štev. 170.
V Ljubljani, sreda 16. julija 1919
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84--pol leta . . . „ 42— četrt leta . . . „ 21-— *a mesec < . . „ 7-_
*a inozemstvo:
» celo leto naprej K 95— *a Pol leta	,	„	50 —
*» četrt leta	.	„	26—
** mesec	_	_	9—
Na pismene uiuotbe brei poitljatve denarja se ne moremo ozirati.
Narofcnlkl naj poSiljajo naročnino JUST po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat večkrat popust.
J® na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 860. — Upravništvo je na Marijinem trgu ========= štev. 8. — Telefon štev. 44. ==-■1
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inaeratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj bo fr*nkirajo. — Bokopisi se ne vračajo.
Caveant consules ...
*z Pariza prihaja vest, da name-hnif*antanfa nastopiti proti madjarskira ijsevikom. V ta namen kiiče pariška , .onca na pomoč tudi ogrske so-oanfih^ >toreJ tudi nas> ~ Tekom iaml dn? nai bi P°dali meia§‘ Mad-Parivi. °z^0ma njihove delegacije v Prične ” ak parere, da li naj se
vprašanje VklfŠko akcii°* To paC „ J ' kl nas zadeva v z tv o.
dali naši n,?0 odg°vor* ki Ka bodo
ogroženi n^g°.Vorni kro8i? Kie so bi	temeljni	interesi?	Ali
strani 3 taka akciia z naše strani opravičena bodisi v
Principu, bodisi taktično? V principu mislimo, da ne. Naša država Jz potrebna konsolidacije v notranjosti zato tudi miru s sosedi. Kot hočemo, da dobimo in si ohranimo svoje, tako se ne bomo vtikali v ure-, t®v razmer na ozemlju, ki ni naša jast. Trdni gospodarji doma in s°sedje sosedom, ki
hm no*3 mlru nas ~ to mora niti naše načelo.
tantaI"k?eb?Jnt-aiCt!.2n*a,8tran- lsta a»-kolonijalne četi n *• uporabiti kot na«» trla c n a8 Budimpešti, in ni 5 .?7,",ale pokrajine
hremena Wežla f i.nancilal" a
vest hi	omenja poluradna
sinu-, roarširale na Ogrsko ju golu. t!8ke čete v družbi z ita-1‘Jdnsko konjenico. Prelivali bi torej svojo kri ramo ob rami z armado, ki jc danes izraz roparskega imperijalizma laških latifundistov. In proti komu bi marširaii? Kdo pa kaj je Beia Kun, nas ta hip malo zanima. Če se gaf Karolyi danes kesa, da je oddal dižavne vajeti tovarišu Beii ter zopet natika podrepnlško antantofilno masko, nam je to še manjša skrb. Na Ogrskem se sedaj likvidira dolg, ** »greBla bečarska oLgaih ja:
imama ia težke obTssti “ in n,i v ta proces”3"1 vzroka' da bi se8a,i
noveliS"*' smo da'ali svoie Ei‘
res n« l	mu gospodarju, mar se
In ni.,*«.-	«° Postavili na lastne noge
P 1 \fn,° 7,podlaga tujčevi petT? računi, Madla!ih mi »'mamo svojih bi si iih *?• D‘ res nesPametno, če gre 5 Sh de!at sedaJ- Naša pot kjer ie/?or*e ,n.,sk02i kraje, zavezniii na nasem ljudstvu Antanti ki a italijanska mora. bi Sj 8®veda bilo jako všeč, če same < n V85b koncih in krajih vstvarili težia« hVru.znike — vprašanje »ravno-■	01 bilo s tem zanjo tešeno.
zUnia ay»°tcžje je za velesilo spora-tanta •	ze*° prožen pojem. An-
Proti v!6.. ,°borožila poljsko armado Ve5 .J'-"iŠevikom. Poljaki imajo pa je, ^tbi 2 Ukrajinci in zelo verjetno tajen rtSo sklenili z luškimi boijševiki h8peŠn°govor' da b‘ ni°g!i kar naj-armaH-^ e Rasto?itI pfoh ukrajinski R * ki se bori proti boljševikom talili .°rei v tihi zvezi 2 Moskvo, in Kuna • nai se ude,ežl pohoda proti po!iaul rdeči Sard‘» podpira z municijo Sarde ! ’ zaveznike Meninove rdeče
Se Jilalill.,bi b}1° gotovo prav, če bi ravfl .s celim svojim zaledjem, tem P i 8voie sile. na vse strani in s da oi* Povsod. Naša dolžnost je, ne ? spletkam kratkomalo upremo, da bi morda privolili, da se čete premikajo kot kitajski kuliji
— pour le roi de Rome. Saj izvršitev te protimadjarske ekspedicije bi bila v glavnem, morda celo v celoti, itak prepuščena nam sosedom Ogrske. Francozi bi asistirali k večjem z Ana-miti in MalgaŠi, da se ne bi pretegnili Italijani, je jasno in končno bi bil tudi tu uspeh kot ekspedicija v Rusijo; notranje razmere v zapadmh državah bi storile kaj hitro konec tej križarski vojni. A takrat bi morali iskati izhoda iz te mreže mi sami. tNe glede na vse to, moramo pa načelno izjaviti:
Kdor so no dotakne nas, so ga ne dotaknemo ml — pravico bomo pa branili proti vsakomur, pa naj bo to Madjarska, ali Italija.
Da se razumemo, in caveant consules 1	Spectator.
Obupni klici naših internirancev v Gmundu.
Kakor znano, je naša vlada že davno izpustila koroške nemške internirance, pri vsej svoji goreči »človekoljubnosti* pa je menda že čisto pozabila na naše lastne internirance, ki že nad 10 tednov morajo v Gmundu stradati in trpeti vse nepopisne muke ki so v zvezi z internacijo. Dan za dnem pričakujejo rešitve, dan za dnem nova razočaranja. Kako daleč sega njih obup, pnča sledeči odstavek v pismu od 1. julija . . . Zakaj nam niste ničesar poročtli, mi izvemo kaj samo iz graških časopisov in pa kar nam orožniki natvezijo. Pravili so nam, da so Jugoslovani že izpraznili Celovec, česar pa nikakor ne moremo verjeti. Neki	angleški	major,	ki	je
bil tu, nas je	spraševal	samo	po	sedanjem stanju, zanimalo	ga je	le,	ka-
ko se nam dopade v Gmundu — na naše pritožbe pa je imel le odgovor: sle pač interniranci! Kaj mislij ljubljanska vlada? Če se peljete v Ljubljano — raje ne, škoda za vsak krajcar za vožnjo tja, bolje, da se kdo pripelje sem gor k nam in nam prinese cigart in jedil . . . Diugo pismo od 9. julija:	»Izvedeli	smo,	da	so
Ljubljančani nemškutarje iz Rožeka že davno izpust i'. To je pa ies interesantno, da naša vlada zapored izpušča Nemce in mi moramo pa tu kaj kar naprej stradati.
Čuli smo, da so Vošpernika in Dr. R .žiča že izpustili — to pa ni res. Vseh 12 nas je še tu in nestrpno pričakujemo vendar enkrat odrešitve, ker danes mine 10 tednov, kar smo zaprt. Seveda, na tem je pač samo naša vlada kriva, ker ni sposobna, ukreniti potrebno in je skoro razvidno, da se nemška koroška vlada bolj boji nas, kot pa ljubljanske vlade, ker nas ne izpusti. Dregnile pošteno in ne pustite si nič ugovarjati! Iskrena hvala za poslana jed la in denar. Bil rem že čisto pri kraju. Sedaj štiri tedne ne bomo dobili nobenega mesa, ker je pomanjkanje živine veliko. Žalostna nam majk?.“
Po svojem kurirju so včeraj po slali dež. vladi prošnjo, v kateri rote vlado, da jih reši in osvobodi, sicer jim je obupati nad vsem — tudi nad našo vlado. Prošnja se glasi približno sledeče:
Kakor ravno izvemo, so bili nemški interniranci Iz Rožeka že pa 1 me-
secu internacije izpuščeni, mi pa čez 10 tedno Še ne. Interniranih nas je 12 (Navaja imena). Docela zbegani in obupani čakamo rešitve zaman in v svoji nervoznosti in obupu smo že v dvomu, jeli naša vlada dovolj informirana o vseh krutostih in mukah, ki jih moramo trpeti.
Nemci so znali dobro nalagati angleško komisijo s tem, da so nam dali posteljno perilo neposredno pred njihovim prihodom in da so jih popravili do tega, da so spraševali samo za sedanje stanje, o pritožbah o preteklosti pa niso hoteli ničesar slišati. Zaupanje do Angleškega majorja smo Itak zgubili takoj, ker je bil prvi njegov — tolažilni — odgovor, vi ste pač interniranci! Ko smo se pritožili, da smemo govoriti le pod orožniškim nadzorstvom, je kratkomalo izjavil, da je »pri njih na Angleškem tudi tako". Ko je zaslišal več internirancev, je hladnokrvno rekei: Saj imate samo to pritožbo, da ste lačni — nakar je še ironično pripomnil, da razven enega pač ne izgiedamo sestradano. Za taka komisije se tudi kot interniranci lepo zahvalimo.
Dva do zob oborožena orožnika^ nas stražita noč in dan. Niti po r.oči nam ne dajo miru, tako da niti v spanju, ki smo ga tako potrebni, ne moremo pozabiti našega gorja. V senci bajonetov gremo na izprehod — in l/udje se nam rogajo In nas zasmehujejo ...
Vse dosedanje prošnje so bile zaman.
Še enkrat se obračamo na svojo vlado s prošnjo, da nas vendar enkrat reši in oprosti, sicer bi morali vsvojemobupu misliti, da se naša vlada za svojepodanikenebrigatoliko, kot nemška za svoje.
Kako dobro, da ubogi interniranci niso dobivali naših vodilnih listov. Ta podla gnjusna strankarska polemika bi ubila v njih poslednjo iskrico upanja in jih pahnila v brezdanji obup. Medtem ko so se radi grehov cmomelskega glavarja polnile kolone in strani, ni bilo prostora za obupen klic naših ljudi, ki morajo vsled malomarnosti naše vlade še vedno trpeti za grehe tistih prerokov, ki o-znanjajo »človekoljubje" za vse druge, za lastne ljudi pa nimajo ne srca, še manj pa dejanj.
Boste videli gospodje vseh raz-nvoddnih in edgvornih krogov":
nih
kakor ste vi sedaj gluhi za obupne klice bednih naših ljudi in jim obračate hrbet — ravno tako se bo zgodilo vam, prej ko si mislite. Dan obračuna se bi ža in ta bo obračunal z Vami za vedno.
Prihodnjič o položaju naših vjet-nikev v Nem. Avstriji.
Dr. Lotrič:
Češke zadeve.
(Dalje.)
Narodnostno vprašanje na Češkem je zelo komplicirano. Ogrski Rusini so nam izrazili željo, da se jih priklopi k češkoslovaški republiki, kjer bodo imeli svojo avtonomijo. Glede te avtonomije bo stvar šla gladko. Toda določitev rusinske sfere napram slovaški bo delala republiki preglavice. Velik del teritorija je med Rusini in Slovaki sporen. Tam pod Karpati imamo neke vrste novo
Macedonijo, katero zahtevajo Slovaki in Rusini. Slovaki so bili ekspanzivni napram Rusinom. Rusini sarni si še niso na jasnem, kam naj se jezikovno in kulturno naslonijo:’ ali na Veliko-ruse ali na Ukrajince. Maloštevilna inteligenca se nagiblje bolj k Veliko-rusom. Republika se v to notrahjo zadevo ogrskih Rusinov ne bo vtikala. Kakor se bodo sami odločili, tako bo. Madžarov bi bilo v češki republiki po stari ogrski statistiki okrog štiri-stotisoč. Veliko odstotkov med njimi je Madžaronov, potem Izraelitov, ki se narodnostno hitro asimilirajo v smeri, kjer je moč in večina. V Bratislavi je madžarska univerza, katere medicinska fakulteta je ena najmodernejših v Evropi. Sedaj jo prevzamejo Čehoslovakf. Slovaki so napram Madžarom veliki kavalirji. Starih madžarskih profesorjev nočejo odsloviti. Novoimenovani Češki, pa se pod takimi pogoji branijo zavzeti svoja mesta. Ta pojav je pač le prehod-njega značaja. Na Slovaškem je tudi precej Nemcev, to zlasti po mestih. Največje mesto Slovaške — Bratislava (Prešpurk) — je povečini nemško; predmestja pa so že slovaška.
Tešinsko vprašanje, ki je toliko časa razburjalo češko in poljsko javnost in daio povod kratki vojski med obema narodoma, je v zadnjem času stopilo v ozadje. Eni in drugi uvide-vajo, da se morajo sporazumeti in biti odkriti prijatelji. To predvsem radi Nemčije, ki je obema skupna nevarnost. Državnopravno spada Te-šinjsko h kroni sv. Vaclava. Iz gospodarskih in prometnih vzrokov (pre-mog, železniška zv*za s Slovaško) trdijo Čelu, da jim je Tešinsko za njihov obstoj neobhodno potrebno. Po narodnosti pa je na Tešinskem 15% Čehov, 27% Poljakov, drugi so Nemci. Tešinsko vprašanje še ni rešeno. Upajmo, da ne bo dalo povoda sovraštvu med Cehi in Poljaki, ki so drug na drugega navezani radi obstoja svojih dižav.
Nemci so v čeških deželah priseljenci. Poklicali so jih Premislovci. Po mestih so bili vedno obrtniki in trgovci. Kompaktno so naseljenci v oomejnih gorskih krajih. Industrija jih je obvgateia. Dokler je bila zemlja kot taka glavni in skoro edini vir bogastva, je bilo bogastvo po večini v čeških rokah. Industrijalizacija pa je presunila bogastvo na nemško stran. Znani češki narodni gospodar dr. Preiss je izračunal, da bi pri normalnem prejšnjem gospodarskem razvoju trajalo še kakih 50 let, da bi Čehi dohiteli Nernce v industriji. Gospodarski pogoji so pa vsled državnega preobrata sedaj povsem drugi. Židovski kapital, ki je v nemški industriji najvažnejši faktor, prestopa na čefko stran. Čerki Nemci, katerim alpski na nobenem polju ne segajo niti do kolen, so že pod Avstrijo vedno stremeli po združitvi z Nemčijo. Danes pa jim je to gibanje prešlo v meso in kri. Težko jih bo zadovoljiti. Nemško vprašanje je gotovo najbolj .{ft-reče vprašanje češke republike. Kulturno in gospodarsko so tako ipogo-čen faktor, .da ne more nihče .prftko njega. Njihovo število je pp ce^i podatkih danes zelo sporne^,JQptc^ pa jih je precej preko treljj jpilijpn^v, katerega Števila se ne da^pi^vi$Uz sveta. Pri zadnjih občir\fjlj;ibs.yit^iJv|n, ki so se vršile res povita sy,pj|p<^p,
so Nemci izgubili v t. zv. mešanem ozemlju postojanke, ki so od nekdaj veljale kot izključno nemška posest.
Ni bilo več terorja, ni jih več podpiral stari avstrijski vladni aparat. Zalo so padla industrijalna središča s češkim proletarijatom v češke roke (na pr. Duhcov-Dux i. dr.) Nemški otoki v češkem morju pa se itak ne bodo mogli dolgo držati. To so tudi že pokazale te volitve. Nemci so izgubili Brno, Olomuc itd. Previlegijev v republiki Nemci ne bodo uživali. Obdržali pa bodo to, kar jim pri enakopravnosti nihče vzeti ne more. Ostali bodo zelo važen in močan faktor v češki državi. Cel čas po prevratu so delali vratolomno politiko. Upali so do zadnjega, da piidejo pod Nemčijo. Njihovi voditelji so šli v Nemško Avstrijo, Nemčijo, Švico, Francijo, Anglijo ter delali s polno paro za odcepitev od češke republike. Ker vse to ni ničesar pomagalo, prihaja polagoma streznenje. Najprej so se vživeli v nove razmere kapitalisti, ki vedo, da bodo zanje na Češkem razmere veliko boljše kot pa na pr. v Nemčiji ali celo v Nemški Avstriji. Zato so takoj spočetka začeli agitirati za veliko in močno češko republiko. Tozadevno se je posebno odlikoval znani nemški kapitalist Kestranek. Nemška soc. demokracija pa je zelo nepomirljiva. Pri zadnjih volitvah je nastopila povsod samostojno, celo v Pragi. Nemški proletarijat se je v narodnostnem vprašanju pokazal še najbolj značajnega. Nemški Židje na Češkem se nagibljejo vedno bolj na češko stran. Praška nemška manjšina sestoji največ iz Židov. Ti so sklenili, da se uvede v praške nemške šole kot učni jezik češčina. Socijalisti-Zionisti so nastopili v Pragi s samostojno kandidatno listino. Med Židi, ki so pristaši drugih strank, pa je prišlo do ostrih volilnih bojev, na nekem tozadevnem shodu celo do hudega pretepa. — Vsled proporca so dobili Nemci v Pragi — mislim —
5 mandatov. Po letu 1880. pridejo Nemci zopet v praški občinski svet. — Med Tem časom so imeli le enkrat in zelo za kratko dobo v tej korporaciji enega zastopnika. — Socialistična vlada dela na trajno in pošteno spravo z Nemci. Masaiyk sam je med Čehi gotovo najboljši prijatelj Nemcev. Ne dovoli, da bi se jim zgo- ■ dilale najmanjša krivica. Nemci bodo j enakopravni. Radi tega pa bodo ravno izgubili svoje priviligirane postojanke, ki jim po enakopravnosti in pravici ne grejo. Kdor pozna psihologijo Nemcev, ki so pod Avstrijo živeli od samih privilegijev in bili navajeni le vladati in druge narodnosti zatirati, bo pač razumel njihovo sedanje tarnanje, da se jim godi krivica ter da so zatirani. Polagoma pa se bodo morali pač vživeti v enakopravnost ter uvideti, da drugače ,hc gre. Narodnostno vprašanje v češkoslovaški republiki se bo po tozadevni predsednikovi izjavi uredilo po švicarskemu vzorcu. Kaka bo v tem oziru kompetenca »Zveze narodov", bomo še le videli. Odvisno pa je od rešitve tega vprašanja v prvi vrsti razvoj in obstoj češke države. Češka republika stoji danes pred podobnim problemom kakor svoj čas Avstrija. Ta problem je pokopal Avstrijo. To dejstvo imajo češki državniki gotovo
pred očmi in ne bodo posnemali slepih in gluhih avstrijskih birokratov. Sreča za češki narod je Masaiyk. Mož, ki je bil gotovo najboljši poznavalec siare Avstrije, katero je predvsem on razbil, bo našel tudi pravo pot iz tega težkega vprašanja v zdar češke republike.)
K reškim dogodkom.
Zavezniki proti italijanskim predpravicam na Reki.
Bern, 14.julija. (Dun.Ku.) Kakor javlja »Popolo romano" iz Pariza, so bile na predlog Clemenceauja angleške in ameriške vojne ladje s četami poslane na Reko. V njimi potuje na Reko tudi francosko vojaštvo. Clemenceau je Izjavil, da ne smejo uživati Italijani na Reki nobenih predpravic, dokler
ni vprašanje Reke razrešeno. V tem naziranju se strinjata z njim tudi Lloyd George in Wilson. (Ldu.)
Medzavezniška komisija na Reki.
Rim, 13. julija. (Dun.Ku. Brez žično). Medaliirana komisija za preiskavo reških dogodkov je prišla na Reko in bo v kratkem začela delo vati. (Ldu.)
Politični pregled.
p Francoski socijalistl odklonili ratifikacijo mirovne pogodbe. Pariz, 14 julija. (Dun. Ku.) Svet soci-jalistlčne stranke je sklenil s 1420 glasovi proti 54, odkloniti ratifikacijo mirovne pogodbe. (Ldu.)
' p Češki list v Zagrebu. V Zagrebu se je osnovalo akcijsko društvo s 100.000 K glavnice, ki bo izdajalo tednik „Čehoslovaški list“. Med izdajatelji prvega češkega lista v Jugoslaviji se nahaja tudi zagrebški vseuči-liščni profesor dr. Smetanka.
p Čehoslovaška in Jugoslavija. Berlin, 15.julija. (Dun.Ku.) „Vossische Zeitung" javlja iz Lugana: Kakor poroča „Corriere della Sera", se je Če-hoslovakom moralo priznati mostišče južno od Donave. S tem se je vsaj deloma ustreglo Čehoslovakom, ki zahtevajo koridor k Adriji. K tej vesti pripominja gornji list: Ta sklep bi ne pomenjal nič drugega, kakor pripravo za združenje z Jugoslavijo. S tem bi bili italijanski interesi močno oškodovani, ker bi to mostišče bilo stra-tegiški klin proti Italiji.
p Konflikt med Zedinjenimi državami In Mehiko. Haag, 14 julija. (Dun. Ku.) „Nieuwe Courant" poroča iz Pariza: Glasom poročil iz Washingtona se bliža konflikt med Zedinjenimi državami in Mehiko. Potrpljenje Amerikancev z Mehiko je pri kraju. Zedinjenje države nameravajo zasesti mehikanska pristanišča in del zaledja, dokler ne bo zavarovano življenje in imetje amerlkanskih državljanov in dokler ne bo Mehika dobila močne vlade. (Ldu.)
p Rumuni proti podpisu miru. Pariz, 14. julija. Romunski tisk. urad poroča iz Bukarešte: Stališče zavezniških sil je izzvalo pri romunskem narodu veliko razočaranje. V vseh mestih so se vršile protestne skupščine, na katerih so se sprejele resolucije naj vlada ne podpiše miru, ki nasprotuje pravicam romunskega naroda. Zdi se, da so Romuni razočarani radi garancij, ki jih morajo dati Židom, ako tudi merodajni predstavniki romunskega naroda izjavljajo, da so voljni dati Židom enakopravnost. (Ldu.)
p Švica in zveza narodov. Berlin, 15. julija. (Dun. Ku.) Kakor poročajo listi, je izjavil šef švicarskega odposlanstva v Parizu, ako ne bodo pripustili Nemčije k zvezi narodov, da se tudi Švica odpoveduje članstvu. Ldu.
p Kitajski protest. Amsterdam, 14. julija. (Dun. Ku.) „Trmes“ javljajo iz New Yorka: Predsednik odposlanstva kitajskih patriotov je izjavil, da bo Kitajska podpisala mirovno pogodbo. Nato so različni člani deputacije, obstoječe iz trgovcev, učiteljev in dijakov, v znak protesta proti dodelitvi San-tunga Japoncem, hoteli v navzočnosti predsednika deputacije izvršiti samo mor. Predno je straža mogla zabraniti, so si trije člani odposlanstva prizadejali težke rane. (Ldu.)
p Jarenina. Odbor politične organizacije v obmejnem kraju je enoglasno sklenil tole resolucijo: Mi obmejni Slovenci v žalosti in strahu gledamo na bratomorne boje političnih strank, ki so se razpasli v zadnjem času v ogabne osebnosti in slabijo in ogrožajo domovino. Kličemo z bolestnim glasom ob 12. uri: Spominjate se Svatoplukove oporoke! Se stojijo ob mejah naše ujedinjene domovine njen grobokopi, ne delajmo jim v roko Ogibljimo se zastrupljajočih osebnosti v političnih borbah. Bodimo strpni in složni, da nas požar ne uniči in vihar ne razje in nas ne bo obsodila in proklela domača in vesoljna zgodovina. (Listi se prosijo za ponatis teh vrstic).
Narodno predstavništvo.
Žalostne razmere na hrvatskih železnicah.
Belgrad, 14. julija. Današnjo sejo narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Draža Pavlovič ob 17.
Posl. Peler Vuksanovič vpraša ministra za prehrano in obnovo zemlje, kaj se je storilo za požgane in uničene vasi v Topličkem okrožju, da se na novo pozidajo. Minister dr. Korošec odgovarja, da je ministrski svet odobril, da se da kmetom na razpolago les, ostali materijal pa se sedaj dovaža.
Posl. Ivan Sušnik (Jugoslovanski klub) vpraša ministra za promet v zadevi produkcije premoga. Pravi, da se železniško ravnateljstvo v Zagrebu brani redno vračati vagone, ki izvažajo premog iz premogovnikov v Sloveniji tako, da se tekom dveh mesecev ni vrnilo 1158 vagonov. — Minister Vidovič odgovarja, da bo ukrenil vse potrebno za čimprejšnje vračanje vagonov.
Isti poslanec vpraša ministra za promet glede postopanja madžarskih železniških uradnikov na Hrvatskem In navaja primer, ki se je dogodil pri vlaku z žl»ili za Gospodarsko z/ezo v LJnbljani. Posebno drzen Je bil neki uradnik v Novski, ki ni hotel dati znamenja za odhod vlaka drugače, kakor v madžarskem jeziku. Y Novem Sadu so' morali plačati namesto šest kron za vozne listke sto kron. Vrhtcga Je vlak moral čakati 29 ur. Na neki postaji je vlak stal šest ur, ker jo službujoči uradnik spal. Na povratka je isti madžarski uradnik zahteval, da morajo ponovno plačati vozne listke, če tudi so jih že plačali v Novem Sadu. Došlo bi skoro do pretepa. Medtem so ostali uslužbenci izjavili, da Ima uradnik samo namen, Izvleči od potnikov denar. V Sisku ni bilo delavcev, da bi naložili premog, vsled česa« je moral pomagati pri nalaganju celo neki nadporočnik.
Minister Vulovič odgovarja, da so mu te žalostne razmere znane, da bo tudi odredil strogo preiskavo, toda na žalost ne more izmenjati vseh madžarskih uradnikov. Nadeja se, da bodo železničarske šole v Belgrad u, Žagrebu in Ljubljani skoro mogle od pomoči lomanjkanju železniškega uradništva. Posl. Sušnik pripominja, da imamo Sloveniji dosti železničarjev, ki bi mogli prevzeti službo na Hrvatskem, izjavlja, da se zadovoljuje z odgovorom ministra.
Posl. dr. Fran Novak (demokrat) vpraža finančnega ministra glede carinskih tarifo/. Pravi, da ima Srbija avtonomni in pogodbeni tarif in da se je na celo ozemlje razširil samo avtonomni tarif. Finančni minister odgovarja, da se drugače ni moglo postopati, ker je pogodbeni tarif ščitil Srbijo in njeno industrijo pred avstro-oerskim uvozom, toda Slovenija ne more trenotno ostati brez uvoza
nemško-av atrijskih strojev in sirovin.
— Posl dr. Novak prosi finančnega ministra' naj odredi znižanje neprimernih carinskih tanfov in upošteva interese producentov in konsumentov.
— Minister Ninčič odgovarja, da je ukrenil korake, da se zniža carina na stroje, toda za ostalo blago ne more tega stoiiti, ker potrebuje država velikih pokritij za državne potrebe.
Posl. Šeta Kostič vpraša ministra za pravosodje, ali je izvedena preis kava proti javnemu bllježniku Ladislavu Janesu. — Posl. Ivo Grisogobo vpraša istega ministra, ali je odrejena preiskava proti članom uprave Ninske občine, ki so za časa vojne delovali z denuncijacijami proti narodno ču tečim ljudem, Minister za pravosodje dr. Trifkovič da na ta vprašanja za dovoljujoče odgovore.
Predsednik Narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič naznani, da je imenom zbornice brzojavno čestita kralju Petru. Nadalje naznani, da je danes francoski narodni praznik ^ln prosi Narodno predstavništvo, na sklene, da se odpošlje brzojavni pozdrav
predsedniku francoske republike. —-Predlog je bil sprejet.
Preide se na dnevni red. Drugo čitanje zakona o odvetnikih in notar,ih. Zakonski načrt se sprejme s 135 glasovi proti 11 glasovom.
Preide se na drugo točko dnevnega redi. Drugo čitanje zakonske predloge o moratoriju. Posl. Timoti-jevič predlaga izpremembe v načrtu proti onim tvrdkam in trgovcem, ki se skušajo namenoma odtegniti denarnim obveznostim. Na predlog posl. Nestroviča se vrne zakonski predlog odseku v ponovno proučevanje.
Predsednik zaključi sejo in odredi prihodnjo na sredo ob 16. uri z, dne 'nim redom: drugo čitanje zakonske predloge o ljubljanskem vseučilišču in prvo čitanje zakonskega načrta o porotah (Ldu)
Pokrajinske vesti.
kr Velikovec Sinčaves. V nedeljo, 20. t. m. se vrši na Klopinskem jezeru pri Sinčavesi v prid koroškim invalidom velika ljudska slavnost, pri kateri sodeluje vojaška godba in razni pevski zbori. Na sporedu so: godba, petje, srečolov, šaljiva pošta, veslanje ■ za dobitke, plezanje na mlaj in ples. Vstopnina 1 K za osebo, predplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. Začetek ob 14. uri.
V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost prihodnjo nedeljo.	'	'
kr Slovenska Bistrica. 13. t. m. pop. okoli pol 5. ure se je utrgal neposredno nad mestom in bližnjo okolico oblak. Od vseh strani je udrla voda z vso silo v mesto. V 15 minutah stala je na glavnem trgu triče-trt metra visoko. Tukajšni trgovci, obrtniki in hišni posestniki i*?3!0 ogromno škodo. Šla Je tudi toča z vetrom vmes. Gotovo je napravila tudi na polju veliko škodo. Novavas je zelo oškodovana.
kr Pragersko. Na našem kolodvoru se neki narednik od vojaške pojicije okoli šopiri in se tako obnaša, kakor da bi on bil sam gospod čez vse prebivalce in vsakemu pripoveduje, da ima na našem kolodvoru in sploh na Pragerskem tako oblast, da vsakega lahko aretira, če le hoče in da ima veliko družin, katere ga prosijo, da jih pri miru pusti, ter da ima občinstvo sploh velik strah pred njim.
Ali ve vojaška policija sploh kakšnega anta ima kot policijskega agenta, kaj a vse na hrbtu ima? Ako ne ve, bodemo drugokrat s konkretnimi podatki jrišli, za zdaj pa zahtevamo, da se ta »gospod« odstrani in poštene ljudi pri miru pusti. Vojaška policija pa se najprej dobro Jnformira, kakšne osebe na tako mesto postavi.
kr Gradac Belokrajina. Deželna vlada v Ljubljani oddelek za trgovino in obrt, je stavila premoženje tukaj-šnega veleposestnika Nemca iz rajha Emanuela Ktth iela pod sekvesturo. Ta sekvestura se še do danes ni prevzela, ker omenjeni nemec še vedno gospodari in tlači vse kar je slovensko. Prodaja les iz gozdov, a denar pobira njegov logar. Stanovanja se plačujejo še vedno njemu, in on sprejema in odpušča stranke.'— Slišali smo, da je deželni vladi predložil neicake papirje, ki naj bi dokazali, da ni Nemec ampak Galicijan, in naj bi se sekvestura preklicala. Na ravnanje deželni vladi, naj bo sledeče povedano: Ta zagrizeni Nemec je pred 25 let kupil to veleposestvo, in do danes ni investiral niti vinarja, bodi si v popravek ali v kako drugo stvar. Poslopja so popolnoma v razpadanju. Da se odtegne plačanja državnega davka, je on s svojim sinom eno celo zgradbo de-moliral tako, da je okna in dimnike razkopal ter napravil zgradbo od 15 stanovanj neporabljlvo, drugo zgradbo, ki stoji na cesti tik kolodvora je pustil enostavno razpasti, in tako še danes stoji. Zemljo je dajal ljudem v najem ali samo na eno leto, in to zato, da zamore ljudi prisiliti, da mu nosijo »mito«, in mu gredo delat kadar on namigne, če se je kdo upal zoperstaviti, je seveda takoj zgubil njivo. Marsikaj bi se še dalo pisati o
tem zagrizenem Nemcu. Vprašamo deželno vlado kako dolgo bomo Še trpeli, z nami takšni zagrizeni Nemec gospodari, ki se ni v 25 letih naučil ne sne besede slovenski, in kje je ta semester, da ne prime te stvari v roke, a Nemcu naj se pot pokaže, kamor Sa je zmerom srce vleklo, v njegov Naleni nemški boljševiški rajh.
Dnevne vesti.
dn Noblova nagrada za kemijo, tfciko, medicino in literaturo se letos n® bo podelila nikomur.
dn Most med Zemunom in Bel-8fadom bo tekom enega meseca popravljen in izročen javnemu prometu.
dn Prošnja begunskega sosveta v Ljubljani. Srednje šole so končale Svoje šolsko leto, tudi na visokih šolah se sklepajo predavanja. Dijaki in vse-u*ilišniki begunci se povrnejo nekateri ha svoje domove v okupirano ozemlje, drugi odidejo k svojcem-beguncem v jugoslovanskih, morda tudi drugih deželah, mnogo izmed njih pa bodo brez doma in strehe iskali kake službe za Počitnice ali pa zatočišča pri dobrih m _ usmiljenih ljudeh. Tem je treba nujno pomagati in jim preskrbeti zavetišče za počitnice. — Prosimo ore-ihožne slovenske rojake in družine *Iasti na deželi, katerim je bila usoda jhed vojsko milejša kot siromakom beguncem, da vsprejmejo pod svojo gostoljubno streho v hrano in stanovanje te begunce-dijake, morda proti temu, da jim nadzirajo ali podučujejo ueco ali opravljajo kako lažje duševno ddo, za katero so sposobni ter nam naznanijo čimprej svoje natančne nalove. Svoje naslove naj nam pošljejo tudi dijaki in vseučilišniki-begunci, ki •o brez strehe in preskrbe med počitnicami. — Begunski sosvet v Ljubljani, Pražakova ul. 3, I. nadstr.
dn Previdnost pred ponarejenimi italijanskimi bankovci 1 Glasom zanesljivih poročil iz Tista krožijo tam velike množine ponarejenih Italijanskih bankoncev, posebno takih Po 25 in po 50 lir. Po nekaterih informacijah so tam posamezniki nabrali večje zneske takih ponarejenih bankovcev po 25, 50 in 100 lir, da jih pri-neso v Jugoslavijo in tukaj razpečajo ta dobre krone. Naj bodo torej vsi oni, ki rabijo italijanski denar, zelo previdni!
dn Potreba poštnih legitimacij. Minister za notranje stvari je izdal na-redbo, po kateri je treba za notranji potniški promet izvzemši vojnih delov kraljestva, t. j. leve obali Save in Donave, da imajo potniki kakršnokoli legitimacijo za identifikacijo osebe.
dn Ukradena odeja. V Zgornjem Kašlju mi je 29 junija 1919 dobro *nana oseba odnesla konjsko odejo (plišasto) na eni strani črno in na drugi belo-rudeče pisano. Ako jo do *7. t. m. dotičnik ne prinese nazaj v •hoje stanovanje Rožna ulica 15, jo 18. t. m. brez pardona izročim sodišču.
Ljubljanske vesti.
1 Zahvala. Da se je zamoglo za god Nj. Veličanstva kralja Petra I. poslopje bivše Kazine, kjer je nastanjena Komanda dravske divizijske oblasti, primerno okrasiti in razsvetljiti, gre v prvi vrsti v zaslugo tukajšnji domači elektrotehniški tvrdki Janko Pogačar, kateri je dal ves potreb a! materijal in žarnice brezplačno na razpolago, ter hiu bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala.
1 Nervoznost je znak sedanjega Časa in ijudje so vsled tega zelo ne-ttrpni. Radi teh lastnosti abonentov trpe največ gospodične pri telefonskih centralah povsod in tudi v Ljubljani. Ker se trgovina in promet čimbolj razvijata, se množi telefonsko omrežje in število telefonskih pogovorov; zlasti v predpoidanskih urah je silen naval na telefon. Občinstvo naj torej ne rabi telefona za privatno zabavo in naj ne bo nestrpno, ker s tem silno otežkuje delo pri telefonski centrali.
1 Zglasitev častnikov. Spodaj označeni častniki naj se blagovolijo
čimpreje zglasiti pri Komandi mesta radi njih prošenj za sprejem v skupno armado Kraljestva SHS, in sicer: poročniki v rez. Anton J. Terčič, Jožef J. Drašler, Dobremil J. Uran, nadpor. Ivan A. Verbič, črnovoj. vet. praporščak Miloš I. Vahtar. — Komanda mesta Ljubljana.
1 Osrednji urad državnih mon-tanističnih obratov v Ljubljani, Stari trg št. 11. A, naznanja, da ima telefonsko številko 343.
1 Stavka krojaških pomočnikov je končana. Gg. mojstri so s posredovanjem g. obrtnega nadzornika, kot zastopnika vlade prišli z njihovimi zahtevami do popolnega sporazumljenja. Cenj. naročniki naj izvolijo uvaževati vsled tega povišanje cen.
1 Veliko veselico priredi ZŽJ v nedeljo, dne 10. julija 1.1. ob 15. url v Zalogu, na prostem, poleg premi-kalnega kolodvora. Godba, petje, ples, šaljiva pošta itd. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane, glavni kolodvor, ob 15. uri. Vstopnina 2 K. K obilni udeležbi vabi veselični odbor.
1 Ljubljano sta zapustila. Nemški advokat in nekdanji vodja kranjskih Nemcev dr. Ferdinand Egger se je preselil iz Ljubljane v Gradec. Dr. Egger je imel v letih pred vojno važno in odločilno besedo v politiki južnoavstrijskih Nemcev. Kot načelnik „Volksrata“ se je udeleževal raznih kongresov v Trsiu in je odločeval pri vsakem imenovanju v sodni, upravni in politični službi. — Njemu je sledil prof. Binder, ki se je tudi kot kulturni organizator nemštva v ,,južni marki" zelo odlikoval.
1 Lep zgled imajo ljubljanski verižniki in navijalci cen v svojem kolegu gdu. P. Ta gospod je tekom dveh dni zaslužil z neko koruzno prodajo v Nemško Avstrijo (pravijo, da celo brez izvoznega dovoljenja) malenkosten znesek 32 000 K. Nas sicer prav malo zanima, kam in kako bode on ta denar obrnil, vendar pa pribijemo, da počenjanje tega gospoda nikakor ni ! vredno dostojnega in pametnega člo-| veka. Če bi vsi navijalci cen in veriž-I niki delali tako, potem imamo tekom I doglednega časa vsaj v Ljubljani pre-■ cej ljudi zrelih za na Studenec. Samo en slučaj: G. P. je kupil včeraj zjutraj mladega koštrunčka le sebi v zabavo in ljudem v zasmeh samega sebe. Zvečer ob 9. pa se ga je videlo še vedno s tem malim koštrun-čkom — živalica je bila od celodnevnega preganjanja popolnoma zlomljena — v neki jako znani ljubljanski gostilni. Gospod P. je torej s to živalico cel dan popival,ise vozil s koštrunom v fijakerju po celem mestu, — mimo-gredč povedano, je koštrun sedel v vozu — In uganjal burke. Zvečer pa, ko mu je bilo že vseh drugih neumnosti konec, je v svojo zabavo naročil kostrunčku, „da bi ga nasitil", porcijo svinjske pečenke ter dve salati. U-mevno je, da do danes koštruni še niso dresirani na pečenko in salato, zato je tudi živalica te dobrote le postrani ogledovala in salato malo po-brkljala ter se branila jesti, kar pa je g. P. hotel zabraniti na ta način, da ji je pečenko in salato mašil z rokami v gobec. Ravno prišedša deklica, ki prodaja krofe po lokalih, gdu. P. tudi ni dala miru. Morala je pred ko-štruna postaviti celo košaro krofov, in ker jih je ta le povohal in jih pohodil ter cepetal po košari, jih je njegov gospodar tudi plačal. Takoj nato pa se je videlo, da je deklica te krofe v nekem drugem lokalu zopet prodajala. Lep apetit in dober tek. Ali bi ne bilo umestno, da bi se merodajna oblast nekoliko pobrigala za kupčije gda. P., kajti sedaj, ko drugim ljudem, kateri pošteno in z velikim trudom zaslužijo svoje mesečne krajcarje, primanjkuje denarja in pa hrane, ne gre v glavo, da bi se jim taki parasiti posmehovali v javnih lokalih in se mastili na stroške revnega ljudstva. Sigurno je, da denar, kateri je s tako lahkoto zapravljen in razmetan, ne more biti zaslužen poštenim potom in s trdim delom. Res, gdje. navijalci in verižniki so na takega »sotrpina* lahko ponosni.
Gospodarstvo.
g Odsek za prehrano Slovenije dobi v kratkem večjo množino bencina, plinovega olja, strojnega olja in cilindrovega olja iz Poljske. Pri razdelitvi te množine se bodo vpo-števali v prvi vrsti poljedelski obrati, potem rudniki in premogokopi, železnice ter slednjič ostali obrati. Lastniki navedenih obratov se poživljajo, da vlože svoje prošnje za odkazitev imenovanih predmetov najpozneje do 25. julija 1919 pri odseku za prehrano v Ljubljani. V prošnji naj se navede zaželjena množina in vrsta mineralnega olja, dalje način obratovanja, število in vrsta strojev ter število konjskih sil posameznih strojev. — Odsek za prehrano Slovenije, dr. Senekovič s. r.
g Trgovska pogodba z Italijo. Belgrad, 13. julija. Z Italijo je uveljavljeno ponovno dogovorno stanje. Naši trgovinski odnošaji napram Italiji so postavljeni sedaj na staro podlago, kakor so bili pred našo vojno z Avstro-Ogrsko. To dogovorno stanje velja sedaj za vse naše kraljestvo in ne samo za meje Srbije.
Zadnje vesti.
Nittijev govor o zunanji politiki.
Rim, 15. julija. (Dun. Ku.) Ministrski predsednik Nitti je v poslanski zbornici govoril o zunanji politiki. Glede dosedanjih rezultatov mirovne konference je dejal, da so severne meje Italijo že znane. Nadalje je izvajal: „Y jadranskem vprašanju zastopamo svoj program zmerno in dostojno. Gonjo, ki stremi za tem, da bi se Italija ločila od svojih zaveznikov, je treba zatreti. Ako bo treba, bo vlada nastopila z vso strogostjo proti časopisju. Sodelovanje z zavezniki mora biti čim najtesnejše. Glede stavke, ki jo nameravajo progtasiti za 20. in 21.
t. m., je ministrski predsednik izjavil, da je popolnoma neutemeljena. Pripomnil je, da Italija nima povoda posredovati niti v Avstriji, niti na Ogrskem, seveda dokler ti dve državi ne napadeta. Dejal je tudi, da bo velik del italijanskih čet v kratkem odpoklican iz inozemstva v domovino in da je vlada pripravljena preprečiti generalno stavko/ — Zbornica je vzela izvajanja ministrskega predsednika z odobravanjem na znanje. (Ldu.)
Nevaren položaj v Italiji.
Rotterdam, 14. (ČTU.) »Daily Telegraph« poroča iz Milana: Izbruhi nevolje Italijanskega prebivalstva in vsled tega trajajoči nemiri so spravili Italijo v zelo težaven položaj. V stotinah mest ni nikakih živil več. Vlada skuša na vse pretege zboljšati položaj, toda brez nspeba. Ministrski predsednik Nitti je poslal upravam mest in vasi in občinskim svetom okrožnico, kjer jih poživljajo, naj rešijo zamotani položaj. Cene rastejo in brezposelnost je vedno večja. Socijalistl razvijajo zelo živahno agitacijo. Trgovina ln promet počiva popolnoma.
Razna poročila.
Velika eksplozija municijc v Solunu.
r Belgrad, 14. julija. Iz Soluna javljajo: Dne 9. t. m. popoldne so nastale v italijanskem skladišču municije eksplozije, ki so trajale do jutra in izzvale veliko paniko v mestu. Skladišče je popolnoma porušeno. Italijani pravijo, da je uničeno dva milijona municije, 150.000 granat, 10 000 bomb, velike količine smodnika in topniškega gradiva.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Ljubljana
Kava žgana „ surova Kavni pridatek Sardine najboljše vrste Keksi
Marmelada Paradižna konzerva Riž
Kond. mleko s sladkorjem Fino desertno vino Malaga, liter 24 K Pravi vinski kis Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko.
rJbirko zanimivih, povesti Z/ in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
»Šopek
= samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica U. Komanova
Založila in izdala
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K 5'—, broširani K 4*—.
je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske
„DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4- -. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
Čevlje
na debelo!
Priporoča tvrdka Aleks. Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Velika zaloga vsake vrste čevljev lastnega izdelka. Razpošiljam s poštnim povzetjem po celem kraljestvu.
Kakih 1000 kubičnih metrov okroglih rklov ali platnic se prevzame za vžagati.
Lesna industrija v Celju.
Priporočamo edino toyarniško zalogo
$iualniF) $trojeu
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov.
Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno bl&go.
JOS. PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip, rt'/”?,"
Kupimo železne bareie, nove ali pa v dobrem stanju po najvišjih cenah, kakor tudi večjo množino fižola. -
Ponudbe na poštni predal št. 6, Ljubljana.
170. štev.  ^
RazkrinksnMIabsburžani.
Moja preteklost.
Bplfriit grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete ln njena dvorna dama.
(33. nadaljevanje.)
Bila sera nekam čudno nemirna, a sem pripisovala to nenavadno nervoznost žalostni okolici. Jurij se je vznemirjal radi mojega zdravja ter mi je v neizrečeno moje veselje povedal, da je sklenil malone takoj odpotovati v Riviero in ne čakati našega običajnega februarskega odhoda. Vedno si je domišljal, da je že ob robu groba, in najmajši kašelj ali nahod je zadostoval, da ga je znemirll.
»Ako greš v resnici na jug, potem moram jaz na Dunaj, da sl nabavim nekaj obleke«, sem mu rekla.
»Vsekakor«, je pritrdil; »vzemi Jeny s*boj ter pojdi nekaj dni naprej, vendar — to ti lehko povem — izgubil sem dobro mnenje, ki sem ga pričenjal imeti o Mariji Večeri. Dekle je v svojem srcu plemenita vlačuga, in jaz ne bi rad, da bi bila preveč prijazna ž njo.«
»Zakaj, kaj pa je Marija zdaj storila?«
Nasmehnil se je, njegov pogled pa je govoril stvari, ki so neizrekljive.
»Povej mi, v resnici sem radovedna «
»Ako se spominjaš tistega dne, ko si šla ž njo v atelje Adele? Veš, bila je v resnici tako nesramna, da mi je rekla: ,Grem se slikat samo za vas, dragi grof, ker vem, kako* zelo me ljubite'.«
»Ali si verjel, da je v resnici mislila, kar je rekla?«
»Marija, to dekle me je hotelo zvabiti, da bi
ii naredil ljubavno izjavo«, je soprog resno zatr-eval. »Seveda, jaz ne morem za to, da privlačim ženske — ali jaz jih ne vzpodbujam.«
»Oj, Jurij, kako si neumen!« se je glasil moj odgovor.
Enajsto poglavje.
Brzojavila sem, da si zagotovim običajne sobe za nas v Grand Hotelu ter sem prišla z Jeny na Dunaj. Ker sem po naključju potovala del pota iz Pardubic z nekim zgovornim prijateljem Večerovih, sem bjla prepričana, da bo zbog tega baronica kmalu 'zvedela o mojem prihodu v prestolico. V veliko moje začudenje pa nisem dobila nobenega pisma od Marije in si nisem mogla kaj, da ne bi ugibala, ati se je kaj nepričakovanega prigodilo, odkar sva bili zadnjič skupaj.
Dva dni po mojem prihodu, sem se ob petih popoldne vrnila z nakupovanja, in ko sem odložila klobuk in plašč, sem ravno hotela pozvoniti Jeny, ko je v veliko moje začudenje priletela v salon. Strežnica, ki je bila vsa zmedena videti, mi je razburjeno zašepetala: »Prestolonaslednik je tukaj«, in besede so ji prišle Komaj iz ust, ko je visoka postava, oblečena v vojaški plašč, stopila v mojo sobo. Bil je moj bratranec.
Rudolf si je zavihal ovratnik od plašča navzgor, čepico je nosil potisnjeno globoko dol na oči, in nekaj hipov sem začudena strmela vanj. Nato pa je stopil naprej, mi poljubil roko ter rekel: »Nadejam se, da mi odpustiš ta neformalen obisk, Marija.« Jez pa sem molčala in bratranec me je pogleda!'s svojim porogljivim nasmehom. »Toraj si že pozabila mamine nauke o potrebnosti oblasti nad seboj? Videti si kakor osupnjena šolarica!«
»Nikdar nisem pričakovala, da bom imela čast tvojega obiska«, sem rekla.
»Veš, draga sestrična, popolnoma potrebno je, da sem te obiskal.« Sedel je, a ni odložil plašča. »Vendar bom kratek in ti bom povedal vzrok mojega prihoda. Ti veš vse o malem Večerinem dekletu in o meni.«
»Jaz vem nekaj«, sem odvrnila, v hipu oprezna.
»To je odgovor, vreden tvoje vzgoje v Go-dbltu Vendar me ne moreš prevariti, Marija, ti veš vse.«
»No, morebiti vem, aii nisem preveč gotova.«
»Upam, da si ne domišljaš, da je to zgolj platonično prijateljstvo«, je rekel prestolonaslednik, »kajti ako si domišljaš to, bi bilo najbolje, da te takoj razočaram. Cela zadeva nikakor ni nedolžna; v resnici sem v zlodjevih škripcih ne samo v enem oziru, in zanašam se na te, da mi pomagaš.«
»Kako si zvedel, da sem na Dunaju?«
»Po Mariji seveda, čeravno že več dni nisem z njo govoril. Sicer pa si dopisujeva in ona mi po Nezi pošilja svoja pisma. Ljudje že govore nekaj o naju, tako da je prišlo že stari gospej na ušesa (na ta način je bratranec vedno nazival baronico), na revico pa preže vsepovsod in jo zmerjajo, da je vsa obupana.«	1	11
škandal0?'1”’	d&	g0Si)0d Pechy	povzročil ves
»Tako je	— in	ti veš, kakšen je	on «
Prikimala	sem.	»Nevaren je; ali	Rudolf kako
si	megel biti	tako	aboten, da si se	zapletel v to
stvar?«	.
Prestolonaslednik je zmajal z ramo.
____________ (Dalje	prihodnjič.)
Izurjeno vlagalko
sprejme „Zvezua tiskarna" v Ljubljani Stari trg štev. 19.
„2ue^na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
Ijvriufa tiskovine vseh vrst, kakor: časopisa, knjiga, brojure, cenike, lepake, letake, vsperade, tabele, račune, kuverte ln pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke In vsa v to stroko spadajoča dela okusno ln ceno.
L/[ali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 Jf, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje ln jenltne ponudbe pa vsaka beseda 1 j(.
p Proda se:
Večjo partijo damskih nogavic ter sukanca, črnega in belega, nudi tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip.
Prodaja usnja. Ugodna prilika. — 244 fcg različnega usnja po 69 50 K za kg takoj na prodaj in sicer: 145 kg potplatov, 13 kg svinjskih potplatov, 8 kg (4 kom.) telečjih črno strojenih kožic, 2 Vz kg (4 kom.) kozinih strojenih kožic, 9 kg (i kom.) svinjskih strojenih kožic 66 50 kg (10 kom ) piklingov črno strojenih kož. Proda se le cela partija skupaj. Ponudba pod ,.Usnje po 69 50 K na upravo tega lista.
Sobno kredenco, srednje veliko, črno, ceno prodam. Naslov v Upravi.
Kupi se:
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagou se naj naznanijo na V. SCAGNET1, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
Tinske sode 50—600 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravulštvo pod .Vinski sodi’.
Službe:
Iščem brivskega pomočnika za visoko mesečno plačo in s prostim stanovanjem. Ivan Morout, Žalec.
Trgovski pomočnik iz-
vežban v Špecerijski strokir išče službe. Naslov pove Uprava.
Deček, 16 let star, išče službe na kaki gostilni. Naslov v Upravi.
Gospodična stara 24 let, želi nekaj časa prakticirati v kaki manufakturni trgovini v Ljubljani proti mali mesečni odškodnini. — Ponudbe pod .Starejša gospodična" na upravništvo.
Teč mizarskih pomočnikov, ki se preskrbe s hrano, stanovanjem in dobro plačo takoj sprejme Ig. Toplak, stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo, Trbovlje II.
Tesarje kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova ulica št. 13	747
S,	ii:
Preklicujem vse žaljive besede, katere sem relda o g, Heleni Fatur, ker so neresnične. — Fra na Bezeljak, Ljubljana.	988
Pslca-bernardinka je ušla na ljubljanskem kolodvoru. Kdor jo je našel, naj jo odda proti dobri nagradi na naslov Andrej Frandulič, Ljubljana, Glince 141	987
Diplomirana učiteljica otvori tečaj francoskega jezika. Vpraša se: Pražakova ulica št. 10, III. nadstr., desno od 4—6. ure popoldne.
Liptavski
SIR
na drobno in debelo razpošilja po zmerni ceni
Henrik Matič t Celju. Olja, masti, kolomaz,
kemikalije, barva!! i
in ostalo blago nudi povoljno tvrdka
mašata&D
PRANA-KR.VINOHRADY
Korani 24,C8lMSlml!la
1 vagon (300.000 škatlic)
vžigalic
prodam. Opremljeno z izvoznim dovoljenjem.— Rudolf Gimpl, Graz, Rosensteingasse 100.
Barva za obleko
je došla: črna, modra, zelena, rjava, rdeča in siva po K 65-— za 100 zavitkov.
Karl Loibner j Celje.
Informativen radikalni dnevnik Jugoslaviji v Ljubljani sprejme vsled smrti g. A. Muniha,]
urednika.
Plača in nastop po dogovoru. Pismen* prošnje z navedbo dosedanjega službovanj5 je vposlati do 27. julija 1919 na upravništvo lista pod „Urednik“
Brašno
pšenicu, kukuruz, ječam, zob, po; šije i ostale zemaljske plodine proizvode nudja samo na veliki
Ivan Dumič, Zagreb
Telefon 22-69.	ZRINJEVAC	15
Zahvala.
Dne 8. julija smo imeli v vasi Zagradec p1' Grosupljem požar, ki je 27 posestnikom uniči do malega vse imetje. Podpisani smo bili zavft’ rovani pri družbi „Feiliks“, ki je nemudom* izvršila cenitev in nam izplačala docela zava* rovane zneske, za kar se družbi najtopleje *a' hvaljujemo.
Zagradec, dne 14. julija 1919.
Marija Kastelic, hiš. štev. 23. Franc Novljan, hiš. štev. 18.
Ana Novljan, hiš. štev. io.
Anton Kastelic, hiš. štev. 3.
Ana Zavodnik, hiš. štev. 25.
K. Linhart, urar j Ko treba ?
Marija Terezija c. 7.
Velka zalogazlatih, srebrnih in nlklastlh ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsak) čas ln se solidno izvršc. 990
VINO
izvrstno hrvaško, na debelo po 6—7 K prodaja podružnica Prve Jugoslovanske vinarne Viktor Kunštek i drugi, d. d. Ljubljana, Hotel Tratnik
Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog' mesa, sve vrsti zemaljskih proizvoda*
Jovanovič i Tomič, Mitroviča
(SRE M.)
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko).
Sezona 1919
Cvetlična razstava.
Zdravlška godba: orkester slovenskega narodnega gledišča.
Slavnosti na jezeru.
Ceno sob In jedil oflcijelno tarifi-rane.
Cenike oddaja Tourlst-Office Bled In Tourlst-Office Ljubljana, Dunajska ctsia 18.
Novo otvorena fabrika
šeširaikapa
u Sarajevu. •-*==
Javlja pošt. trgovciina iz mesta i sa Strane, tla je otpočela svoj rad, i da imade na stovarištu uveli gotove letuje kao i zimske robe. Naručbe izvršuje brzo i taeiio. Cene solidne. Moli za poverenje kao i naručbe.	S poštovanjem
Nikolič i Papaj
Mašičeva ulica broj 3, Novo Sarajevo.
Stavbena tvrdka
TREO :
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 10
si usoja naznanili, da je zopet pričela s svo jim delovanjem in se priporoča za prevzemanje vseh v njeno stroko spadajočih del kakor: novih zgradb, prezidavanje, vsakovrstnih popravil, sestav načrtov, zadevnih proračunov, cenitev, tehničnih mnenj itd. v dolgoletno znani solidni id strokovnjaški izvišbi po najnižjih cenah.