2. številka. Ljubljana, v torek 3. januvarja. XXI. leto, 18K8 Izhaja vsak dan iieier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld , za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta .3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedcnkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., fie se in k rat. aii večkrat tiska. Dopisi naj se izvolš frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in n p r a v n i S t v o je v r.ad:!f? Kirbiša hisi, „Gledaliika stolpa".. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne sivuri. 'i - Vabilo na naročho. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim j«.« potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovč, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3,30,, „ jeden mesec.......1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4 „ — „ M jeden mesec.......I „ 40 „ 19" NaroČuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprav n-l&tvo „Stov. tfarodft". 0 predlogi novega občinskega zakona. Nedavno priobčil je „S1. Narod" članek z dežele, kateri ni prijazen osnovi novega občinskega zakona. Vsa stvar ni tako lahka, kakor bi si utegnil misliti ta ali oni. Treba jo je namreč preudarjati natančno in kolikor moči trezno, da je mogoče napraviti o njej osnovno sodbo. Ali bode z zakonom po predloženi osnovi pomagano napredku našemu in ali bodo stroški primerni dobičku,to vprašanje treba dognati. Zato naj se stvar pretresa vsestranski in to ne le v krogih deželnozborskih nego tudi mej izobraženimi občani po deželi, da bode čedalje bolj jasna. Dostdaj zavzemati hočemo še to stališče, da je poslušati tudi glasove iz občinstva, da je pustiti stvar na javnem razgovoru. Tako danes priobčujemo dopis „z Dolenjskega", ki poudarja dobro stran predloženega novega občinskega zakona. Tu dopis slove po svojih glavnih mislih : Potrebe sedanjega časa privele so na dnevni red tudi vprašanje o naših dosedanjih nenaravno sestavljenih in organizovanih občiuab ter o splošni slabosti občinske uprave. Pozornost za to rasla je čim dalje bolj, tako, da je tudi v deželnem zboru kianjskem prodrla ta potreba do vrhunca V VIII. seji leta 1884 sklenil in zaprosil je deželni zbor: „Visoka c. kr. vladaše naprosi, naj blagovoli izročiti deželnemu zboru načrt nove občinske postave, da se bode mogel o njej posvetovati ter staviti predloge." Dežeulni predsednik gosp baron Winkler je vsled te prošnje zdelal načrt novega občinskega reda, kateri se je lansko leto zbornici predložil v posvetovanje. Povprašal je bil že prej posebno en-keto o tej zadevi, in nje člani so se razen dveh striujali ž njegovimi nazori. Deželni zbor odobraval je predloženi načrt novega občinskega reda ter sklenil, da deželni odbor poizvedava. na kakov način je opredeliti delokrog mej glavne občine in podobčine in da naj postopa glede teritorijalnega obsega občin, dalje, da poizve mnenje občinskih zastopov ter na podlagi svojega poizvedovanja uredi za prihodnje zasedanje nov načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda. Deželni odbor izvrševal je ta 'sklep ter povprašal občine za njih mnenje. Ali naše občine večinoma neso zadovoljne, ko-kor se čita in čuje s kako premembo dosedanjega občinskega reda in sploh občinske uprave, izvzemši seveda nekaj malih. Kritikujejo ta novi načrt, in sicer blizu tako-le: Ni pričakovati, da bi novi občinski zakon v svoji sestavi kaj bolj izpodbujal župane k izpolnjevanju dolžnosti, kakor dosedanji; pretesno okrožje sedanjih občin ni krivo, da ne pride na krmilo razsvetljen mož, nego so občine zategadel tako slabe, ker jih v to poklicana oblastva strogo ne nadzorujejo. Trdijo pa, da bi bile občine organizovane po novi občinski postavi samo potrata denarja, ker bi morale imeti izvežbanih uradnikov, ea kojnvjoi bilo treba dosta novcev izdati, iu ker trebalo za.-občinske urade novih poslopij in celo pri deželnem odboru posebnih uradnikov. Namesto tega uasvetujejo prenaredbo občin po velikosti davka. Te pomislike je tudi prinesel „Slov. Narod" v dopisu 17. decembra pret. I. št. 287. Novi občinski zakon bode župane, ako ne vzpodbujal, pa za to prisilil in jim potrebno priliko dal, da bodo lažje dolžnosti svoje izpolnjevali in da jih bodo tudi izpolnjevati morali. Določila v novem načrtu povedana so jasno in ves občinski red je tako nabrušen, kakor zahteva sedanja potreba. Glavno načelo mu je, odpraviti dosedanje neprilične gospodarske odbore ali jih preraditi, in na mesto teh poklicati v življenje male občine ter jim izročiti nekaj takošnih občinskih opravil, katera so o tesni zvezi z občinsko imovino in tako rekoč po naravi njim pripadajo; za važnejša opravila domačega področja in drugo izročeno področje osnovati je glavne občine. Glavnim občinam pridali bi se izurjeni možje. Po takem bi na primer popravljanje in vzdrževanje onih občinskih potov, katere občani sami zase rabijo, imela v rokah mala občina, pota pa, ki vodijo iz občine v občino in jih ne le samo ob-čanje, ampak tudi vnanji upotivbljajo, glavna občina. Po tem načinu bi se razdelilo vse občinsko področje mej male in velike občine. Ogledovanje živine in mesa in izdajanje živinskih potnih listov izročilo naj bi se tudi mali občini. Izročeno področje, t. j. tista dolžnost, katera občino veže, da pomaga opravljati posle občnega vladarstva, prevzela bi samo glavna občina.| Te načela so jako primerna, da ne bodo, kakor do sedaj, samo po trije možje v podobčiuah gospodarili s podobčinskimi stvarmi, iu da se ne bode pri občinah od njenih zastopnikov zahtevalo to, za kar se že naprej ve, da ne morejo izpeljati sami brez občinskih uradnikov. LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Tttrgenev, preložil Ivan Gornik. XII. (Dalje.) — Mislite si, popolnem slučajno, odgovarjal je ter, obrnivši se k drožki, mahnil je kakih petkrat z roko in zakričal: — vozi za nami, vozi! Moj otec ima tukaj opravek, nadaljeval je skakaje preko jarka — in meje prosil. . . Danes sem zvedel o vašem prihodu in bil sem že pri vas ... (V istini našla sta prijatelja, povrnivša se v svoje stanovanje, ondi po-setnico z upognimi vogli in z imenom Sitnikova, na jedni strani zapisano francoski, na drugi s slovanskimi črkami). Upam, da vsaj nista prišla od guber-natorja ? — Nič ue upajte, premo od njega greva. — A! Potem bom pa tudi jaz šel k njemu . . . Evgenij VaBiljič, seznanite me vender s svojim J. . ž njim . . . — Sitnikov, Kirsanov, dejal je, ne ohstanši Bazarov. — Jako me veseli, začel je Sitnikov, hodeč ob strani, smehljaje in stiskaje svoje že preelegantni rokavici. — Jako mnogo sem slišal . , . Star znanec sem Evgeniju Vasiljiču, lahko rečem—njegov učenec. Zahvaljen sem mu za svoje prerojenje . . . Arkadij pogledal je Bazarovljega učenca. Ne mirna in topa poslušljivost kazala se je v malih sicer prijetnih črtah njegovega oblizanega obraza; mali, tako rekoč, stisneni očesi gledali sta uprto in nemirno; smejal se je vedno z nekim kratkim, lesenim smehom. — Ali mi verujete, nadaljeval je, da sem, ko mi je Evgenij Vasiljič prvič povedal, da ni treba priznavati avtoritet, čutil tako navdušenje ... bil sem v istini prerojen! Glej mislil sera si, konečno sem našel človeka! Res, Evgenij Vasiljič, na vsak način morate posetiti neko tukajšnjo damo, ki je popolnoma zmožna, da vas razume in kateri bo vas pohod pravi prazuik; mislim da ste že slišali o njej ? — Kdo je to ? vprašal je nehote" Bazarov, — Kukšina, Eudoxie, Evdoksija Kukšina. Znamenita natura, emancipee v istinitom zinislu besede napredna ženska. Veste kaj ? Idimo sedaj vsi skupaj k njej. Dva koraka od tu stanuje. Pozajutrekujemo tam ... Saj še niste zajutrekovali? — Ne še. — No, krasno. Ona, razumete, ločila se je od moža, zavisna ni od nikogar. — Alije lepa? vprašal je Bazarov. — N . . .ne, tega se ne more reči. — Čemu, vraga, naju torej k njej silite? — No, šaljivec, šaljivec . . . Steklenico šampanjca nam bo postavila na mizo. — Glejte! Takoj se spozna praktičnega človeka! Res! ali je vaš oče še žganjar? — Žganjar je, odgovoril je Sitnikov hitro ter se piščoče zasmejal. — Kaj je V Ali gresta? — Ne vem pravo. — Hotel si ljudi izpoznavati, opomnil je Arkadij poluglasno : — idi! — A kaj je z vami gospod Kirsanov? vprašal je Sitnikov. — Blagovolite tudi iti, brez vas je ne-inožno. — A kako bomo vsi najedenkrat v hišo treščili P — Nič ne de, Kukšina — je čudesna stvarica. — Jedno steklenico šampanjca, pravite? vprašal je Bazarov. — Tri! vBkliknil je Sitnikov. — Za to jamčim jaz. — S čim? — S svojo glavo.' — Bolje bi bilo z mošnjo vašega otca. Sicer pa idimo! (Dalja priti.) To je naravno, ako se pomisli, da skoro ni jeden župan na Kranjskem ni prilike imel, da bi se po vsem dobro izvežbal v občinskem poslovanji. Sicer se pa nobenemu županu ne zdi vredno, da bi svoje gospodarstvo zanemarjal in si znabiti zastonj ubijal glavo za občino. Županom morajo se pridejati vešč: ljudje, da opravljajo občinsko poslovanje po občinskih predpisih. Vsak župan bode potem lahko dobro županil, samo, da bode pravičen, previden in pošten mož in da bode imel dobro vo'jo. Dokler časa pa se to ne zgodi, imeli ne bomo nikdar pravih občin, naj se občine trgajo ali združujejo Omenjeni dopis iz Ljubljanske okoliee hvali sedanji občinski red, a naposled le prizna, da ni nikjer tako, kakor bi moralo biti. Nasvetuje, nai bi se občine po velikosti davka do 3000 rdi 4000 gid. uredile, t. j. samo po ten» uačinu povečale. To ni pravo. OK*,iue se imajo po krajevnih razmerah, legi in druzih priličnostih urediti, in zraven se mora še na druge posebnosti ozir jemati, tako, da se ustreza vsem zahtevam To je prvi pogoj, temelj pravi upravi. Da bi nadalje kdo zastonj opravljal občinska opravila, ne more nihče zahtevati, za vsako delo mora biti plačilo. Vsako gospodarstvo pa mora imeti gospodarja in če sam gospodar ue more opravljati vseh poslov, imeti mora pomočnika, da gre stvar izpod rok. Dosedanji občinski zakon je pomanjkljiv in tak ne ugaja občinskim zahtevam. Dokaz samo to: Zadnji odstavek § 59. občinskega reda pravi: .Kako se kaznuje, piše § 58.u — Ali niti 58. niti celi občinski red nikjer ne omenja, kako je sploh kazensko obravnavati. Izvežban župan to stvar vrši po podobnih določilih za c. kr. policijska in politična oblastva izdanih ukazov. Ali to vendiT ni nikjer določeno. Taeega bi se lahko še več navelo, a to je z novim načrtom odpravljeno. Ako se pa komu, jedna ali druga točka novega načita ne dopade, ni mu treba za to zavreči vsega, kar je dobro in jedrnato. Dosedanji župani bi se morali veselit1 te nove postave, ako jim je sploh do tega, da se občinska opravila dobro opravljajo in ker se jim bode tudi občinsko poslovanje olajšalo s tem. Omenili nam je še, da, ako se hoČ'jo občine zares oživeti in v pravi tek pripraviti! bi bilo umestno, da bi se postavu deželni občinski nadzornik, kateri bi občinskim predstojnikom predočival večkrat njih dolžnosti, ker dosedanja oblastva redno njih ne nadzorujejo. S tem bi bilo novemu občinskemu življu najbolj pomagano. Zlasti bi bilo na to gledati, da so pri obč.nah upelje zanesljiva krajevna policija. Toliko je vedno prestopkov, tol ko razgrajanja ter motenja miru, a nikdo se ne upa ustaviti takih uepokojev. Župan sam ne more biti policaj in sodnik, drugi občinski staiešiuci si ne upajo z »meriti svojim resnim postopanjem proti svojim občanom, ker so navadno trgovci in krčmarji, a rev« občinskega sluge je vsled svoje pičle plače tudi bolj navezao na druge ljudi. Zaradi tega bi bilo treba za ta odnošaj trdne službe, katera bi dajala dotičnomu pogum, da bi vestno opravljal ta svoj posel in da bi ga zamera iz službe ne pognala. Sklepamo svoje črtice s trdno nado, da se bo vsprejel nov občinski načrt ter s svojo primerno upravo navdihnil občine z novim duhom, kateri jib bo vodil po svetlejših in boljših potih kakor dosedanji. Iz deželnih zborov. ZDeželiii szloor lcra,xi jelši. (X. seja dne 3. januarja leta 1 888.) Prošnje so uložili: Logaški cestui odbor za podporo za zvršitev ceste od Dolenjega Logatca do Kovt; diurnist Achtschin v Radovljici za pokojnino; mesto Ljubljansko, da naj deželni zbor prevzame irošek 800 gld., katere je moralo mesto plačati lani (b koleri za oskrbovanje prisiljencev v hiralnici, 16 odbornikov vrhniške županije za zvršitev /.akona z dne 23. avgusta 187(i proti P. Lenassiju, županu na Vrhniki. Deželni odbor predlaga poročilo o preiskavah iu denh, zvršenih v namen osuševanja Itačenske doline in njenih sosednih dolin s sledečim nasvetom: .Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Za nadaljevanje del v namen osuševanja Račenske doline in njenih sosednjih dolin se za leto 1888 dovoli podpora 20O0 #ld iz deželnega zaklada poil tem pridržkom, da pripomore tudi visoka državna uprava z jednakim doneskom. 2. Prekoračenje kredita 10OO gld., dovoljenega za to podjetje iz deželnih sredstev za 1. 1887, za svoto 114 gld. 20 kr. se posledobno odobri 3. Visoka c. kr. vlada se naprosi, da dovoli za zgor omenjena dela donesek 200U gld. za l 1888 Poročilo se izroča finančnemu odseku v posvetovanje. Poslanec dr. M o rs he porota a zakonu, s katerim se določujejo posamezne prenaredbe o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853 leta, drž. zak. št. 130, odkupu ali uredbi. Po tem zakonu hod" z dnevom, ko se razglasi, prenehalo delovanje obloatev za od kup in uredbo zemljiških bremen glede vseh v §§. 1. in 2. patenta z dne 5. julija 1853. leta, drž. zak. Št. 130, zaznainenovanih pravic, katere se neso do tega dne napovedale, oziroma provocirale (i?. G. pa tenta) pri deželnem oblastvu. za odkup in uredbo zemlj'ških bremen. S tem bude deželi prihranjenih 7000 8000 gld. na leto, ki se morajo sedaj plačevati za obravnave ob odkupih. Zakon, ki obsega 11 paragrafov, bil je v 2. in 3. branji potrjen. Imenom finančnega odseka poroča poslanec Detela o prošnji občin Radeče, Sv. Križ in Dvor za podporo za gozdno drevesnico v Radečah. Pro šii j ji se izroči dež odboru s pooblastilom, naj da podporo v najvišjem znesku pO 50 gld. Občinski odbor Sv. Križ pri lladcčah, prosi podporo za šolo na Dobovci. Poslanec dr. V oš n jak nusvetuje imenom finančnega odseka, da se prošnja Izroči deželnemu odboru, da po storjenih poizvedbah dovoli primerno podporo iz deželnega zaklada; ravno tako prošnja kraj nega šolskega sveta na Cločah za podporo za on-dotni šolski vrt. Prošnji k raj nega šolskega sveta v Sturenitrgu pri Poljanah za podporo za razširjenje ondotne ljudske šole se odkloni. Ker je ta šola že dobila podporo 600 gld. iz deželnega zaklada, za letos pa je za podporo šolskih zgradeb dovoljeni kredit že potrošen V imenu finančnemu odseka poroča poslanec Detelja o prošnji županstva v Senožečah za pod poro za napravo nupajališča oziroma vo loshrana, ter predlaga, da naj so dovoli 2O0 gld. iz deželnega zaklada, kadar se deželni odbor prepriča, da je delo zagotovljeno. Poslanec Kavčič omenja, da se bo z napravo tega napajališča skrbelo za veji krog, ne samo za to občino. Kalamiteta je velika v Senožečah glede vode, in rešitev vprašanja važna za Pivčane in za Kraševce. Zato toplo priporoča vladi popirati to podjetje. Na to se predlog finančnega odseka jednoglasno v sprejme. Za tem poroča poslanec Višnikar, o nasvetu upravnega odseka o načrtu zakona zastran prenaredbe §. G. deželnega zakona dne 25. marca 1874, dež. zak. št. 12 o napravi novih zemljiških knjig na Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig, ter stavi resolucijo: Visoka c. kr. vlada naprosi se, da blagovoli potrebno ukreniti, da ne pri zemljiških knjigah voj vodine Kranjske v napisu imovinskega lista navede ime dotične katasterske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi. Baron Ap tal tre m pravi, da poročila sicer popolno ne umeje, a njemu se ne zdi prav tak predlog, ki hoče vsa stara ukoreniujena imena tudi iz prejšnjih zemljiških knjig izbrisati ; tudi se mu ue zdi prav, da se pravi, kjer je tako ime v navadi, in on predlaga, da se naj glasi: vlada naj se pozivlje ukreniti, da se poleg dosedanjih imen opišejo imena v drugem deželnem jeziku na podlagi naredbe z leta 1850 (prvi krajevni imenik Kranjske). Poslanec Kersnik ugovarja predgovorniku in pravi, da sta si sicer predloga upravnega odseka in pred govornikov na videz jako slična, a vender nista. Mi imamo mnogo imen, kakor Podgora, Sava, Lipa, katera nemajo prestave nemškega imena. Itak imamo na Kočevskem imena kakor „Verdriing" in „Ver-denk". ki tUdI nemajo slovenskega izraza; če se torej vsprejme Apfaltrernov predlog, potem jih bode treba prelagati ali pa se bo porabljal oni zastareli repertori', na katerega se sklicuje predgovornik in kojega bo treba vender jedenkrat prenoviti. Okrajni sodniki tudi neso imen prevajali, ampak ona čudna nemška imena gredo v nas kakor podedovan greh od roda do roda, imejte jih, gospoda, ako so vam tako na srce priraatla, a nam pustite naša. Ako zbor misli, da se bo z resolucijo več doseglo, nego z zakonom, potem dobro, a jaz si za nasproten slučaj pridržujem pravico, predlog svoj ponoviti. Konečno pa mislim, da ne pristuja dostojanstvu si. zbora prositi si. vlado, da blagovoli kaj ukreniti, ampak deželni zbor naj si. vlado pozivlje, da ukrene in v tem /mislil predlagam, naj se resolucija prena-redi. (Dobro, dobro na levi.) Poslanec Dežm an se jezi nad katastrom, da je izključno slovensk — da ima le slovenska imena. (Klici na levi: Saj ni druzih.) Poročevalec Višnikar zavrača jako umestno Apfaltrerna in Dežmana in po njegovem govoru, ki se je odlikoval sesvojim mirom, se vsprejine odsekov predlog z (spremembo, katero je nasvetoval poslanec Kersnik. iDalje Pril>) Interpelacija deželnega poslanca Janeza Kukovca in tovarišev Njega ekscelenci c. kr. namestniku za Štajersko, gospoda barona Kttbecka. V ptujskem okraji sta sedaj dva okrajna zastopa, stari, kateremu je triletna funkcijska doba že dne 10. junija t. I. potekla, in kateri opravlja tekoče posle, in novi, ki je bil voljen v času od 8. do 14. dne julija t. 1. in se je že dne 28. t. I. konstituval, pa še vedno ni poslovati začel, ker še cesar ni potrdil načelnika in njegovega namestnika. Če je tudi daljno uradno poslovanje starega zastopa v § 38 zakona o okrajnih zastopih formalno utemeljeno, vender ni opravičeno sedanje nenormalno stanje, ampak protizakonito. Protizakonito je, da se v nasprotji z jasnim predpisom §. 23. navedenega zakona neso tako zgodaj ukrenile priprave za nove volitve, da bi bil mogel novi okrajni zastop takoj prevzeti poslovanje, ko je staremu doba potekla. Neopravičeno je, da se ni skrbelo, da bi bila novi načelnik in njegov namestnik dobila v štiri in pol (41/*) meseca cesarsko potrjenje, ali se pa razpisala nova volitev za ti mesti, ker je cesar ni potrdil. Tega potrjenja neso mogle ovirati pritožbe pri poslednjej instanciji, pri upravnem sodišči, proti rešitvam o reklamacijah, kakor se to ni zgodilo pri sedanjih okrajnih zastopih v Mariboru in Celji, ko se je izpo slovalo, cesarko J potrjenje načelnika in njega namestnika, če tudi so uložene pritožbe pri ces. kr. upravnem sodišči. Da izjema, ki se je naredila pri volitvi okrajnega zastopa na Ptuji, ni utemeljena , je razvidno tudi iz zakona o okrajnih zastopih, katerega smoter je, da postavno voljeno zastopništvo pravočasno na-stoj)i poslovanje. Ta popolnem določena namera je v §. 28. zakona o okrajnih zastopih izraženajsicer ne v besedah a v okrajšanih rokih in instaučnih potih za reklamacije. To okraj sanje ima pač namen, da se konstituiranje novega zastopa z rekuvzi na ministarstvo ne more preveč za vleči. Jeduako se stvar zavleče z pritožbami na c. kr. upravno sodišče, ki neso v okvirji rednega instanč-nega pota in za katere je treba več mesecev, da se rešijo in rešitve uroče ter torej morejo veljati le za pravilo za prihodnje volitve. Če je odločitev reklamacij pri c. kr. namestništvu konečno veljavna proti c. kr. miuisterstvu, mora tem bolj biti proti c. kr. upravnemu sodišču. Če se postavi za pravilo, da treba čakati odločbe c. kr. upravnega sodišča, potem bode vsakdo lahko zavlekel konstituiranje zastopa za jedno leto, ker napravil bode pritožbo extra statum na to sodišče. Tako dolgega roka pa še vlada nema, ki je zavezana po §. 81 v šestih (6) tednih razpisati nove volitve, ko bi se razpustil zastop. Baš § 81 daje c. kr. vladi sredstvo, da napravi zakonito stanje v slučaji, ko bi pritožba na c. kr. upravno sodišče konstatovalo nezakonitosti v postopanji pri volitvah, katere bi imele upliv na izid volitev. Podpisani ne morejo, da ne bi opozarjali, kako se je zakon drugače uporabljal, kjer je slovansko-konservativna stranka zmagala pri volitvi v okrajni zastop p tujski, dočim se je baš narobe postopalo, kjer je šlo za koristi nemškoliberalne stranke, jim se usiljuje misel, da se je stvar le zategadel zavlekla, da je stari okrajni zastop, ko se mu je tako podaljšala poslovna doba, mogel voliti člane okrajnega šolskega soveta — kakor je znano za šest (6) let, kar se je dne 10. oktobra t. 1. tudi zgodilo. Da je volil stari okrajni zastop, ko je že potekla mu postavna doba in se je prezrl nov okrajni zastop, ki je bil pred i' , mesecem zakonito voljen, s tem zgodila se je velika krivica večini volilcev ptujskega okraja. Podpisani usojajo si, ko so z gorenjiml izvajanji pojasnili nepravilnosti, udano vprašati gospoda c. kr. namestnika: 1. Kako utemeljuje visoka c. kr. vlada nejednako postopanje pri jednakovrstnej stvari v Mariboru in Gelji na jednej, na Ptuji na drugej strani. 2. Ali misli visoka c. kr. vlada napraviti zakoniti red s tem , da takoj odpravi sedanje nenormalno stanje v ptujskem okrajnem zastopu? V Gradci, dne 15. decembra 1887. Janez Kukovec. M. VoSnjak. Dr. F. Radey. Dr. Fr. Ju rtela. Jermann. Dr. Šuc. Politični razgled. \oii.nij«' dežele. V , i i hI j :>. ni 3. januarja. Vest „Narodnih Listov", da bode najvišj«* Moril&če začelo izdavati Češke razsodbe, je prenagljena. Pravosodno ministerstvo je sicer vprašalo najvišje sodišče, bi li bilo vo'jno ustreči željam Čehov v tem oziru, pa še ni dobilo odgovora. aiiJe države. Te dni je prišel v Berolin bivši nishi veleposlanik v Londonu grof Peter Šuvalov. Nemški cesar ga je vsprejel. Nekateri listi mislijo, da ima v Be-rolinu kako važno politično mišjo. Oficijozi pa tomu dogodku odrekajo vsako politično važnost Kdo ima prav, ne vemo. Grot Peter Suvalov je pred B>ro-linskini kongresom se pogajal /. angleško vlado zaatran urejenja razmer na Balkanu ter se sporazumel z Bea-consfieldeni, da se razdeli Bolgarija. Ker sedaj gre pred vsem za urejenje bolgarskih razmer, je vsekako pomenljivo, da je poslan v Berolin on, ki je po magal pp rusko-turški vojni urejati bolgarske zadeve. Grof Peter Šuvalov velja za zmerni'ga politika iu je brat ruskega veleposlanika v Berolinu. Sedanje oboroževanje Rusije se pač ne sme zmatrati za pri pravljanje za vojno, ampak le nadaljevanje vojskine reorganizacije. Poslednja rusko turka vojna je poučila rusko vojno ministerstvo, da je treba raznih reform v vojni in treba premestiti razne polke, da se bodo mogli hitro postaviti na bojišče, kadar bode treba. Od zadnje rusko-turške vojne so se polagoma polki premestovali na Poljsko in sploh na zahodnjo mejo. Koncem minulega tedna, srne zvedeli, da je Rusija poslednjih šest lokalnih batalijonov premeni ta v reservoe bataljone. Lokalni bataljoni bili BO določeni za posadke po trdnjavah. Zadnja leta so se pa začeli preustrojiti v reservne hatali-jone po 5 stotnij Taki bataljoni se bodo ob vojni preustrojili v polke po pet batalijonov. Iz vsake stotnije se hode tedaj napravil batilijon. Štirje batalijoni se bodo poslali na bojišče, jeden pa ostane ne svojem mestu za posadko. Sedaj ima Rusija v Evropi 1 gardni in 96 vojskinih reservnih butali jonov. kateri se presnnjejo v vojni v baš toliko polhov ali 26 pešdivizij. Dosedaj se je to preohrazovaoje tiho vršilo, ker so pa nemški listi očitali, da Rusi na skrivnem pomnožujejo vojsko, se je preosnovanje poslednjih lokalnih batalijonov oficijelno objavilo« Rusja Ima sedai v Evropi 68 pešdivizij namreč gardne, 3 grenadersk«', 36 vojskinih in 20 reservnih. Na Kavkazu pa 1 grenadersko in 6 vojski nih divizij ter 6 reservnih polkov, iz katerih se bode lahko osnovala jedna ali 2 diviziji Odnošaji mej ltn|i (192—197) I za vse leto gld. 4,60; za pol leta in gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. 9.o5 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- ! krina v min. • M Jo 7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer 78494 mm. 730-57 mm. 738 33 mn. —10-2° C — 7*8«C —12-8° C Sl. bvz. il. bvz. 3l hvz. j Ho. ju. jas. 0-00 mm. ; 1. jan. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 789*67 ram. 737-47 mm. 7.87"93 mm. —22 6° C —14-6" C - 18G°C hI. sv z. sl. vzh. al. vzh megla jo*, megla 0 00 mm. Srednja temperatura Vrln pod normalom, 10 6" in — 186", za 7-7° in ID'ian.ađeflEa, "borza dne 3. januvarja t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) včeraj .... gld 75-6 78-90 106-— 8945 849 — 264-60 12740 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ...... b°tc marčna renta .... Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... London.......• Srebro ........ Napol......... C. kr. cek;ni .... NemSke marko..... 4>/, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska papirna renta 5°/0..... 6*/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. Zemlj. obC. avstr. 4Va°/0 zla*' zftst- listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ Tramm\vay-draSt. velj. 170 gld. a" v. . danes — gld. 76 90 — „ 79 75 — „ 107-25 — „ 90-95 — n 852— — „ 267-60 — „ 12715 10-09 602 6252 Vi 250 gld. 100 „ 160 95 79 105 124 99 19 91 193 gld. - 75 75 10.06 601 62-32«/, kr. 50 25 25 50 Prežalostnim srcem javljava podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti predrage, nepczabljive soproge, oziroma matere, gospe Helene Bayr, roj. Podkrajšek, soproge c. kr. račun, svetnika, katera je v ponedeljek 2. januvarja ob 2. uri po-poludne v 53. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage ranjce preneslo se bode v sredo, dno 4. januvarja ob 4. uri popoludne iz mrtvašnice k sv. Krištofu k lečiiema počitku. Svete maše zadušnice darovale se bodo v farni cerkvi sv. Jakoba in pri oo. frančiškanih. V Ljubljani, dne 3. januvarja 1888. Alo|slJ 15«.> i-, Oton R»yr, kr. rač. svetnik, soprog. sin. (( Št. 21631 Razglas. (4) Pri srečkanji 125 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki ae je po načrtu vršilo v 2. dan januvarja 1888. leta so bile vzdignene: Št. 30445 z dobitkom .... 25000 gld. , 74995 „ ..... 2500 „ » 37072 „ ..... 500 „ „ 41713 „ ..... 500 „ in št 96, 99, 1192, 1298, 2416, 4224, 4886, 4991, 5433, 5655, 6724, 8020, 8069, 9023, 9732, 10341, 12238, 12454, 13059, 13264, 13690, 14355, 14779, 15064, 15962, 16193, 16577, 16670, 1*076, 19908, 20625, 23866, 24654, 24953, 26310, 26767, 27270, 28980, 29098, 29825, 30739, 31107, 31773, 32348, 32424, 32582, 33227, 33481, 33501, 34086, 34181, 35323, 35907, 36010, 36356, 38091, 38293, 38374, 38452, 38936, 39183, 39318, 40071, 41002, 41221, 42406, 42914, 43882, 44060, 45666, 46043, 46360, 46579, 46753, 48673, 49202, 49967, 50198, 51163, 51517, 51688, 52305, 52569, 53288, 55300, 55359, 55522, 56273, 56720, 56824, 56830, 58026, 5S441, 60054, 60889, 61915, 62375, 62750, 62899, 62932, 64308, 64430, 64505, 65081, 66285, 67465, 67913, 68440, 68957, 69067, 69226, 69878, 70069, 71933, 72212, 72343, 73728, 73766, 74186, 74416, 74536, vsaka z dobitkom 30 gld. Od dosle izžrebanih lozov neso še izplačane naslednje številke: Št 44920 z dobitkom 25000 gld., št. 74249 z dobitkom 2500 gld., št. 45330 z dobitkom 1500 gld, št. 26163 z dobitkom 600 gld. št. 4847 in 33724 vsaka z dobitkom 500 gld in št. 119, 1832, 2643, 4508, 5024, 5596, 7204, 7840, 8005, 8284, 8317, 9379, 9462, 9550, 9853, 10840, 10981, 11231, 12517, 12518, 12651, 12875, 13583, 14101, 14112. 14157, 14987, 15200, 15243, 15715, 15931, 16238, 16466, 16845, 16872, 17429, 1791 1, 18057, 18264, 19128, 19365, 19403, 20214, 21304, 22729, 23013, 23069, 23209, 24071, 24669, 24863, 25187, 25247, 25506, 25549, 26610, 26624, 27245, 27506, 27941, 28399, 28019, 29362, 29685, 30038, 30116, 30459, 30507, 30983. 31111, 32364, 32490, 33237, 33304, 35014, 35355, 35828, 36349, 37316, 37967, 38179, 38209, 38260, 38483, 39420, 39626, 39794, 39869, 39891, 40945, 41397, 41417, 41741, 41987, 42575, 43218, 44448, 44632, 45247, 46508, 46725, 46789, 47478. 47963, 48143, 48203, 50615, 50630, 50825, 52297, 54114, 54727, 55051, 55139, 55911, 56284, 56331, 56472, 57534, 57740, 59459, 59594, 61441, 61486. 61642, 61652, 61993, 62004, 63097, 63113, 63425, 63659, 63767, 63824, 64049, 64345, 64631, 64825, 65195, 65497, 66389, 66403, 66495, 66663, 67068, 67173, 67939, 69135, 69977, 70062, 70515, 71272, 71413, 71478, 72574, 72715, 73819, 73908, 74077, 74146 in 74845 vsaka z dobitkom 30 gld. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 2. januvarja 1888 Bouillofi-Extract. Gomolična dišava. (TriiHeI-\Viirze.) Fine moke za juho. Centralna zaloga: Wlen, I., Jasomlrgottstraise 6. Dobiva se v prodajalnicah delikates in kolonijalne^« blaga ter v droguerijah. (902—3) Prodajajo: Peter Lasstiik, H. L. NVenzel, Perdun, ScIiuhs-nig & "VVeber. — V Zn^orji: Micltolic, Iv. Miiller, rudniška bratovska Hkladnira. — V Litiji: Ivan "vVaggonik. T Idriji se da takoj v najem velika gostilna 2 vso opravo, dobro obiskovana, obstoječa iz treh sob, kuhinje, pekarije, kleti, ledenice in iz stanovanja s tremi sobami. Jedna ^o-stilnićna soba se da tudi za prodajalnico napraviti. — Na tanćnejo se zve ustmeno ali pa pismeno pri Jožetu i\. < • «■ j-i. posestniku v i«lri|t li. št. 137. (1—1) V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu. G Jutri v sredo 4. jaulivarju I s.s.s zvočor ob 7. uri: Velika parforce-predstava. W Nastop novo angažovanih specijalitet, clownov bratov WILLIAM iz cirkusa MERKEL v Pešti, s popolnem novim trik-dm. Nastop vseh umetnikov in umetnic. Vso natančneje po lisčkih. Za mnogobrojni obisk se priporoča udanu (8) ME. Sclllegel, ravnatelj. V četrteh .7. Januvarja bode cirkus zaprt, V petek <». j;iiiuvaija l.NS.S: 2veliki praznični predstavi. Prva popoludne ob 4. url, druga ob 7. uri zvečer. M' M M ♦ •K )) Podpisana usoja si p. n. gostom in p. n. občinstvu s tem naznaniti, da bo valed smrti njenega soproga to kavarno ona obdržala ter skrbela za to, da bo postrežba v vsakem obziru taka, kakor je bila do zdaj. (923-8) ^ odličnim spoštovanjem FRANČIŠKA GRUDEN. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno nalivajočo pri vseh boleznih želodca. Neprekosljivo pri pomanjkanji hI n sti tlu jetlij, slahem ielodci, smrdeči sapi, napenjanji, kislem podiranji, koliki, že'odoevnm kataru, zgag1, ako so nareja pesek in pseno ter se nabira preveč slnza, pri zlatenici, gnjutiu In bljuvanji, glavoboli (čn izviru bolečina iz želodca), krči v želode', zapiranji ali zabasanji, nreobloženjt želodca % jedjo ali pijačo, glistah, boleznih na vranici, na jetrih ali zlatej žili. — Cena steklenici z navodilom, kako so rabi, :i(l Kr., vel. stokionici so Ur. Glavno zalogo ima lekar I* V KOI. It It A 1» 1 v lir.......rlii (MoravBko). MarljaceljBko kapljice neso nikako tajno sredstvo. Njih Betitaviiio navedene so na navodu, kako rabiti, ki so pridene vsakej steklenici. . %1 mm Schutzmarke. — Pristne v skoro vseh lekarnah. M MVAKII.lt I Pristne Marijaceljske kapljice sa mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — l>it no prlNtne, mora vsaka »toklo-nlca imeti rudeč zavitek z iforcii|« varntveno mamko in z mi > o«lom. Kitko rabiti, ki bc priden« vsakej steklenici, opomniti je, da tnora hiti navod tiskan v tiskarni H. Unsek.a V lirn-merlr.l. Pristno imajo: V I.j 111> I j i«ni : lokar fiabr. Piccoll, lekar .los. Svoboda. — V POB tO lini I lekar Fr. llacmrcich. — V 8hoi.il Loki: leknr Karol Kabiani. — V Hmlin IJic-i : lekar Aleksander Hublok. — V Itndollot : lekur Dominik Hi/zoli, lekar llerg-manu. — V /v umni kil : lokar J. Moćnik. — V ('riioinl | i : lekar Jan. Blažek. (739—13) tJiotrli so v UllR>IJ»8li : 30. decembra: Marija Pe-trič, krojača žena, 41 let, Krakovske ulice 3, za kozami — Bernard Stcrgar, posestnik, 6