Tečaj XVni. ospodarske b e F t u šk List 2. Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici jemane z a celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 90 kr poèilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl kr. nov. dn Ljubljani v sredo 11. januarja 1860 Oklic kmetijske šole v Ljubljani. učena glava najde še pot, da zverta to in uno, kar čio Odbor krajnske kmetijske družbe daje na znanje, se bo kmetijska sola v Ljubljani 1. s ušća t. I. začela. da veku več dobička daje. Ko ste desetina in tlaka padle, je treba tudi nekdanjim grajšinam, da same obdelujejo svojo zemljo, — za to pa Šola ta terpi po novi osnovi le dve leti in zapopada potrebujejo bistrih vavptov, majarjev in druzih pametnih sledeče nauke: V per v em letu: natoroznanstvo sploh, ljudi, ki so se kaj učili. Lahko je tedaj izurjenim in po-kmetijsko kemijo in poznanje različnih zemelj, štenim kmetovavcom zdaj službo dobiti. Lejte dobiček na vse strani, ki nam ga kmetijske poznanje nase domače živine in njeno r ej o, po znanje vsega rastlinstva, rejo sadja, murb in sole odperajol zidnih červičev: v drug em letu pa: ponavljanje Zato se oberne odbor kmetijske družbe do Vas očetov nekterih teh naukov in pa djansko vajo v poljodel- in mater po vsem Slovenskem, da bi spoznali korist stvu in vertnarstvu na nekterih višjih kmetijah poleg kmetijskih šol in bi svoje, za to pripravne fante poslali Ljubljane, kamor bojo učenci včasih se podajali. Zraven v šol o, — do Vas vseh, ki ste ud i kmetijske družbe in vsega tega iinajo učenci, ki so posebno pridni, tudi přilož- tedaj njeni pripomočniki v vseh zadevah, in zlasti do Vas, ki nost se učiti, kako se najnavadniše ži vinske bolezni ste predstojniki kmetijskih poddružnic po deželi in vse- umno ozdravljajo, kar je vsakemu gospodarju velika pripomoć, skozi družbi desna roka, — posebno tudi do Vas, duhovn i Ves nauk se učencom daje zastonj in ni treba no-benega šolskega dnarja odrajtovati. Vse se učí v domaćem jeziku, da vsak vse lahko razume; zakaj ta sola ni zato, da bi se ćlovek martra) z učenjem ptujega jezika, ampak je le za to, da se veliko dobrega in potrebnega za življenje naučí. Kakor se Nemec uči mnogoverstne ved nos ti v nemškem, Lah v laškem 5 gospodje, ki imate veliko zaupanja pri svojih faranih in se v vseh domaćih rečeh radi skazujete prave domorodce, in do Vas domoljubovvseh, ki Vam je sreča naše domovine pri sercu: prigovarjajte in nagovarjajte z gorko besedo stariše in oskerbnike (iřofe), naj naklonijo svojim otrokom in izročencom dobroto pravega kmetijskega podu- Francoz v francozkem čenja jih posij ej o v solo, kjer se bojo v dveh letih in vsak narod v svojem jeziku, tako se moramo tudi mi učiti, ako hoćemo kaj znati, v svojem domaćem jeziku, kterega je Bog ustvaril kakor vsakega druzega in ni nić manj vreden kakor vsak drug, in v kterem imamo večidel že vse bukve spisane, ki so za to solo potrebne, in so neizrečeno veliko naučili, kar jim bo vse njih žive dni v pomoč in podporo umnega kmetovanja in po tem srečnej- sega življenja. Z ma li mi stroški, ki jih bo fant potřeboval, da se skozi 2 leti preživi v Ljubljani (kamor mu že od doma lahko pošiljate marsiktero reč za živež) , mu bote naložili velik kapital za doto vvednostih, ki so dan današnji dostikrat več v redne kot debela mošnja dnarjev. Posebno pa taki kmečki fantje, ki so v Ljubljani ali bi izo Ljubljane, s celo majhnimi stroski lahko v to solo hodijo, ker zvečer domu grejo in zjutraj spet pri-dejo. Posebno pridni m učencom bo kmetijska družba konec leta delila po 10 tolarjev premije, ki jih ji je v ta namen kranjska hranilnica (šparkasa) miloserčno izročila. Zanašaje se tako na krepko podporo od vseh straní je tako dobre kakor vsake drujsre in morebiti v se bolje. Da pa more fant v to šolo vzet biti, je treba: 1) da je saj 16 let star, 2) da zná slovensko (kranjsko) brati in pisati, 3) da je močen in zdrav, in 4) lepega obnašanja. Vse to mora spricati s pričali, ki mu jih najloze njegov gospod fajmošter dajo. Kdor je posebno reven in more to z veljavnimi «pričali spricati, přejme v podporo vsaki mesec 10 gold., in, ako bo mogoče, tudi stanovanje brez plačila. Te dařila se je pa si. ministerstvo proti temu dovolilo, da se oglasi še kmetijska družba vcselega upa, da ta njeni oklic ne bo klic tudi več drugih učencov, ki pridejo v šolo na svoje last ne vpijočega v pušavi! Ce pa bi vcndar utegnil biti si bo etroske. Zakaj če pridejo le taki, da bi milodar (štif- družba, ki je že toliko dnarja darovala za občnokoristne tengoj dobili, je to znamenje, da naši ljudje po kmetih naprave v deželi, in ki po domoljubnih možeh, ki se brez se ne spoznajo potrebe in dobička kmetijskih sol in da so še v vica h neumnosti, iz kterih jih še ni rešil plačila z naukom njenih sol ubijajo, kmetiški mladini vsega ponuja zaklade potrebnih vednost, z dobro vestjo mogla reci? nebeski dar: „u m u imenovan. Dokler naši ljudje ne bojo da ona ni kriva, ako naši ljudje se nečejo udeležiti ve «poznali, kar spoznajo drugi omikani narodi, da se je treba likih dobrot, ki izvirajo iz pravega podučen ja v kmetijntvu. kmetijstva in gospodarstva ravno tako in še bolj učiti Kdor hoće v omenjeno kmetijsko šolo vzet biti, naj se neumnega hlapca se pride naravnost na stopnjo umnega gospodarja, ne bo kaj dobra za naše kmetije. Sedanji čas nam vpije od vseh straní „Naprej, na- Revni naj pa svojo prošnjo za štiftengo polo kakor čevljarstva, mizarstva, klobučarstva, štacunarstva in do 20. svečana oglasi v pisarnici kmetijske družbe v vsakega druzega rokodetatva, in dokler bojo mislili, da od Ljubljani v Salendrovih ulicah Nr. 11)5, ki so blizo ■HHBBH I I žijo z gori omerijenimi spričali ravno tù, toda zadnji čas do iO. svečana tega leta. Glavni odbor kmetijske družbe v Ljubljani na sv. S prej i !« in napredekje tudi poglavitna pripomoć da ne zaostanejo naše kmetije, ampak da zboljšujejo kraljev dan 1860. 9 vse rečeh kakor druge dežele, ? ki 80 nas že prehitele v tolikih da ne moremo za njimi. Le pre brisa na in pod- Gospodarske skušnje. [Kako sem jez repo cez zimo shranoval). Na vertu, ćigar podlaga je vecidel kamnitna, toraj tudi suha, sem dal skopati jamo kake štiri čevlje globoko, in smo nasuli repe pa ne do verha, in smo jo odeli s praprotjo nekoliko, in jo potem z perstjo šavuli in potlačili. Včasi je prišla kaka mis in je ktero repo zvotlila, k večjemu dve; tudi zgnjila je kako leto která, da ni vredno tega v misel vzeti. Spomladi smo jo odgernili in dobro, zdravo repo iz jame dobili, kakoršuo smo v jamo djali in jo za-se ali pa za živino porabili. Kjer je pak zemlja kaj moč vir na, se mora pa bolj varno ravnati. Menim tudi, da zavoljo mraza in zavoljo miš mora repa globoko zakopana biti in za kak čevelj globoko pod zemljo, ne pa višje kakor zemlja, priti. Rep v duh mu maslu ali put J. D. ) d p r viti). Će se kravam veliko repe, zelja in enake zelenjav< poklada, dobi srovo maslo ali puter neprijeten okus (žmah) Kdor hoče srovemu maslu ta okus odpraviti, naj 2 lota so- li ta rj v 2 maslicih vode raztopí in to solitarjevo vod v mléko ulije. Pravijo, da ta dva maslica solitarj dosti 300 bokalov mléka; tedaj je 3ve vode sta ena sama žlica so- litarjeve vode zadosti za veliko bokalov takega mléka popraviti Gospodinska drobtínica. Dober po šipek poticani. n Novice" so nam naznanile, kako d so bile k Božiču v Ljublj h jederca N toraj čuda da po pravici jim gré letos Hoćete pa, mile slovenske go- eo tako redke orehove potice s tarifno ime „vaša giiada". spodinje, imeti dober posipek poticat«, poslužite se dobrih Zribajte namreč na navadnem domaćem ri- z maslom in medom. r o ž i č e v. testo bežnu rožice v, polijte zvaljano nasujte na to rožičeve moke in dobile boste tako okusne potice da se bote čudile. Zlo podobne so čokoladnim po ticam. Neverna bo morebiti marsiktera mamka z glavo stre- jez nisem tega verjeti hotel sala, bravsi to novico, tudi dokler se přetekle božične praznike nisem sam prepričal o sladkém okusu rožičevih potic. — Priprava k temu ni draga, toraj poskusite! J. Levičnik Odkritoserčna misel zastran vinskega daća Veliko se govori in piše o zadevi novega vinskega daća. Naj bo tudi tedaj nam Belim Krajncom pripušeno, v tej reči svoje misli razodeti, ker prijazno pa odkritoserčno pretresovanj 3 takih reci vsem v dobro služi, pod terto se pecam vse svoje žive dni s pride-lovanjem vina; zato so mi potrebe in zadeve naših kmetov Roj dobro znane. Mora sarstva, razun Kr pa reci y gorice, svoje domačije 1 ) Obdelovanj ogradov to je » donašanje zemlj v koših trikratno okopovanje, količenj itd je tako težavno je ta vodica zeleneja od trave. Zato razsajajo kod nas po gostoma hude b kužnih mlak šernosti. am zlasti merzlice, izhaj od pitj Mi ne pijemo vinca, prijatli! kot vi iz pre pak iz p o t r e b 3) Dasiravno so naši ogradi v hribih med gerdim skalovjem, in bi bili, ako se tertje opusti in kozje spašnike pripravni, so vendar višje od njiv in , samo za ovčje trávník pade zastibran po moji slabi y 4) N dosedanj zato bi se, da še novi dac na-nje previsok davek od njih plačeval. : veseljnost, dobrodušnost in cud gostoljubnost, po kterih srno od nekdaj přiznáni, bi po tem inila ; naše serce je prirašeno na daću k izmed nas vino; ono stori, da svoje reve in ubožnosti zabimo. Vzemf nam vino ali ga nam krati dojd tuga in obupnost Zato nam naša kmetiška pamet tako veli. Novi vinski dac utegne morebiti pri b za druge dežele. ki so premozne in prodajajo svoje vina drago ; ni y ker so revni in pridelujejo le nizke vina. za naše kraj pa Z Radovíce Martin Kramarič Premišijevanje o novi obertnijski in rokodelski postavi. Vsak a reč ima d strani ekle, da přejeli, 55 Novice" so že zad d kteri so to novo postavo z neizrečenim veseljem ar 1 al uno in to le s asprot nic so rekle - dobreg je p od nje ne pričakujejo receno ? ker v se kušnja enih let bo pokazala, kaj je pravo Po ni je zmerno napreduje. Jih bod h (naj drugi tud v J zodenejo !) Ce nas mora banje v vsaki reči potreba kakor dajati oke » p o s k v da seh rečeh voditi y ce nam mora za ko stv prepovedo dovoljenja ce nam mora povsod kakor otrokom puntek na glavo djati, da 8e ne udarimo kadar pademo y ce nas mora povsod na vajetu peljati, da se ne spodtaknemo in ne pademo kaj pa vpijete potem po svobodni občinsk postavi, po samostoj d e ž e l n e m m es t n i s t in druzih deržavnih prenaredbah ! Vse mora v pravi biti in eno se ujemati z drugim, m ko dels ko postavo pozdi se tudi druge in zato moramo novo znamenje, da bodo prišle zlo potrebne prenaredbe Ker so vse obertnije in rokodelstva po novi post razdelj v t to je n i č n e zadeva in v take, kterih pričijoča dostava ktere se bodo tudi naprej še po starih postavah obravnavale. 2) v take, ki so po nekterih okoljšinah nekako 3) v take, za ktere je potreba omejene. o p o s k i n e s: Ijenj P 4) v take k in 80 pop da nobene dežele našega ce- treb za roste in pri kterih ni oljenje prositi, in jih tedaj vsak člověk more P rasa, ne bo ta dac huje zadel kot na se početi, Operám pa te svoje besede na te posebnosti kucnila se vidi iz te £ ra, da nova postava ni ravno pre-kar je dozdaj bilo, kakor uekteri mislijo » kteri so se je ustrasili kakor otroci parkeljna in si v tem strahu še upali niso, postavo brati in prevdariti. Po tem pred promisli IVUoiu , luniuuiv unupv»«ujv, nu.ivvi.jv jv ' r ' * " « « da naj se skrijejo pred njim vse druge kmetiške delà. Naš obertnijske in rokodelske razmere enmalo naše dozdanje kmet vecidel se le krat zjutraj kuhe najé, preden gré Vzroki, kteri so dozdaj rokodelstvu in obertuištva na v tertje; potern vtakne kos kruha in poliček vina v torbo sproti bili i y 80 mnogoteri pa preterpí s tem celi ljubi božji dan. Poznam Ijud y kteri V nekterih dezelah so veljale tako imenovane V) radi so ob samem kruhu in vinu b kuhe prebili celo cirane" ali ukoreninjene pi y ktere so bile zvezane s m in pi tem zmirom pridno dělali. Vino namestuje kod kakim „realnim ali > nas kdariji živež, s kterim nas je naš Ijub Bog nepremakljivim (Jezecim) posestvom tako, da je tak vlastník imel pravico to ali uno rokodelstvo pičlo previdil, da skor vsi na kupički živimo. Ta dac bi ali obertnijo početi, ki je bila pri hiši. Postavimo: hiša v tedaj našo h zadel 2) Vsak, kteri je naše kraje přehodil y grozno pomanjkanje stud v • Greš y městu J. pod stevilko 40 ima pravico lékárno ali apoteke da je tu imeti; vsaki, kdor je omenjeno hišo kupil, je tudi kupil dve uri deleč, pravico, apoteko v hiši imeti. Take pravice obderžé se zna y ne vidiš nikjer ne kapljice vode iz tal solzeti ; tudi kapnice prihodnjič posestniki. Al zraven njih je tudi drugim enako vecidel ne deržé vode v jami z ilom zagaženi ob kraji cest, početje pripušeno in tako bojo prišle take predpraviee v ktere se blato odceja in žabe svoje krake nanašajo > da počasi ob svojo veljavo. Vecidel pa obstojí oprostenje v tem, da vprihodijič ne bo treba gosposkinega dovoljenja prositi, ce bo kdo >tel pravi : 5,lse te sreća, um ti je dan najdel jo bos, ak i« kako v versto prostih spadaj rokedelstvo ali obertnij svoje roke začeti. Dozdaj je mogel, postavimo, čevljar, če je bil se tako priden in umeten, pri gosposki prositi, daje dobil pravico; po novi postavi ne bo tega več treba. nisi zaspa ri v 1 1 w « m M » I Ce pa starost ali bolezen rokodelca tarete, naj upanja zavoljo nove postave ne zgubi. Ravno ta postava veleva tudi napravo rokodelskih združtev, ktere bojo imele Dozdanja postava je rokodelstva in obertnije zatera a svoje zakladnice, iz kterih se bo zamoglo tištim pomagati kteri v nesrećo pridejo. y A. mo^lo ker veliko pridnih in izurjenih rokodelcov ni skozi več let privoljenja dobiti, da bi bili na svoje roke rokodelstvo začeli. Cakal in čakal je, da je nazadnje ob-upal v svoji mladosti samostojnost doseći, ki ga je doletela se le v starih letih, ko pa ga je zapustila křepkost mlađega člověka. Dozdaj je bilo dovoljenje mojsterskih pravíc le po Glasi cesarskem ukazu 9 zastran učnega jezika -v šolah. I. Novice" so lani od več strani in veliko dokazo tistega ---- — -j —j ~ ----j---------- j------ — r »iiuni/v n*» lu ni uu »ci/ d i i a u i im v cimu uuivi kraja (Localbedarf) deljeno, v kterém vale, da je tudi za slovenski narod živa potreba potrebah je rokodelec prebivah To ravnanje je pa bilo zlo napcno. obveljá cesarski ukaz od 8. Ni bilo mogoce natanko vediti, koliko rokodelcov jeti avgusta da y tudi v naših gim stemu kraju potreba. Cela množica že opravičenih moj nazijah. Treba je » da 5 ker so res namestnice (organ) slo venskega ljudstva, da terkajo tako dolgo dokler se jim ne ---—---j — r — — ---- ------------ i------------ ----j » ijuuotvu^ uu ivinu ;u tunu uui^u ^ uuniti oi strov je — se vé da — z enim glasom terdila, da jih je odpró vrata, ki peljejo v poslopje cesarske postave. ze zadost in se prevec da še oni nimajo dovelj za složka Naj se tedaj sopet jez oglasim V ce — — r - - - - - — — — --------j - — - - j — iiMj ou luuMj oujji/i u^laouii^ vu prav dobro vein ^ da da vsak novinec jim bo v škodo, — pa tudi tn taki oglasi nekterim gospodom, posebno možakom naše y sam ne bo mogel ziveti, bo kmali v sromastvo zabredel ;n ker v i nič vec takega. reč To pa se ni pomislilo, da so ljudje pri teh mojstrih naročili, mogli sila ki so kaj po volji niso. kakošno kati, preden so kaj dobili in da čilo in lepe besede ni bilo mojstrom ? dolgo BI ca- pa naj bo! Ti V se dostikrat za dobro pla- nič iz rok spraviti! Naj rece kdo, da to ni tako? In pomagati si clovek dosti- kako so zaostali ospodje, mislim, vecidel ne nasprotovajo cesarski postavi izhudobije; odrejeni drugač, kakor sedanji čas h oče, nimajo dovelj dušne kreposti, da bi spoznali, krat nikjer ni mogel. Nekteri se bojijo, da po oprostenji rokodelstva bc veliko pomagačev (kselov) na svojo roko začelo delati, in in ga sploh manj poznajo kakor , ali da bi vidili potrebo, popraviti to in zato jim je se z novrm kar so zamudili, časom poprijazniti. Ker se oni svojega jezika naučili niso y nemogoce, y naši pastirji in kmetje V • t zive v čudni zmoti, da slovenski jezik za šole ni V se prt višji nauk razlagati, še manj pa, da bi s slovenskim jezikom se v šolah bolje napredovati utegnilo, kakor se je do zdaj s tujim jezikom napredovalo! Slovenskemu jeziku so ti možje sovražniki, toda zgolj priprosti sovražniki (sim tako bo na eni strani pomanjkanja delavcov, na drugi pa preveč mojstrov, kteri bojo brez zaslužka soseskam na rame praven, da se ne dá z njim noben nauk, zlasti pa noben prišli. Tudi tega se ni treba bati, čeravno je res, da o d konca jih bo dosti hotlo samostojnih biti, al to ne bo dolgo terpelo. Lenúh in nevednež v nobenih okoljstavah ne bo zboljšal svojega stanu pečene tice jim ne bojo lete le v usta; takim bo kmali spet zakljenkalo. Kdor bo hotel plices) ; za njih veljajo besede: „Gospod odpusti jim; ne obstati, se bo mogel delà resno poprijeti, ne pa praz- treba bo po višji vedó ____ , kaj delajo!a novati in delo najemnikom prepušati, — treba bo po višji Drugi gospodje pa imajo sicer bolje spoznanje, pa se izurjenosti hrepeneti, Ijudem prijazno in pošteno postreči, bojé za m ère, da ne bi ta ali uni višji gospod ali kak treba bo tudi nektere razvade (kavarnice, kerčme) in „vieok" znanec ali protektor jih kaj pisano pohajkovanje zapustiti in dobro paziti, da se bo krajcar vjel, kjer jih bo več po zaslužku prežalo. Treba bo tudi n da pogledal, y se prederznejo, drugačno misel imeti kakor on upajo, za postavo se potegovati, ktero bi on najraje v kaplji enmalo po svetu pogledati, da se bo rokodelec kaj bo- vode utopil. Ijega naučil, pa tudi zvedil, kam bi tudi v druge kraje Nekaj je tudi takih, ki sicer niso brez dobre volje, al se utegnili izdelki na prodaj pošiljati; zato je po novi po- nimajo zaupanja, da bo ta postava zares obveljala; mar- stavi tudi pri puščeno z lastnimi izdelki in pridelki v gikaka ffrenka skušnja zadnjih let jih je preplašila, da ni- tuje kraje barantati. Ko bi, postavimo, Ribencanje svojo maj0 na nade in ne serčnosti več suho robo le dorná prodajali, gotovo bi je le malo spe i ter živé tjè v en dan y čali, vozijo jo tudi v druge dežele in si dosti denarja naroda. oterpnjeni za vse in tudi za napredek in srečo svojega prislužijo. Ko bi Teržičanje čevlje in drugo robo le domá prodajali, bi bili mogli dolgo popustiti svoje rokodelstva. Ko bi slamnikarji iz Posavja, mengiške, dolske in ihanske fare slarnnike le domá in v Ljubljani prodajali, bi jim Imamo pa tudi gospode, ki skoraj drugač ne morejo kakor da se slovenščini in novi postavi ustavljajo; slo y venščino so svoje žive dní čertili in preganjali, kako tanko predla začeli so jih tudi po drugih deželah nositi in svoje rokodelstvo so na višjo etopnjo povzdignili, ker dan današnji svoje izdelke bolje likajo in šegam, kakor bi ji zdaj na enkrat pravice spoznali? In za postave, ki so slovenščini več veljave v šolah dajale, se do zdaj še niso menili, venščino kako bi neki novo postavo zagovarjali, ki slo jih čas nanaša, strežejo ; domaće slarnnike so začeli že tudi gospodje nositi, in lepo bi bilo in dobro, ako bi se tudi slamniki za gospe tako narejali, da bi ne bilo treba veliko denarja na Laško za florentinsko robo pošiljati. na tisto častno mesto postavlja, kakor ga po pra vici domaći jeziki pri vseh y narodih celega sveta imajo? Sèm ter tjè, pa dan današnji vendar le poredkoma, so tudi taki možje, ki prebravši mnogo tujih bukev in na- vzemši Treba bo opustiti navadni prigovor: „Saj so moj oče se popolnoma tujih misel in zelj, menijo, da bi najbolje bilo, da naš narod izgine, ali kar je vse eno, tudi tako ravnali". Da pa se to zgodi, je bil zadnji čas, da se samo nemskega ali pa laskega jezika nauči y svojega da so padle stare verige, ktere so vezale roke pridnih pa scasoma pozabi. Ti mozje so, kakor pravim, le se redkoma delavcov in o t e m n e 1 e glave bistrih ljudi. naj ti 5 vendar pa le, dopisovaje v nektere dunajské novine, Ni se treba bati, da bojo po novi postavi rokodelci hrup zaganjajo i ces y da jih je Bog vé koliko in da je obnemogli in v revsino prišli. Kdor je len in zabité glave, njihova abota celo národová volja! Da taki ljudje ne tudi dozdaj ni naprej přišel, čeravno je stal pod krilom poznajo ne časa ne i dej, ki so ljudstva prešinile in če- y des Localbedarfes" zabranjen". Komur eno delo ne nese, dalje močneje prihajajo, je jasno kot beli dan; oni niso oe lahko poprime vprihodnje druzega. Nas skušeni Vodnik okrivljivl ali, kakor Nemee pravi „siud uuzurechnungsfâhi y> ar Taki in enaki so tedaj sovražniki ali saj nasprotniki da ti je treba postavo le za nektere narode ia za n e našega naroda in ob enem cesarske postave. sem omenil, da so ti sovražniki večidel naši ljudje. Ze Da! ktere šole misliti. Take razglase pa vse I ej izdaja, kadar , da se kaka postava ni prav razumela. Kar se vlade vidi blago najbolj nam nasi ljudje pred svetom sramoto delajo; cio- tiče, ni tedaj nobenega suma, da je njena volja veka zalije kri, ce se spomni, kaj je sem ter tje slisal in posiavo tako izpolniti, kakor jo je dala, to je: za vse in vi dit, in te šalobarde, ki so gnjus tudi vsakemu poštenemu po/sod. tujcu, še mislijo, da so, Bog vé, kako razsvitljeni, ker niso Preden zaćnem dalje premišljevati, kako je slovenščina v druge nauke kakor za keršauski nauk koristna ia pri slovanski fantastiiť. Kar se tujcov tiće, pa sem se pre- tuđi za pričal, da so Lahi skoraj vsi, Nemci pa prav po redkem potrebna, povem najpred, kako je z novo postavo nasprotniki našemu jeziku. Se vé, da tu govorim le o naših horvaških sosedih. Tudi pri njih ima sèm ter tjè pravih Ncrncih. Zastran njih bi člověk le eno željo imel, so/ražnikov, ki pa niso kakor pri nas domaći ljudje. da bi se namreč, pridši v naše kraje, bolj marljivo našega Člověka obiđe žalost in ga mora sram biti, viditi, da tudi jezika učili, kakor do zdaj. Minister Goíuhovski je naložil na Horvaškem nekteri rojeni Slovenci najhuje to postavo vsern uradnikom, deželskega jezika se navaditi. spoznavši čertijo in si na vso moč prizadevajo, da bi ne obveljala. tega znanja. Kar veljá za urad- Ti in drugi taki ljudje so precej, ko je postava se raz- znanja. Kar veljá za urad korist in silno potrebo ni ke, veljá, mislim, še veliko bolj za učitelje. Ti in drugi S laaila, jeli jo od vseh straní objedati, pripovedovaje, da je Saj meni ne gré v glavo, da bi zamogel učitelj z edioo le za privatne, to je, za take gimnazije za ktere vspehom kako reč razlagati, če ne zná dobro jezika ves trošek soseske nosijo. Ker pa temu čenčanju nihče tako deželo. svojih učencov in če zopet učenci njegovega dobro ne po- ni verjeti mogel, kdor je postavo bral, so pa to reč znajo Jez mislim, da ni potreba imeti v domaćih šolah zasukali, kakor da bi bila samo za o g e rs ko zgolj domaće učitelje; to bi bilo povsod težko, pri nas v Ljudem se je sicer tudi ta bosa zdela, vendar pa eo začeti Avstiii pa je skoraj nemogoče, čese stvari dobro pre- nekak obupljevati, da bi se cesarska beseda zares spolnima, mislijo; saj je vse eno, če je prav učitelj tujega rodu, da Tjda zdajci se bere v urad n ih nemških novinah „Agramer ima le sicer take lastnosti, kakor so pri naših otrocih po- Zeitungu razglas, da naj narod nikar zaupanja trebne, posebno pa da zná naš jezik. Ni dvombe, da bi se zastran nove postave ne z g ubi. ker je po g la varstvo ze v s em dir ekcij am zaukazalo, to po ko bi se ona za tuji učitelji radi slovenscine poprijeli, „conditio sine qua non" od zgoraj razglasila. Dokler pa ni stavo do zadnje pike spolniti, kakor je cesar , pa se ne more nikakoršno jeva volja. Ob enem pa so tudi horvaške vradne tega ocitne zapovedi zastran poboljšanje pričakovati. Posebno napačno mi se zdi, da se novine krepko za domaći jezik se potegovati jele, pa za- nemškim otrokom, zlasti na nemških šolah, ni nobenega govarjaje novo postavo so odkrile, kako se je do zdaj razuu svojega učiti; otroci narodnemu jeziku v gimnazijah godilo. Pač se je vsakdo druzega avstrijanskega jezika terpé s tim veliko škodo, ker kamor se pozneje ganejo, jim sacudil, slišati, da so se vse tište postave kaj slabo spol-je tudi še kak drug jezik potreben. V šolah bi si lahko to novale, ktere so še kaj prostorčka horvaščini pustile bile z malim trudom prisvojili, česar se pozneje le težko in in zopet se je bilo bati, da se bo tudi novi postavi taka r b odila, zlasti ker so njeni sovražniki iznova hrup zagnali, gimnazije namenjena, pa je slabo navadijo, če še tako dobro in stanovitno voljo imajo Kar je meni znano, se le češki Nemci po postavi tudi da je bila res le za privatne češki učiti morajo, drugod pa jim je to le na prosto voljo po nekaki čudni zmoti (!!!) se za celo cesarstvo in za dano. Al kjer je učencom kaj le na voljo, uči skušnja, . « ■ •t i i v f X vse cr © imnazije premenila. Tako sta se up in sum verstila, da se le najpridniši nekoliko, sploh pa nič ne naučé. Se dokler niso fakta poterdile. da velja ta postava tudi bolj napačno pa je, da še celó v naših šolah se tujim za druge dežele in ne le za Ogersko. *) Novi ban otrokom ni treba našega jezika učiti. Ta nesrecna pro- Coronini je dal najpopred zapoved, da se precej vse to stost jemlje najpred tem otrokom priloznost, se v se kak ega izpolni, kar je bilo v dobro domaćega jezika v ze druzega živ ega jezika naučiti, potem pred uštapa delà tudi novljeno. In tako je postava leta 1854 zopet oživěla, spodnje sramoto našemu jeziku; mora se namrec slovenskim gimnazije so postale horvaške, v gornjih pa je razun do učencom ta nauk tezavna pritiklina zdeti, ker se imajo vec mačega jezika tudi keršanski nauk po domaće se razlagati učiti od svojih nemških soucencov, in jim vendar le na jel. Dalje je naročil slavni ban vsem učiteljstvom ( Lehr zadnje pri klasifikacii nic ne pomaga; svoje nemske sou- korpern), da nasvetovajo, kako bi se, brez škode za nemški čence vidijo, kadar je slovenska ura, iz šole iti ; in kadar jezik, tudi drugi in kteri nauki še po domaće razlagati. je lepo vřeme, vedó, da se lepo sèm ter tje sprehajajo, med Že so poslale vse učiteljstva svoje nasvete poglavarstvu. , ko oni slovenski jezik, to je, pusto gramatiko Kar smo izvedili, je od vseh nasvetovano, da se tudi v tem poslušajo. Da je ta neenakost velika krivica, je očitno; in gornjih gimnazijah več naukov po domaće razlaga. Da ta krivica je za nas toliko bolj žalostna, ker se po tej poti nemški jezik ne bo s tem nič zgubil, je jasno; saj se naši ogrcni. mladini materni jezik lahko pristudi, ali saj ta nauk Slovan nemške vsakega jezika berž nauči, pa se bo gotovo crn »a > dosti tudi zlasti če se na dobro metodo gleda, pa se bo Bilo bi o tem še marsikaj govoriti; pa naj bo za zdaj tudi mladina raji nemški jezik učila, če vidi, da ne delà , naj se povernem zopet k novi postavi. Da je domaćemu krivice, da ga ne spodkopava in ne zadušuje. dana za vse narode celega cesarstva, je gotovo. Ko Pa to je tudi edina prava pot, sovraštvo med narodi poto bi ne bila za vse kraje in za vse narode, ni dvombe, lažiti, posebno pa v Avstrii, kjer je toliko narodnih raz da bi bila vlada to očitno izrekla; saj izreče to vselej, ločkov. Le če imajo vsi jeziki, ali, kar je vse eno, kadar se postava le za nektere dežele dá; kolikrát na narodi, enake pravice, bo potihnil prepir, ki vsi ga ni se priliko smo brali: „Ta postava veljá za celo cesarstvo razun le leto 1848 zbudilo, pa ga tudi zadnje leta celó nič pri vojaske meje in Laskega" itd. merile niso. Nobeni reci ni lagljeje vzrok najti, kakor ravno Morebiti pa je postava temna, da je mi prav ne raz- teniU prepiru, pa za nobeno reč tudi ui pomoč tako lahka • « * j i at »llljir* ^ m m m v umimo, ter jo d rugae tolmacimo, kakor je vlada hotla? Pač ne! Postava govori jasno, da ne more jasneje in in v se očevidna. Ta pomoč je cela, čista, natančna en a kost vseh avstrijanskih jezikov. Da je to resnico nekaj, kar nikoli ne laže. Casniki vseh nenemških narodov tudi naša visoka vlada previdila, nam je ravno nova po-so izpolnjenje nove postave zagovarjali in ga se zago- ____________________________ va r j a j o 5 al ni kjer nismo brali, da bi bil zavolj tega kak časnik posvarjen ali prepovedan bil. Tudi nismo nikjer y rali da je vlada s kakim posebnim razglasom razodela > V deržavnem zakoniku „Reichsgesetzblatttf stoji zapisano da ta ukaz je veljaven za vse dežele cesarstva, razuu Beneskega. Vred. stava porok; in apamo, da smemo to postavo za začetek delà ne razumejo, se s tem lep delaj da je kdo kaj v -- v —v r ------- w v v •• " ^ ■ UfiUIlIVjU , ly O 1V III i U |J W UUl il J U f vi 44 J U Im 14 VF I\ CtJ J novega sistema pozdraviti. Kar se daje solani, se ne bo apnénco zagnal in lako ogenj utopil ali pa iz peči zgnal pisarnica m in vradnijam sploh odrekalo. Ce se to zgodi, Pa vse to je slepotija in prazna vera. Vsako delo ima svojo bodo po eui plati ljudstva zadovoljne 9 po drugi pa ne bo deržavi ne le nobene škode, ampak le korist, zastop vzanco, da se prav stori; kdor pa te vžance ali delà ne pa je skuha. Pred nekaj leti smo jo tukaj žgali ker se je bodo ljudstva s tem vecjo Ijubeznijo oklenile. Na pa je nismo skuhali. Zakaj ne? zato, ker je nje obok pre 9 Švicarskem so tudi trije narodi, pa veljajo povsod doma le domaći jeziki; z enako pravico živi eden poleg druzega debel bil, da ga ogenj ni mogel prežgati in Svajca se zavolj tega dozdaj rečenega ta nauk: Ako ne Se toraj posname praseta klati 9 I ■■ W^Ě m H MM BMi I ■ ■ pře- ni na tri kose razcepila, marveč pusti to delo kakemu umnemu klavcu, in ne terpinči svoje vseh uboge živali. Ako ne znaš apnénce žgati 9 to je 9 ako ne se je okrepčala, opiraje se na zadovoljnost in ljubezen treh narodov. Kar je v Svajci s tako lepim vspehorn steklo, zakaj bi nek pri nas ne? Dvombe na stran! Zaupajmo ako ne veš vladi! Da ji pa moremo zaupati, nam priča nova postava, delaj si sramote in ne vganjaj vražne slepotije za pomoto ktera se je začela že spolnovati ne le v privatnih šolah in priprostih ljudi znas visokosti pecí in oboka k visokosti apnénce primeriti; bi pri tleh duške naredil, pusti to reč, ne ne le na Ogerskem, ampak tudi, kakor sem za Horvaško popřed omenil, drugej, ker je tudi za druge dežele raz glašena bila. In ker tudi nam Slovencom nihče ne braui, zavolj tega svoje najserčneje želje razodevati, je treba, da kakor do zdaj,;da se vsaki oglasi, da vsaki, komur je za živo se ganemo bolj kdor imenitnost te blagor deržave in za narodni napredek mar, poterdi reči razume ; 9 da je to, za kar se potegujemo, zares potrebno pravo in dobro, vsem v prid in nikomur v škodo, da je zares narodov želja, ker je narodov potreba. Vem, da se mar-sikdo še nad tem spotikuje, — al gorje nam, če se bomo vsake sapice ustrašili in se zbali vsakega malo bolj nepri 8 Šmartna na Tuhinjskem prosenca Naprej i « Nap to krepk povsod vodilo Po kterem mora vsak se zdaj ravnati, Odganjati će hoće revo, silo, e mar mu je pošteno kaj veljati! Nap nam kaže, klice vsa narava; Spod snega mlada cvetka se pokaž Zelen je kmali travnik in gošava, In vse je polno cvetja vsake baže. > L D jaznega očeša, vsakega zamerljeja! J. Terdina. Kratkočasnice, Izvirje malo prisumlja iz skale, In dalje ko se vije, bolj se siri Narase reka se iz vode male, Ki v silném morji zadnjić se umiri. i Kaj je zemlja? Različiti odgovori na to vprasanje Kaj je zemlja, mežnar? Pokopal V V Kaj je zemlja 9 bogati n? Skleda za kup dnarja Kaj je zemlja, st Grob mladosti moje za beraške palice. Kaj je zemlj mak? Lesovje Kaj je zemlja, mali fant lišče Kaj je zemlja, dek je zemlja Bojišče Kaj je tergo vec Za me nič. zemlja, slave. emlj lenúh? Spavnica. Kaj je zemlja, kmet ladí Kaj j Plesišče zemlja « 9 ? vdova? Dolina je solzá. Y7eliki sejm Kaj je zemlj Kaj je zemlja, m 2 Igra-Kaj jak? Veliko polj Kaj je zemlj; a, ti b o 1 n i k Morjé 9 Kaj je zemlj m i n i s t Kaj je je moja Podnožje časti in Prašaj tička nad zemljo kaj je njemu zemlja, pevec? Kaj je zemlja, kralj? Posestvo moje > Kaj je lja, k r i s t ij Pot k nebesarni Tako od govarja vsak po oje Naprej popotniku serce le sili, Naprej nam ukazuje vsako delo! Naprej tud' mi! ne bomo se mudili Naprej, le berzno, krepko in veselo! 99 Naprej!" to naše zdaj naj bo vodilo Po njem se mora vsaki zdaj ravnati Odganjati će hoće revo i silo e mar mu je pošteno kaj veljati! A. Praprotnik Dopisi t Dunaja 7. jan. B. Radi ali neradi ločili smo Kakošno da je bilo staro v obče iu za vsacega posebej, menda še vsak dobro pomni; kakošno ga ravno kar nastopili, sam Bog vé. se od starega leta. da bo novo, ki smo Pravijo in pišejo sicer, da se že v daljavi nekako oblači, da bo še huda ura, morebiti teh še več, z bliskom in gromom, Smešnice pa vraže Kako je bilo to, da so pred godljo jedli, preden so prase zaklali? Reven gostač je prase zredil. Da bi pa klavcu ne bilo treba kaj dati, je sklenil, da ga bode sam zaklal. Al naš možek tega ni znal; menil je namreč, da je dosti, mu le nož v vrat potisniti. Al prase ni hotlo poginiti, in je cvililo da je cela vas slišala. So ga torej pustili, godljo skuhali 9 pojedli in potem še le gostač po klavca gre verno prase v kotu svinjaka najdel in ga zaklal. ki je kla- Kakor temu revežu se tudi drugim klavcom godi, da noža ne znajo v serce pahniti, íimpak jim za plece uide. Tako so verjetno pravili od vražnega moža, da je tekel po žebel iz poginitiri pri- mertvaske truge, ker prešič ni hotel ali ni mogel 9 m mu ga je v moždane zabil. Od nekega druzega povedujejo, da je presič na smodišu rekel: ,,buh, buh mu je skoraj iz smodisa všel, in več « 5 m tacega po svoji ne vednosti naredé taki terpinčniki uboge živali in potem pra VJJO'- » eaklatiu ta je memo šel in mi je naredil 9 da ga nisem mogel , in se lepe delajo, cesar je le njih nevednost kriva. Ravno taka je pri apnéncah. Apnénčarji, ki tega in 9 kar je takih prerokovanj še več. Toda mislim, za vse to bo še vedno Eden skerbel, da se svet vendar tako hitro poderl ne bo. Da se pa navadno novi zgodovinski oddelki večidel nemirno in burovito snujejo, da se prerojenje v na- 1 V I ravnem kakor tudi v zgodovinskem zivljenji z mukami sklepa godi, vé vsak, komur narava in zgodovina in nenavadno niste neznane. Da pa tu od tujih reci molčim, vzamem raji koj naše domaće in sploh avstrijanske v misel. — Unajna nesreća, pravijo, nam je znotranjo srečo pridobila. Kako to? po končani vojski so se vladarstvene mocí k notranjim deržavnim zadevam obernile napraviti dobro notranjo zoper unanjo silo; postave, primerjene s eda nj i m časnim in narodskim za devam in deržavnim potřebám sploh, kakor je na pr. po vez dobili smo o raznih zadevah nove stava o učivnem jeziku, postava v uradnem jeziku postava za obertnijstva iu rokodelstva itd. Od vseh strani 9 Pesmico to našega častitega rojaka smo vzeli iz 1. lista le-tošnjega „Napredak-aw, zagrebškega ćasnika ,,za učitelje, odgojitelje i sve prijatle mladeži14, ki res tako krepko napreduje v poslu svojem, pa tudi v mili nam vzájemnosti, da ga se enkrat živo priporoćimo vsem učiteljem našim, ki bojo y njem našli lepe zaklade za svoj poklic. Cena mu je po pošti za celo leto 3 gold. nov. dn., za pol leta polovica. Vred« od bližnjih kakor od najdaljnih se je le čul radostin rr las Da bi pać kaka poštena slovenska duša prodajo slovenskih kterim so narodi novo postavo zastran obveljave narodnega jezika pozdravljali, (vesela priča, da so jo razumeli. dá! W V -m mm • lil V t i i 1 a \ • < 1 v t l i knji cr v se vec y da jim je bila že živo potrebna!) jo tolmaeili in se povedati iz našega • • « • a • i # m • v ♦ i • • it it _ _ ____w v svoje roke vzela! Cerknice 6. jan. A. O. terga. Veselo novieo imamo Ljudomil gospod, od nas domá, tergu je hitro poprijeli, ter jo v djansko, javno življenje vpeljati poslednji čas bivajoč na Dunaji, je zapustil našemu si prizadevali. Kdo pa se je pri tem početji čmerno kislo 3000 gld. st. dn. z namenom, naj se podpirajo z obrestmi deržal, kdo zoperval? Tožiti moram tù najpred dunajsko te istine revni bolehni ljudje teržne soseske. Imenujemo pa novinarstvo, kar je vsemu svetu znano in so tudi „Novice" m drugi pošteni časniki večkrat britko ta prigodek veselo novico ne zato. ker dobi naša soseska potozili. Le-to si je lep denár, ampak zato, ker nam priča, da se še nahajajo na vso moč prizadevalo, tej postavi jedro vzeti in samo usmiljeni ljudje, ki se spominjajo svoje ljube domovine razkavsane lupine narodom pustiti. Redkokrat je bilo kaj \u njenih revnih, v tem, ko so njih rojaki že davno na-nje za nas rečenega; marveč vsi najeti pisači so jo iz raznih, pazabili. Vpraša se pa zdaj : Kako naj se obraća z de krajev v eno mer trobili, da postava skoraj nikjtr nima narjem velikodušnega oporočnika, da se doseže njegov blagi terdnega stala, da se ne dá ne po čerki ne po duhu spe- namen najgotoviše? V tem si nismo vsi enacih misli. Ne ljati (če pa, vendar le malokje!!), z eno besedo, prezerli kteri menijo, naj se izroči vsa istina (ves kapital) ubožni so nas, tudi prezreti hotli poznal, in bi Dunaj bil A v str ij a! Al popihala je od in se dan današnji marsikteri fami denamci, in njene obresti naj se razdelé vsako leto : nekteri pa rae- časnik tako širokoustno piše, kakor da bi samo Dunaj po navadi med ubožne bolehne soseščane nekod huja bora, da se so jim nekako rožički omajali nijo y naj bi se ustanovila stanovitna zdravniška služba v Cerknici, in obresti te istine naj bi imel zdravnik za letno in pomagalo je vsaj nekterim. Res, to je bilo sramotno ob- plačilo, zato pa bi moral vse do mače revne bolnike našanja, pa je tudi sramotna pokora! Zdaj moram z ve- zdravi ti. Teh, kteri mislijo in svetvajo tako, je velika blažega seljem naznaniti, da se v več ćasnikih zaporedoma kaj od većina * ker pervič: se spolnijo tako natanko želje raznih avstrijanakih narodov bere, od njih zadévin pravic, dobrotnika, in drugič bi bila ta naredba neprecenljiva do posebno pa od Slovanov, ki med všemi najvec stejejo in brota ne le za naš terg, ampak za vso cerkniško veliko največ imajo po občnem spoznavanji svoje svete historične, in mnogo obljudeno okolico. Ako zboli zdaj kdo, mora pravice v velikem cesarstvu. To je pac velik korak naprej' ako ima s čem, deleč poslati po zdravnika, ali pa izročiti Kako se pa zdaj zastran jezika zediniti, da bo za vse se brezvestnim mazačem, potem pa bi bila pomoč vsakemu prav in dobro in v pospeh prave narodske omike? Kar je revnemu in premožnemu pri rokah. lu kaj bi pomagalo bo- bilo v tej zadevi v „Novicah" brati, je bilo gotovo dobro lehnemu revežu nekoliko krajcarčkov, ki bi j ga in temeljito, in malokje s takim pridom dokazano tedaj doleteli iz teh obresti razdeljenih med posamezne, ako pa nima zdrav- bo gotovo tudi narodu koristilo. Išejo pa pomoci in potov, niske pomoci? Da se zatare plevel, se mora s korenino kako bi nenemške narode posebno z Ne m ci in z nem- izruti; ne boš ga pa zaterl, če mu smukaš le posamne skim jezikom in vice versa té z un i mi sprijaznili, da bi peresca. Bolezen pripravi še toliko pridnega člověka ob za-nehalo ali vsaj se pomanjšalo očitno sovraštvo in merzenje. služek, in če terpí delj časa, mu sprazne mošnjo do zad-V tej zadevi je unidan „Wanderer" (od kterega moram njega reparja. Ako pa umerje oče ali mati, ker se mu v reci, da se je vedno še najbolj za enakopravnost na- bolezni ni pomagalo rodov potegoval) obširen sostavek prinesel in dokazal, da zdravnika, je nesreća in ali pa n e prav zavolj pomanjkanja revšina stokrát večja. Ubožna de bi se mogli, kjerkoli si bodi, tudi Nem ci sploh enega narnica jim pać zamore pomagati za par dní, zdravniška y nenemškega narečja naučiti, da bi bili potem tu ali tam pomoč pa bi bila otéla otrokom očeta rednika za vselej pripravniši za službe v cesarskih uradnijah in bi ne zajedali ter odvernila od njih nemilo revšino, v kteri zdihujejo zdaj. druzih in naroda, iz kterega rok kruh dobivajo itd. Tako, V tem primerljeji je podobna pomoč iz ubožne denarnice sklepa on, bi sčasoma mogoče bilo, po tej, gotovo da pra- deski na morji, ktere se oklene člověk potem, ko se je vični poti, tisto silno hujskanje in merzenje pogasiti in strast razbila barka, da si ohrani življenje še nekaj hipov, ko bi umejiti, da se potem tolikanj lože lastna pravica dožene, bil pa vodnik barko prav vodil, bi bil srečno prijadral do za derzavo pa bi bilo to gotova korist in z majhnirn namenjenega kraja. To veljá Ie sploh. Memo tega moramo trudom bi bilo veliko dognanega, ker bi se tako saj za po moči ustreči zapustnikovim željam. On hoče pod-zdaj Němci Nenemcom približali, in bi ne bil naš delež le pirati bolehne in bolne reveže; dajmo jim toraj zastonj terpeti in vedno le terpeti! — Slednjič pristavim tu sem zdravniško pomoč, da ozdrave, ker ozdrave ti je perva tudi revnih. Zdravnik bo V se nekaj o učenji slovanščine na dunajském vseučilišču, ker in poglavitna želja bolnikov se mi zdi, da se ni nihce o tem v „Novicah" nič spomnil. vedno ^íl • 1 « « • I 1 V • V V. . , ... _____ živa Slavni dr. M i k 10 s i c in slov. literarni uči priča oporocnikove dobrotljivosti, in lepše £a staroslov. gramatiko zgodovini 0 Nestoru minka mu hvaležni njegovi rojaki ne spo- moremo postaviti vse po svoji navadni bistro- drugač, kakor da pomagamo revnim bolehnim k zdravju. y«. t> umnosti, lahkoti in zanimivosti ; gospod Sem bera češko gramatiko, pisavo in literaturo, in gosp. Kavecki poljski jezik in literaturo; ruskega profesorja pa še vedno ni. Od Ljubljane. Z veseljem vidimo, da dunajski druzih zadev 5 drugikrat kaj y ako je bravcom ljubo. nemški časniki, čeravno nosijo naslov „Ghiches Recht fur Aile" na čelu, kteri dolgo niso hotli nič vediti od Tersta 7. januarja. J. pravic slovanskih narodov avstrijanskih, malo po malo vendar Lanske „Novice" so v začenjajo spoznavati y da y kar je Bog dal narodom y jim svojem oglasniku št. 33 oznanile, da se v Ljubljani, pa ljudje ne morejo vzeti. Tako smo radostni brali unidan tudi v Terstu itd. „Koledar slovenski" za 1860 mehko vezan za 40 nov. krajc. dobiva. v A1 to ni res y jaz sem Ost. D. Post" hvalo ministerskega ukaza, ki političnim uradnijam v Krakovu veleva rabo poljskega jezika v be- j? mogel 45 kr. za-nj dati. Ni ravno toliko že za 5 krajc., sedi in pismih, ki 1 • • 1 1 • V 1 • 1 ft V - m V grejo iz cesarskih kancelij do ljudstva y pa dvojni dobicek je vendar le preveč bukvarju: eden in celó resnično je, kar na koncu od založnika in drugi pa od kupca! Taka se pa tukaj sploh vsem slovenskim knji tega sostavka pravi 9 ga m poje; ni tedaj čuda, da se jih le malo spečá. Res smo opeharjenja tukaj zlo vajeni, pa kaj hočemo, ker nas večkrat se clo skubenje doleti. Veliko petic odleti s tem, da ljudje predragih bukev ne kupujejo, ne le založnikom, temuč tudi podpori slovenskega slovstva. Ce bi smeli ktero vmes reci bi di to svetovali, ker urna pomoi revne bol denega ka je gotovo vec vredna kot an razdeljenih goldinarjev. (CTied je le eno gospo leto in dan razdeljen kmali spravil na noge, ki bi bila brez njega dolgo hirala, in le e n i kajži smerti otel oceta, ki s svojimi V I ♦ V • • zuli živi n • V že to dobi ki preseže 150 gold., s kterimi Bo vselej dobro došlo. se ne nadomesti ne oce ne mati če tudi revne koce Vred. Vřed rekoč: „Ta ukaz je P vsem tako h d je le čuditi, zakaj je bil dan samo za ok i k da stan i m^HH made ob vojski stanoviten biti > po potrebi število njšalo ali pomnoži ob miru pa se bo zdaj bo en re- kovsko, ker nihče ne more tajiti, da ravno tiste napake, giment v vsem skupaj ètel 1570 oséb (popřej jih je imel « a . m m m « A • v II II 1 / r A A A • é « w _ ~ «i . ki jih je ministerski ukaz tako resnieno odkril s e • • J aJ P k h d ezela h a r o d i. trij ans kih h bivaj 2830) popřej je 62 regimentov peseov ob miru štelo Ker ne rnoremo misliti, da zraven Italijanov imajo le Poljci tako srečni biti, da veljá nj i h 175.460 vojakov; armada peseov bo vprihodnje le 125.600 vojakov imela zdaj se bo to število zmanjšalo, ker cela n Wiener Zeitung" preklicuje novico, ki jo je pervi jezik v kancelijah, se moremo nadjati, da za Krakovo dana pnnesel časnik „Allg Ztg « 1 da postava bo po h drugih vstrijanskih dezelah velj pode, ki cesarja služi, odpovedalo > je nekoliko visoke go-piačilu in da v podporo zadobila". Temu pristavimo mi le za svojo stran, da, ce je kje potreba, da se vpelje domaći jezik v tiste kancelije ki imajo z ljudstvom < mnogih v penzijo djanih zasluženih uradnikov hoče fcastonj služiti. „Wien. Ztg praviti, je to tudi potreba pri nas na temuc vsak Avstrij * Slovenskem, ker vse to kovske okolice govori kar so „Novice" že . kar / je d " pravi, da ne samo imenovani gospodi m, kteri je přemožen, bi daroval še kaj nisterski ukaz zastran kra- več kakor toliko, ako bi sila bila, al noben bi ne bil tako P tudi tožba pri nas, predei tolikrát po naštetih skušnjah si doka- sarjevo u da bi se vtikal v kaj kar pada v oblast ce zati prizadevale. Čista resnica je, če rečemo niso namestnice kake prenapete stranke, ki le da „Novice J oj o utopij • v po kter Časnik „Ost. D. P.a pise, da oklic nove postave si boj mogli trobi 8 tVi y mpak da so besednic ki skozi „Novice" g jedra keg ljud tudi judje povsod zemljiš kupiti 9 se je nekoliko zakasnil. Ravno se deržavno svetovavstvo Razširjene po okrajnah (Reichsrath) posvetuj o nji h slovenskih dežel in z dopisi podpirane od i vseh stanov niso skozi 17 let in tudi v viharnih časih leta 1848 nobeue rekle, ki bi jo imele danes preklicati; za kar so se po- dosluženih Nabera prostovoijnih vojak Dva batalij konec tega mesca končana trijanskih vojakov, sta o v za papeža bo >na, vsak po 750 že gotova ; za 3. in or í? aujale, je bilo vselej derzavi in ljudstv v prid In za to se poganjajo še daues koli přeskočivši vojnic pravice in Naberališče j 4. batalijon dohaja mnogo prostovoljcov iz različnih dežel v Meidling-u. resnice in ne gledé ne na desno ne na levo. H i y in h « v činžni dávek v našem ce Li ubij Družba milosercnih ljubljanskih gospa, sarstvu, ktero šteje v vsem skupaj his okoli 4 milij in ki se je pod vodstvom Njih eksc. grofinje Chorinskove pol, je znesel lánsko leto blizo 12 milij goldinarjev osnovala ob času vojske, je dala te dní na znanje, da je v vsem skupaj za okrepčanje popotnih ranjenih ali bolnih vojakov nabrala 8014 gld.; 6714 gld. je obernila za ta ci leto 187 koledarj pr cesarstvu ali p r a t i k j svetio: Na Dunaji 44 za letosnje na Ceskem in kouec; iz ostalih 1298 gold pa se bote napravile milo 36 (19 čeških, 17 nemških), na Ogerskem 30 (23 mad zarskih, 7 sini po 80 gold, za dva krajnska invalida vsako leto nemskih), v Galicii 12, na Horvaškem 4 na Slišali smo, da je te dní přišel ukaz, da se zavoljo voj skinih homatij lansko leto opušene delà za osušenje Ijub Krajnskem 4, na Koroškem 1, na Stajarskem 12, v serbski Vojvodini 5 itd. ljanskega b o l n i š n otovo kmali r j a (mahú) in pa za povekšanje ljubljanske k V našem cesarstvu izhaja letos v vsem skupaj 284 90 letos morajo začeti. — BI zagledali novo veliko in lep bolnisnice borno ospod Po političnih, 194 nepolitičnih najvišji prerajtbi holandiške hišo Č.WIUVW iviuaii kh^ivumi i »"«« » w»iw ju .vpv/ hidu , gwojiuu uvuiuiv-» îr «liuciwuig-u IJIlit USUI 1 C JJ Čt let £ V C 'Ia U U ^KOillClJ Kalister, ki je Peškotovo kočico z velikim prostorom za o kteri se pripoveduje, da je nemškega cesarja Korl-na V Bomme zvezdogleda Midelbur ima tista repata zvezda (komet) 21.000 kjer se gold kupil, je ves mož zato, na najlepšem prostoru, v samostan spravila, letos stikate koroška in dunajska velika cesta do mesca avgusta (velike ser > krasno pana) se prikazati; danu pa kdaj se bo pervič vidila, se ? poslopje postaviti zvezdogled ne upa za gotovo povedati Tersta 5. jan Še na drugem městu Novičar iz domačih in ptujih dežel. zuga gora Dunaja. Po najvišjem cesarskem sklepu ima gledé udreti se. Zeleznica do Nabrežine bo po tem takém še delj časa zaperta. jUg Krakova na potrebo, da se vprihodnje v vseh rečéh varčno gospodari in nepotrebni stroški odvernejo, deželno vladar st Časnik „Przeglad po ws z « • * pise da v enak ukaz, ki je došel krakovskému deželnemu poglavarstvu uradnega jezika, je sprejelo tudi dež. poglavarstvo (Lember or le s tem razločkom, da v izhodni Salcburgu jenjati in mala deželica se pod deželno po- v Lvov glavarstvo v Lineu postaviti; sicer pa ostane vojvodina Galicii se sme razun poljskega jezika tudi rusinski jezik salcburška kronovina za-se in bo tudi svoje lastno deželno rabiti, toda v pismih z latinskimi pismenkami, ne pa s ci- namestništvo imela. Prihodnji predstojnik polit • V gosposke se bo imenoval „Landeshauptmann" (deželni glavar) Kdaj bo nehalo tukajš rilskimi ali ruskimi. Ogerskega. Homatije zastran pravíc prote deželno poglavarstvo, bo pozneje ozna- stan tiš ke cerkve začasno mirujejo. Vse je zdaj rado njeno Po tem izgled bo gotovo še vec drugih majhnih vedno, kaj bo vlada storila nasproti upora, ki ga je dezel na versto prišlo, ker s to prenaredbo se bo res dosti večina ogerskih protestantov zoperstavila cesarskemu patentu. derzavnih stroskov odvernilo. V slovanskih in nemških protestantiških občinah pa pa se Po cesarskem sklepu od 23. dec. izvoljena ko mi- novi cerkveni red po postavah ces. patenta malo po malo sija za deržavni dolg se je 4. dan t. m. ustanovila; že mirno vpeljuje. Poslednje novice pravijo, da v Kašavi je drugi dan se je poklonila cesarju, ki so jo preprijazno spre- pravda zoper g la var je Kežmareškega upora sklenjena in jeli in upanje razodeli, da bo važno svojo strau dobro spolnila. nalogo na vsako prejsni c. k. dvorni svetovavec žlahni Edvard Zsedenyi je zavoljo motenja javnega pokoja obsojen za 4 mesce v ječo, Po najvišjem cesarskem ukazu od 27. dec. p. 1. pastor Madaj na 2 mesca, profesor Pálkovi pa tudi na 4 verh tega še vsaki mesce; poslednja dva ima zavolj lozjega in boljega vodstva cesarska armada vprihodnje 80 regimentov pešeov šteti namesto dozdanjih teden enkrat postiti. se bota mogla 62; al vsak regiment naj ima le 3 batalijone namesto V vasi Nyregyhazi so o Božicu v neki kmečki hiši • v • prejšnih 4; ob času vojske se bo vsakemu polku dodala v se zasacili 20 let starega fanta, ki je bankovce po 100 gld. ponarejal; mašina je bila precej dobro izdelana. toda ban kovcov še ni nič naredi!. ena depot-divizija ; grenadirji nehajo vprihodnje popoluoma. Po tej novi prenaredbi, ki se ima začeti 1. svečana, ima V nitraškem komitatu si je iiek grajšak dobro iz- mesarjev 1700 Ijarjev 3000 v • arjev 2950 pravih - T lllliu^nvm nui««»»»» J - ---- --J-------------...vu^.jw . * ' J vv . .j«.jv . «"vv , oituijv» , piavm mislil. Ker se je zakasnil in svoje bele pese ni se iz polja zdravuikov je 2400 in silna množica druzih, advokatov je domů spravil, ko je bila zima že pred durmi, je po vsi 6000, duhovnov (pastorjev) 930, sol pa 1500 svoji okolici kmetom oklicati dal, da bo muziko na polji Cerne goi Zadnj dni preteklega mesca so tù napravil in piti dal, kdor pride peso ruvat. In lejte! blizo zaroto zoper knězovo življenje zapaz 200 ljudi, mladih in starih, možkih in zensk, je přivřelo; Rieki je imela spodkopana in ravno takrat Hiša njegova na 16 godcov jim je godlo, grajšinski so pridnim napivali in ko bi knez s kneginjo v nji trelj biti j bil Mnogo zarotnikov so v krátkém je bila pesa izruvana. Laškega. Iz Fiorence se piše, da je v hiši na Rieki obešli ».^«.^^^^AMni n itûa rirairinvih h a in h nnr»î I n • mrmori 7 tt lit) zaperli, glavarja te zarote Stanka Pej • r pa so 23. dec vladarja Buoncompagni-a več Orsinovih bomb počilo; mnogo Serbije. Z Beli grad a. Unidan naznanjeni razpor tega početja sumljivih ljudí so zaperli, pa tudi republi- med turskim pašom in serbsko vlado je spet poravnan kanskih rogovilezev. V Moden i je dal vojskovodja kon ptujih vlad so ju pomirili. VTendar je razpor med serbsko ^KĚĚĚĚtĚĚĚĚĚĚM ^^HHH ^MMMÍMB^pmWÍ iz 1000 pušk razdeliti. Garibaldi je za general-inšpektorja lom- mnogih reci, kakor iz obilnih naročil mnogoverstnega orozja Farini med soseske, kjer še ni národna straža osnovana, in turško vlado, kakor se kaže, le začasno potihnil -______«# - . . . . ^S. li* • _______1 • V _ _ I . A___• __ 1____•■ f 9 I 1 • 111 V . . bardiške narodne straže izvoljen. 27. decembra je iz Milana --------,...................,„jHov.,„ přišel v Turin; berž je bila okoli njegove hiše brezštevilna se kaže, da se pripravljajo v Serbii zoper tursko suzerenost Liitich-a, iz neprenehane organizacije serbske vojaščine itd možica ljudi, ki je takojdolgo kričala svoj ..evviva » w, dokler ogromne premene se Mnoge nove prenaredbe v notrajnih vladnih zadevah pričakujejo. Med drugim pride tudi ukaz, nezmerno šte se ni prikazal in je nagovoril tako-le: „Italijani ne smejo orožja z rok djati, dokler je le kteri ptujec na tej sveti _ r---------------0..„ .......oi*- zemlji, ki je naša in ktero je Bog za Lahe same vstvaril!" vilo gostivnic in malih oštarij zmanjšati le na potrebne^ Z Milana se piše, da je po potih in cestah čedalje manj uradniki ne bojo smeli po deseti uri ponoči v nobeno ka varno ali gostivnico zahajati. Turškega. Z Carigrada. Spoštovani veliki varno. Z Tu ri na telegraf od 8. t. m. naznanja i da starašina Collegro in poslanec konte "ays sta izdala oklic, v kterem se potegujeta za papeža; tudi poslanca Costa vezir Kiiprusly Mehemed paša je mogel odstopiti in na délia Torre in markeze Brignole Sale bota enake pismi na njegovo mesto je izvoljen Mehemed Rušdi paša — zakaj? svetio dala; tudi se bo odtod sv. očetu poslalo pismo verne udaností. — Z Rima se piše. da ie sardinska vlada rimski ? zato ker se je bránil, sultanovim ženain za presilno potrato zmiraj deržavno mošnjo odperto deržati. Škoda pisala j da z naberanjem nemških prostovoljcov v papezevo za tega zvedenega in tudi Ijudomilega rnoža, ker je, pravijo, novi veliki armado je prelomila pravilo nevtikovanja ptujcev v laske vezir ne bo kos homatijam, ako bi utegnila kakošna ne zadeve; ako bo to naberanje se dolgo terpelo > bo sardinska varnost žugati Turčii. vlada prisiljena, svojo armado poslati v rimske legacije Afrike. Na novega leta dan je španjska armada Francozkega. Iz Pariza. V7saki dan se zgodi napadla Marokance; Marokancov je padlo blizo 1500, Špan kaj novega, kar že tako zlo zamotani klopčič še bolj za- jolov kakih 500. Marokanci se v boji skrivajo za skalovjem in oddeleč streljajo s S Voji m i dolgimi puškami vselej na glavo sovražnikovo ; v spopadu se branijo z nožem (jata- zobmi in nohtovi; nikoli se motuje. Bil je že kongres tako rekoc pred durmi harna sapa ga je popihala, da ga pred ko ne al vine bo. Že večkrat omenjena brošura „papež pa kongres" ga je ganom), in kadar tega nunajo, s razderla, ker to, da je Valevski, ki se je zoperstavljal ne udajo, tudi ne skusajo nikoli sovražnika ujeti temu, kar te bukve zahtevajo, 3. dan t. m. iz ministerstva vsakega pobijejo. nova nriča, da Napoleon terdovratno hoče do---- stop il 7 je gnati to, kar je rečeno v omenjeni brošuri. Da v takih V nič okoljšinah ne rimska ne avstrijanska vlada od kongresa vediti nočete, vsak lahko zapopade; al tudi rusovska vlada vlade so se v takih okoljšinah odpo- in vse druge manjše vedale kongresu, angležka pa > Le angležka vlada derzí s francozko tako nikoli ni marala za kongres. Kako bote Žitna cena v Ljubljani 7. januarja 1860. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 915(e — tursice 4 tí. 75/10. — sorsice 4 fl. l?5l# banaske 5 fl. 9i5/, reži 3 fl. 525/, o* jećmena 3 il. 25. prosa 3 fl. 32s/, zdaj te dve vladi kuhale srednjo Italija, nihče ne vé tudi one same ne. misli z francozko; ajde 3 fl. 40. ovsa 2 fl. 30. in Angležka ? vlada je sicer v obče ene vendar pravi ministerski časnik „Mom. da angležka vlada ni nobene zveze sklenila s fran- naj si Post*, eozko in da bo angležka vsigdar ostala pri tem, Lahi v srednji Italii sami osnujejo svojo deržavo brez vti-kanja francozke in pa avstrijanske vlade v njih zadeve. Po najnovejših novicah želi angležka vlada zed inje nje srednje 7. januarja 1860 Kur si na Dunaji v novem denarji Deržavni zajemi ali posoijla.l Druge obligacije z lotrijanii. 0 0 obligacije od leta 1859 kreditni lozi no g. 100 . g. 102.25 dnar. po 100g. g. 68 5014 Teižaški lozi po 100 „ 124. posojilo odi. 1854 % metalike Italije s Sardinijo; francozka vlada ni zoper to, ako ji Sar 0 dinija dá Savojo, ker brez te bi bila premoćna Sardinija Francozom nevarna. Cesar Napoleon je iianagloma poklical svojega generala Goyon-a iz Rima, in že govorijo nekteri i i'/,« 3% 3 'A % 1% r> v r> r> r> r> r> r> r> v r> « 79.40 72.60 5° A i o Donavske parabrod ske 64. po g 100 43 36. 14. Knez Efterhazy. po g. 40 50|Knez Salinové po g. 40 V) rt n 102.50 83. 41. 23. tako sv. Oceta v zadregi prisiliti, da se bo udal. Ko je véliki škof parižki cesarju Napoleonu na novega leta dan srečo vošil v imenu duhovšine francozke, mu je cesar odgovorit, da nikoli ne bo pozabil dolžnosti vladarja zediniti Thouvenel, naslednik Valev- 0 dol nj ogerske.....„ 73.25 Grof Waldsteinove po g.20 „ 28.50 Grof Kegleviceve po g. 10 „ 15.50 Jenarji. 5°0 horvaškein slavonske „ 7 i yo krajnske rske Cesarske krone Cesarski cekini S koroske, istrijanske n 76 17.20 5.92 z dolžnostmi kristjana. skov, pride 20. dan t. m. iz I^H ? Carigrada, kjer je Deržavni zajemi z loti Napoleondori (20 frankov) „ 10.02 Souvraindori . ... slanec bil, v Pariz dozdaj po- Zajem od leta 1834 po r> nazaj, da prevzame novo službo. Allgležkega. V londonskom koledarji za leto 1860 ee bere, da mesto to šteje poltretji milijon prebivavcov in 300.000 hiš « „ „ .„.„petink. „ n » v 1839. . .„ „ „ „ 1839 petink. „ 4% narodni od leta 1854 „ 360. 360. 121. 117 lluski imperiali . . Pruski Fridrikdori Angltški souvraindori Lnuisdori (nemški) . 11 » .751 Srebro (azijo) n n r> n r> n 17.25 1023 10.70 12 60 10.20 24.50 molivnic cerkev je 429, zraven teh pa še 423 manjših Dobodkine oblig, iz Koino „ 15 50 j gostivnic je 5000, kavarnic 1260, pekov 2500 i Odgovorni vrednik: Dr Janez BleiweiS. Natiskar in záložník : JoŽef Blaznik.