8. številka. Ljubljana, v sredo 11. januarja 1905. XXXVIII. leto. va vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti p reje man za avstro-ogrske dežele za T«e leto z5 K, sa pol leta 13 K, tu Setrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 k. Za LJubljano s poSiljanjem na dom za rse le-o *4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meaeo 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za Tse leto 22 K, za pol leta 11 K, u četrt leta o K M) h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delete toliko Teč, kolikor Ena&a poštnina. — f»'a naročbe brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrate po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. iu sicer uredništvo v I. nadstropja, upravnistvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklainacge, oznanila, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. , Narodna tiskarna" telefon št. 85. Slavensko vseučilišče. »S ovenčeva« izjava zastran junk-I rna med slovenskim in italijanskim TseučihŠkim vprašanjem je vzbudila k' \ ko pozornosti Na vseh ustnih irepeče vprašanje: Ali je to topet gamo huriibug in varanje javnega nenja ali pa hočejo klerikalci en-fcrat dejansko in na sijajen način ■ kazati, da bo se resnično spreobr-r ii, in v to svrho izvojevati našemu narodu slovensko vseučilišče. Bridka razočaranja in mnogo-Številne prevare tekom dolgih let nas napravile skrajno nezaupne veled tega se ri čuditi, če tudi zdaj nimamo prave vere v klerikalno napoved. V parlamentarnem življenju namreč prav lahko velike akcije t mo markirati, sukati bridki meč ko, da misli oddaljeni opazovalec, da se je vnel resničen bo}, med tem se je uprizoril samo gledališki Takih samo za preslep'jenje ( čirstva prirejenih parlamentarn h cij smo doživeli v zadnjih 20etih jako mnogo. S slovenskim vseučiliščem in s ubijeno akcijo klerikalcev za pri-btev t°ga vstuč l'šČa je stvar na-Inja: Če imajo klerikalci res tak [ t z M »dcčehi, da Č hi ne smejo ati z cbstrukc'jo, ako s tem ni voljen lepi klub, potem je sto gotovo, da nam morejo klerikalci izvojevati vseučilišče, oziroma začetek vseučilišča, namreč pravno fa-tulteto. Najvišji državni interesi ahtevsjo, da nthsjoČehi z obstruk-oijo, vse okolščine kažejo, da pride med Č hi in med N<*mci do spora-zumhenja, ker bodo C*-hi nekaj stvari konoeđtrmli N-mcem, Nemci p% Ce-m. Take velepomembne akcije ne vlada pustila v vodo pasti in bo raje dala Slovencem pravno f*kul-\ kakor da nastane v parlamentu i pet stari kacs. Primorana bo v to m bolj, ker je rešitev italijanskega vprašanja neizogibna in se na noben način več ne da odložiti. VipnČo tem okolnostim smo trdno prepričani, da mora imeti akcija, kakor jo je napovedal »Slovenec«, popoln uspeh, samo če jo bodo klerikaloi resno začeli in resno vodili in ne samo navidezno. Samo ob sebi sebi se razume, da pojde v ta boj tudi narodnonapredna stranka z vse odločnostjo. Kakega pomena bi bila slovenska pravna fakultata v kuturnem in v narodnem oziru, o tem se je Že tolikrat in tako vsestransko pisalo, da t-ga pač ni treba pogrevati. Ravno tako je tudi že neštetokrat dokazano, da organizaoija slovenskih srednjih in ljudskih šol ni neizogiben predpogoj slovenski pravni fakulteti, in se nam sploh zdi, da so vse v po štev prihajajoče okolščine že davno pojasnene. Vzlio temu se je prav sedaj oglasil aktiven politik, dr. Henrik Turna, proti slovenskemu vseuči hšdu. Ne bomo govrrili o oportuniteti tega koraka dr. Henrika Turne. Po-muditi se hočemo le pri nekaterih njegovih izvajanjih. Dr. Turna sodi, da je akcija za slovensko vseučilišče zgrešena, ker je pred vsem potreba slovensk h l;ui skih in srednjih Šo!. Na ustanovitev popolnega vseučilišča iz umevnih razlogov še precej dolgo časa ni misliti. Za zdaj pride prav gotovo pred vsem v po-štev pravna fakulteta. Za to imamo vse predpogoje: učne moči in več kot zadostno število slušateljev. Pravno fakulteto je sdaj tudi dosti laglje doseči. Svoj čas je namreč vlada principijalno odklanjala ustanovitev posamičnih fakultet in se je opirala na to načelo, kadarkoli smo zahtevali pravno akademijo, sedaj je pa — k- k'jr amo videli pri Italijanih — opu«t ia to stališče, sedaj je prin cipijalno sa ustanovitev posamičnih fakultet in to je za nas jeko ugodno ter nas znatno približa našemu cilja. Ce se aj dosežemo samo pravno fakulteto bo to velikanskega pomena za nas in če imam no enkrat pravno fakulteto, se bo ta sčasoma že izpopolnila v popolno univerzo. Ugovor dr. Turne glede ljudskih in srednjih šol ne drli. Slovenske ljudske šole že imamo izviemii na Koroškem, samo v nekaterih posamičnih krajih jih še nimamo. Ali smo zaradi t-g-*, ker na Koroškem in v Trsta nimamo ljudikih šol, opustili prizadevala za pridobitev srednjih šol. Nc! N prh smo vse sile in na Kranjskem ter na Štajerskem tudi deloma reu*ira!i. Morda bi bili tudi na Umskem že dosegli kar treba, ko bi se bili g >riški Sioveroi prej tako zavzeli za stvar, kakor sedaj dr. Turna. Rea, srednje šolEtvo še ni tako organizirano, kakor Di Želeli, v Tratu, v Celovcu in v G »rici sploh še ničesar nimamo. V Gorici se dado sedanje razmere premeniti, če bodo klerikaloi le resno podpirali dr. Tu no, glede Trsta in C-lovca pa še ni tako hitro opati na premembo. Toda že sedanja, četudi nepopolna organizacija srednjih Šol na Kranjskem in Štajerskem nam daje toliko sposobnega slovenskega dijaškega materijala za slovensko pravno fakulteto — in srednja šola ima vendar edini namen, pripravljati di-jaštvo za visoko šolo — da lahko zahtevamo slovensko pravno fakulteto Vzl o nepopolni organizaciji srednjega šolstva je iz teh šol izhajajoči materijal zmožen, z uspehom obiskovati slovensko pravno fakulteto in to zadostuje več kot samo za silo. Dr. Turna sploh ni prijatelj sedanji organizaciji visok h šol, prirejeni po nemškem vzoru. V tem ozira se nam zdi odveč vsaka diskusija, is tega pnoBtavnrg« razloga, ker LISTEK. »Primož Trubar". odovmska epska pesnitev. Napisal A. A § k e r c. V Ljubljani, 19 5. Založila Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg.) (Dajje ) Reformacija na Slovenskem je imela svoje her< je, ki so takorekcč iz nič ustvarili narod. Prvi med njimi, Eajvtči mož. kar jih p zna slovenska pevestnica, pravi velikan po duhu in značaju, po genijalnosti svojih na-ČrtoT in eneržtji svoje volje je bil Primož Trubar. Pač prav ima Aškerc, ko poje o irubarju: Ko svetnik z ozarjenim temenom tak stojiš visoko pred menoj . . . In čiindalje gledam te zamišljen, večji ae dozdeva lik mi tvoj. Kdo je velik? Kdor z glavoj se jasnoj dviga nad površje svojih dny; kdor obzorje premotri široko z bistrimi sokoljimi očmi. Kdo je velik? Kdor rojakom svojim kaže pot iz sužnjega mraku v solnca in svobode domovino z bakloj plamenečoj brez straha. Kdo je velik? Kdor svoj čas izpolni, kdor življenja vso žrtvuje moč idealom in najvišjim ciljem, dokler smrt ga ne zagrne v noc* . . , Ti si tisti velikan! Med nami prvi bojeval si sveti boj za svetlobo in vesti svobodo - -in ves narod šel je za teboj. Pal z orožjem v roki ai Bred boja, predao zmage je napočil dan . . . Da, velik je bil Primož Trubar, velik kot označevalec reformacije, kot prvcboritelj sa duševno svobodo, kot značaj, ki je vse in tudi samega sebe žrtvoval svojim idealom in veseli smo, da je Trubarju postavil A Aškerc vsaj književen spomenik, ko mu ga m »venski narod na svojo sramoto Še do danes ni postavil. Stol* tja so minila, kar je Trubar legel v dalnji tu ini k večnemu po čitku. Ali sadovi njegoveg* dela niso ž n im izginili. Katolicizem je* sicer zatrl rtfirmecijo, ali slovenskega knjižnega jezika, ki so ga v življenje poklicali Trubar in njegovi sobojevniki, ni mogel zatreti. Trubar je ustvaril temelj vsi naši narodni kulturi in na tem temel u smo vgradili svoj dom. Di ni b lo Trub*r|a in reformacije, bi bil slovenski narod že davno izginil z zemlje. Z istim on ž m in za iste ideale se bori * o Slovenci tudi še dandanes. Mi orožje smo pobrali tvoje — in slovenska knjiga ta je bran. Ali „evangelj* ni knjiga nafta, „Sveto pismo* in „postila" ni .., 8prcmenila ae Ji je vsebina knjigi tvoji do današnjih dnij. Časa drugega smo mi ainovil Misli druge mislijo glave naše, arca čutijo drugače, usta nam drugače gevore. Samo v svojo moč mi epigoni tvoji danes še verujemo; ne za dogme, nego za spoznanje, za reanico ae vojskujemo. Ali danes Se vihra med nami in nas navdušuje prapor tvoj, in v imenu tvojem, Primož Trubar, mi korakamo v veseli boj . . . Mogočna in veličastna je drama naših dedov, ki jih je vodil Primož Trubar; bil je to v resnici boj slovenskoga duha junaški iz noči za luč bodočih dnij . . , Zli se nam jako naravno, da Aškerca zanima zgodovina slovenske reformacije, saj se je v vseh svojih delih pokazal kot oznanjevaleo naoi-jonalizma in kot neustrašen bojevnik za resnico in pravioo, za politično in za duševno svobodo. V tem oziru sta Aškerc in Trubar kongenijalni naturi in zato razumemo, da je pesnika Aškerca mikalo, ovekovečiti Slovenci prav gotovo ne bomo spremenili prineipijalnega stališča učne uprave in odločilnih narodov v državi. UČoa uprava, Nemci, Č hi in Poljaki so vsi zavz*tt za sedanjo organizacijo visokih šol. Sloveče« zamorimo doseči po teh principih urejeno pravno fakulteto in morda tudi celo univerzo, drugega pa ne moremo prav mč storiti. Mt Slovenei gotovo ne bomo provzrečih ne splošne reorganizacije visokih šol niti ne bomo dosegli izjeme, vstic temu, da je princ H »benlohe pred nekaj tedni se teoretično zavzemal za italjansbo pravno trgovsko akademijo. Dr. Turna je tudi proti temu, da bi bila L ubijana sedež univerzi ali pravni faku teti, nego jo hoče imeti v Trstu Pri utemeljevanju tega mnenja se je dvakrat prav hudo ure zal. Dr. Turna se sklicuje na Napoleona, čtš, ta je spoznal; kje je naravno središče Ilirije — namreč Trst To je absolutna neresnica. Središče Ilirije je bila L uDljans; tu je bil sedež guvernerja in tu je bi sedež najvišjih centralnih vojaških in civilnih uradov. Ia Ljubljana je tudi danes faktično duševno in pol tično središče vseh 8 ovencev. Druga hoda zmota, ki se je pri merila dr. Turni, je, da je v Ljubljani življenje malomestoo, da nima ne ene slov. srednje Šole, da nima knjižnice za akademiČno izobraženega Človeka, da je prebivalstvo nasičeno germanizmom in da narodna energija vidno pojema. Dr. Tnraa gotovo že dolgo ni bil v Ljubljani. Kar se tiče knjižnice in kulturnega delovanja sploh, je dr. Tnma lahko pomirjen. Licealna in muzejska knjižnica sta bogatejši kot vse primorske knjižnice skupaj. Znanstvenega književnega in umetniškega delovanja je v Ljubljani tudi nerazmerno veliko več kot v Trstu z vsem Primorjem vred. Saj poznamo Trst. Tam vlada Merkur in nobena stvar se tako ne prezira kakor znanost, književnost in umetnost — izvzete so samo pevke in balerine. V kulturnem oziru ne šteje Trst nič. Tudi Ljubljana ni kdo ve kaj, ali Trst vender desetkrat nad kriljuje In kako velikomestno življenje pa je v Trstu? Gradec je manjši kot Trst in vendar ga daleč nadkriljuje, da, nadkriljuje ga celo Zagreb. Vse veli komestno življenje Trsta obstoji v tem, da imajo tam precej bogatašev, ki imajo lepe kočije in metrese, da imajo v muzeju Revoltella dva tucata slik in pol tucata kipov, ter sem in tja kako operno stagiono. Obzorja si v Trsta mladi ljudje ne bodo razširili, še manj kot v Ljubljani. Saj našim dijakom še Dunaj ne koristi mnogo ker že vsled pomanjkanja sredstev ne pridejo v najboljšo družbo in Žive skoro zapuščeno in osamljenu. In pri tem je upo-šte-ati, da znajo naši dijaki nemški in bi vsled tega iaglje izhajajo na Dunaja, me 1 tem ko ne znajo italijanski ia bi v Trsta bili še bolj osamljeni. Socijal-nega življenja se morejo udeleževati le v Ljubljani, drugod nikjer. Poznamo važnost Trsta za slovenstvo. Ali Trst je in ostane trgovsko mesto. Nemcem Di nikdar prišlo na misel, da bi v Hamburgu ali v Bremenu ustanovili vseučilišče, in če se hočemo Slove uci v Trstu utrditi, ne smemo tega poskusiti z znanstvenimi zavodi, nego s praktičnim delom. Trst mora dobiti slovenskih ljudskih Šol, slovensko obrtno šolo in slovensko trgovsko Šolo. To je pot, po kateri Slovenci v Trstu lahko naprej pridemo. Se slovenske srednje šole bi v Trstu ne bile takega pomena, kakor ljudska, obrtna in posebno trgovska Šola. Boi za pridobitev takih Šol, bo še dolgo trajal, v tem oziru se ne smemo vdajati mkakim iluzijam, ali za sedaj bi za najpotrebnejše lahko sami preskrbeli. Slovensko, praktično urejeno trgovsko Šolo bi na pr. primorske posojilnice s skupnimi močmi Trubarjev spomin z veliko epsko pesmijo. Aškerčev »Primož Trubar« ob-sega petnajst spevov. Z% moto jim je zap'sal štiri citate iz Trubarja in sicer te-le: »Lubi Siouenei! Mi smo, Dug uei, dosti smishluuvali skakuomi puhstabi to nasho besaedo bi mogli prcu, po tei ortogrhfv shtaltnu inu sastopnu pissati . . .« Iz Trubarjega predgovora k evan-gelju sv. Matevža (I. 1555), »Denn vi:s vnd meniglich ift be-wt h, d*B ver vier vnnd dr*-ifT g Ja-ren kein Brief oder Reg'fter, vil we-nizer ein Duch in vi I rer \Vindi-I ho Sprach t ufiaden war . . .« Ie Trubarjevega predgovora k njeorovemu Novemu testamenta (leta 1582) »Vi, fary inu menih«, is Boga... shpot delate . . . nega slushbe ... na malikovane preobrazhate . . .« Trubar, »Cateohismus s dveima islagama...« (str. 205) (L 1575). »Pringt die p \v m an, dass sie ire kindt r windisch lehrnen lesen ...« Trubar v pismu »an die htrrn H Kisel, L. Budina etc. zu Laibach.« (Uracb, 1561. 1.) (Dalje prib.) Kako si stvarimo in ohranimo dobre in zdrave zobe. Spisal dr. Edvard Bretl, zobozdravnik v Ljubljani. (DaUe.) Negovanje zobovja in ust. Skrb za noben drugi del telesa nima toliko uspeha, kot za zobe. Kdor ni imel sreče, da so ga že v zgodnji mladosti navajali starši negovati zobe, ta se naj vsaj o tem pouči, če vidi, da mu je zanemarjanje prineslo le bolečine. Prvo in glavno načelo za ohranitev zdravega zobovja in zdravih ust je: Daj si preiskati usta od zobozdravnika v enakomernih presledkih od pol do tri-Četrt leta. Že pri otrocih naj se začne 8 tem kakor hitro mogoče. K temu g'avnemu načela pride-nimo Še drugo: Neguj ia snaži vestno ia redno svoje zobovje. Z ozirom na te dve načeli hočemo govoriti posebej o mlečnem in stalnem zobovju. Preje pa Še nekaj kratkih opazk o gojitvi ust ia zobovja pri dojenčkih. Nekoliko Čudno je govoriti pri dojenčkih o gojitvi. „DojeuČek vendar nima zob, vsaj v prvih mesecih ne,*4 lahko ustanovile i u vzdrževale. Slovenstvu v Trsta bi bilo s tem gilno veliko pomagano. Nas izdajanja dr. Tame absolutno niso prepričala in se absolutne ne moremo zanje ogreti. Tega mnenja so tudi drugi slovenski politiki. Dr. Turna je lahko prepričan, da je med Slovenci osamljen, na komoditeto in na muhe Hrvatov se pa pri najboljši volji ne meremo ozirati pri takih za slovenski narod življenskih vprašanjih. Vojna na Daljnem Vztokn. Odhod ruske posadke iz Port Arturja. R^uterjev urad poroča iz Nogi-jevega glavnega taborišča z dne 6 t m: V dolgem sprevodu je dešla še r8*ala ruska port. rturska posadka — 5000 mož — iztaboia v Golob-jem zalivu na kolodvor v Canhngou, odkoder so jo Japonci po železnici odpel.ali v Daljni. V Dajnem čakajo nanjo transportni parmki, d* jo prepeljejo na Jtponsko. Spredaj so se v št rih vozov.h peljali štaoni častniki Ostali c IIj rji so korakali ob strani moštva. Vojaki so bdi videti zdravi, a vendar so se jim poznali sledovi trpljenja in hudih naporov. Pretres Ijiv in genljiv je bil prizor, ko so ti junaki, izmučeni, b'edi kfckor smrt, korakali ob japonski fronti. Japonski vojaki so jim izkazovali vse predpisane vojaške česti in jim nudili piva, jedil in smodk. Železniška proga je popravljena že skoro do Port Arturja, da se bo že v kratkem lahko otvoril splošni železniški promet. Brzojav in telefon že zopet funkcionirata. Jponski inženirji pre gledujejo razdejane f re, kako bi i h bilo najložje in najhitreje znova zgraditi. Iz Londona se pa javlja: Ruska posadka je odkorakala iz Port Ar ur,a V oddelkih po sto in sto mož. B 1 je to ledenomrzel dan in leden z*padni veter je pihal, da so se vojaki tresli na celem telesu ki je bilo zavito v raztrgane un f rme. Njih obleka je bila s krvjo oskropljena, mestoma raztrgana ali za s lo zakrpana — jasna pr ča junaške obramba. K kor senca so 89 pomikale te suhe, sključene, oprašene postave bled-fh lic, z očmi brez življensfcega bleska, mimo japorskeg* tabora in, kdor bi jih ne poznal, bi jih nikdar ne smatral za vojake ruskega carja. Ponrsao z visoko dvi^neno glavo, s potegnjenimi sabljami so ob njih strani korakali častniki, zaviti v dolge sive pl-šče. S mtertjs se je siišalo kako povelja, toda vojaki niso poslušali nanj, saj so bili izaoučeni skoro do smrti in jedva so še mogli gibati svoje ude. Ako je posadka že do te meje izčrpala svoje moči, potem je seveda bila kap.tu'acija neizogibna. Proti naravi se ne d* bo|*»vati! Port Artur bo večno ost I v japonskih rokah. Brsojavlja se is č fua: General Nogi se je napram častnikom oble gajoče armade izrazil, da ostane sedaj Port Artur za večne čase v ja ponskih rokah Začetkoma vojne se je šlo samo za K »rejo in Mandžurijo. Danes pa bi se Jtponska preje odpo vedala vsemu drugemu, kakor Port Arturju, ki je stal toliko krvi. Ako bi prišel Port Artur v nevarnost, bi vsa Japonska šla zanj v boj in bi raje na bojišču izkrvavela, kakor da bi dovolila, da zopet izgine jtponska zastava z obzidja s tolikimi krvnimi žrtvami osvojene trdnjave. Na potu v domovino. Jutri odpjtuje general Steselj s svojo soprogo v domovino. Steselj je adoptiral 5 otrok v boju padlih čast-n kov in jih sedaj vzame sabo na Roško. Po niegovi izpovedi je bilo za časa nepričakovanega nočnega japonskega napada na portarturško bro-dovje meseca fVbruarja v trdnjavi samo 2000 do 3000 mož in tudi fori še niso bili dograjeni. O.i je bil vselej odkrit nasprotnik temu, da se je denar zapravljal za Daljni, mesto da bi se porabil za utrdbo Port Arturja. Negotovost glede števila port-arturške posadke. Se Bedaj se ne ve ničesar gotovega, k , da je prvotna posadka štela 50000 mož; od te posadke je še ost*lo 24 000 mož, ki so se vdali. »D i1'v Expressu« se poroča iz Port Arturja, da je od ruske posadke ostalo samo še 5000 mož, in istotako zatrjuje tudi »Standard«, da je iz Port Arturja odkorakalo samo 5000 ruskih ujetnikov. Ruski ubežniki iz Port Arturja. Pariškemu »M.trnu« se poroča iz Čifua: Ruski poslanik: v Pekingu je prosil za dovdjenje, da hi smel prskati v C f u parnik, ki bi vzel n ■*. krov ruske ubežnike in jih prepeljal nu otoke Č ngvan. Od tam bi se ubežniki odpravili na Rusko. »M rning Post« pa jo izvedela, da je kitajska vlada v zadujem času jela skrbno paziti na Ruse, internirane v Šmgbaju. V Šmgbaju bo sedaj usidrane štiri kitajske kriŽarke. Kitajci in kapitulacija Port Arturja. V Č fa naznanjajo, kakor sa porod« iz Petrograda, ob vseh voglih rs - biti |pp*ki, da ie Port Artur kapi- tuliral, kar pomenja sijajno zmago rmene rase nad belo. Obenem se Ki tajoi poživljajo, da naj povsodi to zmago alave. Port Artur — svobodna luka. V Pariz so došla poročila, ki za trjujejo, da nameravajo Japonci Port Artur odpreti mednarodni trgovini. Dosedaj ae tu/m ladjam še ni dovolil vhod v luko. Japonci pravijo, da doslej vsled neprestanih viharjev ia niso mogli odstraniti vseh min, vsled Česar je za ladje še vedno nevarno, se približati Port Arturju V japons em ujetništvu. G mi era i Nogi poroča, d« se v ujetništvo odvedo tudi gene«a)majorja Nikitin in Baile ter admiral Vi-ren, ker se niso hoteli zavezati, da bi se v ti vojni več ne borili proti Jsponoem. Razen Steslja so se na dano častno besedo ispustili general nrajorji Reja, N*di©n in Rostnikov, admirali knez Uhtonoski, Grignrovič in Roštilinaki ter načelnik inženirskega voja Rmdbfk Cesar Viljem odlikuje junake Iz B-mlina bj poroča: C«sar Vi Ijem je odlikoval generale Steslja in No g tja z red* m »pour le mčrite« v priznanje nji u h* r jske hrabrosti v boju pred Port Artur|em Cesar je naprosi tako car}a, kakor mikada, da odobrita to odlikovanje. Z mandžurskega bojišča. V č fa se zatrjuje, d* so Ru i ie pričeli z vojnimi operacijami ob reki L'ao in nameravajo prodreti po železniški pr gi do Kaapance n«* zapadnem bre^u reke. Velik del Nogi-jeve armade se je že z veliko na glostiO odpravil proti severu. Ruska brzojavna agentura poroča: Jiponci so zopet dobili mnogo novih vojev z juga na pomoč; s temi so ojačili svoje posadke v Laojangu, Jantaju iu drugih utrjenih mestih Japonci so v Času od 18 oktobra do sedaj izgubili kakih 3000 mož Na ruski strani je v tem času padlo 7 častnikov in 183 mož, ranjenih pa je bilo 44 častnikov in 1032 mož. Japonski nak epi glede Indokine. V zmislu stoje obljube je priobčil »Echo de Parisa včeraj tajno poročilo, ki je je leta 1902 prslal takratni japonski vojni minister Kodama ministrskemu predsedniku Katsuri. V( m poročilu se na dolgo m široko razpravlja o tem, zakaj je treba Japoncem pričati vojno z Rusijo in kdaj pride čas za napad na francosko Indokino. Štajerski deželni zbor. Gradec, 10. januarja. Nadaljevala ae je deb*ta o proračunu. K točki »ustanove« se je predlagalo, naj dobiva »S t u d e n t e n h e i m v Mariboru«, pričenši z letom 1905., po 3000 K na leto, slovenska dijaška kuhinja v Mariboru treba mnogo skrbeti za mleenjake ker se ti itak nadomestijo s stalnim zobovjem. To mnenje lahko zavrnemo s tem, da so mlečnjaki za otroka mnogo važnejši, ko stalni zobje za odrastlega. Od svoje mlečne dobe do 12. leta mora otrok svojo telesuo težo desetkrat povečati. Tako naglo se razvoj in rast ne vršita več v nobeni poznejši dobi. Da otrok v svojem razvoju ne zaostane, se mora dobro in izdatno rediti iu za to potrebuje dobrih zob. Razven tega vpliva zanemarjeno mleČnato zobovje jako slabo na razvoj Čeljusti in stalnega zobovja. Ce slednjič še omenim, da zmožnost za učenje pri otroku vsled dolgotrajnih bolečin guilega zobovja zelo oslabi, upam, da sem pazljivega bralca prepričal, da mlečnjaki vendarle niso tako nepotrebni in odveč, kakor se domneva žalibog še sedaj. Do 3. leta naj se otrokom očistijo usta po vsakem uživanju hrane. Od tega časa naprej se naj navadijo rabiti zobne ščetke (zobna ščetka za otrokel) Od 3. leta naprej naj se začne z redno preiskavo zob po zobozdravniku, in sicer dvakrat na leto. Na vsak način pa se naj to vrši še predno začuti otrok, bolečine, če se dovede otroka še le potem k zobozdravniku, ko ga že boli zob, tedaj boli tudi potrebna ope 800 K, ona v Ptuju pa 600 K Predlog glede podpiranja slovenste dija šae kuhinje v Celju se je vrnil deželnemu odboru z nalogom, naj poizveduje natančneje o stalnosti obstoječih nemško slovensk h gimnazijskih racredov in kje bo končno ostal ta zavod; po rešitvi tega vprašanja naj šele poroča o predmetu deželnemu zboru Posl. dr. HraŠo-veo je predlagal, naj se dovoli slovenski djški kuhinji v Col,u 800 K podpore; svoj predlog je utemeljeval s tem, da je zavod reven in nujno potreben pomoči. N »rodno politični momenti ne pridejo v poštev, ker je ta zavod bil že pred ustanov tvijo nemsko^slovenske gimnazje. Olgo varjal je poročevalec grof S | ti r g k b , nakar je bil predlog Slovencev od klonjen. — Za »J >aneum« mora prispevati dežela 134 438 K, za deželno višjo realko 77 569 K, sa dež. gimnazijo v Ptu:u 47 566 K. Pri tej točki je predlagal posl. dr. Ju r tel a. nij se v letnem poročilu pove, kje so dijaki rojeni in če so internisti ali eksternisti — Za deželno žensko učiteljišče v Mariboru je treba prispevati 16 226 K za višjo gozdarsko šolo v Bructu 23 881 K za meščanske šole 90 605 K za kmetijsko šolo v Grottenhi fu 34 262 K, za sadjarsko in vinarsko Šolo v Mariboru 46 540 K za rudarsko in fužinsko šolo v Ljubnem 25 273 K. Z* ljudsko šolstvo je proračuojena potrebščina na 4354616 K. — Posl. Rese! je govoril proti podpiranju klerikalnih zavodov, ker imajo dotične kongre-gaoije dovolj premoženja. Prispevki nunam se naj črtajo, dobe pa jih naj razna otroška zavetišča. Posl Žičkar se je brž zavzel za nune, češ, da je eerkev vsekdar pospeševala (?) šole — O naslednjih točkah (ub >žni in dobrodelni zakladi) je poročal posl dr. P loj. N* njegov predlog se je zvišal prispevek občinam za oskrbo vanje zlravniške službe od 60 na 70000 K. Z* kopališče in zdravilišče Slatina ie proračuojena potrebama na 462 510 K, pokritje na 546 390 K, pot:-mtaa>m bo prebitka 83 880 K. — Posl dr. H raso ve c je pri tej t)čki ostro grajal razne nedostatke v kopališču in njtgovi upravi. C ta'nica se ne oz'ra na Slovane in M »d,dre, ki tvorijo pretežno večino gostov. So-venski list je le eden («3 ovensk« Naroda) v Č'ta'n ci. Ismed u*adnikov zna le eden slovansko narečje, vsi drugi so trdi N- moi. Nadalje je kri tikoval s*monemške napUe ia postajah ter očital d-ž In-mu odb ?ru, da uganja politiko nasilja. — Odgi-varjali so z nemško šovinistični g* stališča deželni odborniki Stalin er. Link in dr pl Derschatta. Njihove pristranske odgovore sta d bri pcbla pos!. dr. Dečko in dr. Hra-šovec —Dobrnske toplice nesejo le 10 227 K prebitka. Posl. dr. Schacherlje grajal, da ob^sk toplic nazaduia vsled trotove klike v uor»v?. racija. S tem zadobi otrok tak strah pred zobozdravnikom, da ga starši pozneje težko zopet dovedejo k njemu. Zaraditega naj se prične kolikor možno kmalu s preiskavo zob pri zobozdrav-niku. Ce prvič ni potrebna kaka ope racija, je to le ugodno; otrok se ne ustraši, temveč postane zaupljiv do zdravnika, ki mu ni prizadejal nikakih bolečin, in bo prihodnjič šel tem rajši k njemu. Kakor hitro dobi otrok zobe, naj se skrbi, da se z njimi tudi krepko zveči; tako postane zobovje krepkejše in trpežnejše. Kakor se kaka mišica brez redne vaje ne da okrepiti, tako se tudi čeljusti in zobje ne morejo krepko razviti, Če se jih vztrajno ne uporablja. Posebno važno je, da grize deca trd ržen kruh ker se s tem daje zobem veliko več dela, da ga zadostuo preraeljejo, in ker ima ržen kruh v sebi veliko več hranilnih soli, kakor bel, pŠcničeu kruh. Priznani higieniki v zobozdravniški stroki pripisujejo tudi neprimerni sestavini kruha vzrok, da se zobovje nedostatno razvija, ali da slabo zavapni. Otroka se naj ne navadi na premehke jedi. Namesto slaščic in belega kruha naj se jim daje rajši redilen, ržen kruh s trdo skorjo. (Dalje prih.) Temu je pritrjeval tudi posl. Vož njak ter zahteval strogo preiskavo. O parlamentarnem položaju. Praga, 10. lanuarja Liaiu »Po-litik« se poroča z Djoaja, d« d do. sedanja pogajanja ministrskega pred sednika barona G»utsoba s mlado* češkimi načelniki imela na obe strani ugodne uspehe, t%ko da |e upati, da. M'adočehi spremene svo|0 tiHttko ter se Ukoj v' začetku predstojećeg« zasedanja vrnejo k pozitivnemu delu. Dunaj, 10 januarja. Predsedstvo mladočt*ŠB.ega k'uoa prinaša i/ lavo o svojem posvetovanju z baronom Giutschem V itjavi se prav da za sedaj k uou še ni priporočati drugega, nego čakati, ako b i vlad« res tudi z dejanj pokazala svoje sa trjevanje o nepristranosti. Dunaj, 10 januarja. M*d dr g:mi parlamentarci |e sprejel daneg baron Giut^oh tudi barona Ser. w«-gU. Jutri se zaključilo konferenc* strankinih voditeljev pri mimstrak« m pre . sedoiku. Nova spravna pogajanja med Cehi in Nemci. Dunaj, 10. januarja. V poslan skih krog h se govori, da se med zasedanjem češkega deželnega zbor« o Veliki noči začno znova spravna pogajanja med Cehi in Nemci. Ko -ferencam bo predsedoval knez L, o b-kovic. Vse pa je seveda odvis d od predvelikonočnega z sedanja t državnem sb.ru Slovanske paralelke v Šlezji. Dunaj, 10 januarja M u stri-ii predsednk Gautsch je sprejel rineš šlt-zijskega deželnega predsed-nika gn f± Thuna v zadevi slovan skih paralelk na učiteljišč h v Opa i in Tešinu. Ie Opave s* odprav o ta e paralelke že s prihodnjim e skim letom. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Bero lin, 10. januarja, D*r. ^ se je doseglo sporazumljenje tudi v najbolj preporni točki glede uvr i živine. S tem je zagotovljeno, da e trgovinska pohodna med Avst Odrsko in Nemčijo sblnne v tt-ku enega tedna. N »dalje bo treba enega tedna, da se pogodba tiska, tako da se v 14 dneh predložijo nemške državnemu zboiu vse trgovinske pogodbe. Zatiranje Poljakov na Pruske , Berolin, 10.j»nu*rja. V drž s nem zboru je danes razlagal fiiančni nr.in ster proračun za leto 1905, ki prerokuje okoli 40 milijonov mark prebitka. M-d večjimi izdatki je tu i vsota 750000 mark kot dispozicija zaklad višjemu predsedniku sa p, speševanje in utrjevanje nemšUt med Poljaki. S tem denarjem s* bo kupčevalo z dušami. Dogodki v Macedoniji Carigrad, 9 )ai>u*r)a. V [štipU so zaprli 13 oseb, med nj mi so it bolgarski duhovniki in devet č anov cerkvenih občin. Sofija, 9. janusrjs. Bliiu Bn so našli na neki strmi skali raza -sarjena trupla štirih Bolgarov. Zrai trupel je bil v bolgarščini pisan -stič: »M )žje, ki so izdali vod I revolucije, DelČeva, plačajo s svoj krvni do'g« In res so bila trt. i na tistem mt-stu, kjer so leta 1 krrglrt turških vojakov zadele D č^va. Carigrad, 9. januarja. Veliki vezir postane baje drugi su taoof tajnik Izet paša. Konec Combovega ministrstva? Pariz, 10 januarja Zoormcaje izvolila z 265 glasovi nacionah nega poslanca Doumersa ca pl sednika. Brisson je dobil 241 ah-sov. V klt-rikalnih m nacionalističnih krogih vlada veliko vesei|et ker ti I D umers postavil za naloga j"a vrže C>mbovo ministrstvo. Bai»* Com I že pri prvem odg.varjanu na is pelac'je ne dobi več z .upnice ter ba moral odstopiti Vstaja v nemški Afriki Beru lin, 10. januarja. G n- ~ Trot ha Vtfdno poroča o novih iz Oalie w ptMlooi« se mi odvrne. To je res, ampak mleč- , njaki (Milehziihne) so skriti v čeljustih, j deloma so že razviti Še predno se je j rodil otrok, deloma se razvijejo v prvih mesecih. Ni dvoma, da moremo pri otroku s primerno brano, ki ima v j sebi dovelj vapna, ugodno vplivati na razvoj vseh koščenih delov, torej tudi i zobovja. Najprimernejša in v tem oziru najboljša hrana za otroka, katere ni možno z nič drugim nadomestiti, je gotovo materino mleko. Zaraditega veljaj vsem materam svarilni opomin : Matere, dojite same svoje otroke, Če hočete, da dobe zdrave, trpežne in lepe zobe! Dognano je, da so hčere alkoholikov skoro vedno nesposobne otroke same dojiti in da jim je zobovje vedno slabotno. Posredno torej je tudi nezmerno uživanje alkohola vzrok slabotni kakovosti naših zob. Otroku naj se po zaužiti hraui previduo očistijo usta. Najbolje se to vrši s Čistim, z vato ovitim kazalcem, katerega se pomoči v vodo, v kateri je raztopljeno nekoliko kuh njske soli (konica noža soli na eden kozarec vode.) Treba pa je tudi zabraniti, da ne pridejo od zuuaj otroku v usta razne nečiste in škodljive snovi. Popolnoma neo Ipustljivo je, Če dene mati otroku, da ga pomiri, v usta sesalnik (Lut.scher), ki ga je imela mo- goče v svojem žepu, ali bogve kje, gotovo pa ne na snažnem kraju. Koliko nesnage, koliko provzročiteljev bolezni se s tem vtihotapi v otrokova usta, odkoder pridejo v želodec in čreva! Gotovo ni Čudno, če pomre v prvem letu toliko otrok na želodčnem iu črevesnem kataru. Predno zapustim to važno poglavje, bi se rad izpregovoril o nekem splošno razširjenem, toda napačnem nazoru. Takrat ko dobiva otrok prve zobe, se pojavijo pri njem mnogokrat vročica, božjast iu drugi znaki bolezni. Mati zvrača krivdo na prodirajoče zobovje. Temu pa ni tako. Dobivanje zob je pojav naravnega razvoja in ne more provzročiti bolezni. Vzrok temu je večidel le bolan želodec in napačna hrana. Negovanje mlečnjakov, (mlečnega zobovja). Važnosti gojitve zob za javnost mi ni treba posebno poudarjati. Naj bo telo še tako razvito in krepko, kali, bolezni, pridobljene v nežni mladosti, utegnejo postati prej ali slej usodepolne, ako zdravniška veda tega ne prepreči. Starišem in učiteljem polagamo na srce, da vestno poduče otroke o rednem negovanju zobovja. Zalibog je še zelo razširjeno mnenje, da ni Priloga »Slovenskemu Narodu" št 8, dne 11. januarja 190S. gubah. V praski dne 1. t. m. ata bila ramena dva častnika, v dnevih 3,4 in 5. pa so izgubili Nemci 4 Častnike in 15 vojakov 5 častnikov in 45 vo jakov pa jo bilo ranjenih. Nemški uspehi so večinoma v tem, d% polove Hererojem nekoliko goveje živine ter uplenijo staro orožje. Dopisi. Iz Šiifo«. Slov. tamburaški in pevski klub rŠiška* je priredil v nedeljo, dne S. januarja veselico s plesom itd. V krasno dekoriranem salonu Koslerjeve pivovarne, se je ^nabralo mnogo odlični .ra občinstva iz Šiške in tudi iz mestaT Po koncertnih točkah, katere so tamburali prav dobro izvajali, se je razvila prosta zabava. Gospodične so prav pridno razpečavaie srečke za srecolov, korijandoli itd., kar je dalo tudi povod obilni zabavi. Krasni dobitki, za katere se cenjenim darilcem na tam mestu iskreno zahvaljujemo, so občinstvu zelo agajali. Sploh se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je veselica tako sijajno uspela. Zapazili smo zopet, da klub pridobiva redno več simpatij med ob iinstvoni. I*. Lukovice. Dne 6. t. m. je priredilo pevsko društvo „Zarjau koncert v proslavo Jurija barona Vege, kateri je uspel nad vse sijajno. Gosp. sodnik je govoril o Vegi. Bal itm se, ker sem že velikokrat čul in bral o tem možs, da bodem od dolgočasja zaspal, a kako sem bil presenečen, ko na9 je gospod govornik po srečno do-:iem potu, potresenem s kiticasii Prešerna in Gregorčiča, vodil do tragičnega konca učenjaka rojaka Vege tako mikavno, da se mu je moralo hote, nehote slediti. Nato je zapel moški zbor krepko in precizno Nedvedov: Pozdrav. Vse je bilo napeto, ko stopi na oder gospiea Mira Dev. Pela je s takim čutom, da sem videl pri resnih možeh solzo v oče^u in ko je nehala, niti ploskati ni vsak mogel. Bil je užitek, kakoršnega Lukovica še ni nudila. Bel-srajski zmagovalki najpresrčneja zahvala! Razen določenih pesmic dodala je skladbo g. Deva: Mak. Poznana mi je bila pesmica, a ko sem jo slišal peti, jo nisem več poznal in bi bil sam kmalu „glavco zgubil". Za tako pevko nastopati je težko. To se je v začetku poznalo tudi g. baritonista Drollu, a proti sredi rasel mu je pogum in zavest razvila je petje njegovo proti koncu v isto lepoto, kakor zna res peti. Pa to še ni vse. Nastopal je tudi mešani zbor, kakoršnega ni kmalu: Dame uradnikov, gospodične, dve dekleti v narodni noši, zadaj pa uradniki, orožniki, domači možje, mladeniči iz okolice — lepa slika. Vse je to vodil i dovršeno preciznostjo g. Dev, da smo ie čudili njegovi odločnosti in vztrajnosti. Pelo se je skozi in skozi dovršeno in vrhunec je dosegel zbor v narodni pesmi, harmonizoval Dev : Po Savci, po Dravci, po bel« Donavi. Proslava rojaka Vega je bila možu primerna in zaslužijo prireditelji vse priznanje. Le Se kaj takega! Dnevne vesti V Ljubljani! 11. januarja. — „Nečuvena odločba deželne vlade kranjske11. Pod tem naslovom je škofova cunja pred kratkim prinesla bombastičen članek o razsodbi deželne vlade glede žre banja pri občinskih volitvah v Kamniku. S*oja duhov;ko*surova natolcevanja je »Sioventc« oprl na citat iz zadevne dežeino-sladne odločbe S daj se je izkazelo, da je ta o i t a t škofovega lir ta bil namenu primerno — namen posvečuje sredstva! — falsificiran. Prav nesramno so škofovi peres m: kuliji izvršili ta falsifikat — ali zgodilo se je nekaj, Česar faisfikatorji niso pričakovali. Vodja deželnega predsedništva grof SohalTgotjch je »Slovenca« prisilil, da je moral dati prostora resnici, da je moral objaviti — nepokvarjeno in nepopačeno — pr*vo besedilo de-Ulnovladne razsodbe. Ako se primerja pravo besedilo razsodbe s Slovence vi m« — »citatom«, se spo tna, kako predrzno in nesramno je foofov list falsificira] razsodbo, samo da je mogel vpiti in napadati, *akaj iz originala razsodbe je razvidno, da je deželna vlada Postopala popolnoma ko-'Sktno in da je njena od-°čba strogo zakonita. — Katoliška knjigovez-Q|ca« Pred 8 dnevi smo »Katolische ^ohhandlung« in katoliško knjigoveznico vzeli malo na piko. Celih 8 ^ je Smolnikar, duhovnik in vodja kttoliške knjigoveznice, krpal odgo- vorček, ki ga je prinesel »Slovenec« z Deimanovim podpisom. Res, vsa Čast bodi Dežmanu, da je vse povrnil dotični firmi, ki mu je pomagala k njegovi izobrazbi. Verjamemo tudi, da ne bo DeŽman dotični firmi, ki mu je storila dosti dobrega, prav nič škodoval; aaj ji tudi noben drugi ne more škodovati, ker je ie toliko is vetra. Nekaj drugega je pa, kar se mora omeniti. G. Dežman se britko pritožuje, da ni dobil dr godi dala. Vam, g. Dežman, kot izobraženemu in izučenemu knpgovezu, hi ne bilo potreba pri »K*tolische Buohhand lung« in katoliški kn< ur >vezn oi, pri podjetjih, ki sta za ljubljanske knji gov* z*, kakor kug« za dolenjske rake, iskati del* in alužDe. P.*ed ?0 leti je živelo v Ljubljani 14 samostojnih knjigoveških mojstrov in vsi so več ali manj dobro izhajali, danes pa, ko do»t krat v 8 dneh več novih knjig izide kot prt d 20 leti celo leto, štejemo samo 10 samostojnih knjigovezov in med temi desetimi so štirje, ki v pravem pomenu besede beračijo od hiše do hiše. Edemu ali drugemu teh mojstrov ae aioer da kako delo v podobi katekizma iz škofije, toda to delo je, dasi katekizem ni poceni, Uko slabo plačano, d% se Bjgu smili G. Dežman, vsak brani svoj stan. O rooi poljubujejo palico, vi pa korobaČ, ki ga pleto vam in vsem ljubljanskim knjigovezom šen-klavški farji in jih vrhu tega še zagovarjate. Kaj ve tak duhovnik, kako se je navadno vsakemu obrtniku bojevati za obstanek? Kaj vedo ti ljudje, kako težko je obrtnikom iskati ;osOj-la, ko nimajo akcij, ki hi jim donašale hegatih dohodkov? Kda; tare te gospode skrb za davke, za stanarino, za plačilo materijala itd. itd. Oi vsega tega nimajo tisti gospodje, ki katoliško podjetje vodijo, prav nobenega pojma in nobene Bkrbi. Kadar imajo otroci denar, so kramarji veseli. Vi, g. Dežman, ste pokvarili ljubljanskim knjigovezom dosedaj običajne cene. Vam se ni treba brigati od kod dobite denar, da pokrijete razne davke in stroške. Vi sedite sedaj pri obloženi miz*, česar vam nikdo ne očita, če Bog da std ee rešili, a v svojo skledo ni treba pljuvati. Ako nimate sami veselja do earr.oatejnoati, tudi ni treba pomagat, da je ne bodo mogli drugi doseči. Pri teb žalostnih razmerah, v kakršnih se nshija knjigovešfcvo po farŠki zaslugi v L ubijani, bi bil vsak knjigovešzi pomočnik neumen, ako ci mislil na samostojnost. V materialno izboljšanje knjigoveške obrti bočino s vsemi nam danimi močmi delali na to, da se katoliška knjigoveznica odvzame duhovnikom. Duhovnik naj bo to, kar je po poklicu, in mu ni treba kruha odjemati obrtnikom. Iu če tega danes ali jutri ne dosežem*, vendar ni naš up še izgubljen, saj se tudi na višjem pastirskem stolu menjajo osebe. Pnv gotovo pride nekoč pravičen gospod na škofovo stolico, ki bo zaklical: »Du hovnik bodi duhovnik in ne kramar!« Takrat bodo razen kramarije popustili duh.vn ki tudi »klajster« in ljubi mir savlada zopet v deželi, mir, ki ga vsi želimo. — Še mrtve preganjajo. Od Pivke se nam p še: V neki ka-ptaniji blizu Sv. Petra na Notranj skem imajo kaplana, kateri nima diu-gega posla, kakor na liberalce zabavljati ter zgago delati — no, to mu bodi odpuščeno. Ali da mrtvih ne pusti v mim, je že skrajna podivjanost. O pokojnem gospodu Iranu Ž ni daršiču iz Matenje vasi, kateri je bil brez dvoma boljši katoličan kakor vsi takozvani farški podrepniki in svetohlinei, ve ta gospodek vidiko govoriti. Da je koncem preteklega ter v začetku tekočega leta -burja divjala, da je bil strašen mraz, da je snežilo in Bog zna kaj ie, to je po teoriji tega gospodka vse zakriv-la smrt tega »hudega« liberalca. Pa ne da bi kdo mislil, da trdi kaj takega g. kaplan iz Trnja! Kako se ie imenujejo tiste iivali, o kateri se govori, da mrtve iskopljejo ter meearijo? Podjavorski. — Obstrukcija v bistriškem občinskem odboru. Ka- kor znano, fe proeila »Mlekarska zadruga v Trnovem«, da se ji dopusti napraviti vodovod ia Bistrice do mlekarne. Ker pa so bili prizadeti občinski odborniki proti temu predlogu, so pri seji, ko se je o tem razpravljalo, zapustili dvorano in je bila seja nesklepčna. Prizadeti nameravajo se zidati samostojno mlekarno v Ilirski B.strioi. — Klerikalec o klerikalcih« I l Mirne se nam piše: Izobraženec, ki se je hodil izobraževat v katoliško izobraževalno društvo, se je tako le izjavil: »Jaz odstopim od vere, če mi kdo da 300 gld. p» en liter vina, zato ker godrnjajo nad menoj. Volit pa ne po)dem nikoli več, zato, ker mi niso nič piti dali na dan občinske volitve 12 deoem-bra. Vsi drugi so pili in jeli, meni pa niso nič dali. To se mi prav »fer-žmaga«. S*mo tako dolgo so me radi imeli, da sem jim dvakrat v III. razredu klerikalno volil. Ko so od mene glase dobili, potem so me iz volilne dvorane ven pehali. Sram jih naj b .'« — Repertoar slovanskega gledališča« Jutri r Četrtek dne 12. t. m., se ponovi prvič nova velika opera ..M i*nun", ki je imela pri včerajšnje) premijeri vseskozi velik uspeh. Ta predstava je na „nepar". — V nedeljo, dne 15. t. m., ste dve predstavi. Popoldne ob 1/a3. uri j zven abonementa ob znižanih cenah drastično komična burka „Charleveva tetka*, zvečer pa tretjič in sicer na .nepar-' izvirna narodna pripovedka ..Martin Krpan-. — Za prihodnji teden se je sedaj definitivno določilo gostovanje hrvatskega dramskega umetnika Andrije Fijana, katero je bilo določeno že za mesec december, pa se je tedaj radi obolelosti umetnika moralo žalibog preložiti. — Slovensko gledališče« Zopet je prišlo na slovenski oder novo znamenito delo svetovne glasbene lite ratare. „Mignon" je opera, ki ima svoje občudovalce po vsem sveta in to je naravno, kajti malo je oper, ki bi se mogle kosati s tem delom. „Mignon" je opera polna nežnih čsvstev, odlikuje se po mepopisni milini in graciji, po nežnosti in čudoviti melodijoznosti svojih spevov in po ivoji viorai instrumentaciji. „Migionu je klasično delo in ge šteje po pravici med najvzornejše glasbene amotvore. Sinočnja prva predstava je občinstva jako ugajala dasi je trpela vsled bolehnosti gospe Sfcalove. Ta je pela naslovno partijo, samo da je predstavo sploh omogočila, dasi je kado prehlajena. Storila je, kar je mogla in — to se mora priznati — več, nego je bilo v tem slučaju pričakovati. Odličen kakor vedno je bil gosp. O r ž e 1 s k i kot Viljem Meister. posebno v nežnejših delih svoje partije, kjer je prišel njega krasni or gan do polne veljave. Igral in pel je z vidnim veseljem in zato se mu je vse tako dobro s poneslo. G. O u f e d n i k je v v vlogi Lotarja spet pokazal, da ni samo sreCoi lasiniz izredno lepega in simpatičnega glasu, nego tudi kot pevee in igralec po najv.ij h ciljih hrepeneč resničen umetnik. Gdč. K le me d -* ova je iela mnogo priznanja, ki ji gi od srea privoščimo. To pa nam ^dčoa. Kemensova lahko verjame: 1. Osladna koketnost ni igra; 2. če kaka pevka »popravlja« komponista, pravijo nekateri pedantičoi ljudje, da napačno poje; 3. pri petju ne zadostuje samo nekoliko ljubkega glasu, treba je tudi peti znati. S'cer je pa pri nas mnogo ljudi, ki bedo gdčni Klemensovi vedno radi ploskali. G Perii je bi dober, gg Lebeda in Bete t to naj se prihodnjič malo bolj p trudita. Inscenirana je bila opera prav dobro, le za prvo dejanje naj se režija Še malo bolj zavzame S. — Občni zbor društva „Pravnik" se vrit v ponedeljek dne 33. t. m. v salonu gostilne »pri Koži«. Pričakuje se obile in vsestranske udeležbe, ker stoje na dnevnem redu velevažoe točke. — Ljubljanskega Sokola redni občni zbor Oo v soboto 14 t. m. ob 8. uri zvečer v goatilniik h prostorih »Narodni ga doma«. Želeti lo, da se ga udeleži kar mogoče mnogo članov. — Borilni klub „Ženskoga telovadnega društva v Ljubljani1*. Opozarjamo ie enkrat vse p. n. dame, ki se hočejo vpisati v ta klub, da se i glasijo do 20 t. m., ker se med letom ne bo sprejemalo novih članie Kakor smo ie poročali, poučevalo se bo borenje po posebui francoski metodi sa dame in strogo s stališča kot teleena vaja. — „Abstinent". V Ljubljani ■e snuje novo društvo »Abstinent«. H'idovedni smo, koliko bo imelo članov, ki bodo — res abstinenti. — Umrli. Včeraj je umrla ▼ Spodnji £ ski konservatorietka gdč. Olga 3 t e r 1 e , jako nadarjena mlada umetnice. — Danes je bil pokopan znani narodni meš'an in obrt nik sr^spod Valentin Masgon. — V Žužemberku je umrl vpekojeni major Avgust vitez F o d r a n s-p e r g. — TVžiNki „Sokol". Pm rednnm ooČaem aboru, si ee |e vršil dne 6 t m, je bil isvoljen sledrč* odbor: Mihael Zeletel starost*, (van Curl, pr dotarost* ; K r i s t i i a n Šarabon, načelnik; Franjo Mu gliČ, tajnik; J oaip Zupan, bla /a|ii)k Olburiik Jožef Luzar Ivan Dobrin, Ivan Mrak, Peter Smolej; namestnika: Franc KriŠtofek in Rudolf Pre gel; računska pregledni*«: Ivan Jer man in Andr^i Moknrel. — „Sokol" v Idriji ima v soboto, dne 21. t. m. ob 8 uri zvečer v društveni sobi svoj redni zbor. Prihodnji dan v nedeljo 22 t. m. pa priredi v Čitalničnih prostorih koetumni venček. K obema pri-reibama se člani in društveni prijatelji vabijo. — Postojnski „Sokol11 je sklenil, da priredi teaom letošnje zime več poučnih večerov a preda vanji. Prvo predavanje bode v nedeljo dne 15. t. m. Predaval bode predsednik društva »Akademija«, podslarosta ljubljanskega »Sokola«, g. dr. Vladimir Ravnina r, o ■sokolstvu« in narodni ideji Začetek točno ob pol 8. uri zvečer v dvorani »Narodnega hotela«. K temu večeru vabi odbor vse narodno občinstvo. — Politično društvo ,,Jed-nakopravnost v Idriji (e imelo v oedeho 8. t. m. svoj redni občni zbor. Po pozdrava g. predsednika Iv. BonČa navzočih članov in otvo ritvi zborovanja je poročal gosp. L. Strohs o društvenem delovanju v minoli dobi. Omenja, da je g. Ta v ses v društvu večkrat predava', in gosp. J Novak dne 9 sept. 1903 o v.bčni pridobnini. BUgaimkovo poročilo je podal g. M Seljak, ki sa je na predlog računskega pregledovalca g. M. Tratnika vzelo odobruje na-znanje. Pri volitvi so bili v odbor itvoljeni kot odborniki gg. Josip Rupnik, Ivan Bonča, Ivan M a-horič, Josip Šinkovec, Julij Novak, m« ti ja Seljak, MtjoTratnik, \nton Kogoj, Leopold Strohs in Alojzij Boiič, kot namestniki pa Fran Pečirar, Josip Kerievan, Fran Čuk, Fran Ciniburk in Andrej Gorn, v razsodišče Karol Pav-iič, Anton Piv k, Matevž Boiič, in Andrej Podobnik. Kot računski oregledovalei so gg. Alojzij V en k o. Fran Vončina in Ivan Tratnik. Pri slučajnostih se je reiilo več dru štvemh aadev, med drugim se je sklenilo zvišati letni prispevek rednih članov na 1 K 50 v. Pri prvi cdbo-rovi seji se je odbor sledeče sestavil: Ivan Bonča, predsednik; J?s Rupnik prvi in Matija Seljak drugi podpredsednik, Jul j Novak tajnik, in Leopold Strohs, blagsjnik. Dru itvo iteie 74 članov. — Nesreče. V Dobruojsh je zgorela štiriletna hčerka mizarjeve žene Marije ReŠek. V R*iici pri M-jaku je pogorela Žsga les* trže M*rtna Drobn č«. Na žigi sta spala 16 M ni A!o|sij Drobmč in 12 ietci J iti G-ebent c in st« oba igorela. Požar je napravil 13.400 K škode. — Kamniško Kopališče. Dosedanji v >oja kamniškega fccpali-iča, g. dr. R a a b e, je prevzel več ji sanatorij v Rumburgu na severnem češkem. Vsled ti-g« se oddaja, kakor «1 iimo, letos kamo šio kopališče za 3 leta v najem K pilišoe je sedaj popolnoma moderno opremljeno in s vsemi potrebščinami modernega zdravilstva oskrbljeno. Opozarjamo domače gospode zdravnike na to kopališče in naznaniamo, da se vse natančnejše in pogoji oddaje ivvedo direktno pri gosp. Hr. Rudolfu Uaa-beju na Dunaju VI 1 Theobaldgasae Nr. 7. — Blejsko jezero j s zamrznjeno, led »e gladak aot zrealo. Drsalci pogum! -—Semenj vNovem mestu. Na tedenski prašičji semenj pripeljanih je bilo okoli 1500 prašičkov 'n 60 p tanih praš čev. Kupca ni bilo Žalostnih obrazov so odili prodajalci p Cać, o katerem smo včeraj poročali, da je pobegnil iz prisilne delsvniee. Policija ga je danes zasačila in izročila nassj v hišo pokore. — Dezertiral je včeraj desetnik pri 27. p"*poticu Jurij Tanko. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s jutuege zolodvora v Ameriko 235 Slovencev in le Črnogorcev. — Na Wesifalsko se je odpeljalo 30 Hrvatov, nazaj j h je pa prišlo 25 — Na Jcsenioe se je odpeljalo 30 Ogrov. v Bohinj 25, v Hrušieo pa 40 — Na Dunaj se je peljalo Kočevarjev. — Ljubljanske društvena godbe koncert se vrsi danes zvečer v kavarni »Europa«, Dunajska cesta. Začetek ob 9 uri. Vsiop prosi. — Tamburaiki koncert priredi zagrebško tamburašku drs itvo nocoj ob 8. uri zvečer v gostilni pri »črnem orlu« (Gosposke ulice). Vstop prr»t. —• Prodajo Slovenskega Naroda" )e prevzel nadalje gosp. Matija Jagodic, posestnik, treroveo in gostilničar vZgodah It 4 Begunje pri Lescah — Najnovejše novico. — Bolezen nadvojvode Jožeta se je shujšala ter se je bati vsak čas katastrofe. — Patrijotizem na N e ni i k e m. Nemška mesta zbirajo po ne kem starem običaju prispevke za ps-ročni dar prestolonasledniku. Občinski svet mesta Stuttgarta pa je prispevek odklonil z vsemi glasevi proti štirim glasom. — V pokoj »resta srbska generala L a z a r o v i e in A t a u a o k o v i c, ki je bil v revolueijskem ministrstvu vojni minister. — A v s t r o - o grbk a banka izplača za leto 1904. za vsako delnico 68 K dividende. Državni upravi, av strijska in ogrska, si razdelita l,798.3CK) kron. — Preiskava proti metropolitu Inokentuje dognala, da je 18 obdolžitev resničnih. Proti metro polita se je vložila obtožnica. — Turški sultan je odlikoval črnogorskega poslanika Matanovića z velikim kordonom Medšidije reda. — Rumanska kraljica Eli zabeta (Carmen Sjlva) je spisala opero, ki se bo spomladi prvič igrala na nemškem gledališču v Pragi. — Dinamit v šoli. V meščanski šoli v Ascbu se je razpoeila dioa mitna patrona ter ranila več učencev. Telefonska in brzojavna poročila. Grvdec 11. januarja. Cesar ae odpelje najbrž Sa danes iz Miirzstega ca Reko. Dunaj 11. januarja Ministrski predsednik Gautsch je danes koDferiral z voditeljema čeških agrarcev Kubrom in Praškom. Dunaj 11. januarja. Pr a vladna akcija v državnem zboru bo predlog zastran podpore pc ujmah prizadetemu prsbi valstvu, vendar vlada ne misli vzdržati Koerberjeve tozadevne predloge. Dunaj 11 januarja Tukajšnji časnikarji vseh strank prirede v •cbotoprotestni shod, naperjen zoper odločbo najvišjega sodišča glede pričevanja urednikov v re dakcijskih zadevah. Dunaj 11. januarja. Arhitekt baron Morpurgo je. za pustu ši četrt milijona dclga, pobegnil s svojo metreso, igralko Laval recte Laachke. Ko je odšel, je rekel, da pojde v Opatijo, a je pobegnil v Ameriko Budimpešta 11. januarja. Vladna stranka je silnu ogo čena. ker hodijo dame najvišje aristo kracije od hiše do hiše in cd prodajalne do prodajalne sg tirat za grofa Andrassyja in preti minerskemu predsedaiku Tiszi Pariz 11. januarja. Francoski parlament je ainoči izvol 1 novo predaedalo. Izid te voltve se sploinotolmači kot poraz Com-besovega ministrstva. Opozicija je sprožila kandidaturo načelnika proračunskega odseka Do u mer j a Ta je odtrgal vladni stran*i nekaj glasov in je bil izvoljen z 265 proti 241 glasom za predsednika Sodi se, da bo moral Combes iz tega dogodka izvajati pesledice in odstopiti.__ Rusko-japonska vojna. Patrograd, 11. jan. Splošno je razširjena vest in zašla je tudi t različne inozemske liste, da odstopi minister notranjih del knez Mir8kij in da pride na njegovo mesto W i 11 e. Telegrafco agenstvo iajavlja, da o tem ni še nobenega oficijalnega obvestila in da ta pre-memba tudi ni verjetDa. London 11. januurja. Reuter-jev biro javlja iz St. Mavncija, da ae je pri otoku Egocar-c i a pojavilo japonsko b r o • dovje, ki je poslano proti luakemu baltiškemu bro-dorju__ Za prebivalce mest, uradnika I. t. d. ProtJ teZKotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobbodno potrebno do mače zdravilo pristni „Mi»U-ov Seidlita-pra*ek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topuen ačinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar .\. MoLL, c. in kr. dvorni zalagate j, na DUNAJ1, ruchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom. 3 7—1 Protin Q revmatske f 3407-6 bolečine ■ Zoltanovo mazilo priznano tako dober lek za vdrgneDje se dobiva v vsaki lekarni steklenica za 2 K Po poŠti razpošilja lekarna ZOLTAN, Budapešta, V. Szabadsagter. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje naj bolj Me priznana Tanno-cbiflin tintmra katera okrepeaje laslsee, oSatr«-njuje luike m prepreeuje ta padali c In*. 1 meklfniea z navodom 1 h. ttazpošilja ee z obratno poŠto ne ™«.nj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet., najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rssljeva cesta it. 1 polog novozgrajenega Fran JoSeievesm jat:, mosta 21—a Darila. Dpravnižtva našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda. Iz prejšnjih tcšiliatev letoSnjih Se ne izkazano: Gospod Ivan Vertot, učitelj, Runeč 5K4v, pridra*bali gostje Da tomboli Kmet. dra-nva Letnica in okolic " v gostilni gosp. An"Stka na Runeč u za leseno „kuhačo*. — Guip. M. Ambrožič v Novi Sulici K, kar ae ni m gel udeležiti pogreba g J Žnider Mča iz Maten evasi. — Gosp. dr. Becedifc, Trebinje. 1 K 80 v za C. M. koledar. -Gosp. Avgast Valenčč v Trst i 10 K mesto venca na fcmo J. N. Resmar. j. — Gosp. Davorin Sinkovič, pretesor v Ljubljani in K mesto venca na krsto J N. Reemanu Sxu,aj 61 K 24 v. — Živeli m srčna hvala! Za Prešernov spomenik Goap. Lovro U;čar, c. kr. višji sod. svet. v p. BO kron. Zahva'a. Za nesrečne prgorelce na Tabrn ao ae nadalje darovali Bledeči gg : Maks Domi-ce»j trgevec na Rakeku. 30 K, Airjzij Do* micelj. trgovec t Zagorja razne stare ob eke in vsakemu pogorelcu blaga sa no?o obleko, VaKctin Kruh trgovec v Reki, eno vrečo 100 kg riia in en zaboj obleke, tvrdka Skabrr.e v Ljubljani 68 m pt rh»nta, Josipiaa Fatur v LjuMjani eno vrečo ob'eke, tvrdka M. Truden v Trstu 10 K, tvrđka PetričiC v Ljubljani 5 K Ivan Fatur, župaa in trgovec na Rakeku en zamot novega manufak-turnega blaga. — Podpisano tupanstvo t imenu pogorelcev isreka vsem tem utmilja« mm dobrotnikom srčno halo, ter obenem te nesrečne reveže priporoča ie v nadaljne usmiljenja. Župans vo v Zagorju na Krasu dne 30. decembra 1904. Umrli so v Ljubljani: Dne a. januvarja. Ciril Kriitan, računskega podčastnika si . 21 dni Metelkove aliet it. 3, Ecclampsie. — Tereaja Debevec, učita ljica, 27 1 t, Trnovske ulice st 2i, .j- tika. — Terezija Bernot. želez, uslužbenca ieaa, 73 1. M.rije T>r zij* ceita it 10, srčna h ba. — Janko Zaje, brivcev sin, 8 mei., Dunajska c. iX. Pneumonia cat. — Ivan Xep. Resman, vpok. železniške postaje načelnik 56 let Prečne ulice 6. Catarhus rentriculi chron. Oedema pulm. — Katarina Erjarc, uradnega aluge žena b% let Sredina 18. Vitium cordis. V deželni bolnici: Dne 3. januarja: Fran Bogataj, delavec 62 let, srcn* hiba — Anton Je. ko, krovec, 43 let, tubercal. pulm. — Anton Logaja, delavčev sin, 3 iu pol leta, Combustio. — Aa-ton Krek, delavec, 62 let. Pneumonia. Dne 4. januarja: Leopold Batnlni, vrtnar, 69 let. Vitium cordis. Dne 6. januarja : Marija Lukman, delavčeva žena, 64. Canea steroi. Tubercaloiis. ,Ce Gritfon' najboljši cigaretni papir. Debli a a« paisoal. 671 Borisa poročila, Ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dan. borze 10. januarja 1905. .NmIuiIiuui |»**|»irjl 4*/ majeva renta..... srebrna renta..... avsbr. kronska renta „ alata „ . . ogrska kronska „ . . . n »lata n . . . posojilo dežele Krani.ke . IVa0/* posejilo mesta Sp ict . »»/.•/• . • Zadar . 4' • bus.-bcrc. lel. pos. UOS * ti /o 1 '» /• ti 4°/« češka dnš. banka k. o. n m „ I. o. . tat pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. i. 10*/, pr....... sast pisma Innerst. hr. ti n ogrske cen. dež. hr....... a. pia. ogr. hip. ban. ohl. ogr. lokalnih že- leanic d. dr..... obl. £eake in d. banke . 4«/, prior Trst-Poreč lok. žel. 4đ/0 prior. doL lel..... . juž. žet kap. %Vi • avst p«s. aa Žel. p. o. . i 4 _ 4 o 10/ /o 4l I 100-20 10020J 100-351 lli*-65J 98'36| 118-75: g 09-50 I 10025! ' 100*-jI lOllOi 10U---I 100* — 101 40 ' 107-40 10010 ! lOO*5oi 100-1'/ 100 — i 100-75 99--9P-50 S08 40 100 60 iNSta ^reeke od 1. 18601, . . . . vtSt4. , . . „ ttaiske..... . eem. kred. 1. emis^e n s n rt m ogr. hip. banke . . „ srbske a fra. 100 — - turake..... Basilika sreeka. . . Kreditae „ . . . laomoike „ . . . Blrakovake „ . . . Ljubljanske » • . . kvst rad. knža n . . . OgT. „ „ m . . • Sadolfove , . . . Salcbarske ■ . • . Dunajske kora. „ . . . Delni«« Južne železnice .... Državna železnice . . . avatr.-ogrske bančne delnice krstr. kreditne banke . . Ograkt i • . . 2ivBOsteaaka „ . . Premogokop v Mosta (Brtlz) A.! p make motaa.....517 ~ Praike žel. indr. dr. . . . £4SjO &una-afurazi7i......J Ml 75 rrbovljske prem. družbe A.vstr. orožne Iovt. družbe . deške sladkorne dražbe . . 186 — 276 ie:; 806 — 2<*8-— 271 60 97-t36 25 ŽO-SO 473--78-»S-67--63 SO 28 95 65'— 73 — 522 - S8 40 650 50 ;16S5 — i 679 — 7*7 -; 850 — ! 663 — »09 -635 5< 18/'- 11 34 19 1 2351 23-9(- 117-6.^ 95 45 264 -4*4 Blago 10040 100-4 I 100- 55 119 75 98*55 118 95 101 — 101- 25 100-10205 100-40 100- 40 10240 108-40 101 — 10120 10110 101 — 101- 76 100- — 310 40 101- 50 188-7* 278 50 165 — 316 — 308 — 278 — 102 — 137-5 21 80 483 — 82 — 92 — 71 — 5:"» 50 29 95 69 -77 — 532 — 89-40 651 50 «636 — 680'— 798 — 2*0 75 667* — 518 — •470 — 532-75 su-— 539 191- 11-37 10*12 2359 23 98 117-76 96 65 254-75 6- VaSssSa C. kr. cekin . . 20 čraaki . . . -20 marke. . . Sovereigns . Marke . . . Laiki bankevci Subtji . . . Dolarji. . . Žitna cene v Budimpešti. Daa 11. janmarja 190«. Termin. rSeaioa aa april . ... ta 100 kg. K Pieaiea . oktober . . . B 100 „ „ Sž „ april..... 100 B , Koruaa „ maj . . • • » 100 „ „ 0«es „ april ... . „ lOO , „ Efektiv. Urea prometa. Meteorologično poročilo. VUtnA uaA -oorjem SOS S. Sredajl tlak TS6-0 ar* 1976 17 30 15 50 14 96 1412 S ' Čaa J ! opaao-4 \ vanja Stanje! Atf 1 ! . Vetrovi metra; g g nebo 10. 9. st. U, 7. aj. • 2 pop. i 7414 I 8*2 ! al. aaah.! 744 B — 6-9 j brezvetr. 744 5 3 7 orasretr i i jasno jasno jasno Stsdsja vterajanja tamperstora: — 14* oormale- —97°. Padavina 0 0 mm Podpisane i naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in anancem prelaloatno vest o imrii svoje iakreno ljubljene hCere, os. sestre, svakinj« in tet«, gospodične Olge Sterle gojenks ksnaarvatorga na Dunaja ki je po kratkem teikam trpljenju dane«, dne 10. januarja 1905 ob 10 uri dopoldne v 30 letu starosti miro aaapala ▼ Gospodu. Pogreb predrage, presgodaj aamrla pokojnice bo v Četrtek, dne 18. t. m., ob poln 3. uri pppol dna is hle Žalosti, Spodnja biska h St ^08, na pokopališče pri Sv Krištofa, Sv. aadnlne mase se bodo sla-Sile v farni cerkvi Marijinega Ozna-nenja. 147 V Ljubljani, 10. jan. 1906. Pran Starta, Pranja Sterla, stardi Antonija navnlhar roj 8terle, Marila Sterla, sestri Rudolf 8terie, c kr. sodni oristsv, brat. Dr. Via* dlmlr Ravnihar, odvetnik, svak. Magda Stori« roi. P«zdlro svakinja. Dimitrij Ravnihar, Martan Sterl« nečaka Terezija Mazgon naznanja v svojem in v imenu Alojzija in I.iud-mile Mazgon vs«m sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostao ve*t, dajti umrl n«pozabni soprog, ozir. ode, brat, stric in svak, gospod Valentin Mazpn pazamentirar in mešćan glav. mesta Ljubljane 154 danes v ponedeljek, 9 jan. zveier ob polu 1*». uri po kratki. mu£m bol« zai, pre* iden s ovet tajstvj za umirajoče v starosti 04 let. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo dne 11 jao. ob 4. un pop. ie hiše žalosti na Mestnem trgu st. 24, na pokopališke k Sv. Krištofu Sv. maše zadušnica brale se bodo V župni cerkvi sv Nikolaja Dragega pokojnika priporočamo v pobiž.o moliteT m prijazen sr,om.n. V Ljubljani, 9. jan. 1905. (Brez posebnega obmt U.) Alojzija BrlcolJ roj. Skrom naznanja v avojtm in v imenu vseh sorodnikov, prijateljem in znancem pretužno vest, da je umrl iakreno ljubljeni, nepozabni soprog, gospod Ivan Bricelj stavbenaki risar danes v torek, dne 10 t m. zvečer ob po4 I. nadstr. mKm Higienski ■ predmeti. Diskretno razpošiljanje vzorcev, tac K 2 hO, K 3 -, K 4- , K 6 - 3 it vzorci s cenovnikom, če ae pošlje K pisemskih znamkah H. RlVDBAklV, Dunaj V Llechtensteinstrasse št. 23. Jako ugodno se proda popolnoma nova, pred ognjem z dvojnimi vrati štev. 4. — Xa je pri g. Franc Čudnu, Prešern ulice. ^^ttSMttJaaJEMatsa^ftla^ 11f II Mednarodna panorai LJubljana, Pogačarjet trg. Novo! 17_____Nove * ♦ i swW*WM»*}e}«sr»»»^»a)a)»s»f ^—-— - ■ - — Naznanilo S 1. aprilom 1905 daje se v Ljnt Marije Terezije cesti št. občeznana, renumirana restavr.u j novem svetu" z vrtom, keg blevom v najem. Izurjeni gostilničarji s ki imajo prednost. Natančnejša pojasnila dal -Anton Gorše, kantiner v p< jašniei, Metelkove ulice v Ljubljac Proda se prostovoljno, na Spod Štajerskoj nahajajoča, dobro idoča, Čez M stara usnjtarifa z zalogo blsf k isti spadajoča poslopja -zidana in dobro ohranjena ; kr malcev je velik; uanjarija je od »' niče in pošte oddaljena 5 minut, pri farni cerkvi in blizu Šole, i c* rijo je tudi združena prodaja drobo Špecerijskega bi ga. Naslov pove uprav. nSlov. N*** ffi Htct» ZZS, P ° k I a d c m "^!n!tU;?.Se,beochrana. vyobraxen,mJ Ceni a Vrd*al n^^kem S t nf ^dky tichto nen Jv "F *! » ««*^. kdfl vdećidilu tomu av^ JTi ° n* tli P. Bierej, ^er,«lti-Mtf atia JL Stanovanje se takoj odda v hiši 81—2 na Gruberjevi cesti št. 1. VeČ se izve istotam v I. nadstr. do 40 let starega, za ustanovitev : -arne. Biti mora strokovnjak v izdelovanju šunk, salam, klobas itd. -2 Elija Predović Ljubljana. Za Ljubljano iu okolico 91 2 zastopnika prve vrste tovarna za spirituoze, likerje in gorčico. — Ponudbe pod „M, Z.M upravništ u „Slov. Narodau. Išče se Izurjen kurjač k lokomobili, ki ima 10 - 20 konjskih moči. — Na3lov, kam se morajo pošiljati ponudbe, pove upravništvo „Slov. Naroda". 75 2 Razpis službe. Goriška I udska posojilnica" sprejme takoj ali pa v najkrajšem času vi rfulni m. Mesto je stalno s pravico do pokojnine. Pogoji po dogovoru. Prednost imajo prosilci, ki so izvežbani v zemljiškoknjižnih poslih. h—s Strokovnjaško mešane'najbolj izbrane vrste kitajskega, indijskega m cejlonskega čaja. Naprodaj inrajo: JfHli. ftnetner, A nt. Hrlsper, Peter I,a**nlU. Josip 1 ii-11 i U in Anton Ktaml. ;6U>-4 Trgovski pomočnik >l-3 prva moc spreten prodajalec se sprejme takoj ali v 6 tednih pod dobrimi pogoji v sukneni in manufakturni trgovini = R. MikkUC Ljubljana. Po visoki kralj. deže~u* vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo Apatovačka kiselica i ^ v mL! naravna alkališko-rnuriatiško-iitijska slatina, bogata ogljikove kisline izvrstna kristalno čista namizna voda. Giasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tei slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revml, pri želodčnem, pljučnem, vratnem in vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri siadkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici in mnog'h drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno In nenaokriljivo sredstvo pri spolnih iu mnog;h drugih žerskih bolezn h. Analizirala sta 10 prof. dr E Lu"iwig, c, kr dvorni svetnik in kr prof. dr. S. Bošnjakuvić ^Odlikovana na mnogih strokoTuib rentmi 8 15 zlatimi svetinjami. JJpraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 487-95 Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah. Zaetopoik za Krmnj o: C. NKVAKDI r I.ifii»IU*nl. Kot darila = šampanjske znamke 36'R—4 Zleincscheg1 DEEBY SEC napravljen iz francoskih vin In KLeinoschecr Goldmark 5§ i "■rnH0njt»-lW • napravljen iz tuzemskih vin. J. 3UZZ0LINI v LJUBLJANI, ospodićfia vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče službe v kaki pisarni. 27-3 Dopise je poslati pod šifro R B. 1905« poste restante, Ljubljana. Št, 43.973. 102-1 Ustanove za invalide. Pri mestnem magistratu v Ljubljani ste izpraznjeni 2 mesti usta nove za fcranjsfce invalide vsako po 63 K na leto. Pravico do te ustanove imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe za delo nesposobni, ubogi in lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene z dokazili o starosti, stanu, uboštvu, lepem vedenju ia o vojaškem službovanju in jih je vlagati do 31. januarja 1905 pri tem uradu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Mestni magistrat ljubljanski dne 31. decembra 1904. Št. 42972. 103—1 Ustanova za gimnazijalce. Od pričetka tekočega Šolskega leta so izpraznjena tri mesta Jernej Sallocherjeve dfjaftke ustanove po 100 K na leto. Pravico do te ustanove imajo dijaki na ljubljanskih gimnazijah, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in lepega vedeuja. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene s krstnim in ubožoim listom, s šolskim spričevalom zadujega semestra in jih je vlagati pri šolskem ravnateljst 11 do konca t. m. Mestni Htfuis rat v Liubljani dne 2. januarja 1905. St 43971. 95-2 Ustanova za realce. Pri mestnem magistratu izpraznjeno je eno mesto cesar Franc Jožefovh ustanov za realce v znesku 100 K na leto. Do teh ustanov imajo pravico v Ljubljano pristojni ali ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni ubogi dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani. Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati opremljene s potrebnimi dokazili do konca t. m. pri šolskem ravnateljstvu Mestni magistrat ljubljanski dne 3. januarja 1905. 6RANĐ JPJEtIX Pariška svetovna razstava 1900. DENTIffllM l)lJD0CTEUR PIEtf* PARIŠ P*9 Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. P 9 ! 1 23 Jamajka 3683-6 brez vsakorSnega umetnega aroma ah t-arfuma. Dobiva se po boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah In drogerijah. • ■-= Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljatn. Izgred iz groznega reda. Velj ven od dne l. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jot. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ori 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Be'jak, Celovec, Franzensfeste, I no m ost, Mooakovo Ljnbno 6ez S Istbal v Auasee Solnograd, £es Klein-Reifling v Stt>yr, v Line, na DnnaJ v a Amstetten. — Ob 7. nri f> m zjutraj osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, F ans^nsfeste Lmbuo. Dunaj, Ace Selrthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badeievice, Pisen Manj ne vare, Heb, Francove vare Prago, Lipsko čez Aiustetteo na Dunaj. — Ob 11. a i 54 m dopoldne o*ohn» vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal Solnograd, Leod - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz Ćez Aaistetten na Dunaj. — Ob 3. ari 56 u> popoldne osobni vi .k v Trbiž, Šmobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, M o akovo, Linbao, cez K le n-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v re, Prago, direktni voz I. in II razr. , Lipsko na Duoai cez Amhtet>en. — Ob >0. on ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mnnakovo (Trst Monakovo direktni voz 1. in II razreda). - PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni laki. Ob 7. nri 17 m zjntraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer t Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 28 m zjutraj osobni vlak z Dunaja cez Aujsretteii, Monakovo Inomost, Fmnzeuuteste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aossee, Ljubno, Celovec, Beljtk (Monakovo-Trst direktni voz 1. m II. raz ) — Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobai vlak z Do-n:-ja čez Amstetren, L psko Prago (direktni voz I. in H. razred*), Franc<*ve vare, Karlove var >, Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Leud-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Poutdbel. — Ob 4. ari 44 m popoldne osebni vak z Dunaja, Ljabua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer o*obai vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, Cez Selztbal tz Inomosta, Solno-rada ćez Kletn-Reifling, iz Srevra, Linča, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lspskeg*. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osohni vlaki : Ob H. uri 44 m zjutraj iz Novega mesu in Koćevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Koćevja in ob 8. ari 35 m. zvećer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE 'rž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. un 5 m popoldne, ob 7. or» 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki : Ob 6. ari 49 m z arraj, ob 10. ari 59 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zve er. Ob 9. ari 66 m ponoći samo ob nedeljah in pravnikih in le okt lira. - Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem ćasa. ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Liabljani 1 Dne 19. januarja 1905 ob 9. nri dopoldne se bode potom dražbe ter proti takojšnjemu gotovemu plačilu v graščini Raka pri Krškem 8HT prodaja o 35 glav lepe goveje živine, med temi 6 volov, 1 bik, 10 *rav, 7 telic, po 2 leti starih, 3 junci in nekaj telet ter 1 par konj. Kazim tega se bode prodalo 3871—4 gospodarsko orodje, 2 kočiji, sanke itd., nekaj čistilnic za žito, razne stroje, več sto centov sena in poljskih pridelkov ter 50 hI jabolčnika. Kupci se prijazno vabijo. i Nov način notranjega in zunanjega zdravljenja deb-losti, brez porabe zdravil in brez premene brane ali načina življenja. Da postanete vitki in si obenem utrdite zdravje rabite samo pristno ita.ijansko ^ ^ ki so je iznašli čč. fea^ucinci. — Nč ve5 debelih teles, nič veA, krepkih bokov, ampak mlad* s?na vitkost, barmonska raat ia graciozna oblika stasa brez izpremenit^e načina življenja. Hriie ni treba preminjati N' zdrav lo. P irodni izdeleK ki zdravju ne škodi za kar jamčimo. Prirodni učinek. Samo h alna pr znania. Ural milo povzroča na delih, ki se Po v po rabi z njim umivajo, Pred vp«»rabo zmanjšanje tolšče, kolikor je je preveč, zabranjuje odebelelost in potapša postavu damam, go^pndoui in otrokom. Ural milo obsega dobro očiščen izvit čefc živaiatuga žolča ki ga polt vsrkava in tolsčo, nabrano pod rjo, topi, brez vsakršnega slabega učinfca na zdravje, kakor ga pruvzreča redna raba notranjih, takozvanih ,,zdravilnjh sredsev". Ural milo stane z natančnim navodilom v škaiijah s tremi velikimi kosi po 25*' gr K lo—, H kosov K 16 , 12 kosov K 30— s ptštniDO in carino vr»d po povzetju, ali če se posije denar naprej. Za enkratno zdravljenje je treba vsaj 3 kosov. — Naročila naj se naslavljajo na izkljnčljivo upravičenega tvorničarja Lodovico Pollak v Milanu (Italija). Pisma stanejo ?b h dopisnice 10 h. — Dopisuje se v vseh jezikih. 379 Razglas. Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje ofertno obravnavo glede oddaje graditve železnega mostu v Družinski vasi. Dotične ponudbe se bodo sprejemale do 28« februarju t. I. do 12. ure opoldne. — Ponndba mora obsegati : ime, priimek in stanovanje ponudnika, ponudbo v številkah in besedah, f) ' „ varščino in izjavo, da so ponudniku znani stavbni pogo|i in načrti ter da se jim brezpogojno podvrže Vse delo je pmračunjeno na 7f)00 K. — Pogoji, načrti in stroškovnik so vsakemu na razpolago v uraduih urab pri podpisanem odboru. Okrajni cestni odbor Rudolfovo dne ti. januarja 1905. 90 2 Načelnik : Jih, Kure. • Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474—7 v JM-jfu.K»l]a*£¥al%azoi*|ev 4c»*g štev. G« I Vela zaloga MMstep orodja bi hišne oprave. 10+X 3727 Gospodična iz dobre hrvatske obitelji, vešča v govora in pisavi hrvatskega, nemškega in madjarskega jezika, igra perfektno citre, išče mesto odgojiteljice v boljši slovenski rodbini. H876 5 Vpraša se npravništvo „Sl. N." „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kti|»i*Je In iirotluju vse vrste rent, zastavnm pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000-000.— Zamenjava In ekskompluji Daje predujmi na vrednostni papirje. izžrebane vrednostne papirje in Za aru e srećke proti vnovčuje zapale kupone. kurznl izgro/iol Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije JtS" E«li«»ni|»t Iu iaili»»*«» m«ui« ItM tLff Borzna ntaroellik Podružnica V S P L J E T U. Denarne Hprrjeiiia v tekočem računu ali na vložne knj žice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—4 Promet s čoki in nakaznicami. Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena popolna razprodaja ur zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih, ur na nihalo in budilk 3372—16 Pnnrouila «** nprfjemajo In lzr«u-l~U|JI CtVIlct jej0 dobro In nojrrnrjr. FRIDERIK HOFFMANN v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12, 187P Utitanovljeno 1H7P ^ Trgovina s perilom in modnim blagom a. j*. sai-castst priporoCa naslednje predmete: 2976—14 za lovce in turiste lovske telovnike, lovske Moleniee, lovske nogavico, snežne kape iti Za gozdarje nepremočljive dežne plašče in ovratnike, usnjate ga-maše, lovske klobuke, kape itd, vse le prve vrste izdelki. = Za pošteno postrežbo jamči tvrdka = C. J. HAMANN .JE) dobavitelj perila c. In kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd Otvoritev kavarne pri JAJCU"! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v prostorih svoje restavracije 8700— 5 pri ,Zajcu' na Rimski cesti 24 (t. j. na vogalu Rimske, BIeiweisove in Tržaške ceste) kavarno kjer mi bode mogoče poatrezati z najboljšo kavo, z raznimi gorkimi in mrzlimi osvežujočimi pijačami, kakor tudi z raznimi svetovnoznanimi likerji in drugimi finimi in pristnimi domaČimi žganimi pijačami. V zabavo so vse dovoljene igre, posebno pa se odlikuje moderni biljard. — Na razpolago je mnogo časopisov, ki se oddajo v drugo roko proti nizki odškudoini. Obenem opozarjam slavno občinstvo, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznih pristnih namiznih, stekleničnih ter tBzemskih in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Točim tudi vedno sveže in najbolj priljubljeno pivo, ter postrezam ob vsakem Času z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah Oddajam tudi vse p jace in jedila čez ulico. ~^f| Sprejemajo se abonenti na hrano, kakor ludi naročila za razne gostije po poljubnih cenah. Za vsestransko blagonaklonjenost in obisk moje restavracije in kavarne se najudaneje priporočam Avguštin Zajec. Pasti za podgane, dihurje, krte, miši itd. patentirani najnovejši amerikanski eistem prodaja in razoošdja trgovina »654-20 STREL« v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Gene Jako nizke. II Založnik c. kr. gjg drž. uradnikov. j§ 1 Ljubljana J KFRFR Ljubljana g Oli Stari trg št. 9 ■ m Stari trg -1 "J h3 priporoča avojo tovarniško zalogo | $ P 1 po izredno nizkih stalnih cenah. ^Al_a O I Poleg tega dovolim mojim ceDJ. odjemalcem pri odkupu g WW čez lO kron 5" „ popusta, ^ 51 2Potre"bščiaa.3 za krojače in šiTrilje. 1 j 3 Št. 283/pr. 93-8 Pozor gostilničarji na Kranjskem, Južno štajerskem, Koroškem, Primorskem, Goriškem, v Trsta in okolici. Jh^ eltla m «l o podjetje W. K NUČIC v Ljubljani ===== Dunajska, cesta žetev- 1 1 : izda. tt l^rsttlser^ v2ifif»mtf»triim za trs°vske potnike, f nUulllCaUIII kolesarje in hnbolazce. V tem kažipotu bodo popisana vsa pota, njih stanje, daljava ter bode navedena priporočena gostilna. Gostilničarji vseh krajev gori navedenih dežel naj pošljejo svoje natančne naslove do konca januarja 1905. PriobČitev njih imena v knjigi ne velja nič, pač pa se obve-žeje kupiti kažipot, da ga imajo v svoji gostilni na razpolago gostom. - 3(fi]iga bode veljala Samo 2 kroni« ===== Vsaka priporočena gostilna dobi brezplačno tudi tablo z napisom : Tukaj je p. n. gostom na razpolago kažipot po slovenskih deželah za trg. potnike, kolesarje in hribolazce. NaroČila na knjigo in naslove gostilničarjev sprejema reklamno podjetje W. K. NUČIČ v Ljubljani, Dunajska cesta št 11. 13-2 Več sto lepih, suhih ] J BH1I proda po primerni ceni Josip Fajdiga, trgovec z lesom v j3L«,«IIJiUlt. 3566-10 se s 1. marcem t. 1. pod zelo ug nimi pogoji odda na račun oženjt spretni gostilničarki, ki ima lahko soprog službo v Ljubljani. Ponudbe sprejema in daje r ; tančnejAa pojasnila Karel Lenee, posestuik iu vinski trgovec na Lave« j pri Ljubljani. 105 a Razpis službe. Pri mestni elektrarni ljubljanski se razpisuje izprazDJena'služba II. strojnika [mašinista] odnosno L kurjača S službo II. strojnika je zvezana letna plača 13r>0 kron in 300 kron aktivitetne doklade s pravico do dveh petletnic po 150 kron. Ta služba se odda prvo leto provizorično z jednomesečno odpovedjo. De finitivno imenovanje s pravico do pokojnine sledi po preteku jeduoletnega po-voljnega službovanja. Slnžba I. kurjača je provizorična s prejemki mesečnih 100 kron. — Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi. Prosilci morajo s spričevali dokazati, da so napravili z dobrim vspehom izpit za strujni k a in kurjača, ter da so službovali pri kaki parni električni na pravi vsaj 2 leti kot strojniki. Pravilno opremljene prošnje z dokazili o usposobljenosti je predložiti po | možnosti osebno pri MUpra viteljstvu mestna elektrarne" v .Mestnem domu" do 20. dne januarja letos — Magistrat deželnega stalnega mesta Ljubljane dne 2. januarja 1905. Slovenske muzikalije ravnokar izšle! GoveVar Fr.: Roltovnjaei uglasbil Vikton Parma, kom pletno K 10 70. Posamezno: 1. Onvertura za klavir . . K 25 2. Knplet za mc&kj glas 8 klavirjem......„ i*— 3. Zora vstaia, za sopran 8 klavrem......»• 1*— 4. Cvetočih deklic prsa bela, samonpev (sopran) z me* Šarim z bo* o m ob sprein-Ijevarij i k avirja . . . „ 2* — 6. Mladi vojaki, kciačnica za klavr in petie . . . . „ 12 t>. a Oj zlata vinska kaplja ti, sam« spev z moškim zborom. J 3- b) Povsod me poznajo, samospev iz ,Zdra?ic" Govekar Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kom pletnD K II 20. Posamezno : 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem za s« pran s klavirjem . K 12 2. V petju oglasimot mofeki zbor s klavirjem . . . „ 1'8-3 Kuplet z i moški gias 8 klavirjem...... „ 1*- 4. Romanca, pamojpev (tenor) z m< škim zborom « b spremljevanju klavirja . „ 1 5. Piička, pe^em 7a sopran 8 kias'riem.....M 120 6. Skoz vas, kera^n ca Po bfsedab J Sitarja. Za k'avr 03 petjem ad lmitum) „ 1*9 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz ,Zdra*icu..... Dalje: 3 -3268-10 Viktor Parma: Mladi vojaki, kora1 niča s petjem ai libitum. Že H iz daja.........K 1 'W Viktor Parma: Mladi vojaki, za «itre . . *•••«■ 1* mm Viktor Parma: Slovanske cvetke, pi.ipourri po slo-»ans-'ih naoev h . . . „ 21" Viktor Parma: Triglavske rože, va ćek po slovanskih rapevih....... 2 x> Viktor Parma: Zdravice, za petje »n Mavir......,3 Žirovnik Janko: Narodne pe-m z nape»i, I. zvezek K 1 20, p posti K 1 30. Žirovnik Janko : Narodne pesni z napevi, 11 zvezek K 1" -, po \ posti K 1 10 Največja zaloga mazikalij v Ljubljm. Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega lU-UfO Številk. Mesečni abonement s premijam Razpošilja tudi na zunaj Oton Fischer trgovina z mnzikalijami v Ljnbljani yigieniško razpr ase vanje stanovanj, tovarniških lokalitet »d. Telefon štev. 155. Uacuum Cleaner 3143-14 Lil Veter f^atelle mm m i i « zai>cd za ^neženje jtanciianj I 111 1 1 Škofje ulice št. 14. LJU Jljllllil r preproge, pohištvo se sprejema za snaženje u shranjevanje. Telefon štev. 155. Izdajatelj in odgovorni orednik: Dr. Ivan Tavčar Laatuina in twk „Narodne tintama*. 3L WUB