Štsv. 269
TRST, v soboto 25. septembra 1909.
Tečaj XXXIV

-E^i
•m IZHAJA VSAKI BAN —— *b nedeijah !n praznikih sb 5., »S ponsdeljkih ob §. z]vtraf
itev. s« prodajajo po 3 nv5. <6 stot.) ▼ mnogih £f>knJtarnr.h. t Tratn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-S&sai, Dornbergpa itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (tO stok). «>fl*_A8J 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 |»lane. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, uiMi-rtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« Sxt% st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka sodobna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-^saj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava ^SMicorti". — Plačuje sa izkJjuČDO le upravi „Edinosti".
Mašilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko*
Je moč I
MAHOČNINA ZNAŠA
m. tm leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K;nn-
ročk« brez doposlane naročnina, se uprava ne ozira, ■arceal&a na Htoljck* Izdanj« „EDIHOSTZ" atu« : i*U>
——- letano K 5-20, pol lata 2 SO ■ ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraok^
vana pisma se ne sprejemajo Is rokopisi se n§ vrača]« Naročnino, oglase in raklamacijeje pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: olloa Glorflf©^ Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik koasorcij lista „Edinost*4. - Natisnila tiskarna koosorcija
lista ,Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galalti St. 18. Feftna-hranUnKnl ra?un 11 841 652. TELEFON It 11-57.
f«aK
Jar. dehro. orsanlzacija"
priredi
jutri dne 26. septem.
ob 10. uri predpoludne v prostorih „Nar. doma" v Trstu
velik shod
delavcev e. kr. javnih skladišč. Dnevni red:
Gibanje v prosti luki in stališče N. D. 0.
TOVARIŠI! Važnost dnevnega reda je najboljša vspoabuja ! Dolžnost vsakega delavca je, da pride na ta shod.
TRST, dne 22. septembra 1909.
ODBOR „Nar. d. organ.4' v Trsta, i« mi ss
BRZOJAVNE VESTI.
Štajerski deželni zbor.
GRADEC 24, Po dovršenemu dneinem redu se je oglasil k dejanskemu popravku načelnik nemško-nacijonalne zveze deželnega zbora posl. Grouwacg. Omenil je komunike „Slovenskega kluba44 o dogodkih v včerajšnji •eji, katerega vsebina da ne odgovarja stvari. Nasproti posl. Roškarju, ki je na včerajšnji »eji očital strankam večine, da hočejo pač privoliti denar za nemške kmete, ne pa za slovenske, je konstatira), da toliko deželni odbor, kolikor tadi posamični posebni odseki in tudi plenum ^zbornice postopajo nasproti obema narodoma dežele vedno z najtočnejo objektivnostjo. (Klici: Prav res !). Omenil je velikih podpor, ki jih je vedno podeljeval de-ž:lni zbor spodnještaj. vinogradnikom in stoti-soče kron brezobrestnih posojil, ki ]ih je deželni zbor stavil na razpolago alovenskemu prebi-valstvu dežele, ki jih pa dežela v največ »lučajih ne dobi več povrnjene, Posl. Korošcu bi pa govornik za klical: Ljubi resnico, hčerko božjo!
Slovenci so Zirthno protestirali proti tej pripombi govori, ifca, Posl. Korošec je zaklical: Proiim, ne postanite oseben!
Nadaljna izvajan'a posl. Grosswjnga so bila t splošnem hrupa nerazumljiva. Konečno je predsednik vzpostavil mir, nakar je posl. Korošec nasproti izvajanjem predgovornika pripomnil, da je tu nesporazumljenja. On (govornik) je včeraj Nemcem zaklical, da ima njegov predlog glede bede zbornica vendar v nemškem besedilu pred seboj. (Klici pri Nemcih : Ali utemeljevanje je bilo slovensko). Posl. Robič : Tega si ne damo prepove dati ! Nikda r 1
V zbornici je nastal velik hrup. Slovenci ao razburjeni bili a peatmi po svojih pultih in zahtevali ▼ številnih mejkiicih jezikovno ravnopravnost v deželnem zboru. Posl. Ro* škar je rekel, da Ba ne mera očitati strankam večine, da so v obče a slovenskim narodom nepravično postopali, čeravno se čutijo Slovenci večkrat zapostavljene. (Čnjte! Čujte !-klici). Očitanje velja lej z o žiro m na odklonitev včeraj utemeljenega predloga posl. Benkovića glede bede. Apeliral je zbornico, naj da Slovencem polno in enako pravico. Če pa tega nočete — je zaključil govornik obrnjen proti večini — potem izpustite, nas na svobodo, odločite Spodnje Štajersko od Srednjega in Gore-njega Štajerskega! (Gibanje in hrup ▼ vsej zbornici. Mej klici: Sedaj je prifila resnica na dan! Ta izpoved je zelo dragocena! Dolgotrajen hrup). — Ko je bil izpostavljen mir, ao bile prečitane došle vloge, in sicer najprej dve interpelaciji, ki jih je včeraj v slovenskem jeziku uložil posl. Benkovič, kar •e je delome izvršilo ob nemiru zbornice. Na to je zapisnikar prečital nemški prevod teh interpelacij. V interpelacijah se očita državnim oblastnijam, da postopajo nasproti Slovencem pristransko, — Prihodnja seja v torek.
Dalmatinski deželni zbor.
ZADEK 23. — Na današnji seji je bilo uloženih več interpelacij, med temi interpelacija posl. Biankioi-ja o zaveda sv, Hieronims v Rimu; posl. dr. Drinkovića o kršenja de-ielnozborskega sklepa z italijanskim govorom namestnika Nardelli-ja v prvi seji. Posl. dr. Hihaljević je stavil predlog za ustanovitev agrarne banke za Dalmacijo s sedežem v Spijetu. Predsednik dr. IvČević je odgovoril
na razna vprašanja, tako Biankiniju in Prodanu, da bo njan predlog o odgovoru z adreso na cesarjev patent uvrščen v dnevni red prve seje prihodnjega tedna.
Pogajanja med Čehi in Nemoi v čeSkem deželnem zborn.
PRAGA 24, Tudi današnja konferenca načelnikov vseh dežalnozborskih strank je bila brezvpešna. Viši deželni maršal je vendar izrazil nado, da prida vkljub temu do spora-zumljenja.
Seja čeike socijaliatične stranke.
PRAGA 24, Združena državnopravna, radikalna in čeako-narodna aocij ali stična stranka je imela danes aejo, na kateri je sklenila, da proglasi vladno predlogo kakor nevspre-jemljivo in ne dopusti, da bi se dnevni red deželnega zbora določil enostransko. Sklenila je naprositi višega deželnega maršala, naj dela na vsak način na to, da bo mogel deželni zber delovati.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 24. V tukajšnjih političnih krogi se govori, da poveri cesar sestavo nove vlade dr. Lukacsu.
BUDIMPEŠTA 24. (Ogr. biro) Danes ob 12a30 uri pop. se je v trgovinskem mini-sterstvu vršil ministerski svet, ki so se ga udeležili vsi člani kabineta izvzemši ministrov Ančras»yja in Guatherja. Ministerski svet se je bavil a tekočimi stvarmi in se je tudi posvetoval radi različnih odlikovanj. Kakor se govori, sa ministerski predsednik še danes popoludne poda na Dunaj.
Dr. Giinther — predsednik kraljevske knrije.
BUDIMPEŠTA 24, „Pester Llcyd" je dozeal iz sodnih krogov, da bo sedanji pravosodni minister dr. Giinther imenovan predsednikom kraljevske kurije. Dr. Gunther se jutri poslovi od uradnikov pravosodnega mi-niiterstva.
Zveza mej Trstom in Nizozemsko Indijo.
DUNAJ 24. V trgovinskem ministerstvu se je včeraj pod predsedstvom ministra za trgovino dr. Weisskirchnerja vršila konfarenca o uredbi direktne zv.ze mej Trstom in Nizozemsko Indijo.
Jugoslovanska dijaška zveza.
BELIGRAD 24. „Dnevni List* poroča, da prevzame teligrajika vseučililčea mladina inicijativo za organizacijo jugoslovanske dijaške zveze.
Francoski gostje v Pragi.
PRAGA 24. Včeraj je prispela semkaj odposlanstvo 19 členov pariškega meatnega sveta in municipija, ki potujejo, da ai ogledajo vodovode, razsvetljavo in druge mestne ureditve. Na kolodvoru jih je čakal francoski generalni konzul, ki jih je odvedel v mestno hišof'n preisiavil župana Grožu.
Občina jim priredi svečan obed. Potem ko ai ogledajo Prago, odpotaiejo preko Brna na Dunaj, potem preko Badimpešte, Reke in Trsta v Benetke.
Belgijski kralj se odpove?
BRUSELJ 23. Neki tukajšnji list poroča. da se namerava kralj Leopold odpovedati prestolu. Nasledoval ga bo princ Albert.
Boji v Severni Afriki.
Madrid 24« Zadnja iz Melile došla poročila oporekajo govorici, razširjeni v inozemstvu, da io bili Spanci poraženi.
SRBIJA.
BELIGRAD 24 „Politika" poroča, da kralj Peter ša tekom te jeseni v spremstvu ministra za unanje stvari obišče dvore v Petrogradu, Londona, Rimu in Carigradu ter francoskega predsednika. Na merodaj-nem mestu pa označajo to vest kakor neutemeljeno.	_
Sarajevo 24. Saksonski princ Maks je dospel semkaj s svojim tajnikom in je obiskal nadfikcfa Stadlerja.
Saigon 24. — Semkaj je dospel lord Kitchener. Guverner je njemu na čast priredil banket. Lord Kitchener je potem odpotoval v Hong kong,
italijanska „prtrolčnost" nasproti Slovencem.
Pred par dnevi se je „Iadipandente" zopet enkrat predstavljal svetu kakor — naroden pravičnik. Omenjal je resolucij s shoda narodno-radikalnega dijaštva v Ljubjani, ubral svoj obraz v na; resneje gube ter zatrdil slovesno, da se.... popolnoma strinja s temi resolucijami I Samosvestno je naglašal, da je to aoglašanje v popolnem skladu s temeljnimi principi, ki so jim Italijani nepremično svesti: za svobodo vseh narodov so! Temu dosledno so tadi za vse pravične zahteve Slovencev.
„Indipendente" je zopet priredil eno svojih običaj nih pajacad! Za pravico, za svobodo Slovencev so; ob enem pa proglašajo odlomek tega naroda na ozemlju, kjer je stoletja že praroden element, za brezpravnega helota, ter uprizarjajo „sollevazione" proti kulturnim potrebam Slovencev v deželi, v kateri tvorijo ti poslednji veliko večino! 1
Zares, železno-nssramnega Čela treba, da se vspričo tacih dejstev še govori o narodai pravičnosti na italijanski strani! Toda pustimo dejstva in držimo sa besed „Indipen-denta". „Icdipendente" govori o „pravičnih zahtevah" Slovencev. To je nehotično hinavstvo, vspričo dejstva, da Italijani le sebi pripisujejo sodbo o tem, katera zahteva Slovencev je pravična!!
A vrhu tega uravnavajo in spreminjajo svojo sodbo po teritorijih ; drugačna je, kjer oni ne žive v nikakih stikih z našim elementom, drugačna zopet, kjer žive skupno z nami, kjer bi morali torej Italijani na svoj račun izvajati svojo pravičnost tudi nasproti Slovanom. To je: v naših primorskih pokrajinah se pravičnost Italijanov nehuje na meji dežela in nehaje se njihovo soglašanje s „pravičnimi zahtevami" Slovencev. Tako delajo de facto; ob enem pa niso toliko iskreni, tako lojalni, tako odkriti ti naši italijanski politiki, da bi govorili naravnost, da ne priznavajo sploh nobenih pravic primorskih Slovanov! Ampak delajo ae, kakor da tudi tu diferencirajo med „pravičnimi" in „nepra vičnimi" zahtevami Slovencav. Toda sodbo o tem prisvajajo le — sebi! Zastonj jim pri hajaŠ tadi z najtehtnejo ergumeatacijo, za stonj z dokazil: iz statistike — pa tudi oficijelne, njihovega lastnega elaborata —, zastonj ce sklicuješ na jasno besedilo zakona ; zastonj apeliral na njih v imenu hu-manitete, kulture, civilizacije in človeškega prava : njim velja le njihova lastna sodba o slovenskih zahtevah. A ta je le jedna, večna, stereotipna, nepo-rušna: kdaj se je dogodilo še, da bi bili italijanski politiki priznali, d a j e k a k a a I o v e n s k a zahtevana teritoriju Primorja pravična in opravičena?! Nikoli! Takega fenomena italijanske — pravičnosti še ni gledal svet.
Italijani so si priredili torej nasproti Slovencem svojo posebno apartno „pravičnost". Omejeno na gotove teritorije. Tam, kjer nimajo oni sami Bičesar iskati, tam, kjer njim samim ne bi trebalo ničesar prispevati k pravičnemu urejenju življenja v smisla enakega prava in svobode: tam bi bili v božjem imenu „pravični" tudi nasproti Slovencem! Tam pa, kjer bi morali tudi oni prispevati k splošnemu dobremu, kjer bi morali svoje na rodno pravo spravljati v sklad z narodnim pravom drugorodnih sodeželanov, pravom, iz istih pisanih in naravnih zakonov — tam postaja njihova „pravičnost" pogojna, odvisna edino le od njihove sodbe o „pravičnosti" naših zahtev! In ta sodba je — kakor uči legijon vsakdanjih izskušenj — vsikdar taka, da ni pravična nijedna zahteva primorskih Slovencev in Hrvatov!!
Gospodje Italijani so si za naie Primorje konstruirali pravičnost, ki ima za njih zares veliko prednost, ki je v tem, da ne prihaja nikdar do praktičnega izvajanja 1 Ali trivijalno povedano: gospoda so nobel in generozni, pravični in tenkove s t ni, veliki slavitelji velikih principov in vzvišenih idejalov, ako — njih same to nič nestane! Kjer bi pa morali doprinašati kako žrtev — a to ne morda na svoji legitimni narodni posesti, ker kaj takega nikdo ne zahteva od njih, ampak le na privilegijih, pridobljenih krivičnim in nasilnim potom —, kjer bi morali cd avoje privilegovane oligarhične, ana-hronistične pozicije dati kaj koncesij na korist principa demokratizma in svobode —, o, potem je njihova pravičnost v hipa izerp-Ijena in ostaja le hinavstvo, ki hoče pod videzom modernosti in demokratizma še na dalje skrivati zle nagone kalturi, napredka in jednakema prava smrtno sovražne oligarhije !
Dolgo so izborno izhajali s tako taktiko dvoličnosti in zavratnosti. Ali ti časi se na-gibljejo h kraju. In ne bo več dolgo trajalo — na to bomo delali mi z vsemi močmi — ko bodo Italijani stali pred odločitvijo: ali bodo hoteli biti res pravični v duhu sodobnosti, ali pa bodo morali odkrito priznati predvsem svetom, da so z vsem svojim mi-iljenjem in čntstvovanjem ostali tam v dobah srednjeveškega nasilja ter da v njih sploh nispo-sobnosti za evolucijo v smislu zahtev modernega življenja.
V tem poslednjem slučaja podpišejo seveda tadi svojo smrtno obsodbo. Ali postanejo pravični zares in brezpogojno, ali pa pojdejo v prihodnjih odločilnih bojih — kolesa preko njifa, S tako „pravičnostjo11, pre-
parirano le za italijanske svrhe, ki ima v rIndipeudentua tvojega interpreta, — ne bodo več dolgo izhajali!
„Veleizdajniški proces"
v Zagrebu. (154. dan razprave.)
Zagreb. 23. IX.
Branitelj dr. Š. M a z u r a je izvajal, da to vendar ni možno, da bi se njegovega klijenta Kalemberja delalo odgovornim za vse „pojave" v vsej Liki-Krbavi. Predsednik ne dovoljuje govoriti o Nastićs. Govornik izvaja iz tega konsekvenco, da izpovedbe Nastića ne smejo igrati nikake vloge o izrekanju sodbe o Kalemberja.
Predsednik: „Tega ne morem obljubiti". Branitelj : „Potam pa mi dovolite govoriti o tem!", Predsednik: „N4e, tega ne dovolim nikakor!"
Branitelj dr. Mazura je hotel govoriti o osrednjem odboru srbsko-samostalne stranke, ki mu je njegov klijent člen, ali predsednik tudi tega ni dovolil. Branitelj dr. Mazura : „Potem pa bom govoril o § 62 k. z., ki zagotovi j a denuncijantom neka-z n; i v o s t. Vendar ima o tem — razun slučaja abolicije ali amnestije od strani njegovega Veličanstva — odločati le sodišče. V slučaju Nastićevem ni odločilo sodišče. Vrhu tega po našem zakonu Nastič sploh ne bi smel biti zaprisežen v izogib ničnosti njegovega pričevanja „Jaz sem bil tedaj — je rekel govornik — v odseku, ki je razpravljal o tem zakonu in tedaj smo spremenili avstrijski § 120 kaz. p. reda, v katerem je rečeno „nastopne osebe ne smejo biti zaprisežene v izogib ničnosti prisega" in „v izogib ničnosti pričevanj a".
Predsednik: >To vse Je 2e rešeno". Branitelj: „O tem bo odločil še le stol sedmorice". Z zapriseženjem Nastića je storjena ničnest, ker tudi on spada med tiste osebe, ki jih ni smeti zapriseči. Nadalje je hotel govornik citirati neko izjavo ministerskega predsednika Wekerle in bana Khuen-Heder-varjja. česar pa predsednik ni dopustil. Branitelj dr. Mazura: „S tem me silite, da odložim brambo". Obtoženec V a 1 e r i j a n P r i b i č e v i ć : „Za božjo voljo ne, to ravno bi hoteli" (Hrup). Branitelj dr. Mazura je govoril potem o izpovedbah prič. Vse so zagriženi sovražniki Srbov. Glavna^ prifa proti njegovemu klijentu, župnik Vučetić, je znan kakor fanatičen klerikalec, — ki sovraži Srbe že kakor >šizmatike". — Izpoved Kalemberja, da je njegova posast srbsko zemljišče, ki je po zaslugi vladnega novinstva in akterjev za njim prišla popačeno tudi v inozemstvo, je bila mišljena individuvelno, ne pa državno pravno. Državni pravdnik inkriminira vse, kar dela iz Srbov Srba: pismo, zastavo, grbe, pesmi itd. Io to imenuje potem „veleizdajalsko" vzgojo ljudstva. Potem takem je veleizdajalka vsaka srbska mati, Ai je dala življenje srbskemu otroku !! (Gibanje). „Ko je dr. Hinković vprašal Na-
atića, da-li veruje v Boga....." Predsednik
(razjarjeno). „O tem ne dovoljujem govoriti, pustite Boga in Nastića na miru!* Branitelj dr. Mazura: „Potem zaključujem svojo brambo, in prosim, da rešite mojega klijenta".
Besedo je dobil branitelj dr. S p a n i <5, ki je izvajal, da se njegovemu klijentu dru. G j u r i 6 u (slovitemu veleizdajalcu brez kravate) prav za prav nič ne očita. V okraju Grubišno polje, kjer je dr. Gjurič bival, ni bilo nikakih slik kralja Petra in tudi ni bilo nikakihvvsklikov kralju Petru in Srbiji. Edino, kar sa moro predbacivati njegovemu klijentu, je da je Srb in da ne nosi kravate, baje v snah sovraštva proti Hrvatom. Ce je to greh, pa naj ga sodišče obsodi v dosmrtno — nošenje kravate ! (Velikanska veselost).
Branitelja dra. S. Mazura in Spamć sta Hrvata; dr. Š. Mazura je starosta zagrebških odvetnikov.
Branitelj dr. Spanić je govoril najprej na sploh o obtožbi potem pa na raz-sežno o „pojavih" v okraju Grubišnem polju.
Dr. Pero Belo brk je dokazoval nedolžnost svojega kliienta Bačića kakor tudi druzih obtožencev. Ni res, da bi se Srbi družabno ločevali od Hrvatov. Govornik je prepričan, da sodišče oprosti Bačićs, da dokaže s tem, da je vest sodnikov in taktna.
Branitelj dr. Lev Mazura (si a dra Širne) je rekel, da bi bil se svojim govorom kmalu pri kraju, ako bi sedel tu le njegov klijent Vaso Vukdragovič. Toda njegova krivda se spravlja v zvezo s krivdo drugih 52 obtožencev; zato mora za dlje časa prositi pozornosti sodišča. Njegov klijent je miren moi tihega dela, ni ustvarjal nikacih „poja-
Stran II
„EDINOST" a; 269
V Trstu; dne 25. septembra 1909
vov", ki pa jih iplohni! Govornik je na to kritikova! izpovedbe prič ter je dokazal, da iz mnogih govori le sovraitvo, radi čeiar jim ni dajati vere. Nijedna priča ni slišala, đa bi bU njegov klijent izustil kake veleizdajalske izjave. Vsklik „Živela Srbija!" ne in vol vira nikake veleizdajniike tendence. Srbija ima samostojno pozicijo v koncerta držav, ima svojo narodno dinastijo. Ako se Nemcem ne Šteje ▼ greh, ako [dajajo izraza sto j emu narodnemu ponosa, se tudi Srbom ne sme Šteti v greh.
Nadaljevanje razprave [ob 3. ari popo-ladne.
* * *
ZAGREB 24. Danes sta govorila branitelja dr. Gaj in dr. Medaković.
Lex-Kolisko - Axman za Kranjsko.
V Kranjskem deželnem zbora sta stavila prot, Jarc in dr. Tavčar nnjna preloga, ki sta nekaka kopija lex Kolisko-Axman. S prof. Jarčevim predlogom se nalaga dež. odbora, da izdela načrt zakona, ki uredi u5ni jezik na ljudskih in meščanskih Šolah, a dr. Tavčarjev predlog določa, da ima biti na vseh omenjenih Šolah v celi deželi, izvzemši kočev skega okraja, edino-le slovenščina kot učni jezik. Predloga sta bila odkazana iolfkemu odseku,
To je vendar enkrat moSka beseda iz Kranjske! Klin s klinom ! Na ta način se dovede nemške šoviniste najhitreje ad absur* dum. —
Dnevne vesti.
Poziv radi deželnozborskih volitev na Goriškem. S roje prijatelje in somišjenike na Goriškem prosimo, naj nam proti povračilu stroškov sporoče v nedeljo brzojavno tudi volitev v posameznih občinah.
Naš list izide prihodnji ponedeljek ob navadni uri, tako, da ga bodo imeli goriški naročniki v rokah večinom že predpolndue.
V	interesu vseh onih, ki jim je na tem ležeče, da seznajo hitro za izid (volitev v posameznih krajih dežele, je torej, da dobimo takoj točna poročila iz cele dežele.
f Dr. Milan Hribar. V sredo jepreminol v Ljubljani po daljši bolezni odvetnik dr. Milan Hribar, edini sin ljubljanskega župana, g. Irana Hribarja. Ta žalosšna vest je vzbudila mej tržaškimi Slovenci, kjer ima g. Iran Hribar toliko starega in iskrenega znanstva in prijateljstva, vseobče sočutje do ugledne rodbine Hribarjeve. Bog jej daj tolažbe ob tem težkem udarcu!
Imenovanja v politični službi. Namestni-ški koncipist Peter B e n z o n v Trstu je imenovan okrajnim komisarjem, provizorična namestniška koncipista Karol P o 11 in Pavel di G as p ero v Trstu definitivnima name-stniškima koncipistoma, namestniški kcnceptni praktikant Cezar conte Z e n o n e v Gradiški in Egon vit. L u n d v Pazinu provizoričnima namestniškima koncipistoma. tVsi ostanejo v dosedanjih svojih službah.
Italijani in mi. Prejeli smo: Mioolo nedeljo je prišlo kakih 4—500 izletnikov iz laškega Treviso v Trst, Na južnem kolodvoru se je zbralo 6—800 tržaških neodrešencev, da vsprejmejo ljubljene brate.
Tudi nas Slovencev je bilo tam in sicer tako število, da bi bili prav lahko zmešali štreno laškim sosedom. Mi pa smo uvaževaii okolnost, da so izletniki gostje, ki prinašajo v Trst drobiža, a v drugo smo mislili na staro resnico: danes meni — jutri tebi! Tako smo pustili, naj se neodrešenci pačijo s svojo „patrijo v rešetu" in — Mamslijevo himno. Niti enega žvižga ni bilo čnti od naše strani. In to je bilo prav. Kaj se je potem zgodilo, ne vemo, ker smo mi spremili sprevcd le do poštne palače. Tako, kakor smo postopali mi, naj postopajo tudi Lahi o prilikah, ko mi dobivamo goste in vladalo bo obojestransko zadovoljstvo. „Patrijo v rešetu" pa naj junaki puste doma, ker bi jim na ulicah vtegnila kedaj prouzročili kako neprijetnost.
„Lavoratore" očita dr.a Rybaru nekako nedoslednost, ker se je izrekel proti Pittoni-jevemn pred ogu v mestnem svetu, da bi izvolili mešan odbor, ki naj bi uredil sporna kulturna vprašanja. Pri tem se sklicuje „Lavo-ratore" na Istro, kjer se je že zgodilo to, kar je Pittoni predlfgal za Trat, ali pozabil je popolnoma, da so razmere v Istri pač nekoliko dragačne, nego v Trstu. Tam teče italij. pGslancem že danes voda v grlo in so torej v lastno korist in varnost prisiljeni paktirati«
V	Trsta so si g nori za sedaj Se mogočni in imajo politiško moč v svojih rokah, Seveda pride Čai. ki ga smemo pričakovati z matematično gotovostjo, ko tudi naši liberalci v Trstu postanejo bolj mehki in sposobni za — kompromise, A danes razmere še niso toliko dozorele, da bi bilo možno Italijane pridobiti za kake kompromise. V tem smislu treba po najSem mnenju umeti odklonitev Pittonijevega predloga od strani dr. Bybara. Bilo bi pač Skoda izgubljati čas.
K razbitju shoda v „Politeama Rossetti".
„Piccoio" je pisal predvčerajšnjem o „gran-	takšno postopanje mučno, posebno pa če se diosa manifestazionea meščanov, a ob enem za eno in isto stvar berači pri posamičnikih
je psoval socijalne demokrate, češ, da so	pod različnimi pretvezami. Sleherni Slo*
opravljali službo vlade in Slovanov« „Lavora-	venec rad daruje v narodne cvrhe
toreu je izšel predsioočnjem v posebni izdaji,	in blage namene, kakor za podporne
kjer je pobijal „Piccolove" trditve, ter zatrje-	fonde, za liste, knjižnice, Ciril-Metodovo
val, da so prišli socijalisti na tisto ponesre-	družbo, tudi za podpore potrebnim društvom,
Seno zborovanje z namenom, da >e mirno	ki te izkazujejo tadi hvaležne. In le toplo
udeleže razprav in da predložijo tvojo reso-	priporočati moramo, da so ob posebnih
lucijo, ki bi odgovarjala resoluciji, ki jo je stavil Pittoni v mestnem svetn. Ta resolucija bi bila tudi vprejeta, ker so imeli socijalisti večino. Videči to, so prireditelji shoda — da bi se obvarovali pred to blamažo — name noma provocirali socijalne demokrate s tem, da so določili predsednikom famoznoga dr. Mrscha, da-»i je „Piccolo" pisal, da odbor učiteljev sklicuje ta shod. Socijalni demokrat je da so zahtevali, naj se dr. Mrach odstrani od predsedniške mize ter da pride na nje govo mesto kak učitelj. Ker se pa dr. Mrach ni hotel umakniti, je bilo tadi zborovanje onemogočeno.
(K debati v mestnem svetu o premesti tri učiteljišča v Gorici (priobčimo jutri malo epiloga.)
Ne ruski tatovi. „Piccolo" Se vedao sa nje o ruskih banditih! Na Beki so Basi oropali banko in v Trsta so kradli koleke. Rop na Beki so (kakor je „Edinost" že omenila) izvrSili rusjki Židje, ki niio Busi (Žid je in ostane le Žid, pa naj pripada eni ali drugi državi — narodnosti in vere je in vstane le židovske). Ako so torej res prišli celo v Trst krasti koleke (kar pa se nam zdi neverjetno), niso bili to nikaki Busi — pač pa ruski Židje. „Piccolo" bi storil boljSe, da kar naravnost krsti otroka s pravim imenom. Beče naj: Židje, prišedši iz Busije, so storili ta in ta zločin.
Mi sicer ne naglašamo radi narodnosti zločincev, ker vemo, da narodna celokupnost ne more odgovarjati za lopovstva posamični-kov. Ali „Piccolo" se svojo infamno prakso proti Slovanom nas sili, da izbijamo klin s klinom.
0 obisku izletnikov iz Italije, ki ga omenjamo na dragem mesta, je prinesla tnkajSnja „Triester Zeitung" nekoliko pripomb, ki so vredna zabeleženja tudi na tem mesta zato, ker je „Triester Zeitung" glasilo vladnih krogov.
Došlo je — piše rečeni list — kakih 600 gostov iz Tre visa, katerim so se pridružili Se dragi iz Padae in Modene. Dogodke povodom tega obiska je tukajšnje italijansko novinstvo izrabilo, da je ojstro kritikovalo postopanje policijskih organov, očitaje jim brutalno postopanje brez vsacega ozira na tuje goste.
Nasproti tem napadom na javne organa — tako piše dalje „Triester Zeitung1' — in nasproti povsem jednostranskemu opisovanju dogodkov minole nedelje v tukajšnjih listih, moramo konstatovati, da policija ni nikakor nastopila, dokler so se tuji gostje in spremljajoče osebe vedli korektno. Dovolila je celo korporativni prehod skozi mesto, da-si ni bilo oblastvenega dovoljenja za takov obhod v sklenjenih vrstah. Ko pa so domači elementi začeli zlorabljati navzočnost tujih gostov za pevanje Garibaldijeve himne kakor Avstriji sovražno demonstracijo, je bilo policijskim organom v neizogibno dolžnost, da so nastopili proti takemu protizakonitemu postopanju in da so preprečali zbiranja.
Policijska oblast ni kršila dolžne obzirnosti nasproti tujim gostom, pač pa so jo kršili oni, ki so se svojim protizakonitim vedenjem spravili goste v mučno situvacijo. — Sicer pa je pomisliti, da zahtevam po gostoljubnosti stoje nasproti tudi dolžnosti. V tem pogledu pa gostje iz Treviso niso neoporečni, Opozarjamo samo na slučaj, ko je ob odhodu vlaka, ko se je ta že premikal, jeden udeležencev vsklikal: nEvviva Garibaldi ! Fate presto ragazei, perchc non abbiamo tempo da perdereu.
Policijska direkcija bo — tako zaključuje oficijozni list — tudi v bodoča z vsemi sreditvi preprečala take izgrede in bo zahtevala spoštovanje zakona tem energičneje, ko bo navzočnost tujcev še posebno kazala potrebo, da se vzdržuje državna avtoriteta.
(Par besed pripombe. Mi gotovo nismo mej tistimi, ki bi zamakneno gledali v tisto takozvano državno avtoriteto, in ki bi se ve« selili na vsaki tesnosrčnosti. Saj vemo, koliko nerodnosti in krivice se dala ravno v imenu te avtoritete. Ali, dč\ gornjim izvajanjem oficijoznega lista ni smeti odrekati vsakega opravičenja, za to je najbolji dokaz imperti-nenca inj aroganca, s katero so nastopali ljubi gostje ob vožnii na Opčine s tramvajem, kakor smo že poročali svoj čas. Tem ljudem so neznane najprimitivneje dolžnosti gosta na tujih tleh. Op. ured. »Edinosti*).
Glas iz občinstva. Ni je skoraj nedelje, da ne bi bila kje kaka veselica, na katero vabijo na vse možne načine petam lista, letakov, plakatov. Ker je dosti občinstva, ki se rado zabava na takih veselicahy vspeva tudi večina teh prireditev prav dobro, če ni slučajno neugodno vreme. Omenjam lahko razne veselice v prid Strajknjočim v Ajdovščini, veselice pevskega društva „Ilirija" od Sv. Jakoba in dr.
Kdor gre na kakSno nedeljsko zabavo, tudi nekoliko več troSi, nego po navadi. Vendar pa je jako mučno, ako mora človek vsak trenutek posezati v žap ter dajati vzlic temu, da je že plačal vstopnino, za razne druge, včasih celo nejasne namene. Toliko za občinstvo, kolikor za prireditelje veselic je
prilikah na mestu požrtvovalni ljadje, ki nabirajo za jasne namene. Le ■ tem bi si delalo društvo reklamo, a občinstvo ne bi se odtegovalo takim veselicam, marveč *bi jih Se številnejše posečalo.
Kdo Informira „Neue Freie Presss". —
Policijski ravnatelj dvorni svetnik pl. Manussi je poslal v „N. Fr. Presse" popravek glede poročila tega lista o nedeljskem nastopu policije proti demonstrantom povodom prihoda Trevisanov.
V tem popravku pravi policijski ravnatelj, da tržaške oblasti niso dosedaj Se nikoli po pravila večinoma nepravilna poročila „N. F. Presse* o tržaških stvareh. To je za največji avstrijski list gotovo hud tobak. Sicer pa ni nič čudno, da list, ki se navadno preditavlja kakor baluard avstrijstva, piše take bedarije o Trstu.
Mi vemo vsi dobro, da tržaški kores pondent „N. Fr. Presse" je urednik „Pic-cola" g. Viberal. In s tem je menda vse rečeno 1
Nadgrobni spomenik pok. Hr. Ražma odkrijejo torej jutri v Bazovici. Kakor nam javljajo od tam, se bo ta slavnost vršila po tem-le redu: Ob 3 in pol uri popoludne bo kratka molitev v cerkvi, na kar zapoje društvo „Lipa" "Molitev." Na to se rszTrsti sprevod na pokopališče. Ta zapoje najprej rečeno drnStvo ganljivi: „Usmili se"! Tej žalostinki bo sledil prigodni govor poslanca dr. By baf a, a tema razkritje spomenika, inblago-slovljenje tega po svečeniku. V zaključek zapojo vsi navzoči pevci raznih družtev pretresljivo žalostinko „Nad zvezdami".
Vsa čast in priznanje gre bazovskim rodoljubom, ki so poskrbeli, da se primernim spomenikom ohrani hvaležen spomin na moža, ki se je toliko trudil in mučil za probujo svojega naroda od mladih nog pa vse dotlej, dokler mu ni tragična usoda zaustavila delo z boleznijo, vsled katere je skozi leta trpel muke v tukajšnji bolnišnici. In več nego verjetno je, da mu je duh potemnel ravno radi tega, ker si je mož nakladal veliko preveč naporov in razburljivega narodnega dela, razburljivega izlasti v onih žalostnih časih, ko je vneti slovenski rodoljub tako rekoč neprestano stal na robu — mučeništva.
Bazovaki rodoljubi so storili svojo dolžnost; sedaj je pa na našem občinstvu, da z veliko ude-ežbo stori svojo v dostojno proslavo pokojnikovo. Izlasti pa veže neizogibna dolžnost, da se oddolžijo pokojniku, ona naša pevska društva, ki se jim je on posvečal — vsega, ki im je bil neumorno delujoč pijonir. Jatršnje )opoludne bodi posvečeno nekdanjemu pijonir j u iaše pesmi in misijonarju narodne misli — Jiabroslavu Bažmu.
Nujen poziv. Nastopilo je Šolsko leto, duri učilnic so se odprle in nad 300 naših dijakovje napolnilo letos prostore tržaških srednjih šol. Vesel jojav nam, a ne toliko marsikateremu dijaku.
Pretežna večina njih izhaja iz onih vrst našega naroda, ki jim usoda ni bila mila, da ii jih obdarila z bogastvom, pač pa znojem vsakdanjega dela. Zato pa ni čuda, da marsikateri naš nadarjen dijak se strahom prestopa šolski prag, ker ne ve, zmore-li razne stroške, ki naraščajo tudi po današnjem Solit vn.
Edina podpora jim je bila sedaj naše Dijaško podporno društvo", ki jih je vsikdar podpiralo z obleko, hrano, knjigami, stanarino, šolnino itd. Toda ob ogromnem leto* šojem Številu dijakov in vedno množečih te prošnjah za podpore ne more to društro več zmagavati tega dela, ker darovi so skoraj popolnoma zaostali in le redek je slučaj, da se ta ali oni spominja tega prekoristnega, dobrodelnega društva in žnjim naša mladioe.
Bojaki! Ali hočemo res pustiti, da bo morala naša pridna in nadarjena mladioa vsled naše brezbrižnosti dati slovo učenju ? ! Kaj nam pomaga, da vedno tarnamo in se pritožujemo o pomanjkanju potrebnih močij te ali one stroke, ako si ne vzgajamo sami naraščaja in nasledstva ?! Sa li ne izgovarjajo nam naklonjeni krogi ravno s pomaanj-kanjem tacih ljudij ? 1
Zatopanadelo in na pomoč naši mladini, našemu dijaštvul!
„Dijaško podp. društro" je, ki vrši to plemenito delo pomoči in zato bo 7saki dar, bodi Se tako skromen, vsprejet z veseljem in hvaležnostjo.
Z malim zaeskom 2 letnih kron postane lahko sleherni podporni člen tega dobrodelnega društva. Komur pa dopuščajo razmere, ts naj se ne straši redne členarine 10 kronic na leto.
Nojne pomoči je treba, da otmemo svojo mladino; podpirajmo jo, da bo tudi ona nekoč stala na braniku in podpirala naSo domovino.
Darove in členarino vsprejema društveni blagajnik g. dr. Jos. Abram, odvetnik, ul. Campanille št. 11.
Za odbor „Dijaškega podpornega društva v Trstu":
Dr. Ljudevit Čikovi <5, predsednik.
Miroslav Pretner, tajnik.
„Piccolo" je razposlal tobakarnarjem v podpis izjavo, da ao pripravljeni tudi Se v bodoče prodajati list pod dosedanjemi pogoji. Opozarjamo tobakarnarje, da je to-le spreten „Piccolov" manever. Naj torej ne odnehajo. Ako ostanejo vsi solidarni, jim bo »Piccolo" moral poviSati provizijo, ker bi ime! on sam
največjo Škodo, ako bi ga ne hotel nob®Q tobakarnar več prodajati.
Prihod železniškega ministra. Železniški minister Wrba je včeraj zjutraj ob 9.25 prispel v Trst ob enem s sekcijskim šefom Boli in drugimi uradniki. — Popoludne si je ogledal novo luko.
z Električna železnica OpSIne-Sežana. Pred meseci smo se na tem mestu obširno bavili z vprašanjem o nameravani zgradba električne železnice Opčine-SeSana. Danes naj povemo, v koliko smo se približali rešitvi tega aktuelnega vprašanja. Na prizadevanje goriškega deželnega odbora se je obrnilo na-mestništvo na „družbo majhnih železnic" v Trstu s povabilom, naj poda svoje mnenje glede uresničenja namišljene električne železnice, kakor tudi, naj navede stvarne in pravne zapreke, ki bi se morale odstraniti, da se načrt izvrši. Namestništvo je storilo ta korak v smislu programa, ki ga je bila svoj čas priobčila dunajska „Wiener Zeitung" in ki se tiče gospodarske povzdige dežele na železniškem polju. Po tem programu je namreč zagotovljeno, da bo vlada take projekte in fiaančne načrte pregledovala in tudi materi-jelno podpirala. Zgoraj imenovana družba majhnih železnic je na to predložila namest-ništvu podrobni načrt, in je nasretovala podlago, na kateri bi se imela pokriti potrebščina, ki je preračunjena na okroglo 600 000 kron. Ta načrt obsega tudi utemeljen izračun rentabilitete, ki po mnenju namestniš* tra zaslužuje resnega uvaževanja. Na to je predložilo namestništvo vse dotično listine c. kr. železniškemu ministerstvu, ki mu je toplo priporočalo, naj se uvedejo pogajanja in naj se dajo „družbi majhnih železnic v Trstu" navodila za izposlovanje državne podpore. Tako je upati, da stopi to vprašanje v odločilen stadij, in da pridemo v doglednem času do vreaničenja tega načrta, ki prinese novega življenja na kraško planoto.
NaSla se je v javnem vrtu Ciril in Metodova pušica z malo svoto denarja. Shranjena je na redarstv, ravnateljstvu.
Opozarjamo na dr. M, Rostoharjevo delo-' Uvod v znanstveno mišljenje". Dobi se lahko vse delo|takoj za 5 K 20 v. ali pa v 6 snopičih a 1 K, ki bodo izhajali vsake tri tedne. Ker je natisk cimjen le ne malo število, zato prosimo vse one, ki reflaktirajo na knjigo, da to priglase do 1. cktobra t. I. po dopisnici na upravništvo „Omladine" v Ljubljani, Breg 12.
Nadalje opozarjamo, da je že izšsl zadnji (6) snopič dr. Drtinovega; Miielne^ razvoja da se sedaj to delo dobiva še za 4 K 20 v, da se pa s 1. decembr. t. 1. podraži. Naroča se pri upravništvu „Omladine".
Vsem dijakom in prijateljem nar. radik dijaštva priporočamo „Omladino" kakor edino glasilo slovenskega naprednega radikalnega dijaštva. Zlasti prinese prihodnja številk zanimivo in obširno poročilo o III. sho du nar. rad. dijaštva v Ljubljani.
Dijaški almanah. Iz kazala posnemamo? da vsebuje „Dijaški almanah" članke zanimive vsebine o šolstvu, akalemičnih društrih, o podpornih društvih itd. Naglašamo, da ima poseben srednješoliki del. Izide v najkrajšem času. Cona 1 K.
Razpis natečaja. C. k. namestaištro razglaša: Začetkom I. tečaja šohkega leta 1909* 1910 ima se podeliti iedsn štipendij iz ustanove škofa Dr. Juriia Dobrila v letaem znesku 200 kroa. Na uživanje tega štipendija so poklicani mladeniči slovanskih starišev, ki so rojeni v zjedinjeni škofiji tržaško*koper-ski in ki obiskujejo kako državno gimnazijo avstrijsko-cg^ske monarhije.
Prednost imajo prosilci, ki obiskujejo gimnazij, v katerem imajo večjo priliko popolnoma izobraziti se v materinem (hrvaškem ali slovenskem) jeziku. Ako obstoji na takem gimnaziju pripravnica, imajo tudi učenci te pripravnice pravico do tega štipendija. Ako bi ne bilo proaiicav tio/anjka narodnosti, pedeli ee štipendij tudi drugemu učencu tr* žaško-koper.ko šscfije, Uživanje štipendija traja do dovršitve študij vštevši vse fakultete kakega c. kr. vseučilišča.
Zelja ustanovitelja je pa, da bi se mladeniči, ki uži rajo štipendij, posvetili duhov-skemu stanu in služili v tržaško*koperski škofiji.
Prezentacijo za ta štipendij ima tržažko-koperski škofijski ordinarijat, podeli ga pa c, k. naraestništro v Tatu. Proiiici imajo vložiti svoje prošnje do 15. oktobra 1909 potom predpostavljenega šolikega ravnateljstva na škofi.ski ordinarijat v Tritu in priložiti prošejam kritni, domovinski in nbožni list in šolski spričevali zadnjih dreh tečajev.
Hišnim posestnikom. C, k. finančno ravnateljstvo nam javlja:
V smislu § 200 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220 dolžni so posestniki hiš. v katerih ze stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času, ki ga je določilo deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb. Itkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo ; pri poslopjih, ki so dana v najem, treba je navesti tudi najemnimo in morebitne pod-najemodalce, ter označiti ime in vrsto poklica ali pridobitka stacovnikov.
Podnajemodalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnimo, ki jo ti zadnji plačujejo; gospodarski glavarji (družinski gla-
T TrstnJ diie 25. septembra 1909
»EDINOSTc it 269
Stran HI
▼ar j i) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, ki imajo svoje dohodke.
V	smisla omenjene zakonske določbe in člena 39, izvr&itvenega predpisa k četrtemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku Štev. 108 iz leta 1897, se radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto 1910 poživljajo s tem posestniki hiš ali njih namestniki, da7oddajo omenjene izkaze in sicer v neposrednem državnem mestu Trstu in v okoličanskih občinah na c. kr. davčnih administracijah I in II v Trstu, v pokneženi grofiji) Gtariško-Gtra-diščanski in v mejni grofiji Istrski pa pri pristojnih c« kr. okrajnih glavarstvih od 1, do 31. oktobra 1909. Do ravno istega roka morajo podnajemodalci, odnosno gospodarski glavarji izgotoviti gori imenovane podatke. Stanovnike je izkazati po stanja, kakor je bilo dne 1. oktobra 1909.
Vzorci za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi oni za izkaze podnajemodal-cev in gospodarskih glavarjev se dobivajo brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih L stopinje, (torej v Trstu z okoličanskimi občinami pri c. kr. davčnih administracijah I in II, na Goriškem-Gradiščanskem in v Istri na pri pristojnih ces. kr. okrajnih glavarstvih).
V	smislu člena 39. omenjenega izvršitve-nega predpisa morajo vsi najemniki, odnosno gospodarski glavarji, stanujoči v hišah, danih v najem, izkaze, ki jim je napraviti (stano-valske izkaze), oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (h:šne izkaze) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti.
Ako so vzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno [gospodarski glavarji (stacovalski izkazi), ki jih je priložiti vzorcu hišnega posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati še posebej na izkaze.
Teh obveznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti ne bivajo pri njih dalje nego tri mesece neprestano.
Določbo kazni zaradi odrečenih ali vede napsčno danih podatkov glede hišnih sta-novnikov obsega § 247 zakona iz dne 25. ckotobra 1896 drž. zak. št. 220.
Nedeljski počitek pri zobozdravnikih, — najnovejši miaieteri]alni odredbi je odločeno, da velja zakon glede nedeljskega počitka obrtnikov tadi za uslužbence zobozdravnikov in konc. zobotehnikov. N;h!e izmed teh torej ne bod3 smel svojih pomočnikov in učencev vposlorsti ob nedeljah in se bodo lahko veselili nedeljske prostost.
Poulične demonstracije.
Socijalno-demokratični dež. poslanec ranjen s stolom.
Kakor smo ž a včeraj v jutro na koncu rašega poročila o predsinočnjih dcmonttra-cijth napovedsli, so šli otročaji laske liberalne kamere sinoči zopet po mestu.
Bila j 3 namreč sinoči seja nekega odseka telt nega zbora, oziroma meitnega sveta. Hečenfc v seja je končala malo pred 9. uro .-svečeZ 3 t*feom saje se je bilo zbralo precej ijud'. nti velikem trgu pred magistratno palačo. Ko je bila seja končana in so prišli dotični poslanci na trg, tedaj je nt stala rabnks. Na tr^u so bili namreč zbrani m:»z-zin:-*!Eci, pagnini-ianci in drugi take vrste... . .. janci, in ti so napadli socijalističnega po&>anca Čemi r ca in ga ranili s stolom.
Kakor že g-,ri rečeno, je radi tega de-jacsttfga cnpada nastala uprav buda rabuka: s cij^lai dsmokratje so branili svoje zastopnice, a mazzini ianci in pagnini-janci so razgrtali dalje, dokler je prišlo do prav resnega f.pcpada med enimi in drugim:. V tem spo-pfiai: je neki Mazzinijev janec dvakrat vstrelil iia socijalne demokrate ter vsakikrat ranil po enega : tako, da so bili ranjeni trije socialni dčmokratje, in sicer deželni poslanec in i^eet&i sretovalec Černivc s stolom v hrbet, a drugi dva eocijalna demokrata z revolverjem : /dei v vrat, a drus;i v hrbet.
Ze prej cmenjeni Mazzicijevi (reci Ma* cinijcTi) in Pagninijevi (reci Panjinijevi) janci so bil za tem triunfilno po mettu, prepevajo znano Mameliijevo himno: „Va fiori d'Italia. Va fuori, o straniero*, vpijoči razoe ,.ETviva*l in r&zce „Abbasso" !, kakor je to žs njih c^vaan.
Seveda je policija v tej rabuki intervenirah ter aretirala par njih o katerih se pa ne ve, so-li krivi, ali nedolžni.
Za tem so šli že parkrat omenjeni „janci* od Marzinija in oni cd Pagninija — ki vpi-je'o: „E-vira il socialismo internszunale 1" — p-o a kavarni „Ai Portici di Chiozza", a od tam po Acquedotiu, kjer so zopet vpili r&zne B Abbasso !M na naslov Avstrije, vlade, Slovencev in socijalnih demokratov.
Siednjič so se stisnili vsi v ulico Paduina pred de'aviki dom v ul. del BDsehetto, kjer co »e na vse načine drli na čast Italijanstva Trsta in Gorice.
Okolu 11. ure in pol so se slednjič podali k potrebnemu počitku, da bodo dreti n.ogli zopet demonstrirati.
Za kroniko javljamo, da dežja Sa ni bilo, ampak moremo zagotoviti našim čitate-1 em, da bo Čez par dni gotovo deževalo, in di bodo tadaj demonstracije v Trstu gotove jcnjalp.
Ojrica bo pa vseeno imela slov. niite-
lj-šče.
Tržaška mala kronika.
Nenavadeo transport na Lloydovem parniku. S parnikom „Peraia" je včeraj prišel iz Indije transport več tigrov iz Samatre in dragih zveri, namenjenih za zverinjak v Schoabranna. V istem parniku se je nahajala tudi skupina 10 polnagih Hinda, ti se odpeljejo v Ameriko.
Vedno, in vedno regnikoli! Tollivio Otta-viani, 19 leten dninar, iz Veracchio pri Forli, je od nekdaj čas imel „ljnbimsko* razmerje s prostitutko Ano Buttignoni, staro 23 let. Kakor se zdi je venomer zahteval denarja od one nesrečni ce in jezil se je, ako mu ni mogla dati vsega, ker je zahteval. Pred par dnevi jo je celo ranil z nožem na desnem boku. Pradsinočnjem pa ob 1.30 jo je baje radi ljubosumnosti (!!) večkrat z debelim ključem udaril po licu in jo težko ranil. Zver ji je celo zažugal, da jo ubije. Ko je prišel redar, je bil aretiran, a hotel je zvaliti vso krivdo na nesrečnico.
Nezgoda. Včeraj zjutraj ob 10. uri se je brivec Armand Flego na kolesu vozil po uL Iitria. Trčil je s poštnim vozom, ki je vozil v nasprotni m9ri. Fiego je padel s kolesa in se precej težko ranil na glavi. Lečila ga je zdravniška postaja.
Koledar In vreme. — Danes: Kleoia muč. — Jutri: 19. ned po Bink.
Temneratura včeraj ob 2. uri popaludne + 25.° C. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja oblačno, zmerni vetrovi, zmerna vročina.
Društvene vesti.
Za prvo Jugoslovansko dirko je daroval g. Zmagoslav Cctifi krasen diplom za prvaka. Hvala ma !
Vse došle nagrade so v izložbi g. Gorenjca ul. Valdirivo 40.
*
* *
Tržaške rodoljube vabimo najuljudneje, da se udeležijo v največjem številu sprejema dirkačev na cilj (Opčina), zjutraj, in vrtne veselice popoludne pii sv, Ivanu. „Zdravo 1"
Trž. kol. dr. „Balkanu prosi vse gg. člene, ki st» prevzeli katrri si bodi posel ob progi L-a ddu jugoslovanske dirke, da ee gotovo in pravočasno podajo na določena jim me sta.
O stali kolesarji naj so snidejo v nedeljo točao ob 7. ari zjutraj pred gostil ao Mibel na Opčinah.
Kolesarski „Zdravo !u	Odbor.
Opozarja se rodoljuba iz okcl^ce, da bi paz'Ii na to da bo proga dirke kolikor mogoče prosta in ne zasedena z nepotrebnimi predmeti itd, in t d radi varstva dirkačev.
Del. in obrtno konsumno !n gosp. dr. „Jidran" pri sv. Jakobu vabi svoje člene na važno posvetovanje, ki se bo vršilo dne 29. septembra ob 8. in pol uri zvečer ▼ novih prostorih, ulica „Indastria št. 657. Zbirališče v alici S. Marco St. 17.
Veselični odsek „Trg. izobraževalnega društva" ima jutri v nedeljo točno ob 2. uri pop. sejo. Kadi v ažnosti, ki se tiče otvoritve na novo predelane dvorane, se prosi gg. člene, da pridejo točno ob označeni uri v društvene pro*tore.
Tržaška gledališča :
POLITEAMA ROSSETTI. — Danes in jn^ri zadiri predatavi Msssenetoveve opera „W erther* — V terek bo premiera Catali-nijeve opere ,WaiIyu.
Prilika ugodu, nakupa.
Moderne spolne jote iz trdega Kuhan. lesa
brez obkUdkov (Hada) zelo solidno izdelane z garancijo °0SV
po izredno nizkih cenah
PETER JERflJ, trgovina s pohištvom
m rožnlfl ulite Plncenzo Belllnl ter ulice sv. Katerim.
Prilika ngodn. nakupa.
Pellkl Klnemfltožrnf BELVEDERE
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od sobote 25. do torka 28. septembra 1900:
Maščevanje, drama. Trinoštvo drama. Satir, komično.
Pnri sedeži 40 st., II. 20 stot. • Otroci in tojaki 10 stot.
V odlik, prodajal. oMa
„Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carduccl 21
(prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernejših
cenah in sicer: Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 n u n	Boxcalf (z elastiko) „ 9.60
» „ n Boxcalf Derbey	„ 10.—
» n n	Boxcalf zap. Triumph „ 10.—
Ravno taki Čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par je iz najfinejšega usnja.	DELO SOLIDNO.
Velika zaloga koles
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238.
Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad. Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene ===== zmerne.	__________
Majcen Miloš ■h
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
priporoča slavnemu občinstvu
svojo mizarnico.
Izdeluje vak o vratno, tndi NAJFINEJŠE POHIŠTVO
			
		Urr'Ul* ' a	
Umetni zobje
Ploaabixaaj» tabor.
izdiranje zohov brez m m vsaka bolaoinu
▼ zobozdravniškem kibinetc
Dr.XŽeriiiakin|.cuschgt
TPT
ulita 4%\\m Castrna iUv, 13, II, Q«lsl.
£aiog* tu- la lnozem. vin, iplrita, likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
Jakob PerhSiHC, Trst
Via dolie Acque 6, nasproti Caffe Centrale
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeauz Bnrgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rom, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec ■livovec in brinjevec. Izdelki L vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ta franko. — Razprodaja od pol litra naprej,
K
1
Gospodarsko društvo na Vrdeli
■ štev. 794	■
razpisuje službo
krčmarja
Prošnje se sprejemajo do 12. oktobra 1909. Za natančna pojasnila Be je oglasiti pri tajniku društva
gospodu Josipu Godina na Vrdett. Odbor „Gosp. društva".
Poskusita Fl- SalftiHn" klJ'Mh GOVO KAVO f9«9Ailillll flneJil |i
oaJzdravejiJ kavni pridatek. Dobiva m v vsofc boljitti prodajalnicah. ===—_
SLOVENCI! SLOVANI
v Trstu! Dolžnost je Vaša, da :: se poslužujete edino le v ::
slovnim brivnici
v ulici Saverio Mercadante št. 1	i
:: (blizu Slovanske knjlgirne ::	(
M CIIIRIN - RRIVm
Rodolphe Noos, trst, """<>"
J Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd.
_ posebno za žage na paro in mline.
m Bombaž za čiščenje strojev.
1iSI£
TELEFON 11-45.
Podpisani priporoča svojo dobroznano gostilno
„Pri stari breskvi'' £
dere štev. 17, kjer toči najboljši KRAŠKI TERAN, istrsko črno in vipavsko belo vino. Domača kuhinja. Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča udani
Ivan Vidrih, gostilničar.
Ili
■1 Ravnatelj
■■■ odvetniške pisarne
išče se za Liburnijo (Istra)
Poanđbe os Ioserstni oddeTek „Edinosti" pod
^	aM mm mm O K. (C
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da SOIH ukupil dobroznano trgovino
gospoda G. Hutter-ja. ■ ■
Ta trgovina je krasno opremljena In redno preskrbljena se vsakovrstnim K3T svežim in prekajenim svinjskim mesom.
Dobe se vsakovrstne delikatese in posebno za turiste razne konserve, kakor gulaš, sardine, goska, zajec, srna in vsake vrate divjačina itd.; najfinejši sir, kakor gorgonzola, emen-tha'er, liptauer, holandski In ovSjl sir; Izvrstni salami: ogrski in furUnski; GRASKE in PRASKE gnjsti; dunajske in kranjske klobase; najboljša slanina (špeh) in pristna svinjska mast. — Vsaki dan bodo zaklani najboljše vrste prašiči in ae bo torej lahko postreglo a prve vrste rebrci,
L^STlr1 Posebno priporoča izvrstni buffet,
kjer se dobe vedno gorka in mrzla jedila, vedno sveže DREHERJEVO PIVO in razni najfin. Ukeiji. Poleg tega imam na razpolago vsake vrste vina : to so od vipavske vinarske zadruge : Risling, zelen, burgundeo In navadna vina. Ob enem imam podpisani zastopstvo omenjenih vin za Trst in okolico. Nadalje držim prve vrste iatraka, dalmatinska vina in KRATKI TERAN. Bogata zaloga buteljk domačega la tnjoga pridelka. — Postrežba točna is sa zahteve na dom. Krčmarjem, hotelirjem in drugim razprodajalcem ———— primerno anižane in zmerne cene.
Za obilen obisk sa priporoča EBHE8T PEGAN.
Stran IV
„EDINOST" St. 269
V Trstu, dne 25 septembra 1109
Kdor potrebuje
Eette na O p čin ah.
Prodam
Darovi.
—	V spomin obletnice psdiih žrtev nabrali v ožji družbi v Čepo7»nn K 12.34. — Denar je izročen podružnici drnžbe sv. Cirila in Met. ▼ Čepovan.
—	Za podružnico družbe sv. Cirila in Met. v Skednju je daroval g. Fcn Hrabro-•lav K 1, g. Iran Fiego Cena št. 71 pa E 10. Vrlim rodoljubom srčna hvala 1
—	Darovatelji Zastave „Velesile" izpuščeni : Sancin Iran (Toč) K 20, Sancin Josip (Kotalj) K 2, G edina Andrej učitelj E 10, Fon Hrabroilav E 2.
Vsem imenovanom gospodom darovateljem, isrekp.mo še enkrat najprisrčnejo zahvalo.
Za spomenik H. Ražma je daroval ša goip. Fran Milko vid v Gropadi 2 E.
Za srečolov ki bo v nedeljo 26. t. m. v Narodnem domu v korist ženske podružnice sv. Cirila in Metod* o priliki kolesarske dirke, je podaril g,vCiril Šmidt 2 škatlji za kavo in sladkor, g. Železnikova 6 skledic za karo, g. Gradišarjeva 24 steklenic piva, g. Golobova kristalno čašo: — Prosi se nadaljnib darov.
Vesti iz Goriške.
z Laški protestni shod radi slov. učiteljišča, ki se je vršil ob 8. uri zvečer, ni izpadel tako, kakor so pričakovali laški kapo-rioni. Gore so se tresle, a redila se je — miška!	ftJ
Laški kričači so se tako postavljali (JuOcI S 6 pred shodom, kakor bi se imela vpnzoriti nišnici. resnično kaka sollevazione. Toda na shodu je bilo občutiti neoporečno deprimujoči u tis, ki ga je bila napravila senzačna aretacija dra. Luzzatta in Lena s i j a ! In kakor bi to še ne zadostovalo, so se Lahi malo poprej v kavarni „Teatro* hudo sporekli med seboj. Nastopilo je namreč nekaj pametnih laških trgorcev, ki so očitno j obsojali umetno izzvano kričanje goriških { Lahor, češ, da laški trgovci trpe občutno škodo, ker ta teden da niso še v i d e 1 i S 1 o v en c e v v svojih trgovinah! Shod je za vršil okoli 11. ure a večer in splošno se je pričakovalo, da nastanejo kaki nemiri. In res je vdrlo po Verdijevi ulici kak:h 200 kričačev, večinoma mladičev, ki so stopali hitrih korakov tako korajžco, kakor Barattierijevi vojaki. No, Čim je zapel od daleč signal policije je tem hrabrim junakom zlezlo srce v hlače — obrnili so se kakor na komando in spustili v divji beg. Na Travniku je policija aretirala pet Lahov, med njimi načelnika mestne policije, ki se je povsod vmešaval v posle drž. policije. Pol ure zatem je bilo v Gorici zopet vse mirno, Tako je skončal „upor* goriških: cittadini 1
Iz Šempolaj.a— Tu se je vršila dne 15.' septembra zanimiva poroka. Med občinstvom« je vladalo splošno zanimanje za poročenca, j in sicer radi postave poročenke. Njena višina j meri namreč le 1 m. 25 ctm. Ženin jej vdovec Josip Turk, nevesta pa 42-letno dekle j Franja Zidarič, ki je gotovo najmanjša žena i na Sicveaikem.
Tifus se je pojavil v nekaterih občinah; v Brdih in v goriški okolici.
V	gimnazijo v Gorici se je vpisalo letos 710 dijakov.
Vreme v Gorici je že več dnij naravnost krasno,
x Kmetijsko predavanje v Tomaju. V
nedeljo, dne 5. sept. 1.1. je g. Jos. Zidanšek, učitelj kmetijske šole v Gorici, imel kmetijsko predavanje v Tomaju. Predavanje se je vršilo v dvorani vinarske zadruge; zbralo se je okoli 40 poslušalcev. Predavatelj je govoril o j gnojenju in raznih gnojilih. Razpravljal je o i velikih izgubab, ki jih imamo ob običajnem ' ravnanju s hlevskim gnojem; prva skrb vsa-| kega kmetovalci na] bo, da »i napravi pra-j vilen gnoj ni k in gnojnično jamo, ker se de-' nar, uporabljen za to, belje obrestuje, nego pri vsaki drugi napravi.
&ovornik je nadalje opozarjal na naj-navadnej še napake ob rabi umetnih gnojil in je priporočal, naj se za seme uporablja le najboljši pridelek in najlepše zrnje.
V	Koprivi na Krasa se ustanovi deželno zavarovalnico goveje živine za občino Eopriva. Eo je deželni revident g. F. Bekar obrazložil pomen te prepotrebne m koristne zavarovalnice, vpisalo se je takoj nad 30 udov kakor u&tancvniki te podružnice. Novoustanovljeni zavaroT&lcici želimo naiboljega uspeha.
Vesti iz Istre.
Razpisano je mesto ravnatelja na učiteljišču z italijanskim učnim jezikom v Eopru,
Razne vesti.
Velik požar] v Belemgradu. Ponoči od ponedeljka na torek je nastal ogenj v trgovskih skladiščih ob Savi, ki je vkljub takojšnji pomoči trajal do poludne. Škode je nad en milijon dinarjev.
Peary odkril preaogove sloje. Iz Ntw-Jorka poročajo: Pearj je izjavil, da je v Grenlandiji in v EUesmerelandu odkril neizmerne premogeve sloge.
Koliko je na Kranjske* čevljarjev. Iz obrtnega katastra je razvidno, da je na Kranjskem 1581 Čevljarskih obrti z 2721 delavci. Čevljarski tovarni sta sami dve.
MESNICA
Uljudno podpisani naznanja P. N. občinstvu, da bo je odprla danes sobota dne 25. septembra 1909 n
v ulici Belvedere
EB vogal ulioe Lodovlco Arlosto
V imenovani mesnici se prodaja volovsko, telečje, koatrunovo in ja&čje meso ter volovske vampe iz trž. klavnice. — Posebnost: graško meso. Štajerska perutnina, volovski osoljeni in okajeni jeziki ter telečje glave in noge. ===== Točna postrežba na dom.	= Cene zmerne.
Telefon St. 11 53
MALI OGUSi
računajo po 3 stat. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat vet. MajmanJIa pristojbina stane 40 stotlnk. — — — Plača se takoj. — — —
belega vipavskega vina, naj se obrne na Antona 1684
M O m*nfioi tiša s 5 prostori in 600 klaftrov nd prUUdj zemlje, Skoljo-Vrdela218 (16S6
zemljišče pii električni železnici v zgornjem Rojanu, GCO sežnjev, za 900 forintov. Naslov pove Ina. odd. Edinosti.	1690
lepo malo skladišče v novi hiši. Sv. Mar. AL zgornji štev. 456, pri bol-
1683
|Xppm ta takojšnji nastop 2 učenca za manifak: IdlrCIll turno trgovino. Predstaviti se ima pri M. Aite, ulica Nuova 36.	1683
np^ftlr I* let star že malo izuijen v trgovini UGUUK iš^ 8iufbo v Trstu pri kakem trgovcu. Naslov pove Edinost.	1682
Išče
Uđani > .
Anpr. Qninfavalle
učenec s plačo. — Mizar Belvedere. štev. 8.	. 1675
Restavracija
in kavarna t£tarec na Prošeku se odda v najem. tl67S
mali in veliki ValJe 1.
se prodajo v ulici
Prodajo se
sodi veliki in mali. novi in stan — Campo Marzio št. 14, sodar.
Mala
meblirana sobica se odda takoj v ulici Fabio Severo 12, III.	1674
Krojača
sprejme takoj Anton Žigon v Volčjem gradu pri Komnu.	1646
Konsumna zadruga
suje mesto voditelja - prodajalca za »?ojo prodajalno v skednju. Ponudbe opremljene s spričevali doseda* j njih služb in pogoje posebno glede plače, je našlo- j viti na odbor omenjene zadruge do 10. oktobra. — ! Ponudniki naj navedejo tudi višino svoje kavcije. Službo je nastopiti 15. oktobra t. L	1689 !
Slovenci in Slovani! vSTTSS
odprl novo slovensko brivnico v ulici Bosco štev. 1, vogal Barriera in Be toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Jamčim za Čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojim! Udani Miroslav Kovačič, brivec.	1657
ZOBOZDRAVNIKI' AMBUUT0B1J
Dr. Viktor Bande!
Trst, ulica San Giovanni 1, l. natis.
od 9. do I. in od 3. do 6.
*x*txxxxx$txxxxxxx
Odlikovana krojačnica ■■<
August Štular
Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad.
[(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
JzvrSuie vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme.
Bogata, zaloga žn- in i no z. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt.
W Naročile se Izvršijo točno in se dostavljajo na flu
DELO SOLIDNO
..!.. Po absolutno .....
konkurenčnih cenah
0©
se knp! Porcelan, strkla, kuhinjske potrebščine, navadne In apanlrane Sipe, galanterije, svetilke, namizno posodo, umivalnike In vse drage potrebščine
v novi prodajalnici v ulici Barriera vecchia 33, Trst.
Gostilna „Al Ginnasio" Qln^T?
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča ne slivn^ občinstvu za obilen ob*>k- H. K o s i č.	1237
Inoirt C+nS^fa mizarski mojster, Trst, ulic* JU9i|J OlUIlCS. Bfllvudaro diov. 8, ixvršai* mkoTiitoft mizarska dela.
I Ravno za polovično ceno!!! §
kakor vsaki prodajalec ::: ca obroke
• ^ MT prodam nove |
SINGER-Jeve : i
&
dflla
1523
siualne stroj©
• za družinske potrebe K 54-— ; z ladjico K 78*—; central bobin K i>-4"—. Ukljnčno pokrov in 5-lettio gajancijo. — V Inozemstvo proti poitllntvi
fg} K 16 ostalo po povzetju. - CENIK ZASTONJ. —
H ST.RUNDBAKINES&'SriSSifsfffi"
Zastonj in pGŠtnins prosto
pošiijem na zahtevo vsakemu posedn'ku.
gramofona
ali onim, ki si žele iste&ra nabaviti, moj ilu-strovani cenik, kakor tudi najnovejSi ukuano izdelani, a portraitimi naSih najpriljubnejSih umetnikov previđeni popis plošč, najbolje nsp-lih hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, turških kt kor tudi i.iternacijonalnih komadov.
Najboljši nabavni vir za plošče in gramofone, ker se ne omejujem samo na en izdelek, ampak imam v zalogi Teč prvovrstnih izdelkov.
Prodaja po najnižjih tovarniških cenah. IV Staro ploščo zamenjavam. Br Zaloga pere?, membran, Igel i. t. d. Lastna delainica za poprave.
M. DRUCKER.
Iliea 89. — ZAGREB. — Ilica 39.
Kdor hoče biti dobro
poatrežen, naj pride v GOSTILNO
Antona lvančič-a, Trst
ulica delia Stazione štev. 13 kjer dobi po zmernih cenah razne gorke in mrzlo jedi kakor tudi izborna vina in vedno sveže
— Dreherjevo pivo. —*—•
-i- Sulio Mitm +
TRST, ulica Giosue Carducci Štev 23 |
s n TELEFON štev. 813 :: ::
Kirorgično orodje, ortopedični aparati, Moderei, umetne roke in noge, berglje,
kilni pasi, elastični pasi in nogoviee, elektroterap evtične priprave, aparati za
sssissssssisjisssvj: inhalacijo. ;///////>
SKZ*AJ>XŠČE potrebaoln za klrarfflfina zdravljenja. Potrebščine lx gum)'a ln nenrodlrneft bia^a. ::::::;:
I
Zaloga ovsa
klaje, detelje in korobačev
po zmernih cenah
Trst, ulica Belvedere štev. 19 irc ulica del Bosco štev. H.
V mesnici Josip Zobez Trst
_ ulica Giovanni Boccaccio štev. 6 in v filijalki v Škorklji štev. 612. ^
prodaja se goveje meso lastnega klanja pq 44,48,52,68,72
kakor tudi telečje po 68, 72 ln 90 n&. Vampe sveže po 32-36.
Štajerska perutnina. T«™«" Oraško meso.
Naznanja ae slavnemu občinstvu, da se Je
preselila dobroznana prodajalnica kolonij, blaga
J
GODNiG E
M Novici m Novice S
iz ulice Nuova v ulico S. Giovanni štv. 8.
i	n=—LU-U——=il---
Omenjena prodajalnica je bogato založena h kavo, rlžem, tisteniaami, sladkorjem in suhim Sadjem. V nadi, da me Blavno občinstvo pc-seti z obilnim obiskom, se naj topleje zahva-1	ljujem ter beležim udani =====
ANTON GODNIG vulgo KOMENC.
■■■■■Baaiiiaa
Umetni: fotogrnfični i nteljž
pri sv. Jakobu - TRST.
pri sv. Jakobu - TRST.
ne zamudite obiskati dobrOZMIIO slaščičarno SS:
Kupujte NARODNI KOLEK, g,
Matteo Stoppar ::: Trst
nllco S. GIocodio {t J (Cono) - FnOalho: ulica Glas. Caprln št. 9
B

ulica Rivo štev. 42 (pritUčje)
kjer najdete bogato'ln ▼•liko isboro Konfetov bomboniere in aladUio pf po zmernih cenah. Vina in likerji prav dobri v bofilk&h. Telefon 1464
ItTrtuJe	tjtogr»«no delo, ka-
kor tadi razglele, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste ploUe n Tsakovratn« spomenike Itd. Itd. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikor ■prejema naročbe in jih izvrisje na doma, erenlmelno tadi nuiaj mesta J
5 iBBHOB»BDiU