leto XXVH. Naroftmna za Ljubljansko Pokrajino; letno 100 lir (za tooaemstvo 110 Ur), ea Vi teta 60 lir, za '/* leta 25 mesečno 9 Ur. Te- TRGOVSKI LIST Številka 9. Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo. — PlačaVtoHse v LJublj anl. Časopis sa trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nicl v Ljubljani št. 11.953 izhma vaak torek in petek Liublaana. p&iek 28. ianuaria 1944 Preis - Cena L ©'80 Zbiranje starih kovin in železa Za obnovo, pokrajine — lo je '>'& obnovo požganih in razrušenih kmečkih (lomov in gospodarskih poslopij, cest in mostov, sploh za vsa dela, ki naj dajo našemu narodu zopet možnost urejenega, delovnega življenja — bo potrebno mnogo kovinskega in gradbenega materiala. V sedanjem, vojnem gospodarstvu lx> mogoče ta material naročiti samo za zamenjavo starega materiala. V ta namen bo prirejeno v Ljubljanski pokrajini zbiranje starih kovin in starega železa. Zbiranje bo opravila šolska mladina po hišah. V poštev pridejo vse vrste kovinskih odpadkov in p redni tov, ki so se obrabili ali niso imetniku potrebni, posebno pa predmeti iz bakra, brona ali litega železa, laki obrabljeni ali pokvarjeni predmeti, ki v majhni količini in 'A poedinca ne predstavljajo nobene vrednosti, se najdejo v vsakem gospodinjstvu in vsakem podjetju. V Ljubljani bodo zbirali v dneh :i-, 4. in 5. februarja t. 1., v drugih krajih pokrajine pa po navodilih in na dni, ki jih bodo določila pristojna glavarstva. Pozivam vse zavedne Slovenke in Slovence, da sprejmejo mlade glasilee >bnove domovine prijajo, da jim po možnosti olajšajo njihovo prostovoljno, naporno na-'°go in da darujejo za navedeni namen njim samim nepotrebne kovinske predmete. Prezident: divizijski general Rupnik s. r. Izmenjava blaga z inozemstvom Po začasnem zastoju se je zopel pričela izmenjava blaga med Ljubljansko pokrajino in inozemstvom. Kompetenca prejšnjega urada za ''-•menjavo in valute (Ufficio Scam-e Valute) je prešla na VIII. oddelek šiefa pokrajinske uprave, ki !zdaja izvozna in uvozna dovoljenja po pristanku nemškega sveto valca za gospodarstvo. Plačilni promet v kliringu pa je zaenkrat mogoč samo za izmenjavo blaga med Ljubljansko pokrajino na eni in Gorenjsko ter Koroško na drugi strani (mali kli ring). V Ljubljansko pokrajino uvoženo blago »e bo plačevalo pri ^eicliskreditkasse, podružnici v Ljubljani, iz Ljubljanske pokrajine na Gorenjsko in Koroško izvo i’-eno blago pa bodo tamošnji uvozniki plačevali pri Rieichsbamk Ne-b en steli© Klagenfurt. Omenjena denarna zavoda bosta medsebojno obračunavala, saldo ipa bo kasneje p ned vidoin a vnesen v splošni kli ring med Nemčijo in Italijo (veliki kliring). Klirinške izjave na carinarnica predlaga podružnici fteichskreditkasse v Ljubljani. Ker j>e šef pokrajinske u nrav e v Ljub-'jani do nadaljnjih odredb hkrati devizno oblastvo, je smatrati, da vsebujejo od njega izdana izvozna in uvozna dovoljeni:', hkrati devizno dovoljenje. Izmenjava blaga med Ljubljansko pokrajino in ostalo Nemčijo •le sicer tudi mogoča, vendar pa naj izvozniki in uvozniki računajo 8 'eni, da plačilo blaga v kliringu ^enkrat ne pride v poštev, ker Plačilni promet v velikem klirin-£u še ni vzpostavljen. Po pooblastilu prezidenta načelnik oddelka VIII.c Trstenjak s. r. Mmo gospodarstvo Italiie Kmalu po procesu v Veroni je italijanski ministrski svet postavil osnovne pogoje za novo ureditev italijanskega gospodarstva. Pri tem je vzeli ministrski svet izrečno kot podlago in izhodišče za novi gosjjodarski red čl. 9. zakona Ca rta del Lavoro, ki se smatra še nadalje kot osnovni socialni zakon fašistične Italije. Z njim se odreja podreditev za gospodarsko neodvisnost države nepogrešljivih podjetij pod državno vodstvo. Državno vodstvo se uporabi tudi za podjetja, ki proizvajajo za normalno gospodarsko življenje potrebne surovine, energije in spojine. Gre torej za socializacijo podjetij, katerih poslovni obseg je postal tako velik, da spadajo med odločujoče činitelje italijanskega gospodarskega in socialnega življenja. Očividno pod vplivom v zadnjem poldrugem desetletju pridobljenih izkušenj z Zavodom za industrijsko obnovo (IR 1) se nadalje odreja, da upravlja ta kapital podržavljenih podjetij upravni zavod in zavod za finansiranje, ki naj nastaneta kot samostojni pravni osebi. Ta zavod tudi nadzira in vodi proizvodnjo od njega upravljanih zavodov v duhu smernic italijanske gospodarske politike. Delniška glavnica tako podržavljenih zasebnih podjetij se spremeni v imenske delnice z obligacijam podobnim značajem in za katere jamči prej omenjeni zavod. Ti papirji se morejo prosto prodajali in kupovati. Izplačevanje dobička se izvrši na podlagi poslovnega uspeha po načinu dividend delniških družb, vendar pa je izplačevanje čistega dobička omejeno. Kakor se more iz teh odredb italijanskega ministrskega svteita videti — pravi v članku, ki ga je objavil Ferdinand Cles v »N. Wie-ner Tagblattu« in iz katerega tudi posnemamo ta izvajanja — se pripravlja socialni fašizem, da u]M>rabi izkušnje fašistične industrijske politike v zadnjih petnajstih letih v novi obliki. Kjer socializacija ni potrebna, se dopušča .še nadalje zasebna iniciativa. V viečji meri ko prej pa nastopa sedaj država tudi kot dajalec kreditov in s tem avtomatično tudi kot nadzorni organ gospodarstva. Tudi zasebnim firmam more dajati zavod po določenih pogojih kredite. Čeprav še manjka avten-'.''iio tolmačenje nalog državnega finančnega zavoda do zasebnih tvrdk, vendar kaže, da bi ta zavod pri večjih finančnih akcijah nadomestil banke ter bi se tako zapahnilo preveliko naraščanje nekontroliranih dajalcev kreditov, a tudi nastajanje konce ruskega premoženja. Še bolj revolucionaren ko prvi odstavek novega fašističnega socialnega gospodarskega programa je 2. odstavek, ki se bavi » socializacijo obratne uprave. Takoj uvodoma se določa, da se mora tako pri od države finansiranih ko tudi pri zasebnih podjetjih uprava socializirati in da morajo imeti pri njej direkten delež tudi delojemalci. Državna podjetja dobe upravni svet, ki ga izvolijo vsi delojemalci, torej delavci, uradniki in vodilno tehnično osebje. Upravni svet dobi pravice glede vseh vprašanj proizvodnje v okvl ru od pristojnih organov italijan ske socialne republike postavlje^ nih načrtov. Nadalje sestavi bilan co podjetja in določi razdelitev dobička, pri katerem so udeleženi (udi delavci. On skLepa tudi delovne pogodbe podjetja z delavskimi organizacijami in ureja vse delo v podjetju. Tudi v zasebnih podjetjih si« upravni sveti s pritegnitvijo delavcev razširijo, katerih mora biti vsaj toliko, kolikor jih izvoli upravni svet na glavni skupščini delničarjev. V samostojnih tvrdkah in v onih obratih, v katerih predvidevajo pravila samo (‘nega upravitelja, se izvoli od delavcev, uradnikov in tehničnega osebja t roč lanski svet, če zaposluje to podjetje vsaj 50 delavcev. Ti sklepi italijanskega ministrskega s veta naj uresničijo že v začetni ti časih fašizma nastalo najljubšo misel Duceja, da bi se namreč delavci tako vzgojili, da bi delili odgovornost za vodstvo podjetja in da bi bili z udeležbo na dobičku tudi zainteresirani na gospodarskem razvoju svojega podjetja. Tretja točka sklepov pomembne seje ministrskega sveta se bavi s pozicijo obratnega vodje, ki je na podlagi nove socialno-fašističnc ureditve v političnem in tudi pravnem ozira odgovoren za razvoj proizvodnje državi in ki se more odpustiti, če ne ustreza nalogam glede proizvodnje, discipline v podjetju in zaščite delavstva. Obratni vodja v podjetjih javnega kapitala se imenuje od vlade na predlog zavoda za finansiranje. Obratni vodja pri samostojnih podjetjih Je lastnik sani ali član tehničnega osebja, ki ga predlaga upravni svet. V vsaki tovarni je tudi tovarniški svet, ki ga izvolijo vsi delojemalci. Ta odloča o notranjih organizacijskih vprašanjih in ev. vprašanjih cen ter izreka svoje mnenje o vsieh vprašanjih, katere mu predloži obratni vodja. Od delniške glavnice izplačani dobički ne smejo prekoračiti meje. ki se vsako leto določi splošnim razmeram gospodarskim primerno. Delavci morajo biti primerno soudeleženi pri dobičku. Kar*bi od čistega dobička nato še ostalo, pripade državi za socialne namene. V četrti točki teli pomembnih sklepov se ugotavlja, da se izvršni predpisi in potrebne zakonske določbe te globoko segajoče socialne reforme izdajajo z vladnimi dekreti. Socialni fašizem je s temi sklepi ministrskega sveta ustvaril podlago za načelno zrevolucioniranje vsega italijanskega gospodarskega in socialnega življenja. Uresničenje vseh teh sklepov se more pričakovati v prihodnjih mesecih. Pobiianie inflacije v Griiii »Neues Wiener Tagblatk je v zadnjem času že večkrat objavil poročila svojega dopisnika iz Aten, iz katerih je razvidno, da je najvažnejši in tudi najtežavnejši problem grškega gospodarstva preskrba dežele z živili ter omejitev neprestanega dviganja cen. Zadnji dopis naglaša, da bo gospodarsko ravnotežje v Grčiji doseženo šele po vojni, ker -se ne da preprečiti iz vojnih razmer izvirajoče inflacije, s čimer pa ni rečeno, da bi smela inflacija obdržati gorostasne oblike, ki jih je pokazala proti koncu lanskega leta. Inflacijo je treba zajeziti ter obdržali v primernih mejah, pri čemer pa je predvsem potrebno, da se kmetijska proizvodnja iztrga iz krempljev špekulacije in ilegalne trgovine. To je zdaj mogoče, ker je konsolidacija grškega gospodarstva samo v rokah grške vlade in nemških oblasti pod vodstvom ministrskega ]>ooblaščenca dr. Neuba-cherja, ko se je razšla v veliko zadovoljstvo in pomiritev grške javnosti italijanska zunanje-trgo-vinska monopolska družba Sacig (Societa Anonima Commerciale Italo-Greco). Nemške oblasti in vlada so v zadnjem času uvedle že precej ukrepov za ureditev preskrbe prebivalstva z živežem ter za red v financah in cenah, ki se po zasnovi in učinkih močno razlikujejo od tega, kar je bilo prej v tem pogledu ukrenjenega po vladni in privatni iniciativi. Lani je vlada najprej proglasila, da je trgovina z živežem prosta. To je storila paradi tega, da pridejo na trg živila, ki so jih pri pridelovalcih zadržale špekulativne namere. Velike količine dotlej zadržanega blaga so se res pojavile na trgu in ker to blago ni bilo pravočasno zajeto in racioni-rano, so cene od dne do dne rasle v nedogled. Sredi novembra je n pr. stala oka (1.25 kg) kruha 48.000 drahem, oka olja 180.000 drahem, oka sladkorja 80.000 drahem, eno jajce do 10.000 drahem itd. Pri tem je tečaj zlatega funta narasel v štirinajstih dneh od 790 tisoč na 1,900.000 drahem. Tudi privatna iniciativa in vnema se je skušala uveljaviti, da zajezi pohlepe po dobičku. V Atenah so živilske trgovine in gostinski obrati znižali svoje cene za 20 %, trgovine s tekstilnimi izdelki pa za 50 %. Namen tega sklepa je bil, da bi se zajezila tudi podražitev ostalega blaga, v nekaj dneh pa je bilo to znižanje cen brezpomembno, ker se je blago z legalnega preneslo na ilegalno tržišče, kjer so bile cene še višje kakor prej. Akcije nemških oblasti pod vodstvom dr. Neubacherja pa so se uveljavile s tem, da je dobilo prebivalstvo Aten najvažnejša živila po maksimirani ceni v zamenjavo z ono kmetijsko proizvodnjo, ki velikemu mestu ni neobhodno potrebna in ki jo tudi podeželje lahko pogreša. Tako so dobile Atene 1000 ton olivnega olja (dobe ga v kratkem še 2000 ton) in razdelitev tega najvažnejšega živila je bila poverjena mednarodni organizaciji Rdečega križa. Na ta način je bilo prebivalstvo glavnega mesta za nekaj mesecev preskrbljeno z maščobo, po prizadevanju pooblaščenca dr. Neubacherja so prišle na trg tudi izdatne količine žita in stročnic, poskrbljeno pa je bilo tudi za preskrbo s kurivom. Od vseh teh ukrepov in akcij se sicer ne sme pričakovati čudežev, ki bi odpravili vse zle posledice vojne dobe in velikih napak, zagrešenih na rovaš vojne in v špekulativnih namenih, vidi se pa, da smotrno služijo namenu, dati vsakemu Grku toliko kupne moči, da mu bo življenjski minimum zagotovljen, dočim se je prej brezobzirno izigravalo življenje velikih množic. Nove cene za kislo repo Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je na podlagi določil čl. L naredbe od 9. V. 1941, št. 17, Sl. list 88/40 v zvezi z določili čl. 2. uredbe o cenah, Sl. list 238/2<>/40, na podlagi določil čl. 2. uredbe o kontroli cen Sl. list (58/15/41, na podlagi prošnje Sindikata trgovcev z zeljiem v Ljubljani z dne 10. I. 1944. za odobritev cene za kislo repo ter po ugotovitvi, da je zaprosilo utemeljeno, odobril sledeče najvišje prodajne cene za kislo repo brez izcedka v prodaji na drobno 1 kg = 4/29 lire, franko prodajalna ali stojnica. Cene se morajo v smislu odredb čl. 4. naredbe z dne 9. V. 1941, objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teli najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z nared bo od 2f>. I. 1942., št. 8, »Sl. list« 8/42. Taksa za to rešitev je plačana na vlogi in predpisno uničena. Po pooblastilu prezidenta načelnik VIII. oddelka: Trstenjak s. r. Opozorilo davkoplačevalcem Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Kok za vlaganje davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka |>o čl. 59/11, davka na samce, splošnega in skupnega davka ria poslovni promet in dav ka pavšalcev za davčno leto 1944. poteče 31. januarja t. I. Knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet so dolžni vložiti prijave v celotnem pro-mtftu v letu. 1943. do konca januarja. Obrtniki, že obdačeni s pavšalno pridobnino, oziroma oni davčni zavezanci, ki imajo pravico do pavšalne obdačbe, morajo vložti prijavo- prošnjo do konca meseca januarja t. I. Pravico do pavšalne odmere pridobnine imajo obrtniki, ki ne zaposlujejo več kot ? rnika, nadalje obrtniki, i-: delajo sami bre/. pomočnikov s stroji do dveh konjskih sil, oziroma 1.5 z letno porabo do 1000 kilovatnih ur in oni obrtniki, ki delajo z enim pomočnikom in s stroji na pogon do ene konjske sili?, oziroma do 0.73<> kilovata z letno porabo do 500 kilovatnih ur. Davek potujočih agentov in trgovskih potnikov, kakor tudi krošnja rski davek za davčno leto 1944 se mora plačati do konca januarja. Proračun štajerskega okrožja Pod predsedstvom okrožnega vodje in državnega namestnika dr. Uiberreitherja je bilo v Gradcu zborovanje okrožnih svetnikov, na katerem je podal dr. Pagl proračun za štajersko državno okrožje za 1. 1943./44. Redni proračun predvideva 42.825.830 RM izdatkov, izredni pa 1,620.340 RM. Med drugim se predvidevajo ti izdatki: za šolstvo 4.2 milijona, za vzgojo in gojitev skupnosti 2.6, za javno skrbstvo 6.6, za mladinsko skrbstvo in zdravstvo 15.9, za ceste 5, za javne naprave in za pospeševanje gospodarstva 1.8 milijona RM. Računski zaključek za leto 1941. izkazuje presežek 3.47 milijona RM, ki se je deloma porabil za kritje izdatkov v proračunskem letu 1943./44. Stran 2. »TMK)V«KI LIST«. 28. januarja 1944. Štev. 9. f Gustav Kobe V Trebnjem je 19. t. m. umrl po dolgi hudi bolezni trgovski zastopnik K- Gustav Kobe, ki je bil -dolga- leta v službi tvrdke Jelačin & Komp., tovarne zamaškov in izolacij v Ljubljani. Gustav Kobe ni bil samo izredno sposoben in delaven trgovski zastopnik, temveč tudi človek, ki si je s svojimi lepimi vrlinami povsod pridobil zaupanje in prijateljstvo. Posebno priljubljen je bil v Beogradu, kjer je več let deloval, in mnogi rojaki ga bodo ohranili v hvaležnem spominu zaradi uslug, ki jim jih je izkazoval v svoji dobrosrčnosti. Gustavu Kobetu časten spomin, njegovi družini pa iskreno sožalje! Pisemski promet z inozemstvom Pošte smejo zopet sprejemati navadne in priporočene dopisnice in pisma s pismenimi obvestili za naslednje države in pokrajine: Albanija, Bela Rusija, Belgija, Bolgarska, Črna gora, Danska, Estonska, Finska, Francija, Grška, Hr vatska, Letalska, Litvanska, Luksemburška, Madžarska, Monaco, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška in Srbija. Prijave o prometu zavezancev-kn j igašev Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: V smislu čl. 10. zakona o davku na poslovni promet oz. § 6. zakona o skupnem davku na poslovni promet morajo vsi knjigaši-zave-zanci splošnega in skupnega davka na poslovni promet najkasneje Obtok bankovcev na jugovzho V vseli državah na jugovzhodu Evrope se je po letu 1938. v večji ali manjši meri povečal obtok bankovcev. Pravega merila za to povečanje ni mogoče najti, ker so se po 1.1938. nekatere južnovzhod ne države povečale, druge zmanjšale in ker so se uveljavljali razni činitelji, ki so s svojim vplivom na proizvodnjo in trgovino določali obtok bankovcev, tudi v teritorialno nespremenjenih državah. »N. Wiener Tagblatt« navaja naslednjo primere: Madžarska je imela konec leta 1938. v svojih trianonskih mejah v obtoku bankovcev za 863 milijonov pengo, konec 1. 1939. pa se je po pridobitvi karpatskih pokrajin obtok bankovcev zvišal na 975 milijonov. Naslednje leto se je zvišal na 1387, 1. 1941. pa na 1987 milijonov. Povečanje obtoka bankovcev je bilo 1. 1941. razumljivo, ker je bila tedaj Madžarski priključena Bačka, ki ima po večini premožno prebivalstvo, prejšnje leto pa so bile Madžarski priključene same revnejše pokrajine. Pozneje, ko se država ni več razširjala", se je obtok bankovcev še vedno dvigal, kar je imelo svoje vzroke v ]>orastu cen ter v finansiranju leksporta. Konec 1. 1912. je dosegel obtok bankovcev 2958, ob do 31. januarja vsakega leta predložiti na predpisanem obrazcu prijavo o celotnem prometu v preteklem letu. Ker 31. januarja poteče skrajni rok, opozarjamo na ta zakonska določila vse prizadete, ki še niso predložili letne prijave za 1. 1943. koncu lanskega leta pa 4392 mili jonov, s čimer je bil dosežen rekord, ki je pa zdaj že prekoračen. Na Slovaškem je bilo 1. 1939. ob začetku državne samostojnosti v obtoku bankovcev za 1392, leta 1940. za 1657, konec lanskega leta pa za okrog 3200 milijonov Ks. V tiej deželi narašča obtok bankovcev zaradi spremembe cen in zaradi finansiranja zunanje trgovine, lahko se pa reče, da se drži obtok bankovcev na Slovaškem v najzmernejših mejah na vsem jugovzhodu. V Romuniji se od 1. 1938. obtok bankovcev stalno zvišuje, čeprav se je dežela teritorialno zmanjšala. L. 1938, je znašal 34, naslednje leto 48, 1. 1940. že 61, potem 96, 1. 1942. okrog 117, lani pa celo 144 milijard lejev. Glavno vlogo pri tem ima poleg vojne udeležbe naglo dviganje cen. Prav tako se močno zvišuje obtok bankovcev v Bolgariji. Od 2.8 milijarde levov 1. 1938. se je zvišal v enem letu na 4.2, 1. 1940. na 6.5, I. 1941. na 13.4, do konca leta 1942. pa na 18.9 milijarde levov. Bolgarska narodna banka v novejšem času ne objavlja svojih izkazov, po izjavah bolgarskih državnikov pa se da soditi, da je lani obtok bankovcev dosegel 22 in pol milijarde. Razen vojno-gospodarskih vzrokov igra pri tem najvažnejšo vlogo znatna razširitev države. Zaradi vojnih razmer se obtok bankovcev zvišuje tudi v Turčiji. L. 1938. je znašal 194 milijonov turških funtov. L. 1939. ja narasel že na 281 milijonov, do konca le- ta 1942. pa na 734 milijonov. Oddaja premoženja, ki je bila pozneje izvedena, je povečanje obtoka bankovcev najbrže precej zajezila. Države južnovzhodne Evrope si prizadevajo, da bi preprečile nadaljujte dviganje'cen ter zagotovile najvažnejši domači proizvodnji stalne cene. Ker smatrajo dosego tega cilja letos za svojo najvažnejšo nalogo, se bo kmalu videlo, kako taka prizadevanja vplivajo na obtok bankovcev. Ii@iia?ništv0 in zavarovalstvo Po izkazu Hrvatske narodne banke z dne 30. novembra 1943 se je povečal v novembru obtok njenih bankovcev od 34.42 na 38.46 milijarde kun. Londonska borza se je na svoj način vmešala v valutni duel Anglija-USA. Nekateri londonski borzni mentorji svarijo svoje kliente pred nakupom dolarskih efektov, ker da se mora smatrati dolar zaradi nedosledne politike cen predsednika Roosevelta kot zelo nezanesljiva valuta. Sedanji tečaji ameriških efektov da so zaradi tega pretirani. K tej vesti pripominja »Das Reich«: Alj naj bo to s tihim privoljenjem londonske vlade zadani udarec ali pa iščejo britanski bankirji lahkoverne ljudi, da bi jim prodali svoje dolarske valute. Gospodarske vesti Pošti na Grosupljem in Polhovem Gradcu zopet poslujeta za pisemsko pošto. Razstava »Rokodelstvo in tehnika« je bila otvorjena pretekli teden v Zagrebu pod pokroviteljstvom nemškega zagrebškega poslanika in hrvatskega trgovinskega ministra. Direkcija državnih gozdov v Dubrovniku bo razdelila 400.000 sadik zaradi pogozdovanja. Mnoga romunska dobroimetja so v Italiji zaradi zadnjih dogodkov za-mrzla. Sedaj sporoča Romunska na- ; Gospodarstvo, trgovina in' promet v zgodovini slovenskega narodu ■ vam'bo v sliki in besedi dala knjiga c NARODOPISJE SLOVENCEV ■■ * ■ ki i’z’i d e‘‘ v kratkem vjzaložbi KLAS — Knjigarna Žužek : Zahtevajte seznani in prednaročnisko ceno ; Priporoča »e V, Kcllmann Iv&cvina s povedanem in steklom Ljubljana, Mesini Ivg 16 Ljubljana Graiišče j ieiM barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgcn a 3 Telefon št. 22-72. Priporoča se Robert Goli \ Ljubljana ; " x J : Šelenburdova ulica : • ° a a a ■ a • ■ tovarna bonbonov in peciva ■ Svetlobna telesa, Vam naiučodneje nudi tvrdka : električne stroje in aparate. Slavo Kolar Lastnik: MILAN KOLAR LJUBLJANA, Bleiweisova c. 25a - Telef. 24-66 elektrolnstalatijskl material. tahnlfne predmete F. HREHORIC Jtlanufaiduuta vcUtctywina na vitiUo LJUBLJANA Ker sem prejel of> priliki moje s e dem deset letnice tolik o vošči! in čestitk, si dovolim tem potom zahvaliti se vsem prijateljem in znancem, ki so se me v tolikih čestitkah spomnili. O/up Josip \ fm p. Zajec l DIPLOMIRAN OPTIK j LJUBLJANA i : ______ULICA 3. M A .1 A \ \ P A S A Ž A \ rodna banka, da se bodo ta v Italijo! nakazana plačila porabila za druge j namene. Romunska država bo kupila v Nemčiji vso tovarniško opremo za izdelo- j ,nanje koksa. Pri novi tovarni bodo udeležene tudi štiri romunske vele-banke s skupno 61.27 milijona lejev. Prva ladjedelnica se je ustanovila v Romuniji v Brajli. Nova družba se imenuje »Dinamica« in ima 287 milijonov lejev glavnice. Ladjedelnica družbe bo mogla izdelovati ladje do 2000 ton nosilnosti. Bolgarski ministrski svet je odobril državno jamstvo za posojilo 50 milijonov levov družbi »Proizvodstvo ■ Plasment, d. d.«, ki je zgradila prvo tvornico za umetni kavčuk v Bolgariji. Nova 'tvornica bo baje mogla popolnoma kriti domačo potrebo. Novo ležišče kromove rude so odkrili v Turčiji pri vasi Dindarkšik v bližini Balikesirja. Pri Bigadiču v zapadni Anatoliji pa so odkrili ležišče manganove rude. Obe ležišči se sedaj preiskujeta. Severno-ameriško kmetijsko ministrstvo sporoča, da so žetveni izgledi za I. 1944. zaradi nenavadno suhe jeseni in zgodnje zime zelo slabi. Dežja je bilo za 21 odstotkov manj ko v normalnih letih in se je zato zlasti rž popolnoma posušila. Nizozemsko-madžarski trgovinski promet je bil za 1. 1944. urejen. Kontingenti so bili določeni za naslednje madžarske uvozne predmete: les, zdravila, zdravilne rastline, damska konfekcija, radijski predmeti, žarnice, fotografski papir, vino, semenski grah in povrtninska semena. Kot protiuslu-* go pa l»o dobavila Nizozemska kovinske izdelke, zdravila, emajlirano posodo, cvetlične čebulice in semena. Naznanjamo, da“je dne 19. t. m. po dolgotrajni in težki bolezni umrl naš mnogoletni in zvesti sodelavec, gospod Gustav Kobe trgovski zastopnik Pogreb se jo vršil dne 21. januarja 1944 v Trebnjem, lilagopokojnika, ki si je s svojimi odličnimi sposobnostmi, svojo zvesto vdanostjo in neutrudljivo delavnostjo pridobil velikih zaslug za napredek našega podjetja, bomo ohranili v trajnem častnem spominu. L j u b 1 j a n a, 25. januarja 1944. Jelačin & Komp. tovarna zamaškov in izolacij, Ljubljana Drva — P GOMBAČ Gledališka 14 DARNOI najboljše odvajalno sredstva OKVIRJI izdeluje specialist Wolfova 4 KLEIN 1 Predno se odločite za nakup strešne lepenke oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki Jo§. R. Puh Ljubljana,, Oradaška ulica 22 priporoča se MANUFAKTURA Marjana dr. z o. z. LJUBLJANA, KONGRESNI TRG Kur das Konsortium »Trgovski List« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pl*ss — Schriftleitar — Urednik: Aleksander 2eleznikar — Fttr die Druckerei »Merkur« A. G. — Za UslMiTno »Merkur« d.