, Bu(!ape5t!\ 0 4749. B^rtin 1.825. Pra^t 5.525, Mllan 22.851. P^rl« ,r».7.ril. ^..,.l->i! LM oni. Now York 5.T55. — Berlin, 8. r^vemhrn, Zaurrrk 74.—, Duuai Ž.4&, Praga 300.—, Curi* 57—. — Dunaj. 8. nov. Pariš 4>0.—, CW* rih 11.°j0.-~, London 2T».2no.-, 7*«T«fc 1JS40.—, Pra^a fi.325.—, MiUn 250.-^ Kal Ie Elsstfnld fs se zna! Lekarnar Feller — StnUca. Glavni aređnlk: Rasto Pus(oslem§efc :, Odgovorni urednik: Ivan Podriaj. Poslano.* liesnici na ljubo. Z ozirv.m na vr"»ra|pos!a.n©< p. dr. Zaletla v »Slovenskom Nirođuc, ugot.ivMnm. rl« ne st >iim z t\j<»kovo afero niti kr>t <>Van V»n«li<-in«k-r f.ikalt<*to niti kut rl.in zdravstvciu'L'i svota, v naj' manjšem stiku. Sicer so pa potMtki g. kolega o mcui zanimljivi in toC-nl. Dr. Alfrcd Serko. • Za vgebino teg* splsn jr* nrf»đnt-ŠtTO odgovorno, kolikor đoloća cakoa« stran 4. .SLOVENSKI «a.wl. , "2 Lokal pripriven za vs&ko obrt, pisarno, trgovino ali gostilno, na prometni cesti v Ljubljani, se odda za takoj ali • pozaaje proti zamenjavi za stanovanje ■ tremi sobarni In pritiklinami. Naslov pova uprava Slov. Naroda. 3050 Na prodai dva plašča za damt, adan ntv, In motki čevljl, Vatvazorjev trg » 7, H desna. 8047 Proda se dobro ohranjana aoloana ••*. Naslov pove uprava SI. Naroda. 8046 PffitOlOlJH Atili se vrti v četrtek dne 10 novembra 1921 ob 10. uri dopoldne v Zvetdatskl ulld St 111. nadstropje na levo. Prodajalo se bode: razno pohlitvo, aaveae, po-soda, i. t d______________ 80*5 Ufenec ' 15 let star, zdrav, močan. z dobro lol-1 sko izobrazbo, ima veselje do učenja kot mobanlk« Naslov pove oprava Slov. Naroda. 8053 Površni snknjlć, \ čisto nov iz finega usnja, pod'oJe« s plišom, praktifen sa lovca, šoferja ali za vojaSko službovanje In htio nova Duble suknia. se po zelo nltkl ceni proda. Potofcnlk. Ljubljana« Šelonburgova ul. 6, I. 8048 M\ Deklefa Anita Dellen ral Klmn poročraa. Vremski Britof Ribala Kruta smrt nam je ugrabila po dolgf, neizmerno maka-polni boiezni našega iskreno Ijubljenega sinčka in bratca Dušana v ponedeljek dopoldne v nežni starosti U let. Pogreb bo v sredo 9. t. m. na pokopaliiča v Novem mesta. Ledena burja zapi hala iez cveioče travniket slabo trto evetko je zadela, ki je komaj še le vzklila ter ji glav'co vklonila. Novo mtsto, dne 7. novembra 1921. ialvjoia rodbina Plapar. Zahvala. Za dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nad vse ljubljene soproge, matere i. t. d. gospe Elinkett Siioi ni. te izTckamo vsem našo najsrčnejšo hvalo. Posebej se pa zahvaljujemo častiti dahovščini In cenj. pevcem kakor tuđi vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so spremili drago pokojnico tako mnogoštevilno na njeni zadnji poti, ter za tako mnogobrojna pismeno in osebno izražena sožalja. Vsem naša najprisrčnejša zahvala. Eapel*, dne 6. novembra 1921. Žalujoči ostalu tađii h M. ari Cnmiali. Nova hiai z vrtom, 3 sobe, kuhinja, vefa In klet, hlev za živino Ui ptasce. Pole« tega dve njivi. Naslov pote uprava SI. Narodi. 8039 SODI Kupi te 7 vinskih dobro obranjenih prostorni* aodov od 50 do 100 hl. Ponudbe pod .Sodi 8O42* na upravniStvo Slov. Naroda. 8042 £ep, eleganten gig z osjo ta olje (Olachse) — aa »!***• Poizve se v pivovarni Union, Ljubljana. 8044 Dimni ter vm potfcaiftic ia mukiranje pit-poroCa S. STRMOLI, UUB'.JANA Pod Tranto 1. IMem druiabnika s kapitalom za apeljano trgovino (ali io prodam). Ponudbe pod Manufaktura 85, poštno ležeče Celje. 8026 Zobotehnica mlajla moC, popolncma Izurjena na kavtuk ter ilato poštena ter 2anesMiva is6o •laibo mm takoj. Ponudbe pod .V. A.- M poštno icžeče Ptuj. Blagafnlćarka katera moia biti izt:rjena ndi vprorfaji. •a lAeo sa takojanjl nastop. PiaCa po dogovoru. Ponudbe a miuo pod »Manufaktura 7993" na upravništvo -AaisNaroda. 7993 Instrukcije sprejme učiteljica. Pou^uje tuđi netn-Sćlno. Ponudbe pod „Puuk 7902" na upravo ,Sov. Naroda". 7902 KMHoveikl pomočnlkl dobio t/ur eni v svoji stroki, aa takoj aaroj«tojo rn knH^nvezu in papiru industriji Vllko «elxlf Maribor 7970 Iri Mm saikoiiji laoo xa takolanjl na »top vačja po4|at|o v L'ubijani. Ponudbe 2 na* dbo dosedan;ega s!u?bovi>n|* fn p'aMtn h *»htevkov rod .C 133— 79^0* nM upravo Slov, Naroda. 7980 1000 k'on nagrade dobi. kdor odda mesečno sobo meblovano a!l nemrh'ovaio. s poa b-nlm vhodom. aolidnemu, bolje sitnirat nemu gosrodu. — Ponudhe Je poslana %. Jjpelj, Ljubljana, Ravnikarifva vr5tn» del<~>, solidne ccn«*. Ivan KersniČ, Re«l!eva cesta 1 I de*no. 7144 Soba ntnebloTan«, se Išćo ta tii<^j Ponudhe pod »StfOk. urid 600—8011" n« unravo Siov. Naroda. £011 5 Samostalno pisarniiko moč perfektno v slovenski m neTri' kupuje po najvišjih cenah trgovina i železnino Brcznik ic Frttsch, Ljnbllana, Cao^sr-Jevo nabr. it. 1. 6917 0. F. Jnraseli fg'ašm'ec giasoitTjn v L^ablant Wal!o?a 12. livr^ajem a^la^fjania ter popratilt pla-sovirjev in harmoni e? speci e no strokat-d«, to^Bo i u ceno. U5 ođncfprlll Kn" za nakap žice. Irram pol vagona .Mce ,'gini it. 77 ro jako nizki reni sa oddatl. Imam tad! ca 2 \apon» napol sladkega sena po ugodn! ceni na prodaj. I/.,-.!---- vFa'-:o 7"fn">?ino iene^a ^UPl?f1 anhega buko* vega on»ja ter buko«a In hrastove pragn. Ccr.\tv.n nnroC'li in ponudbr jr poklati na Franjo Drobnič trgoveC) Lačko. Izvozna lesna tvrdka z lastnim! skladiŠči v Trsta ter t na{boljširr.i zvezami po četi Italiji, Grftji itd. iŠČe v svrbo ra^lirjenja trcovine prvovrttne iaira, ki bi dobavljale les v vsaki množini in vsnke vrste v komisijo ali proti plačilu. Ponudbe pod .Izvoz* na anonćni zavod Drago Beseljak & drug., Ljubljana Sodna ul. 5. 8056 „ORIEI1T" 4rviba i o- i. preje Brata\J.borl la Jaaćar ft Co LlaUlasa, Miklolićava o. 4. nasproti hotela .UNION*1. Laatnl izdtlki olloatlh barv, lirseiev, lakov in ateklar-akega kle]a. Velika zaloga ke« mićoih in rada!skih bar*, barv za ametnike, raznovr-stnih ^oplčav, vseh potrebićin za alikarje in pleakarje. I Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da ostane trgovina •ttgvat AffOala na Dunajski cesti 11 radi preselitve v lastno hišo na Dunajsko cesto 10 od 8. t. m. do preklica za promet 5 strankami zaprta, Steklarska delavnica ostane ?e nadalje odprta. Uhod v delavnico in pišamo na dvorišču. Zopctna otvoritev se I po časopisih objavi. tMicliftka liraM Ludovik Ševar, 9Šm na R«keku ftvrSujc točno in najhit- reje vie v to stroko spadajoie posl^, tuđi ooairiB)«ai«. 2535 Trgovski pomoćnik za modno trgovino v Ljubljani se išče. Ponudbe na uprav. $!ov( Naroda pod .Nastop takoj/8008-. 800$ Prometni zavod za premo$ddu Ljubljani predala Iz sloveasklSi premogonlkoT velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh khkovosti v celih va^onih po originalnih crn h (utiho-^ovnikov za doiuačo vpornbo, kakor ludi za industrijska pocljefja io razpečava la čehoslovaški in angleški koks za Kvarne fh dom:^o vporabo, kovaški premog in crni premog. Mat U« i raOOTm IAVOD ia PIKU OO 4. i. UjhM«««. lutki ni e« 19. liMtnif te tbk »Naroda« tUk«n>e«. Za inseratni del oditovoren Valentin Kopitar.