I I I List 19. J • I » r • > f Ice a j A •. "5 ••• a I ^ « Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinaša na dom v Ljubljani se plača qi leto 40 kr. Naročnino prejema iipravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje iipravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic". v Ljubllam 12. maja 1893 Toda žal, tacih tajnikov naše občine nimajo in jih tudi II Sil»! Politiški oddelek, i MM» jI kmalu imele ne bodo. Zupan sam pa v več krajih tudi 'I I 1 ni v pisarijah najbolj izurjen. Učitelji na deželi so že z delom preobloženi in tudi je poleg tega veliko vprašanje, če je ta posel njih poklicu primeren, če bi» semtertja ne bilo tacih težav. jako burna debata. Razpravljalo se je o prošnji občine S tem pa mi ne rečemo, da se notarsko legalizo- Velike doline na Dolenjskem, da bi se odpravila legali- vanje mora za zmiraj ohraniti. Da celo za to smo, da se zacija dolžnih pisem in pobotnic do zneska 100 gld. Stvar odpravi še za višje svote, ne le za 100 gld., kadar bode vsekako velicega narodno-gospodarskega in pravnega to možno. Dolžnost je pa skrbeti, da to tudi možno po- Legalizacija. Minoli teden je bila v kranjskem deželnem zboru se je o prošnji občine pomena. Zatorej je le prav, da se je vsestransko temeljito stane. Sole se vedno razširjajo in tako omika seže v vedno razpravljala. Tudi smo mi prepričani, da so zagovornike širje kroge. Kaj ko bi morda ne bilo v postavodajnih I k in nasprotnike omenjene predloge vodili najboljši nameni, zastopih delati na to, da se v šolah obrača večjo pozor-Mi nikakor ne pripadamo tistim, ki bi hoteli našim na- nost na spisje in se morda tudi pojasnujejo vse dotične rodnim zastopnikom v deželnem zboru, naj že pripadajo tej postavne naredbe, kako naj se napravljajo dolžna pisma ali oni stranki, podtikati, da je vodijo le strankarske ali in pobotnice. Na ta način bi se doseglo, da bi v vseh pa osobne koristi. Obžalujemo vsekako, da so politične večjih krajih po več ljudij si pridobilo zmožnost naprav- razmere take v deželi, da se pri tacih prilikah le preradi Ijati taka razburijo duhovi, kar gotovo ni v korist stvarnemu raz- pravljanju. Odkritosrčno rečemo, da samo na sebi se odpravi To je sedaj tem ložje mogoče, ker se pisma. slovensko uradovanje razširilo. Narod bi potem še prav spoznal važnost šol in slovenskega uradovanja. Posebno v mestih, kjer so večrazrednice, bi se kmalu notarskega legalizovanja ne da ugovarjati. S tem bi dalo doseči kaj vspeha v tem smislu. Posebno so pa po kmetovalcem in obrtnikom odvzeli precejšnje breme in naših mislih meščanske šole pripravne za razširjenje tacih stroške. Mi presrčno želimo, da bi bile razmere v kratkem znanostij. Zatorej tudi moramo reči, da se čudimo, da take, da se v kratkem to moglo zgoditi. Na drugi želja, katero je izrekel g. poslanec Šuklje, da se ustanovi strani pa vendar moramo reči, da niso bili po vsem ne- več meščanskih šol, ni našla odmeva v onih krogih, v ka- utemeljeni razlogi zagovornikov notarskega legalizovanja. v Ce hočemo biti terih najbolj spoznavajo breme notarske legalizacije, odkritosrčni, moramo priznati, da niso se je štajarski deželni zbor lahko izrekel za odprav Da no- posebno gosti ljudje po kmetih, ki bi bili sposobni spi- tarske legalizacije, je pač iskati vzrok v boljšem šolstvu, sati pravilno pobotnico ali pa dolžno pismo. Ce pa pre- mej drugim baš v meščanskih šolah, katerih je precej na bivaki morajo iskati koga, da jim spiše, je pa jim pač Štajarskem Štajarskem deželnem zboru imajo večino vse jedno, ali stvar opravijo pri notarji ali pa pri kom liberalci, pa se je vendar omejila notarska legalizacija, drugem, ker zastonj jim ne bode nikdo delal. Če delajo iz česar se pač lahko sklepa. da liberalizem se nikakor pisma pri notarji, so bolj gotovi, da je pravilno naprav- tako trdno notarske legalizacije ne oklepa, in tudi na ) Ijeno in da ne pridejo v kazen zaradi kacih pristojbin. Kranjskem ne dela ovir njenemu omejenju, temveč pO' Ko bi naše občine imele vse izurjene tajnike, ki bi misleki zaradi pomanjkljive omike mej narodom. bili vešči v raznovrstnih uradnih poslih. bila stvar Vsekako pričakujemo, da bodo baš nasprotniki no- 9 0 t precej lažja. Tajnik bi napravil pobotnico, če bi jo do- tarske legalizacije sedaj bolj pospeševali naše šolstvo, in ticnik sam ne znal, in župan bi jo legalizoval, pa bi bilo. se bodo prepričali, da ne zadostuje, če se v šoli otroci i « i. f r 1 ? J t* K I J« J I •/J « 'a i « u M > 1 J 1 I ir.' k! f' fi u .1 » t i • ^ s ti Iv ti' M k) I 'Ji ii .'a UlJ t ' r i i ± 160 nauče le krščanskega nauka, branja, pisanja in številjenja, temveč se morajo priučiti tudi nekoliko slovnici in spisju, ker drugače bi se z odpravo notarske legalizacije pravi zmaga, se tudi gospodska zbornica ne bode več toliko ustavljala. Sedaj ne gre za sedaajo vlado, temveč za liberalno gospod- stvo. Ako konečno propadejo cerkvene predloge, bode liberalna namen ne bi dosegel. Pač pa mi tukaj naglašamo, da je potrebno gledati, da se šola nekoliko preustroji po potrebah prebivalstva. stranka morala se umakniti in drugi možje pridejo na površje kateri se bodo gotovo tudi bolj ozirali na Slovane. Pritisk na učitelje na Ogerskem. Dosedaj bile so na Ogerskem največ verske šole in nekateri učitelji so bili da postane manj teoretična, pa bolj praktična. Učni smoter slabo plačani. Sedaj je pa vlada predložila zbornici predlogo, se ne sme ponižati pač pa bode treba gledati, da se ne koliko predrugači. Ilazpi v deželnem zboru so dale povod hudemu razporu po časopisih, kjer se žal vse stvarno ne etre- da se doda nekaterim učiteljem neki dodatek k plači iz državnega zaklada. Vsled tega bode pa dotična šola postala bolj zavisna od države. Obravnava o tej predlogi v zbornici je bila dolga. Iz predloge in iz debate smo pa jasno razvideli, da ni šlo toliko za zboljšanje stanja učiteljev, kakor za pospeševanje sava, temveč vlada zares le strankarska strast. Drug dru- madjarščine. Od več stranij se je naglašalo, da bi bilo naj- gemu se predbaciva nevednost in pa slabi nameni. Taki spodkopavati ugled naših na bolje, da se šola kar podržavi, ker državna šola bi najbolje napadi morajo vsekako t rodnih zastopnikov in potem, tudi ugled deželnega zbora. pospeševala madjarizacijo. To se pa ni zgodilo jedino zaradi tega, ker vladi primanjkuje denarja. Vsprejele so se pa do- ločbe, da se podržavi šola, v kateri bi se rovalo proti dr- Kaj si mora prebivalstvo misliti o deželnem zboru, če po žavnim interesom, to je z drugimi besedami povedano, kjer bi časopisih čita, da možem, katere je izbralo za svoje za- stopnike. ni mari za narodni blagor, temveč so jim strankarski in s tem tesno združeni osebni sebični oziri vse. Mi nismo proti javni kritiki, ker javna kritika potrebna. ker vzbuja politične delovatelje, da vestneje se oziralo na kako drugo narodnost kakor madjarsko, ker Ma-djari gojenje madjarščine zmatrajo za državno korist. Podrža-žavila se bode sploh vsaka šola, v kateri se madjarščina ne bode dovoj gojila, ker gojenje madjarskega državnega jezika je dolžnost vsacega učitelja, kakor se je izjavil učni minister. Cesar na Ogerskem. ^Minoli teden cesar bil opravljajo svoj posel. Vsekako pa obžalujemo, če se stvari šel v Budimpešto in ondi ostal štiri dnij. Bil je slovesno več ne razpravljajo najmanj stvarno, temveč le z največjo vsprejet. Ta pohod je bil zaradi tega pomenljiv, ker je lani strastjo in sovraštvom in se pri vsakem vprašanji misli kako se dalo' za stranko izrabiti v največjo korist. Naše mnenje je in ostane, da se strankarske koristi ne smejo staviti nad koristi narodove in da prepir tako strastno seje, nam koristiti ne more. ? ki se vladar bil zapustil ogerska tla, ko se je skupna vojska žalila v zbornici in je mesto Budimpešta imenovalo Košuta častnim meščanom. Dolgo si je vlada prizadevala, da pregovori cesarja, da pride zopet v Budimpešto in res se jej je posrečilo. Da je bil ta pohod tem pomenjivejši, je minister vnanjih stvarij šel v Budimpešto o nekih stvareh poročat cesarju. Ker pa Politični pregled. v vnanji politiki ni nič nujnega, si te stvari drugače tolmačiti ne moremo, kakor, da je grof Kalnoky s tem hotel pokazati, da je Budimpešta po vsem jednakopravna z Dunajem. Liberalci Štajarski deželni zbor se je že zaključil pred jednim pa prihod vladarjev tolmačijo v svojo korist. Trdijo namreč. tednom. Bavil se je največ z gospodarskimi vprašanji. Sklenil da je s tem pohodom pokazal vladar, da odobrava vladno m, da bi se nemščina prog za deželni uradni jezik in cerkveno politiko, ker sicer bi ne bilo šel sedaj v Budimpešto, tudi deželnega šolskega ni spremenil po želji Nemcev Najbrž ko sta se predložiH prvi cerkveni predlogi zbornici poslancev. se je prepričal, da stvar tako lahko ne pojde ko ie namestnik Nam se dozdeva, da ni spodobno tako zlorabljenje vladarske na dve nemški interpelaciji odgovoril Nemcem kaj malo po osebe. volji. Bolgarija. Veliko narodno sobranje sklicano je v Češki deželni zbor Odsek za razdelitev okraj Trnovo na 14. dan maja. Princ Ferdinand bo po povratku je zavrgel vse stavljene predloge. Najbrž bode tudi deželni v domovino obiskal s svojo mlado poročenko vse večje bolgarske zbor ravno to storil. Kaj stori potem lada moremo vedeti, kraje in bo pri priliki nadzoroval garnizijo. Veliko narodno Morda bode tudi vso stvar pustila na miru Nemci bi radi sobranje, ki bo sklepalo o premembi ustave, namera princ baje da se osnujejo nova sodišča tudi proti volji deželnega zbora sam zaključiti. Na srbsko in turško mejo odposlalo se je Mladcčeški odj dr. Gregr je pa predlagal, da se sklene večje število vojaških čet. na cesarja, v kateri se zahteva vresnič'enje češke adr žavnega prava. Utemelj da Mladočehi ostaviio dr Srbija. Liberalna stranka je sklenila ne udeležiti se svoj predlog, je dr. Gregr strašil volitev v skupščino in je po svojih glasilih o tem obvestila polnij želje kega deželni in di aroda. Njego\ zbor ako se ne iz- svoje somišljenike. V dotičnem oklici se glasi, da liberalna predlog se je izročil po- stranka z nobeno besedo ne sme pripoznati sedanje situvacije. sebnemu odseku in so glasovali tudi veleposestniki, da se od- ampak mora prepustiti odgovornost za vse, kar se je in kar seku izroči. To je pa jako razburilo Nemce, ki so pričakovali, se bo zgodilo, tistim, ki so ustvarili sedanji položaj. Liberalna da jih bodo češki veleposestniki v vsem podpirali. stranka mora ostati zvesta svojim načelom in mora mirno pri- Budgetna debata v ogerski gospodski zbornici čakovati, ko bo zmagala pravičnost in bo treba njenih sil za se sedaj vrši. Ta budgetna debata je zaradi tega pomenljiva, ker se bode sedaj pokazalo, koliko upanja ima vlada, da dobi rešitev domovine. Nemčija. Nova vojaška predloga, s katero je vlada večino za svoje proticerkvene predloge. Zaradi tega se pa tudi hotela nemško vojsko pomnožiti za 60.000 mož na leto, kar vsi cerkveni dostojanstveniki udeležujejo zadnjih sej. Od kon- bi prouzročilo 60 milijonov davka več na leto, je zbornica servativne strani se predlaga, da zbornica izreče, da sicer do- minolo soboto zavrgla z vsem proti konservativnim glasovom. če bode ta Tudi Huenov posredovalni voljuje budget ah cerkvene predloge pa obsoja, predlog vsprejet, potem vlada ve, da ni upanja, da zbornica njene predloge vsprejme. Kazalo jej ne bode druzega, odstopiti narod ne mara za pomnožitev predlo g je bil odklonjen z 210 proti 162 glasom. Poslanci so s tem glasovanjem pokazali, da vejske. da mu do skrajnosti ali pa razpustiti državni zbor, da se narod izreče pri volitvah, preseda militarizem in da se boji novih stroškov, katere Vlada ajbrž poslednje storila, kajti če pri novih volitvah itak težavno premagovati. Vlada je že je vsled tega glasovanja raz- z 161 Pogled na razstavo popolno opravičuje naziv „belo pustila zbornico in razpisala nove volitve na 15. dan junija. Pri volitvah skušala si bo vlada pridobiti večino, kar pa brž mesto kakor jo imenuje narod. Razstava je v resnici ko ne bo šlo. (»^Jq mesto, in to lepo in velikansko. Nikakor ni mogoče Francija Ministerstvo baje nima preveč zaupanja sedanjo zbornico in namer isto razpustiti. Posebno ima se- z besedami opisati vse krasote, ki je tukaj zbrana Naj danj 189 vlada malo veselja razpravljati državni proračun za leto lepši sta palači za rudarstvo in elektriko. Poslednja ima s edanjo zbornico volitve bi se vršile junija me- deset stolpov in štiri kupole. Po lepoti se odlikuje tudi seca in nova zbornica bi se sešla potem julija meseca Sicer zbor itak preteče doba ze v jeseni toda lada ima več upanja sedaj prodreti s svojimi somišljeniki, kakor pa Rusij Slovansko blagotvoriteljno društvo praznuj te dni 251etnico svojega obstanka. To društvo steklo si je paviljon za umetnost in obrt. godbeni dvorani je prostora za 2000 umetnikov. Kmetijski paviljon je jako primerno olepšan. Strašno velika je dvorana za stroje, potem je pa nebrojno manjših posebno velikanskih zaslug za balkanske Slovane, ker je pod- poslopij. V vsem je na tej razstavi zastopanih 55 narodov piralo njihov njih napredtik Anglija časnike in dijake in sploh veliko žrtvovalo za 37 tujih kolonij. Vsa ta poslopja in druge naprave Te dni pričela se je v dolenji zbornici nasadi, jezera so stali nad 25 milijonov dolarjev Poleg podrobn prava homerule. Eaz{ L trpela bo več tednov, or spraviti tudi vnanjo politiko in hočejo dokazati, da bo homerula škodila ugledu Unijonisti hočejo pri razpravi v razgov Zjedinjenih držav so na tej razstavi najbolje zastopane Francija, Nemčija, Brazilija in Japan. Vseh razstavljalcev M je nad 35.000. Avstrijski oddelek je vzbujal že prvi dan Anglije v tem oziru. Kratko, nasprotniki poslužili se bodo vseh pozornost, posebno ker je že bil skoro popolnoma sredstev da bi hom(-ralo pokopali €1 C r m Obrtnija. 9 4 Otvorjenje Kolumbijeve razstave. Dne 1. maja se je izvršil točno opoludne jako po-menljiv dogodek v Čikagi, otvorila se je največja svetovna razstava, kolikor jih je bilo dosedaj. Velika je bila razstava na Dunaji, mnogo lepša je bila razstava v Parizu, ali vse presega velikanska razstava v Čikagi v Severni dovršen, dočim so v drugih oddelkih še pridno delali in še nekaj časa poteče, da bodo dodelani Tukaj na razstavi je postavljena cela avstrijska vas potem opazuješ japanski trg, panoramo švicarskih planin, prekrasno mavriško palačo, pompejsko hišo, kajirsko ulico, ki pa ni tako slikovita, kakor je bila na razstavi v Parizu. Preskrbljeno je seveda sa vsakovrstno zabavo. Da moreš hitro prehoditi ves razstavni prostor, je preskrbljeno za vsakeršno vožnjo. Lahko se sprehajaš po umetno na- pravljenih jezerih v lahkih beneških čolničih, gondolah ; po teh jezerih, ki obsegajo vkupe 37 hektarov, pa vozijo Ameriki. Tukaj so razstavljena prirodna bogastva vse Amerike, da, vsega sveta, kaže se kulturni napredek po- slednjih štiristo let, zlasti pa poslednjih sto let, od kar so svobodne Zjedinjene države. Tacega napredka poprej nikjer nam ne kaže zgodovina. Ta razstava je vsekako vredna proslave znamenitega zgodovinskega dogodka, od- r kritja Amerike. Odkritje novega sveta pred štiri sto. leti tudi parniki na njih lepe, mične otoke. V kratkem spregovorimo kaj več o tej razstavi, danes le rečemo, da je pravo svetovno čudo. Obrtnijske raznoterosti. Tirolska razstava Od 1 J unij do dne oktobra je bil začetek nove kultur dobe in razstava v Čikagi bode tudi začetek nove dobe v Ameriki Sedaj ko bodo bode deželna razstava v Inomostu. Ta razstava bode imela oddelke. V prvem oddelku bodo zastopane vse drugem pa rudarstvo in štiri gla panoge kmetijstva in gozdarstva, v obrtnija. Ta oddelek se bode oziral posebno na narodno spe Američani videli vspehe svojega dosedanjega truda, bodo cijalno tirolske obrti. Y tretjem oddelku razstavijo svoja dela se še s podvojeno odločnostjo poprijeli kulturnega dela v doma in v tujini živeči tirolski slikarj ki p ar j in arhitekti vseh ozirih. Y četrtem odovinskem oddelku bodo združene razne zgodo Otvorjenje razstave se je vršilo pod milim nebom Šte- vinske in umetninske stare stvari tirolskih samostanov teh glavnih oddelkov, bodo še oddelki za živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo Tirolske, potem za razno- gradov Poleg pri hladnem vremenu pred razstavinem poslopjem, vilo gledalcev se ceni na 300.000. Gotovo se še nobena vrstni sport, posebno za turistiko. Skrbelo se bode tudi za pri razstava ni na tako impozanten način otvorila, kakor se memo zabavo. je ta. Program otvorjenju je bil priprost. Slep pastor je opravil molitev, proseč blagoslova z nebes na razstavo. Predsednik republike je potem imel kratek govor, v katerem je naglašal važnost razstave. Ko je dovršil, stopil brzojavnemu tipalcu iu pritisnil. To je bilo znamenje. Kmetijstvo. je da so vsi stroji v razstavi se se je na mah oživila. Povsod so ropotala kolesa, križale Črtice za sadjarje. začeli gibati. Vsa razstava VIII. Dosedaj smo govorili o pomnoževanju sadnih se transmisije Ko občinstvo drlo v razstavo, je gene- dreves s semenom, ali vendar ta način pomnoževanja ni . _ ralni ravnatelj razstave predstavil predsedniku načelnike jedin, če tudi je za mnoge drevesa najboljši in morda vseh oddelkov. Dve godbi ste neprenehoma igrali, moško tudi jedini. Tako je tukaj omeniti pomnoževanje s pri-pevsko društvo pa je pelo. Če tudi razstava še ni dovr- tlikami, to je z izrastki iz korenin blizu prvotne rastline sena, vendar je na vse napravila silen vtis. Na ta način se pomnožujejo malinje, robidnice 5 raj ska jabelka, pa tudi češnje češplje 5 slive šipek i. t Za češnje, češplje slive pa tako posebno priporočila vredno. pomnoževanje vendar večjemu nekatere v Naznanilo m ni ste razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se višnje se na ta način spridom pomnožujejo. Če jih po množujemo s semenom, dobimo tudi ne poganjajo pritlik iz koreni močnejše rastline ki le slabša. Iz semena dobljene Ravno adi tega enin, s čemer se rastlina astline so mnogo trajnejše. ker iz pritlik, vidimo tolikrat vredne mesta tolikrat dobivajo češplje malovredne češplje, ki niso prične 1. dne julija l893 leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati : 8 spričevalom, da se je pri kakem kovaču izučil za kovaškega pomočnika: na katerem stoje. Dobi debele biti lepo modre, dišeče in ločiti od pečke in imeti morajo Iz pritlik dobljene češplje so rudečkaste meso. češplj 3 morajo meso se mora rado tini okus. z domovinskim listom; s spričevalom svojega župnika ali župa da umeno meso je poštenega vedenj J m imajo zelenkasto da zna brati in pisati slovenski ki se ne mara ločiti od pečke, drobne so in ni- Ubož učenci morejo tudi dobiti štipendij po 60 kakor ne finega okusa Take blago tistega kraja ob dobro veljavo češplje pripravljajo drug oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: i ubožni list Dr Ö podoben način pomnoževanja je pa pomnože 9 vanje z vejnimi šibicami. Tako pomnoževanje pri bodečem 2. spričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške • y • pi ibezu in vinski trti pri kutnah in nekaterih drugih rastlinah navadno pa tudi pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati veje, pod kakim vejnim obročkom Šibica je del vsaj do 15 ki se odreže pod kakim očesom, ali pa še bolje družbe v Ljublj unija glavnemu odboru c. kr. kmetijske Pr trtah je pa najbolj Šola traja do konca decembra 1893. leta Kdor da se odreže del dveletnega lesa. Pripravljene šibice se ^^^^^ prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta posade v zemljo da ede kor Boljši in rahlejši dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more je zemlja, tem gotovejše se primejo in tem rajše rasto ^^^^ preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v žibice. Če je zemlja težka in trda nekoliko zrahlja in omeči s tem. se priporoča da se tej šoli je brezplač ali da se jej primeša peska ahlejše gnojne zemlje. Sibice so 10 do 40 in se polagajo v zemljo pomladi ali pa jeseni. Šibice dolge učenec si ima za šolski čas za živež in stanovanje ter za potrebne šolske Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v ki morajo se narezati po zimi ali vsaj v se sade pomladi, zgodnji pomladi, dokler rastline ne poganjajo. Zakopljejo se do tistega časa, ko se rabijo, podolgem v pesek s tankimi konci doli obernjene. skrbeti knjige. šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ke je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev Šibica ki ni 20 cm dolga navpično v zemljo in sicer tako globoko se pri sajenji postavi bolezni, pa tudi premalo zdravnikov kopitnih jenih oglednikov živinskih in mescvnih da oko še do je hnje zatorej naj bi skrbela županstva, da do zemlji. Take šibice so posebno dobre bode vsaka obči pi trtah. Skušnje so pokazale živinske vsaj po enega dobrega kovača in da se ajše primejo in bolje vspevajo, kakor daljše šibice. Če je pa šibica nad se pa dene poševno v zemljo, tako da 20 cm dolga spodnji konec ne pride nad Poševna lega zato pospešuje rast, ker ložj do šibic. Rajše zatorej delajo korenine 20 cm globoko v zemljo. B zrak prihaja in mesovnega oglednika. Ivan Murnik, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karel vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. 9 Podobno Na ta pomnoževanje je s koreninskimi odrezki Naznanilo. in obidnice od korenin 10 pomnožujejo se češplje, slive, črešnje, maline Pri češpljah slivah in češnjah odrežejo šile Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr- dne 26. m 27. junija t. 5 ID sicer: 26. junija se navpično, tako da je vrh še cm dolgi kosi, ki se posade v zemljo podkovske skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali šole 27. junija pa za učeoce podkovske Pri redkih trtah J ali cm s prstjo pokrit šole IZ podkovstva in sploh se večkrat pomnožuje s samimi očesi 20 cm na desno in levo od očesa. če manjka lesa. Odreže se les 15 do potem se pa prekolje mesa. Kovači, kateri ogledovanja klavne živine in hočejo delati to se naj junija t. oglase skušnjo, pri podpisanem vodstvu do 15. dne po sredi z nožem in oko posadi v zemljo v kak lonec ali pa v gnojne gredice, ker se zasuje 5 cm na debelo s kompostno prstjo. Treba je imeti okna zaprta, dokler oko ne začne poganjati. Ko pa poganjati začne, se pa prezračuje in naposled okno od grede popolnoma odpravi. Vodstvo podkovske šole v Ljublja dne 10. ma 1893 Dr. Karel vitez Bleiweis. Kmetijske raznoterosti. Nova zajedavka na v • rzi. Eusij in v Franciji se poslednja leta na rži opazuje nova zajedovalka, male gli\ 1G3 %[ se^ morejo viditi le z poveksevalQim sttklom. Rž, na kateri ta naj ume! vec kot čez glavo zadosti! Žal, da je še ni so take gljivice, je škodljiva ljudem in živalim. Provzročuje omotico in bljuvanje. Sredstva proti tej zajedavki nega. e razširjena. Zboljšanje lucernišča. Če je lucerna na njivi redka, tako! nobe- Najboljši je, da se žito ne kupuje iz krajev, kadar je In sedaj nastopil je bil čas, da sem se jel odprav- ljati iz Zagreba. Ker ni bilo še kasno na uri, napotil sem se še enkrat proti vseučilišču kot izložbenemu pro- nekateri prisejajo raznih trav. S tem pa le to dosežejo, da so štoru. Vojaška godba svirala je kakor vsaki večer, svoje vesele okroglice in narodne napeve, kar sem tudi zunaj ograje lahko brezplačno poslušal. Poslednjič napotil sem Tu in rastline še redkejše. Prisejati je pa dobro navadno rudečo deteljo in esparzeta in 10 zabranati. V Ce le pa lucerna preredka, po seje. pa najbolje, če se preorje in njiva na novo i Poučni zabavni se polagoma proti kolodvoru skozi ulico „Prilaz". ob daljnem potu raste kar cel nov mestni oddelek iz tal; nekaj poslopij je že dozidanih, za druge pa se prirejajo prostori na razne načine. Ako pojde tako naprej, bo v malo letih tu vse dozidano in obljudeno. Dospevši na Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano Spisuje Jos. Levičnik. kolodvor bila mi je prva skrb, dobiti tudi še ono prtljago, ki sem jo bil dal prejšnje jutro ondi shraniti. Potnikov našel sem na kolodvoru že čuda veliko, pa so le še vreli skupaj. Se ve, zvečer odhajajo vlaki na vse strani: na Ker se je (Dalje.) bilo solnce nagnilo k zatonu, in ker je bil moj odhod proti Karlovcu določen na zvečer okoli S. ure, lahko bi se bil od Maksimira odpeljal kar naravnost proti kolodvoru za malo svotico 10 novčičev. Pa ker sem v mestu imel še nekaj malega prtljage shranjene v hotelu Brukner, kjer sem bil prenočil, izstopil sem pri-iedši nazaj v Zagreb iz vagona, in poiskal si moje stvari. Predno pa zapustimo prvostolnico trojedine kraljevine, ponosni Zagreb, ozrimo se kot v slovo še na število nje- Zidani most. Trst in Dunaj; v Zaprešič-Varaždin; proti Zakany-Pešti; proti Sisek-Bosni; in na Kar lovec. Ker so v eni izmed čakalnih dvoran vravnavali ravno nova tla, je bila po vseh prostorih tolika gnječa, da se je bilo komaj kam vsesti; tacega pa se človek kmalu naveliča. Zdelo se mi je, da se je sestava posameznih vlakov prav počasno vršila, in še ko je portir s svojim krepkim glasom začel klicati potnike za odhod na razne proge, Karlovec nikakor ni mogel priti na vrsto. Mislim, da je naš vlak odhajal zadnji. govih prebivalcev. O zadnjem ljudskem štetji (I. januva-rija 1891. 1.) našteli so bili 40.268 stanovnikov bili nastanjeni v 2086 poslopjih. Po . Iz Zagreba v Karlovec. bilo videti, da se tudi na Karlovec odpravlja odnosti bilo je mnogo potnikov, prosil sem sprevodnika, naj mi odkaže ki so Ker 24.777 Hrvatov, (če so onkraj Litave šteli tako, kakor prostor v enem izmed vagonov za » nekadilce". Človek takraj. po naših kronovinah, rekli bi: veruj ) kedor tako vendar pride mej malo bolj olikane ljudi. Prav po- bočeš!); 1204 Srbi primer malo a zato pa nosijo strežljivo mi je izpolnil željo pa komaj sem zasedel glavo visoko na vso moč); 5814 Slovencev, (čudo, da so svoj sedež. že so začeli suti možaki za menoj v vagon; pa to ni bilo še vse: zdajci jeli so vleči tudi loncem duhan (tobak), in kmalu iz žepov, zažgali si v • jih našteli toliko!); 3429 Nemcev, (he, he! od kod se je — pa teh toliko nasulo ? — pa stoj! ali ni njihovi domišljeni enake pipe poklic, nositi omiko in civilizacijo na iztok?!); 1180Ma- je bil toliki dim po vagonu, kakor v pajštvi. n sreci je djarov, (primaruha! malo je tudi teh v primeri na njihove prišel sprevodnik preščipavat karte, dokler je vlak še visoko-leteče zahteve: naj bi ne le Hrvatska in Slavonija, stal na kolodvoru, tako da me je še lahko premestil po ampak tudi še celo Dalmacija, Bosna in Hercegovina ple- mojih željah v drug popolnoma prazen voz; neubogljivcem sale tako, kakor jim oni „fučkajo"); 562 Cehov; 339 Ita- pa je zažugal kazen. Kmalu na to je vlak odrinil. Skozi lijanov (no, ti morajo pa seveda tudi povsod biti! Dokler niso bili „odrešeni", t. j. sami svoji, črtili so Avstrijance okno sem nazaj proti- Zagrebu, in zaklical mu sam pri sebi natihoma v slovo svoj „z Bogom!" Videl sem, kot gade, morili naše fante-vojake očitno in za vratno; kako je nad izložbenim prostorom žaril v ozračji odsev sedaj pa, ko so zjedinjeni, silijo na vse strani čez mejo, električne razsvetljave, kar se je še iz daljave prav lepo ter iščejo, kje bi odjedli našim ljudem košček kruha od videlo. V kakih par minutah, prevozivši orjaški most čez ust); 91 Poljakov; 47 Slovakov; 12 Rusov; 5 Bolgarov; Savo, ki je tu že prav mogočna reka, ločila se je želez 54 jih je pa bilo druzih inozemskih narodnosti j. Po veri niča kmalu v dva tira. Desni vodi na Karlovec in Reko, so jih bili našteli: 33.927 katolikov, 1941 Židov, 1204 levi pa na Sisek ter dalje proti Slavoniji in Bosni. Moje pravoslavne 348 luterancev i mahomedancev pa so potovanje šlo je sicer po prvi, t. j. karlovško-reški progi; se bili dali zapisati kot br (čudo da jih ni bilo vendar pa sem se v lepi mesečni noči oziral k levi proti . Med številom stanovnikov (40.268) je bilo vmes prostranem, jako rodovitnem Turopolji, po katerem sem 2739 vojakov. Da bi se prebivalstvo s časom še dokaj se 1. 1843. prvikrat od Siseka gori vozil na kolih (vozu), bolj ne pomnožilo, ni dvomiti; enega pa se bati da 1864. pa tje in nazaj že po železnici. bi se namreč pri tem preveč ne zatrl domači hrvatski Kdor količkaj pozna zgodovino hrvatsko, niso mu vel j Slabe volje za to je pri neki stranki, — kdor bere, gotovo neznani tudi Turopoljci. Ti so selaški plemenitaši, ki so pa na to 'odFiko jako ponosni. Ko je bil po- baron S'ch te zagovaraja nasvet odsekov. Pri gla znejši ogrsko-hrvatski toalj Bela IV. še vojvoda hrvatski, sprejme se predlog posl. Muroika. Posl. dr. T in je stoloval v hotel je neke posebne zasluge turopoljskih seijaških iposestnikov poplačati in odlikovati s tem, da jim je a VC ar poroča v imenu upravnega odseka o prošnji županstva v Veliki Dolini za olajšave pri legalizovanji listin do vrednosti 100 gld. dedno plemstvo. Ta 1. 1225. le Poročevalec predlaga da se o prošnji preide na dnevni red Posl Pfeifer podpira prošnjo ter predlaga, da se ista odstopi malemu številu rodbin podeljena čast narasla se je v teku dež. odboru z naročilom stoletij tako, da šteje turopoljska občina dandanes že da načrt zakona glede olajšav v prihodnjem zasedanji predloži pri legalizovanji listin do 100 gld. 600 plemenitaških rodbin, ki živijo na 16 kilometrov dolgem in 12 širokem ozemlji v 35 vaseh. Posl. Žitnik toplo priporoča Pfeiferjev predlog. Posl. Višnikar se odločno protivi Pfeiferjevemu predlogu, priporoča predlog upravnega odseka, ter nasvetuje naslednji resoluciji : „Visoka (Plemstvo je bilo potrjeno Turopoljcem tudi od vseh po- c. kr. vlada se naprosi: 1. da se za malostne z^mljiško-knj znejših ogerskih kraljev m hrvatskih vojvod.) Poleg stvari v smislu državnega zakona z dne luni] 1890 drž lastnih posestev imajo oni tudi skupnega, ki zastoji zlasti v dobro zaraščenih gozdih. Mislim pa, da prav vem, da te plemenitaške rodbine prešinja na moč ohola madja- zak. št, 109 p I katerih v dotičnih listinah napovedani znesek kake tirjatve ali cena ali vrednost kake nepremičnine ali ka- k presega svote 100 gld. brez obresti in zakonitim potom odpravi kolek za kega prava sploh postranskih pristojbi ne ronska zavest, in da z ostalim narodom ne živijo v po- legalizovanje podpisov pri teh listinah » da se zadev pri) sebnem prijateljstvu. Plemenitaške predpravice turopoljske določila ^ ' - ^ m pa so, kakor marsikatere druge, splavale po Savi. Vse to omenil sem le mimogrede; povrnem se toraj k svo- # jemu predmetu, namreč k popisu vožnje proti Karlovcu. (Dalje sledi.) sodneg in eksekucijskega reda tako premene, da se potrebnih razglasov o pritožbah ali eksekucijah v deželnih uradnih listih ne bode zahtevalo pri malostnih stvareh do vrednosti 100 kraji običajni način." in da se objavlj samo dotičnem Posl Svetec je za predlog upravnega « J odseka ter s skušnjami iz svo>e 221etne prakse dokazuj liko slep se je svoje dni zgodilo, ko ni bilo posilne , ko-lega- Poučni in zabavni drobiž. \ lizacije. Ce se dovoli olajšav; ponavljale se bodo zopet iste kakor jo predlaga posl. Pfeifer (T Ö oljufij in sleparij Posl dr Polutane od leva in tigrice upajo dobiti v zverinjaku Tavčar zavrača posl. Žitnika glede izreka, kdor je za narod, so že v Dublinu. Sparil se je lev s tigrico. Take polutane imeli po zverinjakih, leta 1824. v Windsoru, ki pa niso dolgo olaj glasuj za Pfeiferj predlo Of Ö' in zatrjuje, da bi se z dovolj kmetu v resnici • v nic ne ustreglo, ker bi od raznih živeli. Tedaj so jih dojile psice in jedna koza. Pa tudi pozneje neveščih osob napravljena pisma ne bila za rabo pri sodiščih so večkrat imeli podobne živali. Navadno se bili bolj temne bi se torej povrnila in kmet bi imel nove sitnosti Predlog barve, v glavo pa podobni levu, život pa imeli vitek kakor upravnega odseka, da se o prošnji preide na dnevni red se na tiger. Posebne lepo pisani pa nikdar niso bili. to vzprejme, istotako resoluciji posl. Višnikarja. Prošnja dele- gacije avstr. shoda inženirjev in tehnikov za pripoznanje vo- * Novice. m ^ lilne pravice tehnikom in virilnega glasu rektorjem tehničnih • v V]S jih šol odstopi se deželnemu odboru, da se o zadevi do varja z dež lado istotako se izroči dež odboru prošnja Deželni zbor. podobčlne Vrhpolje za uvrstitev vrhpoljsko-dupeljske občinske ceste mej okr ceste. Ustno poročilo upravnega odseka a V seji dne 5. maja izroči se več poročil dež., odbora dotičnim odsekom v pretres in poročanje. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o uvrstitvi v ložkem cestnem skladovnem okraji se nahajajoče občinske ceste, ki se začenja pri mostu blizu Kozarš ter drži čez to vas do Pudoba, kjer se stika z deželno cesto Lož-Planina, med okrajne ceste in predlaga: 1.) 1'9 km dolga občinska cesta, ki se začenja pri mostu v Kozaršah in drži čez vas tega imena do Pudoba, kjer se stika z deželno cesto Lož-Planina, -se vvrsti med okrajne ceste. 2 ) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izročitve te ceste v oskrbo okrajnega cestnega odbora ložkega potrebno ukrene in dela na to, da jo bodo sedanji skladovniki poprej 5. letnega poročila dež na znanje Posl odbora Šuklje utemelj m arg št. 2 in se vzame svoj glede priznanja nagrade kiparju Alojziju Ganglu in amostalni predlog priporoča, da se predlog izroči finančnemu odseku. Predlog se vzprejme r Vi šni k poroča v imenu fmančneg odseka o kamniteg m mostu čez vodo Eeko pri Ostrožnembrdu zgradbi Za zgradba dovoli se 2000 gld. podpore iz dež, zaklada. Posl. Luckm poroča v imenu v m finančneg sklicuj oc odseka o srradbi o se na poročilo dobro posuH. Vzprejme se brez debate. Posl. Lenarčič Ljublji predlaga: 1. bolnice in s knezoškofijskim ordinarijatom bišča se vzameta na znanje. nove dež. bolnice i odseka finančeg Pogodbi z tgosp. J. Grorupom glede prodaje nakupi glede stare stav- poroča v imenu upravnega odseka o prošnji zadruge kranjskih živinozdravnikov za ustanovitev deželnih živinozdravniških služeb: se dež. odboru, ki pozveduje in v prihodnjem stavi Prošnja i: zasedanji poroča o prošnji občine blejske litev radoljiškega cestnega odbora v dva odbora. Poročevalec predlaga, da se razdelitvi principi j elno pritrdi Eazširjenje paviljonov za medicinski, okulistični oddelek se odobruje. se pooblašča za vpelj kirurgični in Deželni odbor primerne nasvete. Posl. baron Lichtenberg gorjanske in drugih za razde- kuritv v seh paviljonih, kuhinji in perilnici in za oddaj centralne 3 del došle s naroči dež na podstavi predloženih ponudb in takih, ki pristavkom, da se od podjetnika po pogodbi zagotovi označena Wist te kuritve-in dobra funkcija naprave. 4. Deželnemu odboru se naroča, da pogodbo z redom danes skusilo, da se usmiljenih sester glede zgradbe kuhinj'e, gospodarskih poslopi) jkladovni cestni okraj radovljiški razdeli v dva, ker se ni iz- in kapele v toliko premeni, da se vsled vpeljave centralne rekel o tem še cestni. odbor, in je sploh treba še mnogih po- kuritve v teh poslopjih dosežen prihranek odtegne od pogojenih izvedeb, predno se more konečno rešiti ta stvar. Nasvetuje 50.000 gld. odboru, da poizve potrebno poroča v bodočem zasedanj Posl. Murnik to. da bi se torej naj se prošnj deželnemu odboru z naročilom da vse potrebno poižve in potem poroča deželnemu zboru Posl Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi načrt za hiralnico s prostorom za 50 moških in 50 ženskih hiralcev s fitroški v najvišjem ku 50.000 gld., da odloči stavbišče poleg belnice in eventuelno prične z zgradbo 6 Kranjski hranilnici se izreče zahvala za donesek k — Tržaške volitve. Tržašto n a jjajesteš t v o določilo je za začetek občinskih volitev 29. dan maja. — Celjski Slovenci iiložili so pri niestnem magistratu stroškom za hiralnico. 7. Deželni odbor se pooblašča, da skupili za star celjskem zahtev da se napravijo d^oj napisi da se bolnico in inft-kcijsko bolnico, doneska mesta ljubljanske hiralnice, kakor tudi iz deželnega zaklada dovoljene porabi za novo bolni hiral ob jednem ene kredite mu naroča, prihodnjem zasedanju glede nadaljnega pokritj da stavi primerne troškov vsa razglasila izdajajo v obeh jezikih> in da se pri mestnem uradu nastavljajo samo obeh dež. jezikov zmožni uradniki. Dne t. m. je občinski svet to zahtevo brezpogojno- odklonil. «Narodni dom» v LjubljanL Načrtov za zgradbo Narodnega Doma" v Ljublj došlo je 17 to odbrani ete Poslanec vitez dr. BI poudarja važnost zgradb alni odbor priznal je v svoji seji) prvo darilo v znesku 1000 kron načrtu, ki ga je naprav arhitekt in stavbeni dež. bolnice, govori obširno o oskrbovalnih stroških, o lastnih mojster Frančišek Škabrout v Pragi. Projekt arhitekta Antona režiji in iitemelj odboru se naroča ter predlaga nastopni resolucij 1. D v t z. Wolfa v Ljublj in kupni projekt arhitekta Karala Maschek da izposluje pri državni upravi izdaten pri- ter Rudolf Tönniesa na Dunaji sta dobila Dež odboru se spevek k zgradbi porodniškega pavilj naroča, da pripravi vse potrebno, da bode inkorporacij bolnišnice dež Poleg teh obdarovanih načrtov izrekel znanje še nekaterim drugim stolnemu mestu v času omogočena, ko bode do grajena nova bolni KI se protivi posebno dru gemu predlogu finančnega odseka, po katerem naj bi se bol po 500 kron. je- odbor pohvalno pri-načrtom. Projekti so sedaj javno razstavljeni v hiši št. 2 na Mestnem trgu II. nadstropje. Vstopnina je 10 kr. na korist podjetju. Odbor „Narodnega Doma" se ima sedaj odločiti nišnica razširila načrtu rekoč v v ces, predgovornika, svojimi dokazi, nasprotov in predlaga, da da je treba štediti. da se mu zdi, anju proti se ostane pri Posl prvotnem izreči za potrebne spremembe tega ali za enega obdarovanih načrtov, oziroma se onesüa projekta na kar Ö da Suklje zavrača hotel posl. Klim s zširjenju in svarili za štedenje ustvariti agaticijsko sredstvo, s katerim bi se lahko na kakem volilskem shodu reklo : Grlejte tako so gospodarili dosedanji poslanci, glejte, da jih odstranite. Sicer pa govornik toplo priporoča predloge finančnega odseka. Ko so v se posl Luckm dr. Vošnjak, baron Schweg m poročevalec priporočali finančnega odseka predloge, so se ti prejeli, kakor tudi posl vitez dr. ßleiw bo moč z zgradbo poslopja takoj pričeti. — Slovensko planinsko društvo napravi o binkoštih izlet na Učko (Monte maggiore), v Opatijo, Reko in na Trsat. Da bode odbor utegnil vse potrebno zaradi prenočišč in drugih reči o pravem času ukreniti, presi uljudno, naj se tisti, ki se mislijo pridružiti, prijavijo ustno ali pismeno do dne 16 maja zvečer pri društvenem blagajniku g Sokliču pod Trančo v Ljubljani. Natančneji program pozneje. Pasji kontumac. Magistratni razglas s katerim se je, I ✓ zgubil je dne m. Osobne vesti. Gr. Frančišek Gregori kaplan v Šmarju pod Ljublj gre za pro vi zor j v Zatičino v Smarij pride g. Janez Zakrajšček kapelan v Metliki. — Deželni zbor kranjski ima jutri dne 13 -svojo zadnjo sejo v tem zasedanji. t. m 4ne 14 Dvajsetletnico svojega obstanka praznuje nedelj t. m v Zagorji na Pivki ondotno narodno bralno .društvo in razvije svojo novo lepo zastavo. Združeno s to -slavnostjo blagoslovilo bo tamošnjo ognjegasno društvo novo brizgalnico. svo o Jožef Cimperman Na nebu kega pes ništva zatemnila je zopet za zmirom svetla zvezda, umrl je v Ljublj dne 5. t. m ečer plodoviti in odlični pesnik ter pisatelj Jožef Cimperman v 47. letu svoje starosti. Pokojnik četudi od svojega 13. leta na telesu tako pohabljen, da si ni mogel z nobeno nogo nič pomagati pospel .^e je vender s svojo pridnostjo in z izvanredno nadarjenostjo do jako odličnega odredilo, da smejo psi le s torbo okoli hoditi ali pa se morajo povsod zunaj hiše na vrvici voditi, svojo veljavo. — Zadnji mesečen semenj je bil z ozirom na to, da je bil ravno prejšnji teden veliki letni semenj, se dosti dobro obiskan Prignalo se je 339 konj in volov, 179 krav in 33 telet, skupaj 551 glav. Kupčija je bila najboljša za krave in teleta. — Tatovi ulomili so minuli torek po noči v prostore šišenske pošte in odnesli 800 gld. denarja. Zlodejcem še niso ■na sledu. — Požar. Minolo nedeljo popoludndne uničil je velik požar vas Zahomce pri Podkloštru na Koroškem. Pogorelo je do 40 poslopij. — Nesreča. Minoli ponedeljek zvečer prijel je na jnžnem vlaka uradnika g. Yidica ter ga s tako močjo vrgel v stran, da se je prav opasno poškodoval na kolodvoru stroj mešanega glavi. Prenesli so ga xx^^^t^.^.x^v.^ nezavestnega v bolnišnico. Balkanska mesta" leposlovca lovenskega. Bil je premarljiv in preodličen pesnik Popravek. V zadnjem listu se je 36. vrsta spisa „niki in uradniki močno zastopani mej — po pomoti tiskala na strani 154. bolgarsko inteligenco." in pisatelj slovenski, katerega nesmrtne proizvode bo hvaležni zgoraj slovenski rod še v poznem času s slastjo prebiral in se čudil krasoti njihovim. Prvikrat stopil je pokojnik v javnost 1. 1865., ) mesto na strani 155. zgoraj. od katere slovenskih, kakor „Zvonu" in zadnj ga časa se je potem vedno oglašal v v čas v L^čiteljskem Tovai „Ljubljanskem Z raznih listih Stritarjevemu Nezaslišani rop. V Parizu ne davno pridej Vi* • S tir J ki narod vedil ceniti zasluge Cimpermrna trp Kako je lepo oblečeni sleparji v hišo markizinje de Paris. Povedali so za slo- hišniku, da so poslani od preiskovalnega sodnika da vse v vensko pesništvo, pokazal je tudi prelepi pogreb, katerega je imel prezaslužni pokojnik minulo nedeljo. Udeležilo se je pogreba prav mnogobrojno število odličnih rodoljubov slovenskih in več društev z zastavami. — venskemu bodi večna slava! da marki hiši preiščejo, ker se je pri preiskavi pokazalo dobil od panamske družbe 300.000 frankov. Jeden sleparje^ je bil za komisarja drugi za tajnika, dva pa za pisarja. Naj Prezaslužnemu pesniku slo- prvo so izpi hišnika in njegovo ženo, na to jih pa za- prli v neko sobo in hišo preiskali od vrha do tal. Odprli vse Shod volilcev. Državni poslanec dr. Andr. Fer- omare in pobrali mnogo dragocenosti kleti zalogo šam t.. 1. ob 31/2 uri shodu na jančič sklicuje na nedeljo dne 14. maja popoludne shod volilcev v čitalnico v Vipavi, katerem bo poročal o svojem delovanji v državnem zboru vabi inajuljudneje vse volilce. panj ca Preiskovali so sedem ur in ukradene stvari naložili na ki jih je čakal. Predno odšli sta hišnik njegova žena morala jim še stvarij za 300.000 frankov podpisati neke papirje Pokradli so vseh IGß Originalni način varčevanja. V bankirski hisi silno mnogo barona Eotscliilda v Londonu porabij Sklenili so baje, da ne bodo delali pik in vsled tega so prvo leto pri črnilu prihranili lepo svoto 5000 gld črnila. v ze •V. Zrtva zmote. Sodnik: Vi ste toženi, da ste na ulici nadlegovali gospodično X zenec to? ■ Bil sem žrtv zmote Zatoženec: Mislil sem kaj pravite na to? -Sodnik: Žrtva zmote da je gospodična lep Zato- kako ali poglejte jo, kak obraz, potem pa se bodete prepričali, da sem bil v resnici žrtva zmete pošiljajo privatnim naročnikom poštnine prosto uzorcne nekolekovano. kakor nikdar prej, pošlje se ali / 9 gld. pri metru in nobendarila krojačem, kakor se pri nasprotnikom na škodo naročnikov godi, jaz imam le zadne in točne cene, vsak privatni naročnik dobro in ceno kupi. Zatega- moje uzorčne knjige zahtevajo. Svarim tudi pred zopetnim cenejšim pismom na- sprotnikov. obleke. Paruvien Dosking preč. duhovščino, predp uradniške uniforme, veteranoe vadce, livreje, sukno ognegasce blago telo- loden, ogrinala tudi nepremočlji bilarde in mize, prevleka lovske sukne perilo potna hoče, Kdor toraj ceno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukno cene cunje, ki niso plačila za krojača uredne, kupiti stori Stikarofsky Brnu (Manšest.er avstrijski). Na j veča zaloga snkiia v vrednosti V2 milijona gld. se viäi velikost in zmožnost naše hiše naj bo povedano, da je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo, komur je dana priložnost mene v svojih velikanskih proda-jalničnih prostorih obiskati v katerih 150 ljudi dela, da se prepriča v istinosti goraj navedenega. Pošlje se le po poštnem poiizetji. Dopisuje se v nemškim, češkim, ogrskim, polskim, laškim, francoskim in angleškim jeziku. (19 15) y'VyYyyYyYYYYYYyYYYYYYYVYYYYYYYY^^ bolezni 4 M »J jn • . K^-ff • • ■ V r. . je zdravje! 1 ? utrujenost, slabost zginejo spuščaj 1, splošna pn zdravi ki 'VI. garantujemo temeljita lečba po navodilu metode. :— Prašanjem je priložiti poštno (16- Office Sanitas", Paris Faubourg Montmartre. 16) ^ % % ozdravi ••h v m k i • brez povrnitve bolezni ozdravljanj dokazujejo ta Natančne poročila ? čudež ved-s priloženo poštno znamko, se povšlje na: hi Office Sanitas" Paris Faubourg Montmartre. (17 16) Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. datek k pravi kavi. Nedosegljiva je kot do- (14t Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje. Dobo se povsod. 1 2 kile 25 kr > k '4 i M A i i > i > > % t -r- i ¥ i > i izgotovljene v lekarni k „angelu varhu BRADY-a v Kromerižu (Moravsko) i i r so staro, zanesljivo in znano zdra- i biidilno sredstvo krepilno i Želodec in prebavilna dela. Samo prave varstveno znamko zraven stoječo podpisom. Cena: 1 steklenice i i ScliutjinRrKo dvojne steklenice g\/3'Hxxajj^* Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec- \ v Piccoli in carich; v Skofji Loki: 4 Kari Fabiani; dovljici: Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. A \ Dom Rizzoli in Bergmann ; v Kamniku: lek. J. Močnik; v Črnomlju: Blažek. i i i > M i i M i M M > M i ¥ i M i ¥ i i > i i i [ I I f J I •I I t J II Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba Blasiiikovi nasledniki * «