Spefflsknn fes sbbonuuflnto pmlilt — Leto XXII., št. 299 Ljubljana, četrtek yL decembra 1942-XXI Gena cent. 80 ^ptavoiMvo uiuoiuam t*ucaoiiev* alxa i. Telet00 fc. <1-22 51-23 M-24 nserat m »ddelek Liubliana Puccmitena oH> a i - Ielelor it »1-25 51-26 odruimca Nove mesto- Liublianska četa 42 (jčtmi a LrobliansKc pokra not on poteno-fekovneir ravodu te 17 >49 za Mtalt (ua|t f ta Ilir Servt7K onti nn Po«i N< 11*118 ZkLJ JO.C H »HM VCi a oglast a Ki I talite tc (no*emsrv3 taa rrfnn« Orihhlifit? 'raliana S. A MILANO lsbsja »tik dao razen poacdelika Naročnina znaia mesečno Lti 18.—, aa inozemstvo vključno s »Ponedeliskim Jutrom« Lil 36.50. Utedoiitto: (joblfcna. Puccinijeva ulica ker. 9. tel Hod faev 51-22. 51-23. Jl-24. _Rokopisi »e ne t n < t t o. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pc« la pub- bliciti di proveoienza italiana ad estera; Unione Pubblicrti Italiana S. A Mil ANO Letalski napad! na sovražne v južni Libiji Na tuniškem bojišču uničenih 9 sovražnikovih oklopnih vezil — Bombardiranje prometnih zvez in križišč v zaledju Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 30. decembra naslednje 949. vojno poročilo: Na puščavskem področju južne Libije so močni oddelki našega letalstva prizadeli nove občutne izgube kolonam, ki so bile napadene tudi prejšnje dni. Boji na področju Tunisa so se nadaljevali. Osne čete so uničile 9 oklopnih voz in ujele kakih 50 sovražnikov. Naši napadalni letalski oddelki so napadali ces na križišča in središča v sovražnikovem zaledju. Eno sovražno letalo je strmoglavilo v ognju nemške pehote. Sovražna letala so ponovno bombardirala Soso v Tunisu ter so povzročila škodo in mnogo žrtev med prebivalstvom. Strah v Siriji zaradi italijanskih letalskih napadov Sm'rRa, 29. dec- s. Iz Reiruta se doznava, da so anglodegolistične oblasti sklenile povečati protiletalske zaščitne mere zaradi ponovnih napadov italijanskih letal. Poostrene so bile kazni za kršilce ukrepov varnosti. V Beirutu so začeli graditi šfe-viine jarice in zaklonišča. Spopolnjena je biia tudi protiletalska obramba. jassskega na Stockholm, 30. dec. s- Rimski dopisnik sta »Svensika DagcbLadet« op-suje v s;m-'atičnem članku zunanjo siiiiko današnje Italije ter čustvovanje italijanskega naroda ob začetku novega leta, CLanek pravi, da je [talija prepričana, da bo prihodnje leto prineslo odločitev m da je zato trdno odločena napeti vse svoje siile za najvišja vojni napor. Zaradi položaja, ki je nastal po izkrcanju zaveznikov v Afriki so bili Italijani Dostavljeni pred hudo preizkušnjo ki so jo sijajno prestaili Današnji Italijanu' so sn ustvarili popolno vojno zavest da lahko trezno in mirno presojajo in razpravljajo o dogodkih. Italijansko ljudstvo je danes prepričano, da gre boj za življenje ali smrt Italije kot evropske velesile za bodoče vekove. Dogodki preteklega leta so le še bolj ojačiii notranjo italijansko fronto Delavnost fašrist'čne stranke ima danes največjo važnost in stranka je s svojo široko organizacijo v položaju, da vpliva na najbolj oddaljene hiše in da jc dobro poučena o velikih m majhnih potrebah vsakdanjega življenja, ki jih je treba rešriti na ta ali Irug način Ta občudovanja vredna podpora fašistične stranke je še dvgnila n eno veljavo pri množicah italijanskega naroda Ne glede na običajne nezadovo'1'neže in rabavljače. ki so napovedovali strahovito zimo, je položaj prehrane dosti boljši, ka koir je bil lani. Izpraznitev bombardiranih krajev je prepričala mnoge dvomljivce, da v Italiji vlada ve l; čast »i duh vzajemnosti. List zaključuje: Italijanski narod jc z notranjo fronto zelo o.iačiil ter pričakuje bodočih dogodkov z resnostjo toda tudi trdno odločen da vzdrži in prenese najtežje neizbežne žrtve. IJTlS % k i mj| llff^P % V savs^šn^sti tafnfJca Stranice Ekss. Vidtsssonija se Je sestal narodni svet združenja bojevnikov Rim, 29. dec. s. V Rimu se jc- sestal ob navzočnosti tajnika Stranke, imetnika aa-te kolajne Alda Vidussoniia 13. na^-odn, svet združenja bojevnkov. Skupščine so =-e udeležili člani nacionalnega direktor ii z osrednjim odborom ter predsedniki in voditelji pokrajinskih federacij Skupno je oilo zastopanih 8.959 bojevniških odsekov n 805.000 članov. Navzoči so bili tudi državni podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta šef glavnega stana Milice general Galbiati, oficirji, generali kot zastopniki poc-r jnikov za vojsko, mornarico in letalstvo. ..-uveraer Rima princ Borghese. zvezni t?j k Colesantj, predsednik ONC di O/oila-nza. generale' airektor vojnih pokuinin 'orrnosa, zastopniki bojevniških združb er Številni imetnik, zlatih kolajn. Vidussonija, ki je pri pel ob 10. ob sprem rfvu podtajnika PNF Carla Scorze, sc- pozdravili z dolgo manifestacijo udajosri Duceju. Eksc. Vidussoni je otvoril rano.t s pozdravom Kralju Cesarju in Duceju r.a-kar je govoril predsednik imetnik zia te kolajne Amilcare Rossi, ki je izrazil predvsem poklon:tev združenja Kralju Cesarju in Duceju ter slavnim oboroženim silarr. ter poveličeval opomin junaških padi h P^klo nil se je mestom, ki so bila prizadeta ob sovražnih napadih in ki s svojo junaško odločnostjo podpirajo ponos borbe. Predsednik Rossi je nato obširno poročal o društvenem življenju in je predvsem poudaril, da je združenje ki se posveča rova-riško podpornim akcijam v prid ranjencev in borcem ter njih družinam, smatrati stalno mobilizirano Njego\'i člani so stalno pripravljeni za vse visoke smotre ter tvorijo preizkusni kamen bojevniških in Cističnih vrlin ki odstranjujejo vso sebičnopt in nerazumevanje ter dajejo dušam čistost predanosti, prekaljene že v hudih preizkušnjah mnogih vojen. Ojačenfe vpliva nankinške vlade Nacionalna Kitajska bo v večjem cbsegu sodelovala v borbi za vzhodno Azijo Sanghaj, 30. dec. s. Nankinški listi podčrtava jo važnost izjav Vančingveja ob njegovem odhodu iz Japonske. Listi navdušeno pozdravljajo vzajemnost, ki že vlada med Kitajsko in Japodsko in ki se bo nedvomno v bodočnosti še znatno poglobila. Kot znak tega poudarjajo Listi dejstvo, da je podtajništvo za vojsko in mornarico prešlo pod nadzor vojaške komisije, ki ji predseduje Vančingvej To dejstvo jamči ojačenje kitajskega vojaškega organizma. Na ta način se bo nacionalna Kitajska lahko v večjem obsegu in z vedno večjo učinkovitostjo udeleževala borbe za vzhodno Azi_ jo. Nekateri listi, ki so blizu uradnim krogom, poudarjajo, da mora nacionalna Ki- Dokaz Giraudovega besedolcmstva Berlin, 29. dec. s. Na današnji konferenci tujega tiska je bilo prečitano pismo generala Girauda z datumom 4. maja na naslov maršala Peta:na. S tem pismom se je Giraud s častno besedo zavezal, da ne bo ničesar podvzel proti politiki sodelovanja z Nemčijo, ter je celo izjavil, da je glede tega istega mnenja s peta in om in La valom. To pismo kaže. pripominja pooblaščeni tolmač IVilhelm-*'-^"1,0 ko^ikn je dat na čast francoskega visokega oficija tipa Giraud. Novi uspehi nemških podmornic Zopet 19 sovražnikovih ladij s loo. joo tonami potopljenih na Atlantika Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo: Nemške podmornice so nadaljevale zasledovanje pri Azorih razbitega sovražnega konvoja ln so potopile nadaljnje štiri ladje z 21.000 br. reg. tonami. S tem je bilo doslej v tem konvoju uničenih skupno 19 ladij z 106.000 br. reg. tonami. Poleg tega so potopile naše podmornice v drugih vodah južnega in severnega Atlantika 15 ladij z 79.300 br. tonami. S tem je podmorniško orožje poleg včeraj javljenih uspehov po_ slalo zopet 19 sovražnih ladij s 100.300 br. tonami na dno morja. Izjalovljeni sovjetski napadi o b Tereku Nadaljnje velike sovjetske izgube — živahno užejstva-vanje nemškega in zavezniškega letalstva Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. dec. ! Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na ozemlju ob Tereku so se ponesrečili močni, z oklopnimi silami podprti napadi sovražnika Pri tem je bilo uničenih 8 sovražnih oklopnih vozil. V Stalingradu in na področju ob Donu so utrpele sovjetsko čete pri nadaljnjih svojih napadih velike krvave izgube in so izgubile 16 oklepnih vozil. Mod uspešnimi našimi protisunki je bilo zaplenjenega več težkega in lahkega orožja in so bili zajeti ujetniki. Napadi nemških letalskih skupin kakor tudi italijanskih, rumunskih in madžarskih bojnih letal so povzročili sovražniku velike človeške izgube ter znatne izgube oklopnosra in tožketra orožja. Madžarske čete so uničile med napadalnimi operacijami večje štev:lo sovražnih bunkerjev z njihovimi posadkami. V srednjem odseku vzhodne fronto so bili posamični sovražni napadi odhiti. Lastni napadalni oddelki so vdrli v sovražne črto in so razbili več bojnih postojank. •Južnovzhodno okaj britanskih lotal vrgio nokaj ruši. .n bointi na zapadno Nemčijo. Povzročena je bila manjša škoda na poslopjih. Nemška lahka l>ojn;) lota!a so v Rokav-skoni prelivu potopila om stražno ladjo in so podnevi napadla za vojno važne olijokt<-nekega pristaniškega most;«, ob južni angleški obali. V letalskih bitkah sta bih pri tem sestreljeni 2 sovr::žni letali. tir bč-jA., u v tMIa" Poročilo predsednika Rcssija je obravnavalo posamezna vprašanja dru-V. nega ž vl.enja glede na mer al o in pritrditev zahtevam države ki bije svojo r'e*o križarske vojno. Omenil je važnost oorbe ki jo je Duce nedavne označil jasno v jih pestulatih z govorom dne 2. decemb^ Predsednik Rossi je med drugim pouai-il da se 200.186 povratnikov iz prejšnjih vo-ien udeležuje sedanje vojne, po več ni kot prostovoljci. Dobev del teh je izmed /001-teljev združenja. Tiskano poročilo je b'io zbranim razdeljen 1 in prikazuje v jeK-ti pobude organizac:jskega in podpor^^ga značaja združenja boje\-nikov. Poučilo kaže. "kakšne vel ke uspehe je združenje doseglo v vsakem pogledu. Podčrtano ie zlasti sodelovanje z bojevniškimi urid: Stranke. Za zborovanje je bilo značilno gereče ozračje navdušenja, ki je pričalo o ven in žilavi volji bojevnikov iz vseh vojen, o neizčrpni vnemi in vdanosti v (iutiu fašistične discipline v častnih in odgovornih nalogah, katere jim je Režim poveril. Ob koncu poročila, ki je oilo soglnsno odobreno je narodni svet odobril dnevno povelje Pozdravljen z velikimi ovaci.iami. je nate govoril tajnik PNF, ki je prinesel tovarišk pozdrav stranke, katera ie bila vedno neizprosna čuvarica bojevniškega d- In. Stvarni izraz tega duha so bojevniki, k« tvorijo aristokracijo zvestobe in Krvi V njih vidi Stranka enega bistvenih temeljev za gmet-ni in duhovni dvig domovine, ki bo dosežen z vojno na povel;'e Duceja. Obnovljene manifestacije so izrazile skupno prepričanje v zmago fašističnega orožja. TJdanostno brzojavko so bojevniki posla'i Nj. Vel. Kralju in Cesarju. Tajnik P>7F jo zaključil raport s pozdravom Kralju Cesarju in Duceju. prsi. p n naj sov je t k poveljništvo na-• s takimi strahovitimi ljudskimi Borlin, 29. doc Današnje nemško uradno poročilo omen a z vcl'kc- pohvalo znamenito d viz jo >. JuVa?. katere ime je zvezano s sponi nom najlepših voin h dogodkov ki jih ie italijanska vojfkn zap;s.\Ui v svcjc sijajni r.g. dovino. Divizija ^Jul a se lioju.;e že dnije na vzhodni ficr.t in njen' planinci, molčeči in žiUv', prenašajo vse nipcre in neprijetnosti z redko vojaško vztra jna "t o V gostem in temnem gozdu je 10 dni a v-ja! ; trahevit vihar. B^teri-e štirih n oni."k'h d vizij so brez prestanka bruhale ogromne množice zstrellnv. V tisočerih cb: kah jO prrdira'a smit skozi gola drevesa ler neusmiljeno ubijala m štvo eno izmed sedmih obkoljenih sovjetsk h d'vizij. Obkoljen popolnoma nova. Kapetan te, k! si ogleduje topove, je ug.tovil, da so ameriškega izdelka in nosijo ime ameriškega dobavitelja tor letn co 1912 Malo vstran je nedotaknjen modern avtomobilski park, takisto ameriške proizvodnje. Lshko :n težko pohotno orožje pa izhaja iz sovjetsk o tovarn in sa zdi slabše od onega, ki smo g.i zaplenili v drugih odsekih. Hodimo po gozdu sem ter tja, med neg'bnimi trupli vojakov ter med kupi pobite živine, ki se črnijo na belem snegu. Od časa do časa ču-jemo vzklik kakega nemškega vojaka. Tu so grenadirji, ki raziskujejo gozd. Eden izmed njih je brskajoč po kupu razbitm odkril zaboj s steklenicami penečega krimskega vina, drugi je našel čaj, tretji pa uro z nihalom, ki je še vedno prav lno tiktakal. B"'lo bi zanimivo zvedeti zgodovino te ure, ki je, sodeč po obliki in po rezba-riji v lesu, delo kakaga umetn ka iz 17. veka v Moskvi ali Petrogradu. Čiščenje gozda traja dclgo časa. Zar vleklo se je pozno v noč, preden je bila gešča pregledana. Tisti, ki so uš;i uničevanju, čepe sedaj okoli velikega ognja sredi gozda. To je skup niča 11 sovjetskih vojakov, zajetih v nekaki prirodni votlini, kamor so se zatekl* pred dvema dnevoma Trudni in neveseli sede cb ognju in jz njihov h plaščev se dvigajo oblački pare. V gozdu brije močan veter, ki prinaša vzdihe, razen šum in šelest. Vojna je huda.« (II Piccolo.) Bude sovjetske izgube na finskih bojiščih Helsinki, 29. dec. s. Finski glavni stan javlja: V zadnjih 24 urah je bilo na fronti Karelijske ožine izredno živahno udejstvovanje patrul. V srednjem odseku Aunuške fronte, so finske čete obrezufpcšile napad sovjetskega bataljona, ki mu je deloma uspelo prolreti v prednje postojanke, od kcKier pa je bil pognan nazaj in je imel krvave izgube. Nad 150 mrtvih Rusov so našteli na bojišču. Z nekega sosednjega seka so finske čete pognale prav tako majhne oddelke sovjetske patrulje, ki so vdile v prve črte. Na fronti Vzhodne Karelije je bilo v južnem odseku izredno živahna bojno udejstvovanje, ki se je zaključilo z razpršitvijo boljševiških oddelkov in patrulj. Enega iz-mel sovjetskih napadov v področju Uhtue, o katerem je včeraj vojno poročilo poročalo, je izvedel bataljon, ki je imel številne izgube. Mnogo mrtvih je obležalo na terenu. Finci so ujeli tudi mnogo sovjetskih vojakov. Na finski strani je bil ob tej akciji amo en vojak lahko ranjen. Finsko protiletalsko topništvo je sestre-ilo v odseku Uhtue eno bojno letalo upa 1-2«. V južnem odseku fronte v Vzhodni Careliji so finski bombniki učinkovito bom-uardiral skladšča v sovjetskem zaledju. V .i,'-1 dms?iiic se fes ie stopnjevala Ntsa&ia nzve podmornice hitreje, nego Jih nas^st- nlKi potapljajo Stockhclm, 30. d-c. s. Londonski dopisnik lista Dagens Kvhetei pedaja napoved o verjetnem razvoju vojne v 1. 1934. Pri tem se docii;a vprašanja podmorniške vojne tor pravi med drugim, da bo podmorniški boioa še vedno največja in najnevarnejša grožnja Veliki Britaniji. Poročevalec naglaša, da ta borba še nikr.kcr ni prekoračila svojega vrhunca. Mnogi britanski kritiki napovedujejo, da se bodo napadi osnih podmornic ojačiii v prihodnjih treh mesecih Znano je tudi, da Nemčija z večjo naglico gradi podmornice, nego jih zavezniki potapljajo. Podmorniško orožje predstavlja še vedno veliko karto osnih sil v vojni nn morju ln jo bodo spretno izigravalo skozi do konca. Na kak način bi se dala odstranit; ta grožnja, si v Londonu še niso na jasnem, dasi stalno razpravljajo o varnostnih ukrepih. Gotovost končne zmage v 1.1934, ki jo v Londonu od časa do časa slavnostno proglašajo, je močno obledela še pred koncem L1942. Ob ameriški obali pctcgjjese ladje Bucc javni us'.-žl en ilustracijah h »Gorskemu vijencu«. ki 'h je razstavil, pa sklepaš, da simpatizira z junaškimi izročili dinarskega človeka. Ta trojica gleda po svoje na umetniške probleme. Maksim Sedej je dejal o tem med drugim: i — Slikar naj z enostavnimi sredstvi, brez svetlobnih aii literarnih efekto^ z barvnimi ploskvami in potezami, ki jih po vrednosti — hladne ali tople — postavlja drugo poleg druge v prostor, doseza čim večjo harmonijo barv in linij. Prav tako r-ij doseže kar najbolj naravno vizijo upo- iijenega predmeta, ki učinkuje po svoji preprostosti, brez afektaei.ie. povsem na--"vno. Pri tem naj izključuje suženjsko ■-snemanje narave, saj je to vlogo pre-vela fotografija. Navadna stena je prav ' ko vreden predmet upodobitve kakor šopek cvetlic, vendar ostaja človek slikarje T r.- i važnejši objekt. Barva bodi pretkan;; r občutkom in prefinjena do največje možnosti. Barva, ki je iztisnjena iz tube. 'e «amo surogat: treba jo je na paleti mo-*np predelati in oplemenititi. Vsebmo slike seveda ne izkliučujemo, toda treba je. do je dobro naslikana. — Dela velikih starih in sodobnih mojstrov učinkujejo tako. da se človek kar čudi, ko stopi pred njihove umetnine, češ kako je mogoče s tako preprostimi sredstvi doseči take rezultate! Večina teh del, zlasti najboljših, ni nastalo zlahka; vsa so plod dolgega študija in truda, kar pričajo posebej še Cezannove slike (da ne govorim o ostalih). Videti je. s kolikim trudom je Cezanne obdelal kako ploskev ali predmet. Vzlic temu je bil velik umetnik in je močno vplival na sodobno slikarstvo. Zdi -e mi. da je pri naši nepoučeni publiki in pri nekem delu kritike našla posebno do-pndenje navidezna spretnost, ki krije svojo revščino z manuelno veščino, zamenjujoč le-to s spontanostjo in elementarnost-jo. Sploh se del kritike bavi z vsem mogočim, samo ne s slikarstvom v točnem pomenu besede. Če je pri takih ljudeh tako malo čuta za pravo vrednost slike, kaj naj rečemo o drugih?! — Spor med impresionisti in mlado generacijo? Nikakor ne! Od prvega impresionizma je preteklo že nad 70 let, naš ni star niti 40 let. V slovenski umetnosti so po njem nastale mnoge vrzeli in mladi umetniški rod ima nalogo, da jih izpolni ter tako ustvari podlago in tradicijo nastajajoči slovenski umetnosti. Jovana Zoniča je v razgovoru najbolj zanimal problem kompromisne umetnosti, zato ker stoji sam na stališču brezkompromisnega slikarstva. Zanj sloni sodobno, tako zelo individualizirano slikarstvo na intelektu, na duhovnih lastnostih in sposobnostih intelektualca, ne pa na osnovnih pojmih obrti. Menda hoče poudariti, da je današnje slikanje z vso svojo umetnostno problematiko poleg intuitivnega in »obrtnega« predvsem intelektualno delo. Kompromisno slikarstvo pa pretirano išče simpatij občinstva, M je v prejšnjih dobah pač lahko sledilo umetnostnemu razvoju in ga podpiralo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko danes zaostaja za njim in sicer po krivdi slikarjev, ki sami delajo kompromise s cenenim okusom in po krivdi onih, ki napačno popularizirajo umetnost. Zoran Mušič je bil najkrajši. Tudi njega zanima problem občinstva in umetnosti ter njune posredovalke-kritike. — Strinjam se — je dejal, — s tem, kar rta povedala tovariša. Nekaj bi hotel enkrat že slišati, kadar je beseda o slikah: Ali je slika interpretirana slikarsko ali ne? To je zame temeljno vprašanje! Tako se je izpovedovala trojica umetnikov, ki so pokazali v Jakopičevem paviljonu na platnih svoja stremljenja. Če bi jih prevedli v navadno človeško govorico, bi videli, da hočejo eno in isto: popolno in svobodno izživetje svoje stvarjalne individualnosti; vse drugo so izrazito osebne razlike. stika ZAPISKI Nova študija o Michelangelu. V založbi Italijanskega zavoda za grafično umetnost v Bergamu je izšla kniiga proučevalea Mi-ehelangelovesa dela Enza Carlija »II Michelangelo«. Znanstveno zasnovana knjiga je plod dolgoletnega samostojnega raziskavama jp odmra nekatere nove poglede na umetnostne probleme v delu nesmrtnega mojstra. Antologija nemške lirike v italijanski izdaji. Pri Sansoniju je izšla v redakciji Persia Nesti zbirka »Le piu belle liriche tedesehe da Lutero a oggi«. Skoraj 500 strani obsegaioča knjiga prinaša nemško besedilo z italijanskimi opombami in uvožena. * Triindvajseti odlikovanec s hrastovim listom z meči. Hitler je komodoru Udeto-ve lovske letalske skupine majorju Wolfu-Dieterju Wilckeju ob njegovi 141. zračni zmagi podelil odlikovanje hrastovega lista 7. meči k viteškemu križu železnega križa. Major Wilcke je 23. vojak nemške vojske, odlikovan s hrastovim listom z meči. * 3.000 zmag v zraku. Oddelek lovskih letal, ki jih vodi nemški major Trautloff, odlikovan z viteškim železnim križem, je dosegel te dni na vzhodnem bojišču svojo 3.000. zmago v zraku. To zmago je izvoje-val pilot Stotz, ki je doslej sestrelil sam 111 sovražnih letal. Stotz je odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križu. * Smrt senatorja Valerija. V Triestu je umrl bivši župan Alfonso Valerio, ki je zadnja leta živel v Pogio Reale na Carsu. Valerio je učakal lepo starost 90 let ter je bil lo zadnjih dni živahen in odporen. Na-rodil se je 18. julija 1852 ter je bil tovariš Attila Hcrtisa in nekaterih drugih veljavnih mož, posvetil pa se je odvetniškemu poklicu. * Odlikovana Genova. Te dni je bila v Genovi, Palazzo Turzi, enako kakor v Tu-linu. izročena diploma, kakršne prejemajo posamezniki, pa tudi cela mesta za Junaštvo in trpljenje v vojni. Genova, ki je bila hudo prizadeta po sovražnih letalskih na_ padih. si je to odlikovanje v polni meri zaslužila. Predsednik invalilov Carlo del Croix je ob istem času izročil županu genovskega mesta posebno izkaznico invalidske organizacije. Svečanost je bila zaključena s pozdravom Kralju in Cesarju in Duceju. * Novo, doslej nevidno zvezdo je odkrila argentinska zvezdama v Buenos Ai.resu. Zvezda je dobila ime »Jove« in se nahaja v ozvezdju Puppis med Sirijem in Capa-ptusom. Zvezdo so tudi že fotografirali. * Sedem dekiet je utonil. Na Lagu dTseo pri Bergamu se je primerila v nedeljo huda nesreča. V čoln Baicarola Oresta se je vkrcalo 7 deklet in 2 moška, ki so se vračali iz božičnega praznovanja domov na drugi breg jezera. Med vožnjo po jezeru pa je nastal vihar, čoln, ki je bil prehudo obremenjen, se je prevrnil. Dvema mošk'-ma potnikoma se je posrečio, da sta se rešila s plavanjem, mladenke pa niso bi'6 vešče piavanja in so utonile v razmeroma plitvi vodi. kljub temu da oo jim reševale; takoj hitel' na pomoč. Bik to po več'ni delavke, stare od 19 do * Velika škoda po potres*. Kolumb;ji. Nedavni potres je povzroči! v Kolumbiji težka opustelo":a Zlast' jo orizad^to mesto Lor ca. Več sto oseb je postalo žrtev zemeljskega gibanja. t i* ČETRTEK, 31. DECEMBRA 1942-XXI 7.30: Napevj in romance. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12 20: Koncert pian;sta Bojana Adamiča. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert pianista iBojana Adam ča. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini 13.25: Prenos za Nemčijo — orkester Cetra, vodi dirigent B3rz zza. 14.: Poročila v italijanšč;ni. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Lahka glasba. 15.: Poročila v slovenščni. 17.: Napoved časa — Poročila v italijanšč ni. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.35: Koncert pianistke Eugenije Cornalba. 19.30: Poročla v slovenščini 19.40: Koncert čelista Giorgio Lippi — pri klavirju Bruna Barbetti 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščmi. 20.45: Koncert orkestra Cora. 21.20: Predavapje v slovenščini. 21.30: Glasba Riccarda Stor_ ti-ja, vodi dirigent Romeo Arduini. 22.10: Pesmi za vse okuse vodi dirgent Segurini. 22.45: Poročila v italijanščini. IZ LJUBLJANE u— ZadnJa pot Toneta Thalerja. Ob ve- i liki udeležbi pr jatei.,ev in znancev so j položili v torek popoldne pokojnega To-i neta Thalerja k večnemu počitku na vi-! škem pokopališču. Ze mnogo pred pogrebom se je zbrala pred hišo žalosti velika množica. Po molitvah viških oo. frančiškanov se je razvil dolg žalni sprevod, kakršnega v Rožn: dolini že dolgo nismo videli. Vozu z duhovščino je sledil mrtvaški voz, ki ga je krasilo več lepih vencev. Za globoko užaloščenim sorodstvom so se zvrstili pokojnikov: prijatelji, med katerimi so bi i Tonetovi najožji sodelavci v ljudskem vzgojnem delu dr. Albin Kanda-re. P.oian Drenik. dr- Windischer, Tribuč ! in viški ožji prijatelj.. Lepo je b;lo tudi j števiio pokojnikovh prijateljev z aunaj-: j ske tehnike. Koder ?e je pomikal žalni sprevod, je občinstvo s pieteto izkazalo zadnjo čast dragemu Tonetu. Na viškem pokopališču ?o prenesli krsto najprej v cerkev, nakar so jo Po molitvah položili v prerani grob. kjer bo počival dragi Tone poleg svoje dobre matere. Vsa moož-ca se je še enkrat pos'ovila od nepozabnega pokojnika, nakar so zagrnile grude krsto zavednega moža poštenjaka. Naj bo dragemu Tonetu lahka domača zemlja, ki jo je tako i-kreno ljubil. u— Poročila sta se na Štefanovo v cerkvi Marijinega Oznanjenja gospod Franjo Pogač n'k. poslovodja tvrdke Meinl in gospodična Milena Miholčeva. Novoporočen-cema želimo obilo sreče! u_ Leto se poslavlja s snegom. Po naši ljudski govorici prinaša sneg sreč:, n3j že bo ob svatovanju ali ob Novem letu- Letos smo dolgo pričakovali snega, zima r.am je prizanašala vse do božičnih prazr.ikov. kar je b lo zavoljo štednje s kurivom posebro ustrezne kar najširšim slojem. Vremenski preokret na Sentjanževo pa je prinesel različne vremenske pojave in tudi zemlja se je ponovno zamajala. V torek zjutraj ob 4.45 so si sledili štirje rahli sunki, brž.-čas odmev potresnega valovanja v Mali Aziji, ki se letos kar noče pomriti. V Ljubljani je začelo v torek spet nalahno snežiti. Jutranja temperatura je bila —0.70 C. Barometer je padal in je dosegel stanje 765 mm. V noči na sredo je padlo živo srebro na —1.8" C. Ko se je Ljubljana davi dramila. je naletaval pršič. ki se je v teku dopoldneva bolj in bolj zgoščeval in smo nato imel' p^av izdaten nalet snega- Padal je na več ali mani suha t^a in je docela pobelil Ljubljano in pokrajino Vse kaže. da nam bo ugašajoče leto za slovo zagrnilo pri rod o s prav izdatno belo odejo, kakršno so naši kmetovalci na deželi kakor v mestu že prav željno pričakovali. u_ Svojcem 'nternirancev in vojnih ujetnikov. Mostn; urad za popis ujrtnikov in intemirancev v Kres ji, soba št. 44, vhod z Lingarjeve ulice 1, prosi svojce prijavljenih intemirancev in vojnih ujetnikov. ki so se pri javili za podporo pri mestnem čocialno-poiitričnem uradu, naj takoj sporeče povratek interniranca iz internacije ali vejnega ujetnika -z ujetništva, prav tako pa tudi vse druge moreb tne spremembe. u— Na razstavi Franceta Pavlovca v Galeriji Obersnel bo imel na Novega leta dan ob 11. uri umetniško vodstvo književnik Ivan M r a k. u— Petindvajset let bo minilo v novem letu, odkar je saičela izhajati »Domovina*. Stopila je pred slovensko javnost v dobi, ki je bila piav tako usodna za vse človeštvo, kakor je današnja. Bila je iuprva politična glasnica mladega rodu, pozneje pa je našla zavoljo prijetne vsebine pota v najširši krog zavednih kmetov in delavcev Tudi marsikateri meščan se je navezal na njo, ker ga je mikala njena sveža in pri- Italijanski Mcchi C. 202 obstreljujejo ■ strojnicami in zažigajo sovražna avtomobilska vozila Pokrajinska podporna ustanova v Ljubljani deli kurivo siromašnim družinam ^ Obdarovane! nakladajo in odvažajo premog ln drva kupna domačnost. Letos sredi novembra je »Domovina« izgubila svojega dolgoletnega glavnega urednika Filipa OmladiČa, ki se je vneto trudil zanjo in v veliki meri pripomogel k njeni razširjenosti in priljubljenosti. Po utrti poti gre »Domovina? dalje v bodočnost. Srebrnega jubileja kajpak ne bo praznovala pompozno. marveč bo njena lepa obletnica najbolj počaščena s tem, če bo v novem letu imela čim večje število zvestih naročnikov in čitateljev. Toplo priporočamo »Domovino« tudi meščanom, še zlasti onim( ki ne zmorejo naročnine za dnevnik. u— V evangeljski cerkvi bo na Silvestrov večer ob pol 5 popoldne služba božja in na dan novega leta ob 10 dopoldne. u— Vodstvo v galeriji Obersnel. V petek, dne 1. januarja bo imel ob 11. uri dramatik Ivan Mrak vodstvo na razstavi akad. slikarja Franceta Pavlovca. Ta dan se razstava definitivno zaključi. u— Društvu »Dom sleph« v Ljubljani ie podarilo uradnštvo Borze dela v Ljubljani lir 270 namesto venca na grob bla--?oprkojne ge. Francke Golouhove. Iskrena hvala. u— Ako hottče pri kuhanju prihranki kurjavo, se peslužite zaboja ali vreče za kuhanje. Podrobna navodila za napravo in uporabo istih najdete v Gospodinjskem koledarju za leto 1943 XXI-XXII. ki ga dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. u— šolskih skrbi se rešijo starši, ki prijavijo svoje otroke k dnevnim instrukcijam po dve uri dopoldne ali popol i ne. proti nizkemu mesečnemu honorarju. Povprečno stane ura samo okoli 2 liri. Razlaga, iz-prašanje učne snovi, pregled nalog. Vpisovanje dnevno od 14. do 17. ure: Novi trg št. 5/III. levo, pri Vseučiliški knjižnici. u_ Živo apno dob jo tudi člani Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana 'i na podlagi članske izkaznice pri g- Gabrov-šku. Rožna dolina, cesta XVII-1. u— Za novo leto bomo točili izvrstna sortirana vina Amabile passito. Gambe_ lara passito. teran v steklenicah itd. — Se priporoča gostilna »Lovšin«, Gradišče št. 13. Z Sereniskega Leto dni strankinega dela v kamniškem okrožju. Na velikem okrožnem zborovanju, ki se je vršilo predzadnji petek in soboto v Kamniku in so se ga udeležili vsi krajevni skupinski vodje in okrožni uradni vodje, je bil podan obračun strankinega dela v preteklem letu. Zvrstilo se je več govornikov, ki so vsak poročali iz svojega delokroga. Okrožni sodnik dr. Herman Doujak je v daljšem predavanju obravnaval vedenje članov stranke in uslužbencev, ki morajo biti vsem za vzgled in pokazati, kako se živi no naukih Fiihrerja. Zvečer je bila v Kamniškem domu božična proslava za zboroval-ce in povabliene goste. Na zabavi je sodeloval okrožni orkester, ki je tokrat prvič nastoo'1 pred lavnostio. Naslednji dan so se referati nadaljevali in so med drugimi govorili okrožni kmetski vodia Vintler. okrožni zdravstveni vodia dr. Brili, vodja policijskega oddelka v Kamniku Zimmer pa je orisal stališče do državno-političnih Vprašanj in naloge svojega urada. Nov grob. Na Jezerskem je umrla daleč naokrog znana hotelirka in posestnica Marija Ofnerjeva. Pogreba se je udeležilo mnogo prebivalstva Iz Sp^«'« štajerske Imenovanje Inž. Herman Glanlnger, no rodu Mariborčan in višji gradbeni svetnik, je bil s H'tlerjevlm dekretom imenovan za železniškega ravnatelja v Halleu ob Sali. Novi grobovi, v Mariboru Je umrla že-'ezničarjeva vdova Jožefa Krcšljev* v starosti 80 let. Na Radvanjski cesti je umri železničarjev sin Herman Verdn'k! V št. Jurju ob ščavnici je umrla 73 letna pocestnica Ma ri.ia Klemenččeva-Kajblčeva. Poroka. V Celju sta se poročila Evgen Kainer, nekdanji stotnik pri celjskem S7. polku, ln ga. Roza Zamparutfjeva, lastnica znane zajtrkovalnice v Kolodvorski ulici. SUvesfcroro bo praznoval« m ariborska Vtajevna skupina v dvorani Heimatbunda. Na sporedu bodo pisane točke, smeh in zabava. Iz Hrvatske Odlikovanje hrvatskih letalcev. Lovski oddelek hrvatskih letalcev pod poveljstvom polkovn ka Džala se je z vzhodne fronte vrnil v Zagreb. Polkovnik Džal je bil ob tej priliki odlikovan z železnim tro-T-stom 2. stopnje s hrastovim listom, stotnik Hellebrandt in nadporočnik Strak pa sta prejela odlikovanje železnega troi'-sta 3. stopnje s hrastovim listom. Odlikovanih Je bilo še pet častnikov in podčastnikov. Sto tisoč knn za vojne sirote. Nemški poslanik Kasche in general Glaise Horste-nau sta izročila sto tisoč kun za sirote v vojni padl h hrvatskih bojevnikov in železničarjev. V Zemunu obdarovani kavkaški bojevniki. Pred dnevi je pripel v Zemun parnik »Sch^nbrunn« z ranjenci s Kavkaza- Na pa miku jim je bilo prirejeno božično obdarovanje in je ob tej priliki zemunsko ženstvo razdelilo med ranjence 200 paketov. SPOR T Dnevni red št. 10 Izšla je nova številka glasila Zveznega poveljstva GILL-a Prejeli smo nov0 izdajo glasila Italijanske Liktorske mladine v Ljubljani (za oktober 1942), ki je vsak mesec izdaja tiskovni urad njenega zveznega poveljstva. Prav tako kakor vse dosedanje številke je tudi ta v glavnem posvečena mladini, iti li je na prvi strani posvetil Luigi Lezzi nekaj toplih besed, da se bo zavedala velika naloge sedanjih časov in znala nekoč pobrti sadove, ki so jih je pripravili starejši. »Gojite svoj razum,« tako pravi pisec na koncu članka, — »pripravite svoja srca. vežbajte se v mojstrskem delu ter - izvrševanju dobrih del in v čednosti junaške požrtvovalnosti.« Podobna vprašanja obravnava v drugem članku za mladino Vito Papaluca s posebnim ozirom na naloge mladinskega slovstva, v katerem se je predvs em izogibati vsakih spekulativnih in tržnih namenov. Mladinsko slovstvo mora biti predvsem grajeno na moralnih temeljih, neprimerno pa je za mlade čita-telje vsako pisanje solzavih zgodb ali psevdopatriotičnih povesti v vojnem času. Med ostalim gradivom te številke je posebno zanimiv kotiček malih dopisnikov, potem pa so objavljena na več straneh podrobna poročila o delovanju posameznih organov GlLL-a. Iz statističnih podatkov o stanju članstva posnemamo, da je število vsega članstva v GILL-u od zadnjič spet narastlo in znaša sedaj v celoti 5360. Iz obilice ostalih objav iz tega poglavja se vidi, da delavnost GILL-a napreduje na vseh poljih, in je zato tudi vsaka nova številka njenega glasila zgovornejša priča, kako se ta mladinska organizacija nezadržno širi po naši po kraj in L V nekaj vrstah Kakor smo nekje že zabeležili, so za božične praznike gostovali v Zagrebu dunajski nogometaši iz kluba Floridsdorfer AC (in ne Favoritner AC, kakor smo pomotoma slišali mi), ki jih je tja povabila nogometna Concordia na proslavo svoje 351etnice. Pri tem nastopu Dunajčani niso imeli posebne sreče, saj so izgubili obe tekmi, v katerih so se pokazali. Prvi njihov nasprotnik je bil jubilant sam. ki je zmagal s 3 : 1. Gole za domače so zabili Golob, Kodrnja in Muradori. Tudi na tej tekmi, kakor na naslednji, v kateri so »purgerji« zmagali z 2 : 0, je bilo okrog 8000 gledalcev. Večkrat odložena nogometna tekma med mariborskim Rapidom in graškim Stur-mom je bila zadnjo nedeljo le odigrana, in sicer na Rapidovem stadionu v obdravski prestolnici. Rapidovci so to pot še enkrat prekosili same sebe in graške goste po sijajni igri premagali kar s 6:1 (2:1). Poročila pravijo, da je bil najboljši mož na terenu srednji krilec Mariborčanov Gaischek, hvalijo pa tudi vse ostale do-m^če :F*-alre. Tekmo je sod 1 celjski sodnik Hobacher. Kljub snegu in mrazu je bilo na igrišču do 400 gledalcev. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, SI. dec. ob 16.30: Ples ▼ Trnovem. Izven, Cene od 18 lir navzdoL Petek, 1. jan. ob 15.: Deseti brat. Izven, Cene od 18 lir navzdol. Sobota, 2. jan. ob 16.30: Učiteljica- Izven. Cene od 12 lir navzdoL Nedelja. 3. jan. ob 15.: Gradbenik Solnes. Izven. Cene od 18 lir navzdol-• C. Golar: »Ples v Trnovem«. Burka v treh dejanjih. Osebe: Češnovar — Cesar, Lojze — Drenovec, Polona — Gorinškova, Metka — Levarjeva. Mica — Rakarjeva, Mina — Starčeva, Poldka — Remčeva, Tone — Bratina, gospod — Peček, gospa — Rasbergerjeva. mož — Plut. žena — Ko. Sutova, dekle — Sancinova, predsednik — Lipah. Rež ser: Milan Skrbinšek. OPERA Oetrtek, 31. dec. ob 16. uri': Slepa m>£. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Petek, 1. jan- ob 16 : Seviljski brivec. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sobota. 2. jan. ob 16.: Sestra Angelik*. — 7. »'nfonija. Red Premierski. Nedelja, 3. jan. ob 11.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 16-: La Bo- heme. Izven. Cene od 24 lir navzdol. • O. J. Dobeic: »Slepa miš«. Opereta ▼ treh dejanjih. Osebe: Marička — Mlejni-kova, Spelca — Poličeva, Moli — Barbi-čeva. županja — Škeletova, Matiček Mlinar — M. Sancin. Miha Korenina — Zupan. m ster Lister — Anžlovar, Tresorep — Pianecki, župan — Sekula. Robert — Marenk. Strniša — Jelnikar. Macsfur — Rus. Dirigent: R. S:mor>'ij • "i ?;- in koreograf: ing P Golovin. Ali tmmm) cmorni s a?©lavnega naraščaja Nekaj požlatksv o nagesss strokovnem šolstvu Ita pomen strokovnega šolanja Strokovne šole imajo čedalje večji pomen; č'm bolj se razvijajo obrt, industrpa in tehnika, tem več strokovno usposo'.;jenih delavcev je potrebno; ni pa dovolj ir-, da si mladina >zb ra nok: ce. ki nudijo zaslužek najštevilnejšim delavcem, temveč pe mora tudi primerno usposobiti. V starh «isih m bilo treba obrtnih šol niti za mojstre. kaj šele za pornočn ke, dan 1 nes si pa ne moremo mislit; d-brega pomočnika brez primernega teoret čnega znanja Po vojni bo v nekaterih poklicih primanjkovalo delavcev na kar bi moral! misliti že zdaj Mladina b se morala posvetit te:r. strokam, čeprav morda zaCai.no ni izgledov za zaposl tev; če pravimo, naj bi se posvetila posameznim poklicem, to pomeni, da bi se morala dobi o usposobiti. S tem pa ni rečeno da bi mlrtd na. ki s; izbira obrtne in indu-trrsk odnosno febn ene p klice, moiala bitj kdo ve kaKo učena; nekateri mi-.lijO cla bi moral imeti sleherni obrtni vajenec malo maturo, preden r/ se začel učiti rokodelstva. Splo na 'zobr^zhi je sicer potrebna in ne škoduje nikomur toda še potrebnejša ie strokovna izobrazba. Lahko bi rekli, da nekater m vajencen splošna izobrazba celc škoduje. eepr?:i zaradi nje opusti strokovno šolo V navad1 je namreč, da dečki ki majo nekaj razredov gimnaz:je ali meščanske šole ne obiskujejo vso vajensko d bo strokovne šole. ker jim je takoj pro>-t vstop v višji razred. Tako so sicer v splošnem mnogo bolj izobraženi kakor številni njihovi tovariša, ne pa tudi vedno dcvclj strokovno- Več spoštovanja dc stro*:ova'ii šol Stari predsodki se še vedno kažejo, da zlasti meščani, pa tudi celo posamezni obrtni moistri, k j b: morali znati najbolj cen-ti strokovno šolstvo, omalovažujejo strokovne nadaljevalne šole Ne zdi se jim nobena nesreča, če vajenec redno ne ob skuje te šole in nekateri vajence celo odvračajo od obiskovanja pouka Zate se tudi motijo, če nrslijo. da vajenec z nekaj razredi srednje šole brez vsake škode pogreša strokovno nadaljevalno šolo Ta šola res ni vselej in povsod vzerna; izpop at e bi bile potrebne in marsikaj bi Lir'" izboljšali, vendai tudi ni nikdar tako s aha. da bi io smeu zaničevati. Zmota je tudi, če mislijo, da vajenec kmalu dovolj zna za svoj poktjn saj tudi najboljši rokodelski pom čn k ne zna nikdar ničesar preveč Dandanes si je kvalificirani delavec pridobil že primaren ugled, a sleherni mora b:ti dobro strokovno usposobljen zato se mora tud; šolati. Osnovo za strokovno izobrazbo pa nudi strokovna nadaljevalna šola. Ljubljanske strokovne nsd^jsvalne šo!e Ljubljanske strokovne nadaljevalne šole upravlja mestna občina v posebnem od- novomeška šola: 110 vajencev in 38 vajenk. Kočevska šola je imela 109 vajencev in 17 vajenk. šolo v Polju je ob skovalo 85 vajencev in 8 vajenk, v Ribnici 74 vajencev in na Vrhniki 59 vajencev in tri vajenke. Skupaj je obiskovalo torej podeželske nadaljevalne šole 437 vajencev jn 66 vajenk (skupaj 503) Toda k temu številu je "treba piišteti še učence in učenke začssn-h strokovn h tečajev, i. j:h je bilo prirejenih 11 v naslednjih krajih: Cerknica, Črnomelj D., Logatec, Horjul, Metlika, Rakek Stična, št. Jernej na Dol., Toplice pri Novem mestu. Velike Lašče in Videm-Dbre-poh.e. Skupno je te tečaje obiskovalo 310 vajencev in 85 vajenk (skupaj 395). 1952 učencev 738 učenk Lz sumaričnih stat st;čn h podatkov so razvidne naslednje številke o našem strokovnem nadaljevalnem šolstvu. Specialnih strokovnih nadaljevalnih šol, to se pravi razdeljenih na 5troke je bilo 9, splošnih trok nad. šol 5 in 11 začasnih strokovnih tečajev, skupaj torej 25 Vse te šole s te-ij" vred so štele 113 razredov. Največ učencev in učenk je obiskovalo specialne strok nadaljevalne šole in sicer 1205 učencev in 537 učenk. Splošne strokovne nada- ljevalne šole so štele 437 uč.encev in 66 učenk, teCaji pa 310 učencev jn 85 učenk. Vseh učencev je bilo torej 1952. učenk pa 738 (skupaj 2690). Vseh učnih moči je bilo 200, in sicer učiteljev 137, uč:teljic 16. ve-roučiteljev 27, mojstrov 18 in ena mojstrica. Državne in zasebne strokovne šole Ko govorimo o nadaljevalnih strokovnih šolah, naj vsaj še omenimo druge strokovne šele, ki jih ne obiskujejo vajenci, temveč dijaki. Državn;h strokovnih šol je 11. samoupravnih 2 in enoletn h trgovskih tečajev 5, skupaj torej 18. Državne strokovne šole so: trgovska akademija v Ljubljani, državna dvorazredna trgovska šola, drž. tehniška srednja šola, državna delovod-ska šola, drž. moška obrtna šola. drž. ženska obrtna šola. šola za glasbila, drž zavod za ženski domači obrt s čipkarskimi šolami v Horjulu, Polhovem gradcu in v Fari pri Kočevju. Državne strokovne ^le so imele 1252 učencev in učenk, samoupravni 278, trgcvsk- tečaji pa 3i2 Skupaj so vse te strokovne šole štele 1848 učencev ;n učenk (805 učencev in 1039 učenk) Na vseh strokovnih šolah je bilo zinošenih 190 učnih moči. (S Čv i■ _ li -O - r-'. - j Hiasssovali s smrt jc V £t£2=223 lasih je fe!2a kaja v Evropi strogo prepovedana Ko so se Kolumbovi mornarji ieta 1492. 'zkrcali na novo odkritem otoku San Sal-vsdor se jim je zdelo zelo čudno, ko so videli domačine s šopi kadečih se listov v ustih Na vprašanje kaj to pomeni, so jim domačini odgovarjali: Tabako. kar pomeni v našem jeziku oSenj Minilo je pa še mnogo let. preden je prišel tobak ali kaja v Evropo Francoski diplomat na portugalskem dvoru Jean Nicot je prvi prinesel tobačnih sadik v Pariz. Nekdo na dvoru je priporočil kraljici Katarini Me-dice.iski tobak v obliki praška proti glavobolu. ki jo je pogosto mučil. Slučajno ji je to pomagalo, bolečine so ponehale in tobak ie veljal potem za zdravilo. Takrat tobak še ni imel svojega sedanjega imena Eni so ga nazivali »kraljičina rastlina«, drugi »poslanikovo zelišče«, tretji zopet »nieot^an« po imenu diplomata, ki ga je prvi poslal v Pariz. Sele mnogo pozneje se je prijelo te rastline ime tobak. Mnogo vode je pa še preteklo, preden se je tobak splošno razširil, kajti vse vlade boru, ki so v njem zastopani tudi vsi in- ! so ga proglasile za škodljivega in v kaji teresenti Tudi to ljubljansko šolstvo ie lahko vzor šolam v pokrajini. Strokovne nadaljevalne šole sicer še n'majo svo.lega poslopja ter so nastanjene v poslopjih ljudskih šol. Zato pa tud učilnice ne morejo biti primerno opremljene, odnosno prila-godene za posebne potrebe. Toda šolsko posiopje bo sezidano v dogiednem ča^u in v ta namen je že zbranega nekaj denarja. Ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šol je 9: ženska strok n3d. šola za umetne m oblač:lne obrti; strok, nad šola za moške oblačilne obrti; strok. nad. šola za stavbne obrti; splošna strok. nad. šoia; strok, nadaljevalna šola za mehansko-tehn čne oorti; strok. nad. šola v deškem vzgajališču na Selu; trirazredna gostinska strok. nad. šola; strokov, nad. šola grafičnih obrti; trirazredna trgovska strok, nad šola. Nekatere teh šol niso pod upravo mestne občine. Število učencev nadaljevalni!? šol Naj navedemo še nekaj številk o :jii» ljansk;h strokovnih nadaljevalnih šoiah c: tako posredno pokažemo, kakšen pomeri imajo. Navajamo številke iz šolskega leta 1940/41. ker ustrezajo precej dobro normalnim razmeram Največ učenk je imele, ženska strokovna nadaljevalna šola za oblačilne obrti, in sicer v treh razredih 349. Med moškimi nadaljevalnimi šolami je najmočnejša šoia za mehansko-tehnične obrti; ob skovalo jo je 389 učencev, šoia za moške obrti je ^meia 272 učencev, stavbna 211, splošna nadaljevalna šola 224 šoia deškega vzgajališča na Selu 63. gost nska strek. nad. šola (go::tilničirska) 29. grafična 23 in trgovska 232 Na trgovski so bila v večini dekleta, bilo jih je 127, med tem ko je bilo rantov 105 Precej deklet je obiskovalo tud' spLšno strok, nad šolo, in sicer 102 (fantov 122) V vseh ljubljanskih strok. nad. šolah je bilo 1792 učencev Nadaljevalne lo!e na deželi Na deželi so poslovale reč o naslednje strokovno nadaljevalne šole: v D M. v Po lju; v Kočevju; v Novem mestu; v Ribnici in na Vrhniki. Največ učencev je štela so videli prvotno celo nekaj bogokletnega. Z?.to so nastopale oblasti proti kadilcem z drakomčnimi n-klepi Kdor je kadil, žvečil ali njuhal tobak, je bil v nevarnosti, da ga primejo in najstrožje kaznujejo. V Rusiji je bila s posebnim zakonom iz leta 1634 kaja najstrožje prepovedana, ker so trosili sloji prebivalstva rnnogo denarja za to strupeno rastlino in ker je povzročala kaja pogosto velike požare zlasti po gozdovih. Za kazen so rezali kadilcem nosove. tistim, ki so tobak njuhali, so pa nosove izdirali. Poleg tega so jih pa neusmiljeno pretepali. V Franciji so prijatelje tobaka kaznovali prav tako strogo kakor kriminalne zločince. Tudi v Angliji so zelo strogo nastopali proti kadilcem. Isto velja za Italijo, kjer so vodili boj proti tobaku zlasti papeži, ki so kadilce proklinjali in izobčevali iz cerkve. V nekem italijanskem samostanu so leta 1692 zasačili pet menihov, ki so med službo božjo kadili Vse grešnike so žive zazidali v samostanski zid. Celo v Turčiji, klasični deželi tobaka, niso prizanašali kad:lcem. če so jih zasačili. Tam j® bila kazen še celo stroga Kadilca so kratkomalo obesili na bližnje drevo in s tem je bila stvar opravljena. Poprej so mu pa še s pipo prebodli nos. Navzlic tem drakoničnim ukrepom in kaznim se je pa nova strast hitro širila Ljudje so govorili, da je sam zlodej zanesel tobak na svet kot posebno kazen, namenjeno grešnikom. Tako sodbo o tobaku je širila zlasti duhovščina. Prepovedi so končno povsem umaknili in deloma sploh niso prišle do veljave. Tako je mogel tobak po dolgem in hudem preganjanju slednjič nastopiti svojo zmagovito in zmagoslavno pot po širnem svetu. V začetku 18 stoletja se je razširil po vsej Evropi in milijoni ljudi so postali strastni kadilci. Celo na smrt obsojeni zločinci so na poti na morišča še kadili. Tudi ženske so začele kaditi že zgodaj. V gledaliških ložah so kavalirji v odmorih prinašali svojim damam pipe, iz katerih so se lahko nadihale omamnega tobačnega dima. Celo otroci so zapadli kaji posebno v Angliji. Namesto kruha so dobivali s tobakom natlačene pipe in zjutraj, ko je napočil čas zajtrka, so navdušeno kadili. Število tobačnih prodajaln je v Angliji daleč prekoračilo število krčm, ki jih tudi ni bilo malo. Nasprotno so pa kadili v Italiji in Franciji samo nižji sloji, dočim je gospoda tobak samo njuhala. Lepa doza, v kateri so nosili gospodje njuhalni tobak, je bila znak dostojanstva. Sele tridesetletna vojna je prinesla v Nemčijo lončene pipe. Oprod si brez takih pip ni bilo mogoče misliti. V Nemčiji se pa ljudje za tobak niso tako navdušili kakor drugod po svetu. Iz Španije v Nemčijo prinešena cigara je v preteklem stoletju prevladovala. Cigaret so kadili ljudje razmeroma malo in še to večinoma samo vojaki. Poraba cigaret se je pa zelo povedala med prvo svetovno vojno in pozneje ni več nazadovala. Tako je cigareta polagoma izpodrinila cigaro. Mnogi zdravniki so mnenja, da bi človek ne smel kaditi. Ljudem dajejo nasvete, naj kajo opuste, češ. da jim škoduje. Drugi so mnenja, da nikotin ni škodljiv, če ga ne vživamo preveč. Gotovo ni brez pomena svariti ljudi pred škodljivimi posledicami strastne ka-je, toda vsa taka svarila ostanejo navadno brez uspeha. Človek je pač človek in vsaki strasti se le težko odpove. V W ^IpitNi lltO V sa znižanje obtoka novčanic — Znatna podra- *Isoi?ja V Turčiji igra že delj časa notiranje zlata izvestno psihološko pa tudi finančno vlogo, 1 " velja za merilo finančnega položaja ga gospodarskega življenja države, t.iranju zlata gre za svobodno prodajo m nakup, kajti trgovina z zlatom je bila v Tu: čl jI vedno svo^idna in tudi v sedanji vojni je niso omejili z nobenimi pred- pisi. Temelj notiranja zlata je tvoril stari turški zlati funt, ki pa že od prve svetovne vojne ni več v prometu kot plačilno sredstvo. Poleg tega ima Turčija francoske, angleške in druge kovance, ki notirajo po teži in kovini. Turški zlati funt tehta 7.2 grama, od tega 6.62 gr. čistega zlata. Leta 1932. je bila njegova cena 9.28 tur- ških funtov, potem je pa poskočil na 40, toda samo prehodno. Letos v oktobru je notiral povprečno 37. zdaj se pa giblje okrog 31. Ker ima Turčija zlato valuto, je njeno notiranje v neposredni zvezi z vrednostjo zlata. Uradno notira zlato v Turčiji 19 turških funtov in po tej ceni sprejema turška Centralna banka turške zlate funte Položaj je torej tak, da imajo v Turčiji dve različni notiranji zlata, uradno in v prostem prometu, ki vlada nanj prav nič ne vpliva, ker stoji na stališču, da je zlato trgovska roba kakor vsaka druga. Vzrok, da je vrednost zlata v Turčiji zadnja leta občutno padla, je treba iskati v prvi vrsti v zvezi med obtokom bankovcev in ceno zlata. Leta 1932 je imela Turčija v obtoku za 156.4 milijone funtov bankovcev, zdaj jih ima pa za 670 milijonov. Poleg tega pa igra važno vlogo tihotapstvo zlata v Sirijo, kjer je povpraševanje po zlatnikih zelo veliko, zlasti odkar so angleške čete zasedle deželo. V Siriji je zlato znatno dražje kakor v Turčiji. Končno je treba upoštevati še eno važno dejstvo, da namreč turške žene ln dekleta rade nalagajo svoje prihranke odnosno doto v zlatih prstanih in drugem nakitu ter zlatnikih. Vrednost turške žene ali dekleta se v mnogih primerih še vedno ceni po številu cekinov ali zlatem nakitu, čim veC zlata ima, tem večji je njen ugled. Saradzoglova vlada je pokrenila zdaj deflacijsko gospodarsko politiko, da bi se preprečili nezdravi pojavi v pogledu cen na blagovnem kakor tudi na trgu zlata. Vlada upa, da bo lahko dosegla svoj cilj z dvema različnima ukrepoma ki pa služita različnemu namenu. Na eni strani je dvignila ceno sladkorja, ki igra v Turčiji zelo važno vlog, na štirikratno višino ter odredila, da mora Iti ves presežek v turško centralno banko za kritje kratkoročnih posojil odnosno obtoka novčanic. Od tega pričakujejo 100 milijonov funtov dohodkov Ker je proizvodnja sladkorja pod državnim nadzorstvom m ker je država mero-dajno udeležena pri sladkornih tovarnah, je to brez nadaljnega Izvedljivo. DrugI ukrep je bila enkratna obvezna oddaja premoženja. od katere pričakuje vlada najmanj 300 milijonov funtov. Turški gospodarski krogi pričakujejo, da bo posledica teh vladnih ukrepov znižanje obtoka novčanic za 300 do 400 milijonov funtov. Tako bi se Turčija v pogledu obtoka novčanic vsaj prehodno vrnila v stanje iz leta 1939. Optimisti pa upajo celo, da bo padel turški zlati funt nazaj na 19 funtov. To upanje bi pa bilo upravičeno samo tedaj, če bi prišlo v promet zelo mnogo zlata, če bi torej ljudje nehali skrivati ga. Zaenkrat pa teh izgledov še ni. Ljudje I so pač samo ljudje, m težko jih je pripra- ' viti do tega, da bi prostovoljno privleldl na dan zlato in ga izročili prostemu prometu. Premalo ee namreč zavedajo kolikega pomena bi bilo to za narodno gospodar* stvo. torej za interese skupnosti. Izreki o ženskah Poletje je podobno ženski zato. ker nas pogosto naglo ogreje in enako naglo zopet ohladi. Ženske so tako prilagodljive, da imajo vedno prav tiste lastnosti, ki jih zahtevamo od njih. V mnogih zakonih moževo delo nima druge svrhe kakor da do smrti plačuje reparacije za tisto, kar žena v svojem življenju opustoši. Na svetu so ženske, ki delajo vse iz čisto drugih razlogov, kakor se nam dozdeva. Take žene si pogosto tudi ljubčkov ne izbirajo iz ljubezni, temveč samo zato, da lahko varajo svoje može. Zelo krivično ravnamo, če obsojamo tujo ženo. ki ji je spodrsnilo na življenjski poti. Spodrsne ji namreč vedno na poti proti nam Ce nam ženska prizna, da nas ceni. Je dobro in pametno, da vprašamo tudi naj-sebičnejšo- kako visoko? Kdor ne ljubi vina. žensk in petja, bo ostal vse življenje pri zdravi pameti. Kozjereja v Albaniji Kakor pjvzemamo iz gospodarsko finančnega vestnika agencije »Agit«, zavzema kozjereja v albanskem gorskem gospodarstvu zelo važno mesto. Ob zadnjem popisu domačih živali so našteli v mejah stare Albanije 907.374 koz. Seveda je treba prišteti k t':mu še 145.684 koz, ki jih imajo gorski ž vinorejci v priključenih pokrajinah, kar odgovarja odstotnemu deležu 31.5 na kvad atnj kilometer in 9,76 na kvadratnem kn. v priključenih predelih, če upoštevam* razprostranjenost teritorija in gostoto p ebivalstva, lahko trdimo, da je kozjereja v Albaniji glede na razvoj kozjereje v drugih evropskih državah na vodilnem mestu izvzemši morda Grčijo. Psi, ki ne lajajo V Juiam v Afriki imajo posebno pasmo psov ki se močno razlikuje ol vseh drugih. Ti p d so podobni na zunaj lisicam in ne laja; o, ker so nemi. Imajo čudno navado bris iti si gobce s tacami tako da bi človek mis il. da se umivajo. Ce se razjeze ukrive hrbje, kakor mačke. Med evropskimi psi laj; jo najmanj hrti. Prvotno so ljudje mislili, da so nemi. Le v primeru največjega razburjenja, recimo na lovu, tudi hrti cvL lijx In vendita in tutte le farmacie Dobi se v vsaki lekarni C INUTILE SOFFRIRE: ZAKAJ BI TRPELIl II mio bambino e a letto con llnfluenza... •M o i etfoše fe s&oiei za >n//uenco • • . Le cosi dette forme influenzali comprendono, accanto alla vera influenza, quel complesso di malattie invernali rappresentate da tosse, febbre, faringiti, tracheiti, bronehiti. In tutti i malanni da raffreddamento h rimedio so vrano a „RO»ISA". Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kskor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga R O D I N A Contro il raffreddore e le forme influenzali Zoper prehlad in oblike prehlada P. 6. Wodehnusei S* f ?m *** ^ es £ m 's M s -T-; @ E M 't'. f-j s i; : V. iSi s šhs s y y Oumorisfičen roman 61 iaNki k' M gn v- »Nu, lušica,« je prostodušno odvrnil gospod Mol-Ioy, »odkrito ti povem, da ne čutim v sebi daru za take vlome. To ni moja stroka, in nerad se vtikam v te reči. Vallev Fieids je od sile teman in samoten kraj, zlasti še okrog treh zjutraj. Tudi ko sem bil zadnjič tam, se mi je v?"k trenutek zdelo, da vidim duha starega Finglassa, ki se pripravlja, da mi skoči na hrbet in mi zavije vrat.« »Saj si vendar mož, medek -noj!« >>Sevrna sem, piška zlata, a kaj morem za :o, da imam občutljivo dušo?« »Nu, če je tako. .« Dolly ni končala -t->vka, ampak se je zatopila v globoko premišljevanje. Gospod Molloy jo je molče in pričakujoče opazoval. V ženino bistroumnos1" je imel zmerom veliko zaupanje, in do blesku njenih oči ie videl, da tudi to pot ne bo razočaran. Ze imam rešitev!« je rekla nazadnje. »Že?« »Da, gospod!« »To ti je ženska in pol!« je ves ponosen zamrmral gospod Mollov »Nu. detece. povej, kaj si iztuhtala.« Dolly se je nagnila možu na uho, in glas se ji je prelH v komaj slišen šepet. Gospa s steklenimi biseri je imela opravka s svojo limonado, toda natakarica se ,ie obirala malce preblizu mize. I »Poslušaj!« je dihnila. »Počakati morava, da od-j ide ta Shotter kam z doma ...« j »Ali mar ne veš, da ima človeka v hiši?« jo je ; 3oapy opomnil. »Sam nama je povedal.« »Vem, da ga ima, a poslušaj, kaj ti pravim. Po-čakajva torej, da odide Shotter po svojih opravkih ...« »Kako pa naj zveva, da ga ni doma?« »Pri vratih morava pozvoniti in vprašati po njem. In zdaj poslušaj, Soapy, ne segaj mi več v besedo, na du"o svoje blažene tete te zaklinjam! Midva po tem takem prideva do hiše... Ti zaviješ k zadnjim vratom...« »Zakaj le?« »Tak res ne znaš pol minute molčati!« je vsa obupana vzkliknila Dolly. »Prav, prav, cukrček, prav. Ne zameri. Nadaljuj, nikar se ne razburjaj zaradi tega. Midva torej prideva do hiše ...« »In ti zaviješ k zadnjim vratom,« je z angelsko potrpežljivostjo nadaljevala Dolly, »in tam počakaš in paziš na glavna vrata, kamor pridem v naslednjem trenutku jaz. Tedaj pozvonim, in hišni sluga mi nedvomno pritihi odpirat. ,Ali je gospod Shotter doma?' ga vprašam. Ako poreče, da je, pojdem noter in ga držim s kako izmišljeno istorijo; ako pa poreče, da je v mestu, ti dam znamenje, in ti smukneš v hišo skozi zadnja vrata, ki so skoraj vedno samo priprta. Ostalo si lahko misliš. Ko me sluga odslovi in zapre vrata in se vrne v kuhinjo, ga udariš po glavi z vrečico peska. Potem ga zvežeš kakor, salamo ter prideš in mi odkleneš glavna vra Urejuje. Davorin Ravljen — izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno kar se v nekaj trenutkih z združenimi močmi polastiva zaklada. Kaj meniš.« »In jaz naj ga udarim ? Jaz?« je z dvomljivim glasom vprašal gospod Molloy. »Seveda ga moraš ti udariti!« »Bojim se, da tega ne zmlorem, piška lepa,« je s skrajno nedolžnostjo rekel gospod Molloy. »Nikoli v svojem življenju še nisem poskusil udariti človeka z vrečico peska.« Dolly je pokazala vso tisto nestrpnost, ki jo kažejo vse žene, od gospe Macbethove pa do naših »pokor«, kakor pravijo, da gredo zaradi moževega malodušja njihovi načrti po vodi Pogledala ga je, kakor bi hotela reči: »Šleva, daj tisto vrečico peska meni, če je tako!« »Ubogo otroče!« je dejala nazadnje v upravičenem srdu. »Takisto govoriš, kakor bi bilo treba vseučiliških tečajev, da lopneš nekoga z vrečico peska! Seveda ga moraš udariti. Evo. Stisneš se za kuhinjska vrata... kaj ne?... in ta človek pride s te-le strani... kaj ne?... in tebi ni treba napraviti drugega kakor takole ... kaj ne? Invalid brez rok in nog bi to zmogel. Ta čas, ko boš stal na preži, pa misli na lepe denarce, ki naju čakajo v vodnjaku, in videl boš, da bo prišel pogum sam od sebe.« »Oh!« je vzneseno vzdihnil gospod Molloy. XXI. Teta Izabela pokaže pot Klara Lippett je sedela v kuhinji vile »Sv. Ra-e!« in čitala Pykovega »Home Companiona«. Go-Wrenn je imel ljubeznivo navado, da je vsak teden prinesel domov novo številko, kar je pomenilo za Klaro dva penija prihranka. Ta mah je bila sama v hiši, k? jti Kay je bila šla zaradi nekih nakupov v London gospod Wrenn pa se je bil, ko je izročil dekletu teunik, napotil iskat prijatelja Corneliusa, da da se pc kratkočasita s partijo šaha. Vendar ni bila pripravljena na to, da bi dolgo ostala brez druščine. Pred njo jt stal lep kolač in čakal, da ga načne, na drugi strani mize pa je vabil krožnik s sardelnim maslom, n-men jen za Hasha Todhunterja, ki je moral vsak ;as priti na čaj. Drugekrati je zvesti »Home Companion« priklepal vso pozornost Klare Lippettove, ki je bila ena izmed njegovih najbolj zaverovanih čitateljic, a nocoj je bila tolikanj raztresena, da niti »Srca v plamenih«, senzacionalni roman Kordelije Blairove, niso mogla zbuditi njenega zanimanja. Očitno jo je nekaj skrbelo. Prejšnji dan je bil nepričakovan oblak zatemnfl obzorje njenega življenja. Ta oblak sicer ni bila črna grmada, ki je noben solnčni žarek ne predre, a Klara se je vendarle bala, da ne bi v bližnji prihodnosti zrasel v kaj takega. O' vedla je bila zaročenca na John Street, da bi f,a pokazala materi, toda ko sta že stopala proti hiši, se ji je bilo zazdelo, da opaža pri njem prva znamenja »izpremembe vremena«. Hashevo vedenje se ji je zdelo dokaj čudno. Dekle, ki se je pred nekaj dnevi v romantičnih okoliščinah zaročilo z mladim moškim, se pač težko sprijazni s tem, da ga sliši žalostno tarnati o neprevidnosti prenaglo sklenjenih zakonov. d. d. tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren; Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani