37LeposLovje
Ne tožim za ničemer več –  
le spim, ko lahko,
in opazujem dan, 
ko se poslavlja ob večerih.
Sonce,  
ki z zamahom molčeče gotovosti  
in obrazom zakoličene resnice 
v neutrudnem preporodu 
razpira trdne ognjene peruti  
v moč 
v objem 
v sporočilo 
vsakega minulega in današnjega jutra, 
ko vzhaja  
z očmi matere in očeta 
in brez vprašanja ali nuje po besedi 
ponosno  
meče stvarnost novega dne  
čez bregove, polja in pred tem neslutene širine,
me je zbudilo že ob zori 
in mi v sencah pod zarjavelimi zidovi stolpnic 
pokazalo, kdo je. 
Tiha Sonce
AndREJA BiRMAnAC
Pesmi
38    TRETJI DAN    2011    7/8
Otožnim najbolj godi sladko, 
v somraku pa poslušajo listje, 
ki se šibi na pecljih  
in se v piruetah predaja vetru, 
ko se njegova suha telesa 
odbijajo v dvojicah, 
preden trčijo ob tla – 
z glasom,  
ki zveni 
kot ploskanje neštetih 
majhnih rok, 
v praznem avditoriju lesenih 
oken in dvorišča; 
kot svarilo  
lastovicam in utrujenim
pred strogim novim časom, 
ki se bliža.
Mornarji se poslavljajo –  
njihovi beli ovratniki z modro 
obrobo 
se stegujejo k soncu, 
ki se vrača v morje, 
bitja pod njegovim temnim 
plaščem 
pa ga pozdravljajo  
z ošiljenimi zobmi 
in trzljaji okamenelih plavuti; 
kot staro željo, 
ki si jo odpisal – 
že davno tega, 
preden je prišla nazaj.
Sprijaznjena z usodo, 
pod klobukom s pajčolanom, 
še sedi in nemo čaka preminu-
lega moža. 
Oči temne in mehke 
kot jezeri po dežju, 
besede več ne sliši, 
pomena ne pozna –  
zdaj samo utira pot 
do velikega sna. 
Vprašala sem jo 
"Kam pojdeš?", 
tišina pa v odgovor ždi, 
ko ponavlja spet in spet, 
kje je mojih rim razplet. 
Lastovice Morska Rimana