  Rafael Letnik 47/1, velika noč Perth – Osborne Park, WA, župnijska cerkev sv. Kierana (1980-1983), 1 Spodaj: Stara cerkev (1914) – sedaj dvorana. Rafael  letnik 47/1, marec 2012 SLOVENSKO DUŠNO PASTIRSTVO V AVSTRALIJI SLOVENSKA DUHOVNIKA V SYDNEYU: p. Darko Žnidaršič, OFM, p. Valerijan Jenko, OFM, OAM 313 Merrylands Road, Merrylands NSW 2160  (02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692 Email: darko@pacific.net.au Email: valerian@pacific.net.au SLOVENSKI DUHOVNIK V MELBOURNU: p. Ciril A. Božič, OFM, OAM 19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101. (03)9853 7787 Faximile (03)9853 6176; Email: cirilb@bigpond.com Poštne pošiljke na PO Box 197, Kew VIC 3101. Isti naslov za uredništvo »MISLI« E-mail: misli@bigpond.com http://www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm. DOM POČITKA MATERE ROMANE: 11-15 A’Beckett Street, Kew VIC 3101 (03)9853 1054 SLOVENSKI DUHOVNIK V ADELAIDI: p. Janez Tretjak, OFM, Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave., West Hindmarsh, SA 5007 (08) 8121 3869, (08) 8346 9674 Email: tretjakj@gmail.com http://www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«. Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela, kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane. Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje.  IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE 3 YOUCAT - Katekizem katoliške Cerkve za mlade 5 Napoved leta vere (Rev. Gašper Rudolf) 6 Prošnja (Vital Vodušek); Naših 60 let (p. Stane Zore OFM, provincial) 7 Pesnik (Franc Ksaver Meško) 8 Postni in velikonočni čas 2012 pri nas 9 Pirhovanje (oglas) 10 Year of Grace 2012-2013 - Starting Afresh From Christ (Most Rev. Philip E. Wilson, Archbishop) 12 “Od sanj do resničnosti” - Odmev iz Kraljičine dežele (Mirko Cuderman) 13 Obisk veleposlanika dr. Milana Balažica v naših skupnostih - januar in februar 2012 15 Dogajanje v skupnosti - sestanki Pastoralnega sveta, prejem zakramentov, naši pokojni 17 Novi doktor znanosti (Miha Koderman) 18 Rafaelova zgodba: POD VAŠKO LIPO 19 “Srce se ne boji” - Slovesni prenos relikvij bl. Alojzija Grozdeta 21 Križanka (Ivanka Žabkar) 22 Dobra volja naj velja! 23 Oglasi, naslovi, voščilo 24 Vabilo na biserno mašo (p. Valerijan) Naslovna stran: Perth – Osborne Park, WA: Slovenci, ki živijo v Perthu in okolici, se zbirajo k slovenskim sv. mašam v cerkvi sv. Kierana v Osborne Parku, WA. Prva cerkev in šola sta bili zgrajeni leta 1914, župnija je ustanovljena leta 1937. Sedanja cerkev je bila zgrajena v letih 1980-1983 in posvečena 1983. Stara cerkev (slika spodaj) je preurejena v dvorano. RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD. Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280, Merrylands NSW 2160. (02)9637 7147, (02)9682 5478 Faximile (02)9682 7692 Mobile 0419 236 783 (p. Valerijan), 0409 074-760 (p. Darko) E-mail darko@pacific.net.au; valerian@pacific.net.au 2 Rafael, marec 2012   YOUCAT - KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE ZA MLADE V letu Gospodovem 2011, ob skorajšnji 20-letnici izida Katekizma katoliške Cerkve (KKC), je izšel še KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE ZA MLADE - “YOUCAT”. Decembra lani je Slomškova založba v Mariboru izdala slovensko izdajo tega katekizma. Osnova za nastanek te knjige je Katekizem katoliške Cerkve, ki so ga začeli pripravljati že v 80. letih prejšnjega stoletja. To je bil čas, v katerem so ljudje morali v Cerkvi in v družbi poiskati nove orientacije oziroma smernice za pot v prihodnost. Po 2. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru 1962-1965 in v spremenjenem kulturnem in družbenem položaju ter življenjskih razmerah, mnogi ljudje niso več vedeli, kaj kristjani dejansko verujemo, kaj Cerkev uči in če sploh kaj more učiti, prav tako, kako se celota ujema s spreminjajočo se kulturo. Ali ni krščanstvo kot tako zastarelo? Ali more biti človek danes razumno sploh še veren? To so bila vprašanja, ki so si jih postavljali tudi osebno verujoči kristjani. Bl. papež Janez Pavel II. se je tedaj odločil za nekaj posebnega. Predlagal je, naj škofje z vsega sveta sestavijo knjigo, v kateri naj napišejo odgovore na navedena in številna druga vprašanja. Usklajevanje dela škofov in skrb za nastanek nove knjige je zaupal tedanjemu prefektu Kongregacije za nauk vere, kardinalu Josephu Ratzingerju, sedanjemu papežu Benediktu XVI. Knjiga naj ohrani stari naslov “Katekizem Katoliške Cerkve”, po vsebini pa naj bi bila nekaj vznemirljivega, nekaj novega. Pokazala naj bi, kaj katoliška Cerkev danes veruje in kako se more in mora človek za vero tudi razumsko odločati. Ob pripravljanju Katekizma katoliške Cerkve so se sodelujoči zavedali, da bo besedilo potrebovalo tudi prevode v različne jezike, v različne življenjske svetove, z namenom, da bi se njegovo sporočilo približalo ljudem v njihovem načinu mišljenja in spraševanja. Katekizem katoliške Cerkve je papež Janez Pavel II. objavil leta 1992 kot sad 2. vatikanskega koncila in je bil po vsem svetu zelo lepo sprejet. Tudi pravoslavni kristjani so v njem prepoznali našo skupno vero in so se razveselili tega daru. Katekizem po papeževih besedah predstavlja nekakšno simfonijo naše vere in v štirih delih lepo in razločno predstavi krščansko vero. Prvi del govori o veroizpovedi, o tem, kaj kristjani verujemo. Drugi del nam predstavlja zakramente, tiste Božje darove, ki nam jih Gospod sam podarja, da moremo živeti z njim. Tretji del govori o življenju v Kristusu in po evangeliju, zlasti ob blagrih in ob desetih Božjih zapovedih. Četrti del govori o krščanski molitvi in v središču predstavi Gospodovo molitev. Ta Katekizem, ki je bil ne samo svetovna uspešnica, ampak je mnogim lepše in boljše predstavil vsebino krščanske vere in lepote krščanskega življenja, je čez 13 let, leta 2005, izšel v drugačni obliki, tako imenovani Kompendij (povzetek), kjer je ta vsebina predstavljena v stari, znani in preizkušeni katehetski in pedagoški obliki vprašanj in odgovorov. Letnik 47/1, velika noč 3   Na osnovi izkušenj svetovnih dnevov mladih v Rimu (2000), Torontu (2002), Koelnu (2005) in Sydneyu (2008) ter lani v Madridu, kjer so se srečevali mladi z vsega sveta, je papež Benedikt XVI. zapisal: “Mladi hočejo verovati, iščejo Boga, ljubijo Kristusa in hočejo biti sopotniki!” - V tem kontekstu se je porodila zamisel za nastanek Katekizma katoliške Cerkve za mlade, ki se je pod vodstvom dunajskega nadškofa kardinala msgr. dr. Christopha Schoenborna tudi uresničila. Vs e bina kn jige YOUCAT je podobno kot Katekizem katoliške Cerkve napisan v obliki vprašanj in odgovorov, kar je sad stoletnih katehetskih izkušenj. Vsebuje odgovore na vprašanja, kaj verujemo, kako obhajamo krščanske skrivnosti, kako imamo v Kristusu življenje, kako naj molimo. Številke ob vsakem odgovoru se navezujejo na nadaljnje bolj poglobljene predstavitve v Katekizmu Katoliške Cerkve. YOUCAT je napisan v govorici, ki ustreza mladim. Obravnava celoto katoliške vere in vsebuje številne fotografije, navedke iz Svetega pisma, navedke svetnikov in učiteljev vere, pa tudi drugih pisateljev. Namen knjige je pomagati mladim, da bi se poglobili v vsebino vere in jo spoznavali, kot tudi spodbuda, da bi osebno duhovno rasli. Pos e bnos t i slov ens kega p revoda Slovenski prevod se nekoliko razlikuje od ostalih, najprej v tem, da so nekatere navedke iz izvirnega besedila nadomestili z navedki slovenskih pisateljev, pesnikov, duhovnikov in škofov. Poleg misli, ki so jih izrekli in zapisali bl. papež Janez Pavel II., sedanji papež Benedikt XVI., bl. Mati Terezija in drugi, najdemo v slovenski izdaji spodbudne misli blaženih Antona Martina Slomška, Lojzeta Grozdeta, drinskih mučenk ter Božjih služabnikov Friderika Baraga, Janeza Frančiška Gnidovca in Antona Vovka, in drugih svetih ali znamenitih mož in žena, kot so Magdalena Gornik, dr. Anton Strle, dr. Zmaga Kumer in drugi naši slovenski duhovniki, pesniki, pisatelji, misleci. Vse te misli bralcu pokažejo, da je Katekizem naš, da nagovarja našega človeka, zlasti mladega. Slovenska izdaja je izvirna tudi v slikah. Nekatere od teh so naše, slovenske. Večino fotografij, razen petih, so posneli domači fotografi. Fotografije so prispevali: Alenka Bratuša, Danilo Jesenik, Sonja Kamplet Rotar, Brigita Klanjšek, Andrej Šauperl in Franc Zorec, sestre karmeličanke iz Sore pri Medvodah, Pastoralna služba Nadškofije Maribor in Nadškofijska Karitas Maribor. Besedilo so prevedli dr. Anton Štrukelj, mag. Danica Perše in Roman Štus. Za glavno teološko lektoriranje je poskrbel škof dr. Jožef Smej, dodatno pa sta ga teološko pregledala in dopolnila dr. Stanislav Slatinek in Peter Kovač. Besedilo je lektorirala Alenka Mirkac, grafični oblikovalec je bil Andrej Šauperl, projekt pa je v celoti vodila glavna urednica Slomškove založbe Majda Strašek Januš. 4 Rafael, marec 2012   Papež Benedikt XVI. je napisal zelo lep predgovor temu katekizmu, v katerem nam pove, kako je ta dragocena knjiga nastajala, kako so pobudo za to knjigo dali mladi sami na svetovnih srečanjih in da je tega vesel. Takole nagovori bralce: “Dragi mladi prijatelji, vabim vas, študirajte katekizem. To je moja srčna želja, zato vas prosim, zavzeto in vztrajno študirajte katekizem. Študirajte ga v tihoti svojih sob. Berite ga v dvoje. Če ste prijatelji, oblikujte učne skupine in mreže. Izmenjavajte si misli po internetu. V veri morate biti še boljo zakoreninjeni kakor genereacija vaših staršev. Za vas molim in vas z ljubenijo blagoslavljam.” (Viri: www.radiovaticana.org/slv/; http://aktualno.rkc.si/ idr.) NAPOVED LETA VERE 2012-2013 Papež Benedikt XVI. je 17.10.2011 objavil dokument Porta fidei (lat. “Vrata vere”), s katerim je napovedal leto vere. Na poti vere ali k veri smo vse življenje, od krsta do našega odhoda k nebeškemu Očetu. Za Cerkev pa je bistvenega pomena, da govori o Bogu, posebno v času, ko človek nanj in nase pozablja. Leto vere bomo začeli v četrtek, 11.10.2012 in ga sklenili na praznik Kristusa Kralja, 24.11.2013. Leta 1962, 11.10., se je začel v baziliki sv. Petra v Rimu II. vatikanski koncil, ki je trajal z vmesnimi prekinitvami do 8.12.1965. Letošnjega 11.10. bo torej 50. obletnica začetka II. vatikanskega koncila. Papež želi spodbuditi odkrivanje lepote vere in njenega osrednjega pomena za življenje in posebej izpostavlja, da iščemo in poglabljamo vero. Mi t uka j - da nes - O tem ni globoko prepričan samo papež. Potrebujemo ljudi, ki bi času in človeku primerno govorili o Bogu, da bomo o Bogu govorili kristjani med seboj in kristjani v stiku z ljudmi, ki jih srečujemo. Blaženi papež Janez Pavel II. je govoril o novi evangelizaciji. Novi tudi zaradi tega, ker je namenjena ne samo tistim, ki iščejo in tavajo, ampak tudi nam, utrujenim in pozabljivim, površnim in brezbrižnim, ki trdimo o sebi, da smo kristjani, pa ne znamo prenesti vere ne svojim otrokom, ne znamcem in prijateljem... V zad n ji h 40 le ti h se je v mnogih ljudeh, pri nas in v Evropi, zabrisal spomin na krščansko izročilo, tako usodno, da se bo ob sedanji napovedi leta vere kdo na Slovenskem (spet!) prestrašil ter govoril, iz iskrene ali ponarejene prestrašenosti: “Glejte, Cerkev in njeni si hočejo prilaščati oblast, napadati duše, pritiskati na človekovo svobodo itn.” Ne opazijo pa, da smo postali kristjani podobni njim, da nam je postalo v mnogih primerih vseeno, kako je z nami in med nami, zlasti tam, kjer se porajajo vera, upanje, ljubezen. Ka j je novega? Glede tega, kaj naj v letu vere pripovedujemo, oznanjamo, prečiščujemo, je jasno: Jezus Kristus, ki ga je Bog poslal, da nas odreši, pošilja Svetega Duha in je pred 2000 leti poslal peščico kristjanov oznanjat človekovo osvobojenost in odrešenje. Do tukaj ni nič novega, kljub temu, da Letnik 47/1, velika noč 5  ta resnica še ni prodrla, ali pa je obledela. Zato se nam podira upanje, zamaje vera, problematična postaja ljubezen; gledamo motno na preteklost, na ta čas in na prihodnost. Novo pa je to, da preveč ljudi - šolanih! - ne dojema govorice krščanskih dejstev in duhovnega potovanja. Marsikdo bo dejal: “Saj imamo zdaj na voljo toliko novih načinov sporočanja, komuniciranja, dialoga...” - To je res. Duhovne potrebe se selijo tudi na nova področja komunikacije... - Toda začenši kot vedno: pri človeku in Bogu, pri Bogu in človeku! Gašper Rudolf (Prim. Oznanila, PO Nova Gorica, http://pong.rkc.si, 23.10.2011) Prošnja Gospod, s teboj še jaz naj zrastem v križ, da roki vklenjeni razpneta se v peroti, na njiju vzletel tebi bom naproti. Potem le bije, bije naj vihar, jaz bom kot kip, ki me je vlil bronar. In kakor sonce - kadar gre v zaton, v nebo mu žarki, kot so vzšli, izkrvave - spet našel truden v tvoje bom roke, otrok, ki v jutru je ušel iz tvojih rok, moj dobri Bog! Vital Vodušek 6  Naših 60 let Slovenski frančiškani smo v letu 2011 obhajali 60-letnico delovanja med slovenskimi rojaki v Avstraliji. Pri življenjskih jubilejih navadno rečemo, da ob 60-letnici obhajamo biserni jubilej. Torej tudi slovenski frančiškani letos obhajamo biserni jubilej navzočnosti v Avstraliji. Naše brate je v Avstralijo pripeljala prošnja Slovencev, ki so pod Južni križ prišli iskat manj žuljav kos kruha, naj jim škof Rožman pošlje slovenske duhovnike. Škof se je obrnil na naše brate v Združenih državah Amerike in sad tega posredovanja je bil, da sta sredi leta 1951 prišla v Avstralijo prva slovenska frančiškanska patra, p. Klavdij Okorn in p. Beno Korbič. Kako naj se lotita pastoralnega dela na tej prostrani celini, kjer Slovenci še niso bili organizirani v društva in v verna občestva in se mnogi tudi med seboj še niso poznali? Vsekakor sta se najprej lotila najbolj učinkovitega načina pastoralnega delovanja, to je, da sta se osebno srečevala z ljudmi po mestih, v katerih so živeli. Vendar sta takoj spoznala, da bo ta oblika delovanja dosegla samo manjši del tistih, zaradi katerih sta prišla sem. Čeprav sta bila pripravljena prepotovati tisoče kilometrov, so bile razdalje prevelike in Slovenci preveč razstreseni po prostranstvih nove domovine, da bi mogla obiskati vse. Po navdihu sta se spomnila edinega Rafael, marec 2012  načina, po katerem bi lahko dosegla bolj manj vse tiste, zaradi katerih sta prišla v Avstralijo. Kakor je že sv. Frančišek Asiški, ko zaradi bolezni ni mogel več osebno pridigati, začel pisati pisma, sta se tudi onadva odločila, da bosta za povezovanje, informiranje in oblikovanje rojakov uporabila besedo, vendar ne več samo osebno govorjeno, ampak zapisano. Tako so se rodile “MISLI”. Prva številka je izšla 25. januarja 1952. Tudi Misli torej obhajajo biserni jubilej. S pomočjo Misli sta oba patra mogla priti do ljudi, ki so bili prostorsko preveč oddaljeni, da bi jih mogla obiskovati osebno. Slovenska beseda je začela prihajati v domove, ki bi bili brez Misli popolnoma odrezani od vsega slovenskega. Vsekakor je bil prvotni namen Misli ohranjati in oblikovati versko zavest in versko življenje Slovencev. S tem pa je bilo neposredno povezano obveščanje o dogajanju doma, ki je bilo v časih, ko še niso poznali obveščanja v realnem času, za ljudi zelo dragoceno. Naši patri so jih želeli s pomočjo Misli oblikovati kot kristjane, kot Slovence in kot demokrate. Prepričan sem, da je bila zaradi bogoslužja in Misli v slovenskem jeziku Avstralija manj oddaljena od Slovenije in tujina manj tuja kot sicer. Skozi slišano, zapeto in prebrano besedo je zadišalo po domu, po domači družini, po prijateljih, po znanih stezah in običajih, po delavniku in po praznovanju, ki so se ga tako živo spominjali... Za prvima patroma so urejanje prevzeli drugi - vse do danes, ko Misli sicer izhajajo kot dvomesečnik, še vedno pa potujejo ne samo na vse konce Avstralije, ampak po vsem Letnik 47/1, velika noč  svetu. Hvaležen in ponosen sem na naše brate, ki so iz skrbi za versko življenje in iz ljubezni do slovenske besede znali pogumno stopiti na pota oznanjevanja s pisano besedo. Ko ob bisernem jubileju čestitam vsem urednikom, dopisnikom in vsem bralcem Misli, je v meni tudi jasno spoznanje, da so Misli v polnosti izpolnile in še vedno izpolnjujejo svoje poslanstvo nagovarjajo in povezujejo Slovence v Avstraliji. p. Stane Zore, provincialni minister slovenskih frančiškanov Pesnik Kaj sem? Zdaj cvetka, barva zdaj, zdaj pesem, ki z vetrom se čez polja, gozde nesem. Zdaj smeh otroka - kot srebro zveni zdaj tožba starčka, ki si v grob želi. Zdaj sen najslajši rožnate neveste, zdaj kamen, osamljen na sredi ceste. Zdaj krik, ki vstaja iz trpljenj globin. Zdaj bede blede najbledejši sin. Zdaj skromen potok, tiho žuboreč, zdaj gorski slap, z višin v prepad bobneč. In še - in še - ah, sam ne vem, kaj vse. Le eno vem: da sem ves iz Boga, izlit iz Njega, tečem spet v Njega. Franc Ksaver Meško 7   Postni in velikonočni čas 2012 pri nas MERRYLANDS - SLOVENSKA CERKEV SV. RAFAELA Nedelja, 25.3.: 5. POSTNA NEDELJA: Ob 9.00 dopoldne družinski križev pot in spovedovanje, ob 9.30 DRUŽINSKA SV. MAŠA. Sobota, 31.3.: IZDELOVANJE BUTARIC na dvorišču od 1.30 popoldne dalje. Nedelja, 1.4.: CVETNA NEDELJA: Ob 9.30 dopoldne blagoslov butaric, oljk, zelenja na dvorišču in sv. maša z dramatiziranim pasijonom. Četrtek, 5.4.: VELIKI ČETRTEK: Ob 6.00 zvečer sv. maša in molitvena ura. Petek, 6.4.: VELIKI PETEK: Ob 3.00 popoldne obredi v čast Gospodovemu trpljenju. Nabirka pri obredih in pri Božjem grobu je za Cerkev v Sveti deželi. Sobota, 7.4.: VELIKA SOBOTA: Češčenje Jezusa v Božjem grobu. Blagoslovi velikonočnih jedil: ob 2.00 in ob 5.00 popoldne in zvečer po sv. maši - velikonočni vigiliji. - Velikonočna vigilija bo ob 6.00 zvečer. Nedelja, 8.4.: VELIKA NOČ: Vstajenjska procesija in sv. maša ob 8.00 zjutraj. Druga sv. maša bo ob 10.00 dopoldne. Po obeh sv. mašah blagoslov velikonočnih jedil. Ponedeljek, 9.4. VELIKONOČNI PONEDELJEK: Sv. maša ob 9.30 dopoldne, po sv. maši kosilo v dvorani in PIRHOVANJE. Nedelja, 20.5.: GOSPODOV VNEBOHOD: BISERNA MAŠA P. VALERIJANA (60 LET MAŠNIŠKEGA POSVEČENJA IN NOVE MAŠE) ob 9.30 dopoldne. FIGTREE - WOLLONGONG - SLOVENSKA CERKEV VSEH SVETIH Sv. maši sta vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne. Nedelja, 1.4.:CVETNA NEDELJA: Sv. maša, blagoslov zelenja ob 5.00 popoldne. Petek, 6.4.: VELIKI PETEK: Obredi v čast Gospodovemu trpljenju ob 7.00 zvečer. - Nabirka za Sveto deželo. Nedelja, 8.4.: VELIKA NOČ: Obred vstajenja in praznična sv. maša ob 5.00 popoldne. Po sv. maši bo blagoslov velikonočnih jedil. Nedelja, 13.5.: 6. VELIKONOČNA NEDELJA: BISERNA MAŠA P. VALERIJANA V FIGTREJU ob 5.00 popoldne. CANBERRA - GARRAN - CERKEV SV. PETRA IN PAVLA Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, če ni drugače oznanjeno. Nedelja, 8.4.: VELIKA NOČ: Praznična sv. maša ob 6.00 zvečer in blagoslov velikonočnih jedil. - V nedeljo, 15.4., ne bo slovenske sv. maše. Nedelja, 20.5.: Sv. maša odpade, ker je v Merrylandsu biserna maša p. Valerijana. Nedelja, 27.5.: BINKOŠTNA NEDELJA: Sv. maša bo ob 6.00 zvečer (namesto 20.5.). - Označimo si datum. 8 Rafael, marec 2012   NEWCASTLE - HAMILTON - KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA Sv. maša je vsako 5. nedeljo v mesecu (kadar jo mesec ima) ob 6.00 zvečer. Nedelja, 29.4.: Velikonočna sv. maša. - Sv. maše bodo še 29.7., 30.9., 30.12. ZLATA OBALA IN PLANINKA, QLD Sobota, 5.5.: Sv. maša na Klubu Lipa na Zlati Obali ob 4.00 popoldne. Nedelja, 6.5.: Sv. maša Planinki - Cornubii ob 10.30 dopoldne in kosilo. - Za ostala bogoslužja se dogovorimo. PERTH - OSBORNE PARK, WA - CERKEV SV. KIERANA O sv. mašah boste rojaki pisno obveščeni. PIRHOVANJE na v e likonoč n i ponede lje k, 9.4.2012 v Merrylands u OB 9.30 dopoldne PRAZNIČNA SV. MAŠA V NAŠI CERKVI SV. RAFAELA. KOSILO V NAŠI DVORANI (3. delovna skupina pravi, da bo dobro) TEKMOVANJE V SEKANJU PIRHOV. Prinesite čimveč pirhov, čimveč dvajsetic (kovancev za 20 centov) in še več dobre volje! SREČOLOV - ŽREBANJE DOBITKOV... in še kaj za povrh... Pravočasno se prijavite - rezervirajte mize (ne zadnji dan ali zadnje minute!!!) osebno ali po tel. (02) 9637-7147. HVALA ZA VAŠO SKRB IN SODELOVANJE IN DOBRODOŠLI PRI SVETEM RAFAELU! Letnik 47/1, velika noč 9   YEAR OF GRACE 2012-2013 Starting Afresh From Christ More or less coinciding with the Year of Faith called for by Pope Benedict XVI., the Australian Bishops have called the Church in Australia to celebrate a Year of Grace from Pentecost 2012 to Pentecost 2013. The Australian Bishops see this Year as a chance to “start afresh from Christ” and to renew our contemplation of the face of Christ. In a letter to Australia’s Priests and Deacons, Archbishop Philip Wilson, President of the Australian Catholic Bishops’ Conference, wrote: “We make the same call to the members of your parishes and communities, to the Religious, and to all the agencies which are part of our mission - our schools and universities, our social justice and welfare organisations, our myriad committees and agencies. We will challenge ourselves to keep asking the question: “What’s this got to do with Jesus?” We ask and invite ourselves to pray, to grow in prayer, to help others to pray and to pray better. We hope you will share this challenge with us. We will call ourselves to repentance for the areas in which we have failed, individually and corporatelly, by commission and omission. And we will celebrate the gift of holiness, the gifts of the Spirit, with which the Father has blessed us through the Risen Lord.” In a Pastoral Letter to all Christian People, Archbishop Wilson wrote: “Dear Sisters and Brothers in Christ, Grace and peace to you from God our Father and from the Lord Jesus Christ. I am writing to you on behalf of all the Bishops of Australia, giving thanks to God for your faith and witness. We now share with you a message of hope. We call the Catholic people in Australia to a Year of Grace, to spent the time from Pentecost 2012 to Pentecost 2013. Like the disciples at the first Pentecost, we commit ourselves to start afresh from Christ. For several years the Bishops have been reflecting deeply on the life of the Church in Australia. We have asked how we can better serve the needs of you, God’s faithful people, in bringing the peace and good news of Jesus Christ to our nation. Pope Benedict XVI. has also proclaimed a Year of Faith for the whole Church, to begin on 11 October 2012, the fiftieth anniversary of the beginning of the Second Vatican Council. We are confident that, with grace leading to faith, and faith responding to a grace, the Year of Faith and our Year of Grace will complement each other. We recognise, firstly, God’s abundant blessings to us. You will know many of these in your own lives. We have seen them, too, in large public celebrations such as World Youth Day in Sydney and the Canonisation of St. Mary of the Cross MacKillop. We also aknowledge with sadness that we are a Church in need of heal10 Rafael, marec 2012   ing. There are many wounds - most especially the wounds of abuse, which have left not only those abused, but the whole Church in need of healing. There is also the struggle to defend the dignity of the first Australians and those who come as migrants and refugees to our shores. We need to estend the hand of friendship to those of other nations and faiths and to be good stewards of the created world. Most deeply, we desire for the light of Christ to burn more brightly in the heart of each Australian. As Bishops, we asked ourselves where we can turn with so many issues confronting us. Our response in faith is to start afresh from Christ. We make this call, firstly and most urgently, to ourselves as Bishops. We are resolved, in the words of Pope John Paul II., to contemplate the face of Christ. Both these phrases come from his Apostolic Letter Novo Millennio Ineunte (At the Beginning of the New Millenium), and we use this Letter as our guide and inspiration. As we address this chalenge to ourselves, we invite you to walk this journey with us in hope. We commit ourselves to repent for the areas in which we have failed, individually and together, seeking healing and renewal through the grace of Christ’s forgiveness. We commit ourselves to the path of holiness, cultivating the many gifts of the Spirit and seeking to grow as disciples of Jesus. We entrust this year to the guidance of the Holy Spirit, and through this renewed commitment, we are confident that the Church in Australia will be transformed by the power of Christ’s resurrection in our lives. Planning has already begun in every diocese in the country, so that the Catholics of this nation may respond to this fresn invitation to “contempate the face of Christ”. We invite you to join us in this journey of prayer so that this “Pentecost” year will be for our nation and all Australians truly “a year of grace”. Your Brother in Christ, Archbishop Philip Wilson, President, Australian Catholic Bishops Conference More: www.yearofgrace.catholic.org.au Letnik 47/1, velika noč 11   “OD SANJ DO RESNIČNOSTI” - Odmev iz Kraljičine dežele Ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije je bilo objavljenih že nekaj dopisov. Posebno zadnji članek gospoda Brežnika v Rafaelu obširneje predstavi borbo za svobodno Slovenijo. V tem dopisu bi rad poudaril pomembno obdobje pred ustanovitvijo Avstralsko-slovenske konference (ASK) in obširneje poročal o herojskem delu, ki so ga gotovi domoljubi opravili za samostojno Slovenijo. Naši arhivi hranijo tudi to dokumentacijo. V dopisu “Od sanj do resničnosti” beremo stavek: “V Sydneyu je bila ustanovljena Zveza slovenske akcije, ustanovitelj in predsednik je bil pokojni Ivan Kobal.” - Moram reči, da je premalo povedano. Pokojnega Ivana Kobala sem osebno poznal in ga zelo spoštujem, saj je bil zelo velik rodoljub. Spoštujem tudi vse njegove sotrudnike, ki so v zelo težkih razmerah opravljali svoje delo v času komunistične diktature v domovini. Glasilo MOJA SLOVENIJA, ki so ga izdajali člani ZSA, govori o globokem upanju in močni ljubezni do svobodne Slovenije. ZSA je bila zelo dejavna v času pred osamosvojitvijo oz pred nastankom ASK. Takrat je bil rdeči režim v Sloveniji še zelo nevaren za tiste, ki so se mu upirali. V arhivu hranim dokumentacijo Jožeta Košoroka, korespondenco z uradi Amnesty International, za pomoč in rešitev trpečih rojakov, ki so bili v zaporih v Sloveniji. Sedaj po tolikih letih iz Slovenije prihaja resnica na dan o množičnih grobiščih in morijah, ki so jih povzročali v tako imenovani svobodi. Številni dokumenti in filmi iz Slovenije to dokazujejo. Zaradi tolikega trpljenja našega slovenskega naroda je Jože iskal pomoč tudi pri Organizaciji Zasužnjenih narodov, kjer je redno sodeloval v vsakoletnih manifestacijah, ki jih je javno prenašala avstralska televizija. Tam je bralec prebral slovensko prošnjo pri sv. maši in so tukašnji gledalci že takrat lahko slišali in videli, da slovenski narod res obstaja in trpi. - Titov režim je skušal oblatiti emigrante, ki so se jim zdeli nevarni. To je bilo očitno pri pokojnima Ljenku Urbančiču in Cvetku Mejaču in drugih izobražencih, ki so se borili za resnico. Zaradi resnicoljubnosti je Jože branil Ljenka Urbančiča. Več naših ljudi iz Avstralije je Udba zasliševala ob obiskih Slovenije. V slovenskih društvih je imela Udba poročevalce. Zato je med nami vladal strah in zato je vladala previdnost, s katerimi rojaki se lahko družimo. Zato smo bili razdeljeni med “dobre” in “slabe” – med domoljube in sovražnike domovine. Jože Košorok je to dobro poznal in opazil, da se angleško govoreče občinstvo bolj zanima za resnico. Napisal je knjigo FORGIVE AND FORGET. Veliko je tudi pisal v slovenski emigracijski list. Spoznal je, da ima v takratnih težkih časih naša rodna domovina največ upanja v molitvi. Zato je sestavil molitev za svobodno Slovenijo, ko je je pokojni pater Bazilij objavil v MISLIH. Prepričan sem, da je ravno molitev pri Bogu izprosila našo samostojno Slovenijo, ob vseh naših prizadevanjih, delu, bojih. Ob proslavi 20-letnice samostojne Slovenije sem na skupni fotografiji v Rafaelu pogrešal Jožeta Košoroka. Zdi se mi, da sedaj, ko imamo samostojno Slovenijo, vsaj mi tukaj damo priznanje tistih hrabrim rojakom, ki so toliko svoje energije, svojega 12 Rafael, marec 2012   prostovoljnega časa in brezplačnega dela z vsemi stroški vred posvetili za dobrobit in samostojnost našega naroda. Vsi smo sinovi slovenskega naroda, zato se ne smemo več deliti med ene in druge. Ta kratka razlaga je samo del, ki mi je znan. Prepričan sem, da bi lahko dopolnili še veliko več listov, če bi še drugi kaj več poročali o delu za svobodno Slovenijo. Še je čas, dokler smo tukaj na tem svetu in dokler še lahko pričujemo o Resnici . Lep pozdrav Mirko Cuderman OBISK VELEPOSLANIKA DR. MILANA BALAŽICA V NAŠIH SKUPNOSTIH - januar in februar 2012 Veleposlanik dr. Milan Balažic je januarja 2012 obiskal slovenska društva, verska-kulturna središča in druge slovenske organizacije oz. skupnosti v Avstraliji: Melbourne, Geelong, Adelaide, Brisbane, Gold Coast, Newcastle, Sydney, Wollongong in Canberra. Zaradi oddaljenosti še ni obiskal slovenskega kluba v Perthu, Slovence v Aucklandu na Novi Zelandiji pa je obiskal v februarju, nekaj dni po izročitvi poverilnih pisem Generalnemu guvernerju Nove Zelandije v Wellingtonu. Glavna tema pogovorov je bila prihodnost slovenske skupnosti v Avstraliji in širši pretres pogojev, da slovenstvo na tem oddaljenem kontinentu preživi. Starejši generaciji avstralskih Slovencev se je dr. Balažic zahvalil za to, da so v zadnjega pol stoletja - v včasih težkih pogojih avstralskega “talilnega lonca” ohranili slovenstvo, narodno identiteto, kulturo in jezik. Ob tem je izrazil željo Republike Slovenije in veleposlaništva RS v Canberri, da tvorno prispeva k razpravi o konkretnih korakih k ohranjanju slovenstva, obenem pa se angažira pri pomladitvi društvenega življenja in animaciji mlajše generacije slovenskih Avstralcev. Gre za to, da v novih pogojih demokratične multikulturne avstralske družbe iznajdemo novo avstralsko slovenstvo, ki se bo sposobno soočati z izzivi 21. stoletja in bo ohranjalo stik s svojimi slovenskimi koreninami. V razpravah, ki so bile večinoma zelo konstruktivne, so predvsem predstavniki društev oblikovali predloge za spremembe v delovanju, ki bi oživili društeno življenje ali vsaj pripomogli k temu, ter za podmladek članov. Ključni poudarki oziroma predlogi so naslednji: 1. Izdelati projekt, kako nagovoriti mlade, predvsem tretjo generacijo, in mlade družine, da se udeležujejo dejavnosti društev oz. skupnosti; prav tako, kako nagovoriti Slovence, ki so se na novo priselili semkaj. 2. Društva oz. organizacije naj bodo odprta lokalnim skupnostim, v katerih delujejo. Predstavniki društev naj medse sprejemajo tudi avstralske prijatelje slovenske kulture. 3. Začeti postopek pomlajevanja vodstev slovenskih društev oz. organizacij. 4. Povečati stopnjo poslovnosti društev oz. organizacij, ki bodo potem lahko več ponudile svojim članom. Letnik 47/1, velika noč 13   5. Kjer je več zanimanja, znova oblikujemo šole slovenskega jezika, kulture, kuharske tečaje idr. 6. Slovenske organizacije naj oblikujejo svoje spletne strani, na katerih bodo člane in širšo javnost privlačno obveščale o svojih dejavnostih. K temu spada oblikovanje mladinskega spletnega središča. 7. Izdelati moramo ustrezno strategijo promocije slovenstva v Avstraliji; njen Budget Slovenija in sodelavci, ključni element je odslej obvezni dvojezični pristop. vam želimo blagoslovljene 8. Republika Slovenija (Urad za Slovence po svetu, veleposlaništvo v Canberri) velikonočne praznike! mora poskrbeti za kulturno ponudbo, ki jo potrebujejo naše organizacije: gre predvsem za slovenske filme, glasbene CD in DVD plošče, turistične filme o Sloveniji, vse z angleškimi podnapisi. 9. V delovanju društev oz. organizacij in v odnosih med njimi mora prevladoV našem voznem parku si boste zagotovo lahko vati strpna enotnost, utemeljena na vrednoah slovenske samostojnosti. našli vozilo, s katerim se boste z veseljemmizami, in varno 10. Razpravo o slovenstvu v Avstraliji bomo nadaljevali z okroglimi vozili po Sloveniji in drugih državah Evrope. forumi in zbori. Na posebej organizirane pogovore povabimo mlajšo generacijo S čimprejšnjo rezervacijo si zagotovite najboljšo Nudimo Vam večja in manjša osebna vozila z Po Slovencev Avstralcev, da jim omogočimo avtonomno izražanje interesov. ceno najema.-Ko se bo sezona približevala, bo ročnim ali avtomatskim menjalnikom ter povpraševanje po avtomobilih večje, zlasti avtomavsej verjetnosti se bodo mladi največ zanimali za slovensko glasbo, ples, film in kombinirana vozila za prevoz največ 8 oseb. tikih. Žal bo višja tudi cena, tudi preko interneta. literaturo, kar vse lahko le okrepi kulturno življenje. 4x 1x 1x 5x 1x 2x Omogočamo vam: • najem manjših, srednjih družinskih, Veleposlaništvo Republike Slovenije,Canberra Avstralija 5x 5x 5x večjih in kombi vozil 2x 1x 1x 2x 3x / najem v Ljubljani 2x • najemi tu – vrni tam vračilo na letališču ali obratno v vseh naših Budget Slovenija in sodelavci, , Slov enij poslovalnicah po Sloveniji a vam želimo blagoslovljene • vračilo vozil v tujini Avstralijas šoferjem velikonočne praznike! • možnost najema vozila 5x 5x 5x 5x 4x 3x 3x 2x • možnost najema vozila z GPS-om 2x 2x 1x 2x • transfer oziroma prevoz oseb z raznih lokacij V voznem parku zagotovo lahko ali letališč / do 8 oseb Zanašem najem vozila smo Vam si naboste razpolago na spletni Slov / enij našli s katerim se z veseljem in varno a ašem voznem parku si boste zagotovo lahko stranivozilo, www.budget.si. aliboste pa v naših poslovalnicah, po Sloveniji in drugih državah Evrope. ki jih najdete v Ljubljani, Bledu, Kranjski Gori, ter i vozilo, s katerim se boste 5xz veseljem in varno5x vozili 5xV našem voznem parku si boste zagotovo lahko na Letališču Jožeta 9x4xPučnika - Ljubljana. Lahko me pokličete na telefon: + 386 41 644 626, V našem 2x 3x 4x 3x li po Sloveniji in ostalih državah Evrope. 3x 3x 2xnašli vozilo, s katerim se2x boste z veseljem in varno3x moje ime je Igor. Lahko pokličete tudi Vasilija na našli voz Ljubljana vozili po vozili po Sloveniji in ostalih državah Evrope. Lahko4 me pokličete + 386po 4164 4626, Letališče Ljubljana +386 25 19 288 ali na pa telefon: nama pišete emilu na: Bled moje ime je Igor. Kranjska Gora S čimprejšnjo rezervacijo si zagotovite najboljšo dimo Vam večja in manjša osebna vozila z ljšo info@budget.si Nudimo Vam večja in manjša osebna vozila z Lahko pokličete tudi na +386 4 25bo 19 288 Nudimo ceno najema. Ko se bo 4xVasilija sezona približevala, bo 5xali avtomatskim 5xda nim menjalnikom ter /Ne pripisati, da na: ste iz zlasti Avstralije, ročnim a 1x 1x ali papozabite nama pišete po emilu info@budget.si www.planinskiraj.com ročnim ali avtomatskim menjalnikom ter 1x povpraševanje po avtomobilih večje, avtoma5x 9x vtoma1x 2x 2x 3x vozila za prevoz največ 4x prejmete poseben popust!/ mbinirana 8 oseb. /Ne pozabite ste iz Avstralije, da prejmete popust!/ kombini največ 8 oseb. tikih. Žal pripisati, bo višjadatudi cena, tudi preko poseben interneta. 3xkombinirana vozila za prevoz 3x rneta. Maja vas vabi na dopust v planinski raj: Na Vašipoti poti do cilja Vam Budget Ljubljana Na Vaši do cilja Vam Budget SlovenijaSlovenija ponuja telefon: +386 31Letališče 353Ljubljana 845 Bled ponuja zelo cene, ugodne cene, ob predložitvi Omogočamo vam: ob predložitvi zelo ugodne kupona pa kupona še Kranjska Gora •pa najem manjših, srednjih družinskih, še dodaten popust. dodaten popust. Avstralija 5x 5x 4x 5x večjih priložnost in kombi tudi vozil 5x priložnost tudi Vi…. Izkoristite 2x 1x Vi…. 1x 1x Izkoristite Avstralija 2x 2x 3x / najem v Ljubljani 1x 2x • najemi tu – vrni tam 2x Hvala in i Hvala innasvidenje nasvidenjev vSloveniji! Sloveniji! vračilo na letališču ali obratno v vseh naših ših Rafael - Avstralija Slov poslovalnicah po Sloveniji enij a • vračilo vozil v tujini Slov Avstralijas šoferjem • možnost najema vozila 5x enij 5x 5x 5x 5x 5x 3x a 4x 3x 2x • 1x možnost najema vozila z GPS-om 3x 2x 1x 2x 3x 2x 2x • transfer oziroma prevoz oseb z raznih lokacij okacij ali letališč / do 8 oseb Za najem Slov / Maja Cesar s.p.,smo Vam na razpolago na spletni Za najem vozila enij 5x a strani w 4x Stara Fužina 117, strani www.budget.si. ali pa v naših poslovalnicah, 2x ki jih na 4265 Bohinjsko jezero ki jih najdete v Ljubljani, Bledu, Kranjski gori, ter 5x 5x 5x Mail: appcesar@gmail.com 5x na Letal 5x 9x 2x 3x 4x 3x 3x na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. 3x 4x 3x 3x 2x 2x 1x 3x 3x najem vozila razpolago na spletni 14 smo Vam na Lahko me pokličete telefon:poslovalnicah, + 386 4164 4626, ni www.budget.si. ali pana v naših moje ime je Igor. Ljubljana Letališče Ljubljana Bled Kranjska Gora Rafael, marec 2012 Lahko m moje im  DOGAJANJE V SKUPNOSTI  POVZETEK SESTANKOV PASTORALNEGA SVETA 1. sestanek novega Pastoralnega sveta (2010-2015) 13.2.2011 Pregledali smo božično dogajanje. Sklenili smo, da bo Štefanovanje odslej v dopoldanskem času. Leta 2010 je bilo Štefanovo na nedeljo in smo praznovali že dopoldne po sv. maši, obisk je bil veliko večji (133, l. 2009 nas je bilo 88) in še pri sv. maši smo polnoštevilno. - P. Valerijan se je zahvalil za lepo pripravljeno praznovanje 85. rojstnega dne. Razstava v dvorani o patru naj ostane še nekaj tednov, potem bomo pripravili novo za 20-letnico Slovenije. - Pustni piknik naj prav tako ostane kot doslej, dokler ga bomo lahko pripravljali. - Družinski križev pot 10.4. je bil lepo obiskan, iščemo pa še nove oblike, nove bralce in predstavnike, zlasti med mladimi, kjer so velike vrzeli. Načrtovali smo nekatera romanja, upamo, da bomo uresničili letos (2012) kakšno več. Škofija Parramatta je praznovala 25-letnico, lepo bi bilo, da bi kdaj poromali v katedralo sv. Patrika, to bi bilo svojevrstno doživetje. Pogovarjali smo se tudi o delovnih skupinah in se posebej sestali 27.2. Potrebna je prenova kuhinje v naši dvorani, prav tako so potrebne klimatske naprave. Marsikaj pa je moralo počakati na boljše čase, ker je p. Darko od maja do septembra nadomeščal p. Janeza v Adelaide zaradi oddiha in kasnejše bolezni. 2. sestanek smo sklicali 30.10.2011. Razpravljali smo o postrežbi v dvorani. Andrejka Andrejaš naj naredi spored postrežbe v dvorani že prej, prav tako naj poskrbi za spored bralcev pri družinskih sv. mašah. - V novembru smo praznovali 100-letnico cerkve vseh svetih v Figtreeju, sv. mašo je vodil domači škof msgr. Peter Ingham iz Wollongonga. Naslednjo soboto in nedeljo smo gostili Igralsko družino Kew-Melbourne, ki so uprizorili igro “Kje je meja”, za kuhinjo sta poskrbeli Justi Ribič in Sonja Fisher, tehnični vodja je bila Mihelca Šušteršič. Srečanje bolnikov in upokojencev smo pripravili 8.12. Ker je težko kdaj dobiti kuharice, smo predlagali, naj Danica Petrič oz. molitvena skupina določi datume srečanj vnaprej. Doslej smo imeli štiri srečanja letno (leta 2011 tri), če ne bomo zmogli, ohranimo vsaj dve, v maju, ko je materinski dan, in v decembru. Na Štefanovanju sta koordinirali proslavo Olga Lah in Danica Petrič, Jožko Marinč se je javil za strežbo pri baru. Na Slovenskem društvu Sydney smo 7.1. praznovali 86. rojstni dan p. Valerijana in povabili na božično kosilo pevce, člane delovnih skupin, prostovoljce in sodelavce, naslednji dan pa smo voščili patru še pri sv. maši in v naši dvorani pri Sv. Rafaelu. - Romanje v Mulgoo je odpadlo, ker nas niso mogli sprejeti, p. Darko in provincial p. Stane sta pa obiskala Marian Valley 13.1., kjer smo se srečali z rojaki iz Kraljičine dežele. 3. sestanek smo sklicali 11.3.2012. Načrtovali smo postno in velikonočno dogajanje in pripravo na biserno mašo p. Valerijana, ki bo 20.5. Patra bova poskrbela za tridnevno duhovno pripravo pred slovesnostjo. Lahko bi pripravili kaj ob četrtkih ali kakšno nedeljo v velikonočnem času, da zajamemo več ljudi. - Dogovorili smo se za sestanek PS s člani delovnih skupin 25.3. in s pevci in organisti Letnik 47/1, velika noč 15  1.4. po vaji, da se tudi bolj zanimamo drug za drugega in bolj povežemo, zlasti sedaj pred vel ikonočnimi prazniki in biserno mašo. - Veliko smo se pogovarjali o stanju naših delovnih skupin, ker nekateri zaradi bolezni ali starosti ne morejo več sodelovati. Potrebujemo mlade moči, ali, še bolje, novo delovno skupino mladih, k temu smo spodbujali, nagovarjali že pred leti. Zakaj ne bi mladi ali nova delovna skupina poskrbela za kosilo ali BBQ vsaj za materinski in očetovski dan? Mlajše generacije so res že bolj vključene v avstralsko družbo, veliko večji problem mladih danes pa je, ker se nočejo vezati ali prevzeti odgovornosti. Še za postrežbo v dvorani so težave, ko nekateri pridejo pomagat, drugih ni kaj dosti blizu, za kaj več je pa že preveč. Lani smo naredili spored postrežbe dovolj zgodaj, sestavili sta ga Mihelca in Martha (po dogovoru z Andrejko), pa je še po novem letu ostalo nekaj sporedov in potem ljudje ne vedo, kdaj so na vrsti. - Če se stanje ne bo izboljšalo, bomo morali združiti dve delovni skupini v eno in bosta dve delovni skupini morali delati pogosteje. Pred biserno mašo bomo seveda okrasili cerkev in spletali vence, zato se priporočamo za zelenje in za čimveč pridnih rok. O posameznih terminih boste pravočasno obveščeni. p. Darko Žnidaršič, urednik 16  PREJEM ZAKRAMENTOV Sv. krst JASPER FLYNN REBEC SMITH, sin Petra Jamesa Smitha in Louise Helen Rebec, rojen 18.9.2011, krščen 18.12.2011 pri Sv. Rafaelu. LUCAS JACK FISHER, sin Roberta in Diane, r. Mikuletič, rojen 1.9.2011, krščen 4.3.2012 pri Sv. Rafaelu. MONTE MIA CASTILLON, hči Gustava in Angele, r. Berginc, rojena 13.5.2011, krščena 4.3.2012 pri Sv. Rafaelu. MILANA BIANCA PIRC, hči Roberta in Rachel Lee, r. Daley. Rojena 26.11.2010, krščena 18.3.2012 pri Sv. Rafaelu. Poroka Dr. ROBERT MIKULETIČ LILIJA in dr. LOUISE KATHLEEN DRUCE. Priči sta bili Elizabeth Druce in Brent Rice. Župnija sv. Petra Chanela, Hunters Hill, NSW, 3.3.2012. Priznanje Naša katehistinja KLARA BRCAR je 9.9.2011 dobila posebno priznanje za 25-letno prostovoljno delo katehistinje v državnih šolah. Začela je v Blacktownu in pozneje še v Penrithu, obenem pa deluje kot katehistinja pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Priznanje ji je podelil naš škof msgr. dr. Anthony Fisher OP iz Parramatte. Rafael, marec 2012 Naši pokojni  JANEZ - JOHN HORVAT R. 15.5.1931 Murska Sobota U. 9.12.2010 Port Macquarie, NSW. Pogrebni obred 14.12.2010 v St. Francis’ Chapel, Macquarie Cemetery. ALOJZ ŠTURM R. 9.6.1931 Idrija U. 8.6.2011 Wollongong, NSW. Sv. maša v župnijski cerkvi sv. Janeza Evangelista v Daptu, pokopan je na pokopališču Lakeside - Kanahooka. FRANC LENKIČ R. 19.6.1934 Breginj U. 7.8.2011 Bass Hill, NSW. Pokopan na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu. MARIO TERLIKAR R. 29.7.1946 Borjana U. 24.11.2011 Auburn - St. Joseph’s Hospital. Sv. maša 29.11.2011 pri Sv. Rafaelu, pokopan je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. STANKO ŽLAHTIČ R. 13.10.1925 Sv. Martin pri Vurberku U. 8.12.2011 Liverpool Hospital. Sv. maša 14.12.2011 pri Sv. Rafaelu, pokopan je v Liverpoolu. MARIJA PODGORNIK, r. GOMBAČ R. 10.9.1912 Hrušica pri Ilirski Bistrici. U. 22.12.2011 Scalabrini Village, Drummoyne, NSW. Pogrebni obred 29.12.2011 v North Ryde - Northern Suburbs Crematorium - East Chapel, nato je bila pokojnica upepeljena. Letnik 47/1, velika noč  STANE CERAR R. 13.10.1930 Brezovica, ŽU Dob pri Domžalah U. 2.12.2011 Redland Bay Hospital, QLD. IVAN VERČON R. 24.8.1931 Črna na Koroškem U. 1.1.2012 Beenleigh, QLD. Sv. maša 6.1.2012 v ž. c. sv. Patrika, Beenleigh, pokopan je na tamkajšnjem pokopališču. KATARINA GOLOBIČ R. 25.11.1937 Zakal, ŽU Stranje pri Kamniku U. 22.12.2011 Toowoomba, QLD. Sv. maša 6.1.2012 v Toowoombi, nato je bila pokojnica tam upepeljena. JAKOB KAPELJ R. 11.5.1950 Kal U. 12.1.2012 Bundaberg, QLD. NOVI DOKTOR ZNANOSTI MIHA KODERMAN je v petek, 16.3.2012 na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije zagovarjal disertacijo TURIZEM ISKANJA KORENIN: SLOVENCI V AVSTRALIJI in je postal DOKTOR geografskih znanosti. Gradivo za disertacijo je zbiral v času petmesečnega bivanja med nami v Avstraliji, ko je obiskal naše skupnosti in posameznike in vse vsem, ki so (smo) mu karkoli pomagali, tudi sam najlepše zahvaljuje! MIHA, ČESTITAMO! 17   Rafaelova zgodba: POD VAŠKO LIPO Vsa vas je zatopljena v sen jasne poletne noči. V svitu vzhajajočega meseca, ki v spremstvu neštetih plapolajočih in utripajočih zvezd mirno plava po temno modrem morju vesoljstva, je mogoče vsako vaško poslopje posebej razločiti. To in ono okno je še osvetljeno. Skrbna mati mora previti svojega dojenčka, ki mu soparni junijski večer ni pogodu in bi se rad otresel neprijetnih vezi povojev. Potem tudi te luči pogasnejo. Pod lipo, kjer je zbrana gruča mladih fantov, prihaja vonj pokošene trave na bližnjih vrtovih in se pomešava z vonjem lipovega cvetja. Bodoči gospodarji na trati pod vaško lipo srkajo vase to dobrodejno okrepčilo. Medtem prisluškujejo zboru murenčkov po travnikih in vrtovih okrog vasi, ki se prav lepo ujema s čarobnostjo nočnega sveta. Zdaj se zazrejo zopet v kresnice, ki se spreletavajo med debli in vejami dreves. Tedaj se dvigne iz mladih src izpod lipe mehka in otožna melodija: “Soča voda je šumela, mesec je na nebu sijal. Ti pri oknu si slonela, ko sem jaz slovo jemal...” Pesem doni pristno slovensko, večglasno. Kot miren pih pomladnega vetra preplavi vso vas. Od hišnih oglov odmeva srčna melodija in se končno izgublja v zelenih bukovih gozdovih po bližnjih gričih. Tu in tam se odpre okno. Dekle se skrije za rožmarin in pelargonijo ter prisluhne petju vaških fantov, ki dajejo duška svojim neutrudljivim življenjskim močem. Ko izzveni pesem o Soči, pričnejo drugo: “Tam, kjer teče bistra Zilja, se po dolini lepo zvija... ... Tam mi zibka tekla je, tega kraja jaz pozabim ne...” Duh mladih fantov roma ob Soči od izliva v sinje Jadransko morje do njenega izvira pod visokimi planinami. Najprej se ustavi v Doberdobu ter tam pozdravi gomilo slovenskih junakov. Nato pohiti ob njenem toku mimo sončne Gorice in tolminskih hribov ter prisluškuje skrivnostni govorici malih potočkov, katerih jezik je podoben žvrgolenju slavčka v sončnih višinah. Za trenutek ga premoti jo zeleni in modri valovi “hčere planin”, ki se peneče prelivajo po skalovju. Takoj nato pa se znajde sredi Julijcev in strmi v vodovje, ki izvira izpod skal. Pred oči mu stopijo besede goriškega pevca: “Ta čas, pridrvi vsa na dan, narasti, vzkipi tok strašan...!” Zazdi se mu, da šumeči valovi neprestano naročajo: “Narod, ne kloni! Narod, ne izdaj svojih pradedov!” Misli mladeničev objamejo še zeleno Ziljo. Kot košček raja se jim zazdi nocoj starodavna zibelka njihove krvi. Ob vijugasti Zilji sledijo hribčku za hribčkom, studenčku za studenčkom, naselju za naseljem, ter pozdravljajo svoje brate in sestre, ki prebivajo v tej lepi Božji naravi. Z visoke planine se ozrejo še enkrat na 18 Rafael, marec 2012   cvetoče travnike, gozdove, polja, ki valovijo ter objamejo svojo grudo kot otrok svojo mater. “Tega kraja jaz pozabim ne...!” Ob slovesu pozdravljajo še svoje brate ob Dravi in Savi, po ravninah in bregovih, po dolinah in vinskih goricah Štajerske in Dolenjske. “Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan...” - Potem se razidejo na vse strani. Drhteča srca za rožmarinom in pelargonijo izginejo. Tudi murenčki so utihnili. Vsepovsod nočna tišina. Le iz cerkvenega stolpa zamolklo udarja ura v noč. Ciril “SRCE SE NE BOJI...” Slovesni prenos relikvij bl. Alojzija Grozdeta na Zaplaz V Cerkvi na Slovenskem smo 27.5.2011 prvič praznovali god našega mučenca bl. Alojzija Grozdeta. Slovesna praznovanja so pripravili v župnijah, ki so povezane z življenjem blaženega, in osrednjo slovesnost v Marijini cerkvi na Zaplazu 27. in 28.5., ko so bile slovesno umeščene relikvije slovenskega mučenca v oltar v stranski kapeli. Na 68. obletnico Grozdetove mučeniške smrti, 1.1.2011, so se verniki in duhovniki zbrali v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika na Mirni na Dolenjskem k molitveni uri, ki jo je vodil domači župnik Robert Hladnik. Po molitveni uri so počastili relikvije bl. Alojzija v relikviariju, nato so odšli v dolino pod gradom ob potoku Vejeršca, kjer so otroci 23.2.1943 našli Grozdetovo truplo. Na tem kraju danes stoji križ. V pričakovanju velikega dogodka, ki “ni bil samo dogodek, ampak dogajanje,” (g. Klavdio Peterca, župnik v Mokronogu in dekan dekanije Trebnje), so se verniki v posameznih župnijah, še posebej v novomeški škofiji duhovno pripravljali. Na Zaplazu so počastili bl. Alojzija z romarskimi shodi. Za cerkveno občestvo so pripravili tridnevnico z nagovori na 3., 4., in 5. velikonočno nedeljo (8., 15. in 22.5.) beograjski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Hočevar, msgr. dr. Anton Štrukelj in mag. Igor Luzar. V torek, 24.5.2011, na praznik Marije Pomagaj, je bl. Alojzij Grozde obiskal svojo rojstno župnijo Tržišče. Romarski shod je bil namenjen predvsem župnijskim sodelavcem, saj je bil bl. Alojzij dejaven krščanski laik. Sv. mašo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je tudi molil pri relikvijah in blagoslovil vodo v krstnem kamnu, pri katerem je bil krščen. Naslednji dan, 25.5.2011, so relikvije sprejeli v Šentrupertu na Dolenjskem. Večer so oblikovali birmanci. Najprej so se zbrali v cerkvi h katehezi, nato so na dvorišču poslali v zrak balone z napisanimi prošnjami in molitvami novemu blaženemu v čast. Slovesne sv. maše, ki jo je vodil beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar, se je udeležilo več kot tisoč ljudi. Sodeloval je ritmični ansambel. Tudi tam so po sv. maši molili in častili relikvije bl. Alojzija. Letnik 47/1, velika noč 19   V četrtek, 26.5., je bil romarski shod na Mirni. Ob relikvijah bl. Alojzija so poleg domačih faranov in romarjev molili predstavniki molitvenih skupin in duhovnih gibanj. Sv. mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres. V darovanjski procesiji so sorodniki blaženega in sorodniki otrok, ki so našli Alojzija, prinesli knjižico Hoja za Kristusom, mali Rimski misal in zgibanko o Fatimi, stvari, ki jih je imel pri sebi bl. Alojzij, ko so ga zajeli mučitelji. V petek dopoldne, 26.5., so se s sv. mašo na Mirni poslovili od relikvij bl. Alojzija Grozdeta. Sv. mašo je daroval župnik Robert Hladnik, pridigal je dekan Klavdio Peterca, ki je med drugim povedal: “Mučeništvo je ključ, ki nam življenje nekoga prikaže in razloži v pravi luči. Kakor sta šele trpljenje in smrt razkrila pravo dimenzijo Jezusove osebe in življenja, tako nam tudi mučeniška smrt blaženega Alojzija razkrije pravo globino njegove ljubezni in vere, ki ju je gojil v času svojega življenja. Enega brez drugega ni.” Isti dan zvečer je na Zaplazu daroval sv. mašo novomeški škof msgr. Andrej Glavan in blagoslovil novo Grozdetovo kapelo v romarski cerkvi. Po sv. maši so škof, duhovniki in verniki sprejeli relikvije bl. Alojzija Grozdeta. Molitveno uro je vodil generalni vikar novomeške škofije prelat Božidar Metelko. V celonočnem bedenju so se vernikom pridružili mladi, ki so peš romali z Mirne na Zaplaz. V soboto zgodaj zjutraj je katehezo zanje vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Bedenje so sklenili zjutraj s hvalnicami in z blagoslovom z Najsvetejšim. V soboto dopoldne je duhovni program pripravila in vodila skupina pod vodstvom Nade Žgur. Zbrali so se na posebej pripravljenem bogoslužnem prostoru pred cerkvijo, kamor so tudi prenesli relikvije. Ob 10.00 dopoldne je slovesno somaševanje škofov in duhovnikov vodil novi apostolski nuncij v Sloveniji nadškof msgr. Juliusz Janusz, pridigal je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Anton Stres. Pri sv. maši so sodelovali mladi iz vse Slovenije, predstavniki družin, bolnikov in invalidov, bogoslovci in narodne noše. Pri darovanju so predstavniki vseh šestih slovenskih škofij prinesli vsak svojo svečo z grbom škofije, ki so jih pozneje postavili ob Grozdetovem oltarju. Tja so ob koncu sv. maše slovesno prenesli relikvije bl. Alojzija. (Viri: http://aktualno.rkc.si; www.skofija-novomesto.si; http://radio.ognjisce.si) p. Darko Žnidaršič OFM 20 Rafael, marec 2012   Križanka pripravila Ivanka Žabkar Navpično 1. Odrasla samica konja 2. Strupena rastlina, 3. Sin Izaka in Rebeke 4. Tvorec 5. Moško ime 6. Poželenje, žejati 9. Pridenek kuhinjski hrani 10. Ljubezen 13. Skrinja, škatla 15. Skladišče za ozimnico 17. Stanovalci Arabije 18. Krajevno ime 20. Biblijsko ime za Jeruzalem 21. Stopnja 22. Daljše časovno obdobje 23. Barva igralnih kart Letnik 47/1, velika noč Vodoravno 1. Junak slovenskih Ijudskih pripovedk in pesmi 7. Večkrat znak pred dežjem 8.Mesto na Madžarskem, ob Tisi 11.Narkoza 12.Pregled blaga za všečnost 14.Mozolj, mozoljavost 16. Pritok jezera Van Turčiji 19. Oseba v denarnem zavodu 22. Okrasek, nakit 24.Omeči 25. Del znotrajšnega telesa 26. Možganska kap, mrtvoud 21   Dobra volja naj velja! PRED VEČ DESETLETJI so nekje v Benečiji živeli trije bratje. Oče in mati sta jim že umrla in so šli služit k različnim gospodarjem. Ko so se po dolgem času srečali in si povedali, kaj vse se jim godi, kako so večkrat lačni kot pa siti, so želeli proslaviti ta dogodek, pa spet niso imeli kaj jesti. Sklenili so, da bo vsak nekaj ukradel. “Jaz bom ukradel orehe!” pravi prvi. “Jaz bom ukradel kruh in slanino,” pravi drugi. “Jaz bom pa pripeljal pitanega vola, pa ga bomo zaklali in spekli!” pravi tretji. “Ko ukrademo, se dobimo pri vaškem pokopališču, ponoči, da nas ne bo nihče videl.” In so šli. Ponoči pride na pokopališče prvi fant, ki je ukradel orehe. Poiskal je kamen in začel tolči orehe. Kmalu je prišel drugi s kruhom in slanino in je začel rezati. Čakala sta tretjega brata, pa ga ni bilo od nikoder. Ko se je začelo daniti, se je pokazala človeška postava. Toda to ni bil tretji brat, ampak mežnar, ki je šel zvonit jutranjico. Mož, že starejši, ni videl, ne vedel, kaj se dogaja, toda slišal je, kako fant tolče orehe. Prestrašen je stekel do župnišča, pozvonil in zbudil župnika. “Gospod župnik! Gospod župnik! Pojdite, no, z mano na pokopališče, da boste malo požegnali! Tam je en čuden možakar, ki drobi kosti mrličem!” “Ne morem!” pravi župnik pri oknu, “Mene tako noge bolijo!” “Nič zato! Pojdite z mano, vas bom vzel na rame! Nujno je!” Župnik se je oblekel in mežnar ga je nesel na ramah k pokopališču. Brata, ki sta bila tam, sta mislila, da prihaja tretji brat z volom, pa sta ga začela klicati: “Hitro! Pohiti! Precej bo dan! Že kdaj bi ga morali odreti!” Ko je župnik to zaslišal, se je prestrašil, skočil z mežnarjevih ramen in stekel domov. Mežnar pa je zaklical za njim: “Gospod župnik, kaj vas zdaj ne bolijo več noge?” GOSPOD KORENČAN, VELIK POSLOVNEŽ, je imel veliko opravkov in sestankov v Ljubljani. Okoli poldneva se ustavi pri kiosku in si naroči prigrizek. “Dober dan! En hot-dog, prosim!” “Ja, takoj!” pravi prodajalka. - “Ali želite hrenovko ali kranjsko klobaso?” “Naj bo kranjska klobasa.” “Ali želite bolj zapečeno ali manj, ali raje kuhano?” “Kar naj bo bolj zapečena.” “Kaj pa kruh? Želite belo štručko ali polnozrnato?” “Polnozrnato, prosim.” “Kaj pa zraven? Želite gorčico ali ajvar?” “Dajte mi ajvar.” “Kakšen ajvar, sladek ali pekoč?” “Sladek.” “Ali bolj sladek ali manj sladek?” Možakarju je prekipelo: “Zdaj mi je pa dovolj! Dajte mi raje hamburger!” “S solato ali brez nje?” “DRAGI,” pravi Marjeta možu, “danes sem srečala sošolko iz osnovne šole!” “Res? Kako se kaj ima?” “Oh, slabo! Oba najina avtomobila sta že na odpadu!” 22 Rafael, marec 2012  REVIJE, KI JIH TOPLO PRIPOROČAMO ZA BRANJE MISLI, izhajajo že 60. leto. List je ogledalo slovenskega življa v Avstraliji. Celoletna naročnina je $50. Naslov: MISLI, P.O. Box 197, Kew VIC. 3101;  (03) 9853 7787; e-mail: misli@bigpond.com , http://glasslovenije.com.au DRUŽINA, ki je na razpo- lago v cerkveni veži prihaja po letalski pošti. Cena izvoda je $ 4. Naslov: »Družina«, Krekov trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana, Slovenia;  0011 386 1 360 2830; http://www.druzina.si BRAT FRANČIŠEK, je glasilo Frančiškovega svetnega reda v Sloveniji (FSR). Revija izhaja šestkrat letno. Letna naročnina je $25. Naslov: Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana,  0011 386 1 242 9300, faximile 0011 386 1 2429 313  SLOVENSKA DIPLOMATSKA PREDSTAVNIŠTVA VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V CANBERRI: Veleposlanik: dr. Milan Balažic (02)6290 0000, faximile (02)6290 0619. Poštne pošiljke: Embassy of Republic of Slovenia, P.O. Box 284, Civic Sq. Canberra ACT 2608. http://canberra.embassy.si GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE: Častni generalni konzul g. Alfred Brežnik, P.O. Box 188, Coogee NSW 2034, (02)9517 1591, faximile (02)9519 8889 Pomoč bolnikom in umirajočim SPREMEMBA NASLOVA Če se preselite na drugi naslov, Vas prosimo, da nam takoj sporočite vaš novi naslov. Prav tako sporočite spremembo telefonske številke, e-maila idr. VELIKONOČNO VOŠČILO ALELUJA 2012 Naj Vam veselo pojo velikonočni zvonovi in Vam in vsemu svetu oznanjajo, kako velike reči je Gospod storil za nas! p. Darko, p. Valerijan, g. Edi Letnik 47/1, velika noč 23   P. Valerijan Jenko OFM, OAM 60 LET DUHOVNIK Biserna maša 20.5.2012, ob 9.30 dopoldne 1952 60 2012 Dragi rojaki in prijatelji! Pri Sv. Rafaelu je vedno kaj novega in kaj lepega, najlepše pa je takrat, ko iz srca in pod varstvom naše mogočne priprošnjice Marije Pomagaj in našega velikega zavetnika sv. Rafaela prosimo Gospoda milosti in pomoči za nas in za vse, ki so potrebni pomoči in luči. V mesecu majniku, se bomo znova posvetili Gospodu, našemu Dobremu Pastirju, naši Materi majniški Kraljici in našim zavetnikom ter obhajali SLOVESNO ZAHVALNO SV. MAŠO v cerkvi sv. Rafaela na nedeljo Gospodovega vnebohoda, 20. maja 2012, ob 9.30. Dobrodošle ste narodne noše! Po sv. maši bo slavnostno kosilo v naši dvorani. 24 Rafael, marec 2012 “Iz njegove polnosti smo vsi prejeli, milost za milostjo” ( Jn 1,16).