Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25;"zaostale*številke'dvojnorcelotna naročnina lir- 1.000, polletna-!!? 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstT: — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO Podpiši zahrevo na OZN za takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo! GLASILO KOMLNISTIČNE PARTIJE S. T. O. Obnovljena izdaja leto ih. štev, ili TKST SOBOTA, S 5. A V O II S TA 1051. CENA 25 LIR ! II ti lili 11 dogodki tega tedna so v i J' d» iši r« U 14 ); ila [q’ ni ieg ca iib vafe re li _ li- 'tv «ttu potrdili resničnost raz-.lH'tij, ki jih je napravil gemini sekretar Komunisti-partije tovariš Vittorio id *aii, da so namreč že zelo ! 'ttreli načrti anglo-ameri-imperialistov in njiho-Podrepniških vlad v Ri-1 in Beogradu za razdelitev °bodnega tržaškega ozem-! Po takozvani «etnični li-i'11. Nič več se avtorji te ve «rešitve» tržaškega vpra ?ia ne skrivajo, temveč so i s kartami na dan. londonskim «Time-se je začel tudi veliki !eriški list «New York He-Tribune», ki je zelo bli-zunanjemu ministrstvu ogrevali za razdelitev po «narodnostni črti». Sov londonski dopisnik namreč napisal, da ZDA . Anglija preučujeta novo ^nost rešitve tržaškega 'fašanja, ter smatra, da bi n takšno rešitev mogoče ^nči s tem, da bi dobila Ita-cono A z majhnimi po-*vki sedanje demarkacij-črte, dočim bi Jugosla-dali cono B. Takšna rene bi naletela ne v Ju, ne v Beogradu na 'it odpor. Saj je bivši zu-«ii minister Sforza že pred S predlagal razdelitev 1 «s prepustitvijo nekate-Uolin Jugoslaviji»; te in fl°bne «rešitve» so za njim !Vzuii tudi drugi italijanski “Si, zlasti demokiristjan-. in njihovi časopisi. Se “'nj dalje je šel v svojih •'Bogih poluradni Dega-'Bjev list «Il Messaggero» “hna, ki je ta teden zapiha bi bilo mogoče dose-"fešitev» tržaškega vpra-(i fin z neznatno spremem-sedanjih okupacijskih . jučij. Na ta način naj bi if “lo . ameriške čete — po "iju tega klerikalnega sila — zasedle obalni pas J B vsaj do reke Drago-*Pri Sičolah), jugoslovan-ùete pa dve ali tri ob-: cone A, kot na pr. Doli-in Repentabor. Tržaški Pokristjani so pozdravili jbfedlog «Messaggera» z Jim navdušenjem. Zna-I,10 je, da so podobno «re-,vt| zahtevali pred nekaj jci italijanski iredentisti rUv tako so titofašistični irSi še vedno pripravljeni Sditi), vprašanje STO na Ugi «neposrednih dogodit med obema vladama. Jugoslavijo in Italijo 'm Pred kratkim zapisal Jšistični minister Regent ui takih vprašanj, kate-Ue bi bilo mogoče rešiti i*Zumno ob pametnem Juvanju interesov naro-v °beh dežel... ne smemo j Bti nobenega miroljub-i? sredstva za dosego pa-i tih, s Sii K državami atlantskega Vt piše «Corriere di $1 juje te domneve, tem bolj, ker se Jugoslavija doslej ni uprla nameravani reviziji mirovne pogodbe in njenih vojaških omejitev. Toda — je izjavil predstavnik francoskega zunanjega ministra — revizije mirovne pogodbe ni mogoče izvesti, ker je Sovjetska zveza nasprotna vsaki njeni spremembi. To, kar je povedal ta francoski politik, mi tržaški demokrati, posebno pa še Slovenci, že davno vemo ter smo za to veliki zaščitnicl globoko hvaležni. An ne zadostuje le naša hvaležnost. Treba je, posebno še v današnjem času, ojačiti borbo za dejansko ustanovitev STO. Naj ne bo poštenega Slovenca, ki ne bi podpisal spomenice na OZN z zahtevo po takojšnji uveljavitvi mirovne pogodbe z Italijo. Le ta rešitev bo prinesla našemu Ozemlju in ljudstvu novo življenje ter mu zagotovila narodno enakopravnost, delo, svobodo, predvsem pa bo odstranila nevarnost, da bi STO postalo neizbežna žrtev prve bojne črte atlantske fronte. STANE BIDOVEC HKftBEi&E: siakoke: YB<:r mm% baisičem in voihtelji «lipe» Titovsko-liparski poskusi skupen nastop na volitvah za Pogajanja v Nabrežini in Dolini - «Romanja» Husuja in Kukanje k Floridanu - Obiski Dekleve po Dolini Zakaj so poskusi propadli - Kakšno vlogo je igral dolinski župnik? Ogorčenje med prebivalstvom Strah in prepla.. /ta se poja, vila v taboru naših nasprotnikov zaradi umazanih špekulacij in barantanj . s slovenskim, hrvatskim in italijanskim prebivalstvom tega ozemlja. Naši nasprotniki se zavedajo, da je njihova nesramna kupčija s STO in njihova politika v korist vojne in tujih zavojevalcev postavila v nevarnost njihov monopol nad vodilni, mi položaji v našem mestu. Bojijo se pač, da bi prišlo prekmalu do izraza, kako globok je postal prepad med njimi in našim ljudstvom in kako globoko so zašli v svojem hlapčevanju do tujih okupatorjev. Ta strah in ta preplah sta prišla do izraza v dveh taborih naših naspnofcnikov: med italijanskimi nacionalisti- in med takozva-nimii slovenskimi narodnjaki ter titofašisti. Pred dnevi so bili pri gen. Win-tertonu predstavniki vseh itali- janskih nacionalističnih strank skupno s fašisti MSI in zahtevali, naj se že odločene upravne volitve odlože «na poznejši čas», kar so protidemokratično storili tudi demokristjani v Italiji, ko so videli, kako so za njih izpadle spomladne upravne volitve. Gen. Winterton jim je odgovoril, da je to nemogoče in jih celo opomnil, da se je za določitev datuma volitev zavzel sam conski predsednik Italijanski nacionalisti želijo torej, da bi ne prišle na volitvah do izraza njihova falimentarna politika in njihove težke izgube med volivci. Vsekakor je ta strah pred ljudskim glasom zelo značilen in nas prepričuje, da preživljajo naši nasprotniki težko notranjo politično krizo, ki bo prišla prav posebno do izraza v volilnih izidih. Po drugi strani pa opažamo, da se je strah lotil tudi titofašisto-v, DO 31. AVGUSTA 60.0 0 0 PODPISOV razumljivih spora-pri reševanju tudi J01 j kočljivih vprašanj.» * zvezi z vprašanjem Tr-*6Sa ozemlja so italijan-JBadni krogi že pred ča-s, sprožili zahtevo po -, rriembl določb mirovne JObe. Toda STO in nje-’ hiorebitna razdelitev sta -Je postranski argument i|%teve, predvsem kot sle-, za italijanske množice. J te zahteve, ki jo je I, az iz Washingtona spro-r'inska vlada, je ukini-^ vojaških klavzul miro-iJogodbe. Kot članica at-Aega pakta — navaja ^na nota italijanske via-j ne more Italija izpol-Jvojih obveznosti, ker ji anijo omejitve vojaške-Ulj. ačaja v mirovni po-v1- Ta «njena» nota je bi-jjžahodnih prestolnicah, ugodno sprejeta ter Danes se začenjajo akcije za “Teden miru,, «vzeta v preučitev». jjf Anglo - američani, ki J1? zelo mudi s pripravo ' Jjlce fronte, vidijo, da-i psredna pogajanja» ni-Wrodiia želenih uspehov, J® rešiti vprašanje STO ■«patom. To je potrdil I pki «Times», ki postav-V.talUo in Jugoslavijo V^biro, ali hočeta, da se 1 Je stanje STO nadaiju-SJ Pa naj o STO odloči •(3a Anglije in ZDA. To tudi gornji citat iz iljjfškega lista, ki zago-^ J da bi anglo - ameri-^ "rešitev» tržaškega v-lAla dovedla do revizi-rovne pogodbe (ukini- '■ti^Jaških glavzul) in do h odnosov Jugosla- ■ e#. je francoska vlada ■obi acijo Italije», pod če-ukiniev vo- lai isK a Pobudo «za moralno pilit; razume umu it v » ^ ^ klavzul mirovne po-I A v ta namen bo šel Ijk; asPeri septembra v VpSton. 11, ^t,ta. vsa politika An-•,(Jpoeričanov glede STO Valjajoča j° gonja ju-pph.skih in italijanskih i h,!1*5*0'' ima zelo jasen st “red seboj: spremeniti J at 81avn° vojaško opo-ofj. lantske fronte. Davie-sk pri Titu samo potr- Dane’s, v soboto 25. avgusta se bo ob priliki veselice, ki so jo organizirali mladinci, ki so se vrnili iz Berlinskega festivala mladine in dijakov, uradno otv-oril «Teden miru». Program «Tedna miru» predvideva predvsem diskusijo in poglobitev stikov partizanov miru z vsemi drugimi prebivalci v okviru številnih akcij po ulicah in hišah. Prva taka akcija se bo začela jutri, v nedeljo 26. avgusta dopoldne. V ponedeljek zvečer bo na trgu Sv. Jakoba godbeni koncert, ki nosi ime «Koncerta miru». Ta koncert se bo vršil Od 20.30 do 22.30. Na tem koncertu bo nastopila godba «Rinaldi», ki bo igrala več komadov, med katerimi tudi «Koračnico Guarany» Safcbatinija in fantazije iz oper «Mefisto-fele» ter «Sile usode». Partizani miru organizirajo za 2. september, ko se bo Teden 'zaključil, veliko število ljudskih veselic po krožkih in vaseh. Med temi so že najavljene veselice v Trebčah in pri Sv. Ani. V sklopu kampanje za nabiranje podpisov za pakt miru med petimi velikimi se v tem času opa-ža velika aktivnost partizanov miru. Saj je Tržaški odbor miru postavil vsem tržaškim partizanom miru za cilj 60.000 podpisov do 31. avgusta. Zato so se v teh zadnjih dneh pospešile akcije za dosego tega cilja. Miljski odbor miru je sporočil, da so po vsej občini nabrali do sedaj preko 3000 podpisov, medtem ko so partizani miru ladjedelnice Sv. Marka že presegli število 2300 nabranih podpisov. Med pristaniškimi delavci in v drugih tržaških podjetjih se je nabiranje podpisov že skoraj popolnoma zaključilo. V prihodnji številki bomo objavili dokončne rezultate v teh podjetjih. Velik uspeh so dosegli občinski nameščenci, ki so do sedaj nabrali 1505 podpisov in tako presegli število podpisov, ki so jih nabrali za Stockholmski poziv. Tedaj je namreč pod. pisalo poziv 1470 nemeščeneev. Omeniti moramo še, da nabiranje se ni zaključilo in zgleda, da se bo to število še znatno zvišallo. Zelo značilno je, da je med občinskimi nameščenci podpisalo Berlinski poziv preko 300 uradnikov, kar predstavlja veliko zmago partizanov miru. V Lonjerju in Podlonjerju je bilo do sedaj nabranih preko 800 podpisov, kar predstavlja preko polovice tamkajšnjega prebivalstva. Iz Skednja so poslali Tržaškemu odboru miru prvih 570 podpisov, medtem ko so v rajonu Stare Mitnice mladinci nabrali 1080 podpisov. Zelo uspešna je bila akcija univerzitetnih partizanov miru, ki so v svoji zelo težavni akciji nabrali 528 podpisov med najrazličnejšimi ljudmi. Z vseh strani prihajajo vesti, kako se akcija za Berlinski poziv razširja. Tako so nam povedali, da so partizani miru Sv. Ane obiskali hišo za hišo in pri tem napravili zelo dobro in uspešno propagandno delo. V Barkovljah so v mnogih blokih hiš ljudje stoodstot- no podpisali. Prav tako so v Skoljetu nabrali prek-o 1400 podpisov. Odbor miru Sv. Ja koba pa si je zadal nalogo, da bo v teku «Tedna miru» izvršil načrt za mesec avgust in ga prekoračil. POZDRAV 8 “Dela,, in "Lavoratora,, glasilu i(P Albanije Naši glasili KP STO sta ob S. obletnici izhajanja poslali slavnemu glasilu KP Albanije «Zeri Populit» v Tirani sledečo brzojavko: Ob osmi obletnici vašega slavnega glasila vam uredniki «I! Lavoratore» in «Dela» pošiljamo bratske čestitke in solidarnost v borbi proti imperializmu in titovski tolpi, za mir v svetu. ki jim je zato, da na volitvah ne bi prišla do izraza polomijada njihove proitiikomiurtisifcične, proti sovjetske, vojnohujskaške in nacionalistične politike in se zato skušajo pomešati med drugimi strujami da ne bi to postalo preočitno. V tej zvezi so titofašističnii vidni predstavniki začeli že pred kakimi dvemi meseci vzpostavljati stike s takozvanimi narodnjaki; kar naj bi privedlo do skupne «liparsko-titovske liste». Titofašist dr. Dekleva je pred dvema mesecema baje poslal ti-tovca Milana Husuja k tajniku SDZ za Nabrežino Floridanu s predlogi za skupen nastop na volitvah. Zgleda pač, da se je zaradi teh predlogov vnela resna diskusija v vrstah nabrežinskih lipa-rjev, ki so se razdelili na dve struji: za in proti skupnemu nastopu s titofašisti. Nato pa je tržaško vodstvo liparjev odbilo titovske predloge. A titofašisti so že prišli tako daleč v svojem strahu pred volilnimi izidi, ki bodo še izrazitejše potrdili popoli, poraz njihove protiljudske politike, da so se začeli plaziti pred liparji kot pohlevni hlapci, ki pričakujejo miloščine in rešitve. Zato so ponovili svoje predloge nabrežin-skim liparskim voditeljem s koncesijo, da v skupni listi ne bi nastopili kot stranka ali «fronta», marveč le s svojimi kandidati. 30. julija pa je baje sam Kukanja šel k Floridanu in mu izjavil, da so titovci pripravljeni celo na to, da se predstavijo s svojimi kandidati, a da prepustijo vsa občinska mesta kandidatom SDZ in Tončiča. S tem: so torej povedali, da od liparjev ne zahtevajo nič drugega kot pomoč pri maskiranju njihovih izgubljenih pozicij. Tržaško vodstvo liparjev pa je tudi te predloge odbilo. Drugi poskus za sestavo skupne liste so titofašisti napravili v Dolini. Dekleva je baje večkrat romal v Dolino in se sestal s predstavniki liparjev. Zgleda, da so se že sporazumeli, a da je v zadnjem trenutku prišlo do nesoglasja zaradi volilnega znaka. V tem tednu se je vršil še en sestanek, na katerem pa je dokončno prišlo do razdora. Tako se bodo oboji predstavili s samostojnimi listami. Krožijo tudi govorice, da so liparji v teh razgo- vorih poslušali mnenje dolinskega župnika, ki se v poslednjem času zelo eksponira s svojimi političnimi govori v cerkvi. Jasno pa je, da je pri izjalo-vitvl teh poskusov za skupno slovensko šovinistično fronto med titofašisti in belogardističnimi voditelji liparjev igralo veliko vlogo tudi mnenje poštenih liparjev in malega števila poštenih titov-cev in baze. Prav tako je igralo veliko vlogo tudi celotno javno mnenje, ki se zgraža nad temi poskusi združenja najreakcionar-nejših slovenskih skupin v en sam protiljudski blok, ki bi delal istočasno interese imperialističnega agenta Tita in Vatikana, t. j. jugofašistov in slovenskih zakrknjenih nacionalistov, ki so odvisni od Rima in od tukajšnjega škofa. Na vsak način je to dokaz, da se titofašisti boje volilnih izidov in zato bi hoteli skriti svoj po- raz pod plaščem slovenskega nacionalističnega bloka, kar so v Trstu skušali skriti pod plaščem bloka z indipendentisti. Naši ljudje pa bodo sedaj prav dobro vedeli, da ni nobene razlike med titofašisti in liparji in da so eni in drugi sovražniki Slovencev in agenti tujih zavojevalcev. Angležem ni uspelo polastiti se petroleja TEHERAN — Kljub mnogo preveliki popustljivosti iranskega ministrskega predsedni ka Mosadeka je predstavnik angleške vlade Stokes pretrgal pogajanja glede angleškega sodelovanja pri izkoriščanju perzijskih petrolejskih vrelcev. Mosadek ni mogel zaradi javnega mnenja sprejeti zahteve, da bi bilo vodstvo nove petrolejske družbe izklju čno le v rokah Angležev. Tako bi izglodala «etnična» črta po predlogu italijanskih revizionistov. PROVOKATORSKO BOMBARDIRANJE NEVTRALNEGA PASU V KESONGU Američanom je uspelo razbiti pogajanja za premirje v Koreji Delegacija ZSSR bo v San Franciscu postavila svoje predloge - Tudi LR Poljska in ČSLR se bosta udeležili mirovne konference - Montgomery si ogleduje postojanke v Italiji Od vsega začetka pogajanj v Kesongu so skušali Američani na vse načine, kako bi sabotirali potek razgovorov ter tako preprečili sklenitev premirja na korejski fronti. Pod praznimi pretvezami so dvakrat prekinili pogajanja. Ker pa so bili zaradi uvidevnosti korejskih in kitajskih predstavnikov na konferenci prisiljeni zopet nadaljevati razgovore, so začeli sabotirati na drug. način — s provokacijo. Pred časom je nevtralno o-zemlje preletelo ameriško letalo, proti čemur je korejska delegacija odločno protestirala, toda je nadaljevala pogajanja. V nedeljo je neki odred južno-korejske vojske zahrbtno napadel korejsko patruljo, ki je ščitila nevtralno področje. Pri Tito, Kardelj in Davies so se menili o pospešenju vojnih provokacij Tito je navdušeno sprejel fašističnega podpredsednika Brazilije - «Novi» finančni zakoni za dokončno sprostitev delovanja kapitalistov - Ljubljansko «Slavijo» so spremenili v mučilnico Jugoslavija je v poslednjem času postala Meka najreakcionar-nejšlh osebnosti tega sveta. V Jugoslaviji se shajajo laburistični ministri in poslanci, ameriški senatorji in predsedniki vladnih komisij, najraznovrstnejša fašistična sodrga, predstavniki social-zdajalcev Indije, Velike Britanije, Francije, Belgije itd. Na obisk je prišel celo predsednik ameriške fašistične organizacije «American Legion», ki ji je rasizem podlaga političnega delovanja. V tem tednu pa se je mudil v Jugoslaviji podpredsednik Brazilije Cafe Filhon, t. j. številka 2 krvave fašistične diktature v Braziliji, ki ga je z odprtimi rokami sprejel Tito v svoji razkošni vili na Bledu, kamor je prišel po svojem bivanju na Brionih. Kot poročajo titofašistični listt, je pod- predsednik Brazilije zelo hvalil sedanji režim in «občudoval» ti-to/ašistične «realizacije». Te pohvale so najboljši pečat za Tita in njegovo tolpo morilcev. Fašist je pač občudoval fašista. Človek, ki podpira streljanje na komuniste in partizane miru v Braziliji, preganja in onemogoča življenje demokratom, ne more drugače kot čestitati rablju, ki drži po zaporih in koncentracijskih taboriščih preko '200.000 Jugoslovanov, mori zveste sinove Jugoslavije in se razkričuje po vsem svetu, da bo dal Amerikancem na razpolago poldrug milijon bajonetov. Istočasno je Tito sprejel tudi namestnika zunanjega ministra Velike Britanije Daviesa, ki je znan zaradi svojega zloglasnega načrta o razdelitvi STO na podlagi etnične črte. Davies se je sestal tudi s Kardeljem. Kot poro- NOVA PREPOVED CONSKEGA PREDSEDSTVA Volilnih zborovanj na podeželju še ne bo Sporoča se, da se jutri, v nedeljo 26. avgusta ne bosta vršila v Dolini in Nabrežini javna volilna zborovanja KP STO s predložitvijo kandidatnih list občanom, ker sta bila preložena na poznejši čas, t. j. ko se bo uradno začela volilna kampanja. Prav tako sta odnešena volilna zborovanja v Miljah in v Zgoniku, ki bi se bila morala vršiti 30. avgusta, odn. 2. septembra. Komunistična partija je morala odgoditi ta svoja zborovanja, ker je consko predsedstvo na tozadevne prošnje odgovorilo, da ne izstavlja dovoljenja, češ da se uradna volilna kampanja še ni začela in da «se še ne sme govoriti o volitvah». Ta neupravičen negativni odgovor nadebudnega conskega predsedstva je zelo značilen, ker nam dokazuje, da se nekateri odgovorni činitelji boje vsakega namiga na volitve in prepovedujejo zato zborovanja, na katerem bi določena stranka predstavila volivcem in ljudstvu na splošno svoj volilni program in svoje kandidate. Upravičeno se vprašujemo, kako je to mogoče, da se ne sme govoriti o volitvah v času, ko so že vse stranke, več ali manj, začele svojo volilno kampanjo in ko so celo nekatere vlade (beri: beograjska in rimska) aktivno posegle v to volilno kampanjo s pred- logi in izjavami, za katerimi se skriva poskus podpore od njih finansiranih skupinam ter strankam. Vprašali bi tudi consko predsedstvo, če se je prestrašilo naše aktivnosti v zvezi s prirodnjimi volitvami. Kako se pač; more prepovedati določenim' strankam ali iljtudem, da govore o volitvah, če to hočejo delati celo nekaj let pred njimi? Saj ne obstaja noben zakon, ki bi to prepovedal. Na vsak način pa nam ta negativni odgovor conskega predsedstva ne more škoditi. Škodi le njegovemu ugledu in ugledu tokozvane «atomske demokracije», ki potrebuje take u-krepe, da bi se «uveljavila». čajo titofašistični Usti je Davies v obeh razgovorih ponovno načel vprašanje Trsta. Laburistom in Amerikancem se zelo mudi, da bi prišlo do čimprejšnje rešitve tega vprašanja, kar bi omogočilo tudi rešitev vprašanja Sredozemskega pakta in dokončanje vojaških in napadalnih načrtov na Balkanu. Ni znano, če so Tito, Kardelj m Davies govorili o Pulju in cesti tez Ljubljano, ki bi jo morali izročiti Atlantski armadi. Vsekakor pa nam je znano, da vlada zaradi tega med slovenskim ljudstvom veliko razburjenje kajti do sedaj niso titofašisti niti z besedico demantirali te vesti. Prav tako se jugoslovansko ljudstvo razburja zaradi vesti, da so začeli graditi po nekaterih krajih Jugoslavije in predvsem ob mejah držav ljudske demokracije nekaj letališč, ki so baje namenjena za težka ameriška strateška letala, t. j. za nosilce atomskih bomb. Kot poročajo jugo fašistični listi, je beograjska vlada dokončala načrte «novih» zakonov za bodoči finančni sistem. «Novi» finančni sistem, ki ga bodo v kratkem uvedli v Jugoslaviji, predvideva samostojno finančno poslovanje gospodarskih podjetij. To «novo» finančno poslovanje temelji na «novih» odnosih med podjetji in bankami. Podjetja ne bodo več odvisna od državnega finansiranja, marveč od bančnega in «samostojnega», t. j. privatnega finansiranja. Podjetja bodo mogla s temi novimi zakoni «svobodno» formirati cene za svoje proizvode po «ponudbi in povpraševanju», medtem ko bo država urejevala cene le surovinam in nekaterim polizdelkom. Vsekakor so ti «novi» finančni zakoni zadnje dejanje odprave vsake socializacije in podržav-Ijenja v Jugoslaviji in prehoda na pozicije kapitalističnega gospodarskega delovanja podjetij. Ti «novi» zakoni niso nič drugega kot slaba kopija vseh zakonov, ki urejujejo gospodarstvo kapitalističnih držav, kjer prav tako veljajo zakon o ponudbi in povpraševanju, pravilo o nevmeša-vanju države v posle podjetij in diktatura bančnega kapitala nad vsakim podjetjem. Ti «novi» zakoni niso nič drugega kot dokaz, da so titofašisti dokončali na gospodarskem polju svoje likvidatorsko delo in vrnili jugoslovansko gospodarstvo na pozicije predvojne dobe. S temi zakoni se torej sprostijo roke jugoslovanskim in tujim kapitalistom. 1 Po vesteh iz Ljubljane se je zvedelo, da so titofašisti spremenili palačo «Slavije» v mučilnico vseh aretiranih demokratov. Kot je znano, ima v «Slaviji» svoj glavni štab rabelj slovenskega naroda Boris Krajgher. «Slavijo» je postala za Slovence to, kar sta bili ulica Bellosguardo in palača SS na trgu Oberdan v Trstu za Tržačane in okoličane. tem je; bil ubit en vojak, drugi pa ranjen. Kljub tej težki provokaciji ni korejsko-kitajska delegacija hotela prekiniti pogajanj, temveč se je zadovoljila s protestom in zagotovilom s strani Američanov, da se takšni ■ incidenti ne bodo ponavljali. Komaj je bil poravnan ta zahrbtni incident, pa so uprizorili ameriški napadalci novega in še hujšega. V noči od srede na četrtek je izvedlo namreč neko ameriško letalo nenaden napad na nevtralno ozemlje v Kesongu ter bombardiralo in mitraljiralo nezaščiteno mestno področje. Spričo tega podlega napada korejski in kitajski predstavniki niso mogli ostati brezbrižni, posebno še, ker so Američani s to novo provokacijo jasno dokazalič da ne mislijo prenehati s sistematičnimi napadi in sabotiranjem razgovorov za premirje. Zato je korejsko - kitajska delegacija nekaj ur po izvršenem bombardiranju sporočila predstavnikom napadalnih sil, da prekinja nadaljevanje pogajanj, dokler se ne razčisti ta poslednji incident in dokler ne bodo dali predstavniki sovražne vojske zadostnih jamstev, da se takšni incidenti ne bodo ponavljali. * * * Na provokatorsko noto, s katero so ZDA povabile ZSSR v San Francisco «le na podpis mirovne pogodbe z Japonsko», katero bi vse prisotne države morale sprejeti brez ugovorov in. sprememb, Sovjetska zveza doslej ni še uradno odgovorila. Pač pa so sovjetski listi in radio objavili uradno poročilo glede udeležite S,Z na mirovni konferenci v San Franciscu. Poleg vodje delegacije Andreja Gromika bo zastopalo ZSSR še drugih 31 predstavnikov, med njimi sovjetska veleposlanika v Londonu in Washingto-nu. Sovjetska delegacija — nadaljuje poročilo — bo na konferenci postavila svoje predloge. Tako je izven dvoma, da Komunistična lista v Trstu na prvem mestu Volitve bodo 7. oktobra od 6. do 21. ure Vsi nevpisani volilni upravičenci bodo volili na prvem volišču (Ridotto Verdi) V četrtek zjutraj je Komunistična partija kot prva vložila svojo kandidatno listo, v kateri je 60 kandidatov s tovarišem Vidalijem na čelu in katero priobčujemo na peti strani našega lista . S tem bo naša Partija na glasovnicah za tržaško občino na prvem mestu. Nad vse značilno je dejstvo, da ostale stranke, zlasti pa Democrazia Cristiana, niso utegnile še skrpucali svojih list, ker vladajo med njimi velika nesoglasja. * * * Volilni oddelek tržaške občine je v četrtek objavil proglas glede volitev, ki bodo 7. oktobra letos. Volitve se bodo pričele v nedeljo, 7. oktobra, ob 6. uri zjutraj ter bodo zaključene ob 21. uri istega dne. Štetje glasov se bo pričelo naslednji dan ob 8. uri. Obvešča se, da volivci, ki niso vpisani v volilne imenike, a imajo volilno pravico po razsodbi apelaci jskega sodišča, ki jih priznava kot volivce občine, bodo morali oddati svoj glas na volilnem sedežu št. 1 (Ridotto gledališča Verdi, ul. S. Carlo 2) Obenem objavlja seznam vseh volišč, katerih je 293 in jih bomo objavili kasneje. ZSSR ne bo dopustila, da bi ZDA vsilile svojim satelitom v podpis pogodbo, ki dovoljuje obnovo japonskega militarizma ter pretvarja japonsko otočje v ameriško vojaško oporišče za napad proti Sovjetski zvezi. Kitajski in drugim deželam Daljnjega Vzhoda. Povabilo za udeležbo na mirovni konferenci v San Franciscu je sprejela tudi Ljudska repubCika Poljska; prav tako pričakujejo, da bo LR Češkoslovaška tudi kmalu dala svoj pristanek na vabilo. Vodja sovjetske delegacije je že v torek odplul iz Cherbourga * * * Ljudstvo Furlanije je zopet vznemiril neljub obisk, ki prinaša s seboj strah in trepet pred vojno nevarnostjo. Prejšnji petek je namreč nenadoma prišel z letalom na letališče Campoformido Eisenhowerjev namestnik v atlantskem vrhovnem štabu angleški maršal Montgomery. V nekaj dneh si je ogledal vse važne strateške postojanko v F uni ani ji ter ob zahodni italijanski meji. V njegovo vai-sivo je bilo mobiliziranih veliko število policajev in karabinjerjev. Povsod, kjer se je pojavil ta znanilec vojne, so ga sprejeli številni napisi in lepaki. v katerih pozivajo atlantskega podpoveljnika, naj zapusti kraje, ki so že toliko pretrpeli od tujih napadalcev. Progresivna stranka za pakt petih WASHINGTON — Glavni 'odbor Progresivne stranki' ZDA je na svojem zasedanju izdelal svoj volilni program za predsedniške volitve 1952. Na zaključni seji je njen predsednik Benson poslal. Trumanu zahtevo, naj ZDA sprejmej'. predlog ZSSR za sklicanje konference- 5 velesil za sklenitev pakta miru. RIM — Tajnik CGIL Luigi Cacciatore je v petek nenadoma umrl. Zveza ES iz Trsta je poslala tajništvu CGIL sožalje v imenu tržaškega de lavstva. STO IN INDIPENDENTISTI Titovski «Corriere di Trieste» z dne 22. avgusta pravi: « . . .jasna razdelitev med onimi, ki izjavljajo, da hočejo STO, toda hočejo predvsem, naj zavezniške čete odidejo, da bi potem delali, kar bi hoteli, in onimi, ki hočejo STO v resnici dobro zaščiteno od mednarodnih obvez tudi, če bi to zahtevalo podaljšano prisotnost tujih čet». In da si bomo na jasnem, naj povemo, da misli titovski «Corriere» na prve kot na «komin-formiste», na druge kot na indipendentiste, t. j. na Sporerja in Stocco. Na vsak način nam je priznanje titopendentistične-'ga glasila zelo dobrodošlo, ker nam v jasnih potezah pove, da se Sporer, Storca in «Corriere» ne bodo nikoli potegovali za umik tujih čet s STO. ker bi to pomenilo iti proti interesom njihovih gospodarjev, ki sedijo v Beogradu, Washingtonu, Londonu in morda še v kakšni palači v Trstu. Vedeti pa bi hoteli, kako si «Corriere» zamišlja to STO, «zaščiteno od mednarodnih obvez tudi. če bi to zahtevalo podaljšano prisotnost tujih čet». Smo pač tako naivni, da si kaj takega ne znamo raztolmačiti in je boljše da nam to raztolmačijo «bistre» titopen-dentistične glavice, ki se v takih «diplomatičnih» izvajanjih zelo dobro razumejo. Na vsak način pa bi bilo boljše, da bi enkrat za vselej povedali, da niso za STO, marveč le za strateško oporišče v rokah svojih anglo-ameriških in jugofašistič-ni gospodarjev. «DEMOKRATIČNA» REVŠČINA «Katoliški glas» z dne 16. avgusta nam «pojasnjuje», kaj je demokracija z veliko začetnico. «Pri ustvarjanju močne in učinkovite obrambe zoper sovjetsko Rusijo in komunizem iščejo Združene države zaveznikov povsod, kjer niso kominformisti na vladi. Ob njihovem širokem demokratičnem gedanju na svet Amerikancev ne ovira veliko dejstvo, da so ponekod diktatorski režimi. Dovolj jim je vedeti, da niso z Moskvo in da so pripravljeni se boriti zoper moskovski imperializem». In nato navaja «Katoliški glas» primera Tita in Franca. Vse bomo mogli verjeti gospodom «Katoliškega glasu», ker bomo drugače napadeni kot biezverci itd., a pri vsej dobri volji jim moramo izjaviti. da nas «ameriško široko demokratično gledanje», ki skle- pa zavezništva z rabljem Francom in razbojnikom Titom, ne bo moglo nikoli prepričati o ameriški «demokraciji z veliko začetnico». Demokracija je ena zadeva, diktatura je pa nekaj popolnoma drugega. Ali si demokrat ali nisi. In zato ali si proti Francu in njegovim zločinom. ali pa si z njim in za njegove zločine. Zato pa je «ameriško široko demokratično gledanje» prazna flavza, ki sk’iva le «ameriško ozko fašistično gledanje na svet». To naj bi raje napisa! «Katoliški glas». Vemo pa, da tega ne bo nikoli nap’sal. ker mu še vedno diši po časih, ko so ukazovali Galileju, naj trdi, da se sonce vrli okoli zemlje. In ti ljudje naj bi nas učili morale, demokracije in ne vemo še kaj drugega! «DEMOKRACIJA» IN PERU’ «Demokracija» piše v nekem svojem članku, ki se mu še kure smejejo in v katerem ne pove prav nič novega, kar ne bi že vedeli iz vse bobnajoče ameriške propagande: «Koreja, In-dokina, Kašmir. Perzija, Egipt. Berlin. Perii so le posamezni krvavi prizori v veliki sovjetski igri, ki se imenuje svetovna revolucija, po kateri naj bi proletariat zavladal nad vsem človeštvom». Ko bi gospodarji ameriške tvrdke za izdelavo «Coca Cole» organizirali izbiro za «Miss organične revščine», bi prav gotovo odnesla zmago «Demokracija». ki si upa natisniti v drugi polovici tega stoletja take debele race. Se nikoli noben časopis, mnogo inteligentnejši in mnogo bolj razširjen od «Demokracije» ni napisal, da je Sovietska zveza napadla Egipt, Kašmir, Perù (!!!!!), Perzijo, medtem ko je že vsem znano, da ie vprav Velika Britanija tista, ki ogroža neodvisnost Egipta in Perzije, da sta Indija in Pakistan tista, ki se vlečeta za lase zaradi Kašmirja in da se «o komunističnih revolucijah» v Peruju še nobenemu, še tako bolnemu človeku nikadar sanjalo ni. Kar se Uče Koreje, Indokine in Berlina pa je odveč govoriti z ljudmi, ki ti pridejo na dan s . . . Perujem. Toda kdo vam je prodal za čisto zlato ta «argument» o Peniju? Povejte nam, dragi uredniki «Demokracije», da mu bomo na večne čase hvaležni, ker je osmešil časopis, ki je kolikoi- toliko veljal za hu-mo-ističnega. Sedaj pa je to svojo veljavo pridno in dosledno zapravil in se izkazal le kot i even pobiralnik ameriških odpadkov. Tov. Počekaj pripoveduje o svoji odiseji v coni B V ZL06LASHEM TABORIŠČU V PREDMESTJU LJUBLJANE Po končanem delu še 100 samokolnic materiala - Prevoz ljudi v kamionih - V taborišču Sv. Ane pri Kopru 4. Tudi Sorta, Nerino Gobbo in ostali Babic,evi agenti so kontrolirali posameznike, če izvršujejo pravilno zadano jim nalogo. S strašnim hruščem so ti zlikovci kričali: «Smrt Po-čekaju! Smrt izdajalcu ljudstva!», kar je onemogočilo, da bi prišli na procesu do kakršne koli obrambe. Niti odvetniki niso mogli do besede in so cebo tudi njim grozili. Proces se je končno zaključil z obsodbo na tri leta in poti zapora, } Niti po procesu me niso pustili agenti Ozne pri miru. Obiskovali so me od časa do časa ter me ob tej priliki skušali prepričati, da Tito gradi socializem na podlagi marksistično leninističnih naukov. Povedali so mi še, da se Tito in njegova klika niso hoteli udeležiti zasedanja v Bukarešti, ker so se bali, češ da se ne bi tudi z njimi tako «pripetilo», kot s tov. Dimitrovom, ki je umrl v Moskvi! Ni jim uspelo, da bi me prepričali niti z obljubami o izpustitvi na svobodo, nakar sem bil odpeljan v zloglasna jugoslovanska taborišča. Neke noči meseca januarja so me naložili na kamion, ki je bil pokrit z lahkim in skoraj popolnoma raztrgainim platnom, skozi katerega je uhajala burja in sneg, ter me odpeljali v Ljubljano. V kamionu so bili še trije vklenjeni jetniki, katerih v mraku nisem mogel dobro videti. Spoznal sem jih šele v Ljubljani ob izhodu iz kamiona v jetnišnico na Miklošičevi cesti, kjer so nas začasno dali skupaj v isto celico. Jetniki, ki ,so potovali skupaj z menoj so bili Richter in Novak, tretjega pa nisem poznal. Takoj, ko smo se spoznali sta me talko Richter kot Novak prosila odpuščanja za slabo, ki sta mi storila z lažnim pri-č ani jem ter «e opravičevala, da sta bila to prisiljena storiti ker so jima oznovski agenti grozili z mučenji. Dodali so še, da še predno so se srečali z menoj, so dobili listke, v katerih so bile .napisane obtožbe, ki bi jih morali navesti. Seveda so te obtožbe morali potem še dobro sami preštudirati in se nanje pripraviti. Nekaj ur pozneje sem bili odstranjen iz te celice in naslednji dan so me poslali v taborišče v Šiško. V tem taborišču je bila hrana zelo Slaba in nezadostna. V barakah je bilo polno bolh, delovni urnik pa, ki ne bi smel biti daljši od 8-9 ur dnevno, je bil tako dolg, da ni bilo ne konca ne kraja. Ob sobotah popoldne in nedeljah, ki so določeni za počitek, pa so ti-tofaišisti prihajali v taborišče ier nas vpisovali, nato pa uvrstili in peljali na delo. Obenem pa so nam govorili, da smo prostovoljne delovne brigade. Ce so pa katerega na delu zalotili med trenutnim počitkom, ga je paznik takoj zapisal in revež po končanem delu ni smel priti v barako temveč je moral iti v take jame globoke 6 do 7 metrov, kjer se je nahajala veliga količina malte in peska. Kaznjenec je moral iz te jame material najprej izvleči in ga nato še natovoriti na samokolnico ter odpeljati na določene kupe okrog jame. Dokler ni kaznjenec speljal 100 takih samokolnic, ni mogel vstopiti v taborišče, še manj pa dobiti hrano. To se je dogajalo tudi pozimi V taborišču je bilo ravnanje s taboriščniki živalsko., Jetniki se niso smeli pritoževati. «Tiho» in «tišina» je bilo vsak dan neštetokrat v rabi. Ravno tako je bilo pretepanje jetnikov vsakdanja stvar. Ko se je bilo treba obrniti do paznika, smo se morali držati pravila, ki je določalo gotov razmak ter ga morali imenovati «gospod paznik». Pri opisovanju življenja v taboriščih se ne bom to pot zadržal, ker bom o tem .pisal enkrat kasneje; omenim pa naj le, da ko se je v bližini nahajala kakšna tuja delegacija, ali pa kakšna politična osebnost, kot je bil ZiUiacus in podobni, so nas peljali na delo s kamioni, v katerih pa smo morali ležati drug na drugem. Nato so nas pokrili z veliko plahto, na koncu kamiona pa so postavili nekaj sodov in skrinj. Vise to, da bi zaklrili, da se na kamionu nahajajo ljudje. Po večini delajo jetniki pri obnovitvenih delih hiš, magazinov, cest itd. Proti koncu meseca decembra leta 1950 so bili vsi obsojenci, ki so pristojni v cono B a so svojo kazen prestajali v Jugoslaviji, sklicani in zbrani ter čakali na odhod v glavnem zaporu v Ljubljani. Odpotoval sem s prvo skupino in sem dospel v taborišče pri Sv. Ani pri Kopru nekaj dni pred božičem. V taborišču Sv. Ana je življenje vsaj kolikor toliko zno- sno. Hrana je še precej dobra in zadostna ter je tam tudi obedmica. Celice so snažne, rjuhe čiste in odeje je tudi dovolj. Tudi ravnanje z jetniki ni nečloveško. Da se ta zapor razlikuje od ostalih, je edinole zaradi tega, ker se nahaja v bližini cone A. Mislil sem, da bom v tem zaporu prestal še tiste mesece moje kazni, toda v tem sem se zelo zmotil. Ko sem ob prihodu v Koper vstopil v vpisni urad in me je pozdravil titofalšisti-čni hierarh Vodopivec, sem se tafkioj zavedel, da mojemu trpljenju še ni konca. VITTORIO POCCECAI (Se nadaljuje) V Sovjetski zvezi je 350 velikih kopališč, v katerih so tudi zdravilišča. Nad 4 milijone delavcev prebije svoje letne počitnice v teh kopališčih oz zdraviliščih. Na sliki vidimo neko zdravilišče, kjer zdravijo bolnike z žveplenimi kopelmi. ' Naše nalogej v zvezi z volilno kampanjo Potrebe ljudstva najmočnejše volilno orožje Naša propaganda mora prepričevati in podučiti. Nikdar ne smemo ostati v obrambi napram sovražniku, ki skuša dezorienti-rati množice s tem, da potvarja dejstva. Naša propaganda mora biti kritična in konstruktivna, mora razkrinkati nasprotnikove laži ter prav usmeriti javno mnenje, 7,ato je potrebna primerna priprava propagandistov. Organizirati je treba agitprop komisije, ki pa ne smejo biti samo organizmi za razširjanje tiska, temveč morajo biti politični organizmi, ki so povezani z najširšimi ljudskimi množicami. POZNATI MNENJE IN POTREBE LJUDSTVA Da moremo dati našim propagandistom pravilna navodila, moramo predvsem dobro poznati javno mnenje, kako misli in kaj Skrbstvo naj bo socialna pravica ne pa sredstvo političnih špekulacij V Trstu je nad 50 tisoč podpore potrebnih in z dosedanjimi sredstvi še zdaleka ni mogoče nuditi pomoči vsem - Koordinirati je treba vse delo skrbstva pod vodstvom ECA, ki ne sme več postati monopol demokristjanov - Velika pomanjkljivost podpornih ustanov NOVE UREDBE O PLAČAH V CONI B Nezadovoljstvo delavcev v tovarni Arrigoni in Ampelea Po uvedbi nove gospodarsko-finančne ureditve v coni B so tt-tofašistične oblasti uvedle tudi nove vrste plač za delavce, urad-nifze in ravnatelje tovarn ter drugih podjetij. Znano je, da so lestvice o višini plač za posamezne stroke in stopnje izdelali tako-imenovani titovski «razredni» sir-dikati. Na podlagi nove uredbe dobivajo delavci v tovarnah «Ampelea» in «Arrigoni» v Ižoli po S.000 din mesečne plače Uradniki istih tovarn dobivajo 17.000, ravnatelji celih 32.000 din. Zaradi take ureditve vlada med delavci veliko nezadovoljstvo. Jasno je, da se bo njih stanje še poslabšalo, kajti znano je, kako so poskočile cene vsem življenjskim potrebščinam. Delavci so sicer protestirali, toda zaman, Titofašistične oblasti so iz strahu pred morebitnimi stavkami in drugimi akcijami delavcev, razporedile po vseh tovarnah številne udbovske agente. Uprava tovarne Arrigoni je predlagala, naj bi uradnikom in upravnikom tovarne znižali plače za 2.000 din ter na ta način zvišali plače delavcem. Medtem, pa je titovski ravna- telj v tovrani Ampelea Huda-les Alojz odgovoril, da so titovski sindikati pravilno odredili plače ter da st bo on obdržal svojih 32.000 din., delavci pa naj imajo svojih 8.000. V Ampeleji še danes vlada med delavci sitno ogorčenje. Nekateri celo grozijo, da ne bodo prišli na delo vse dotlej, dokler ne bo njihova plača sorazmerno odmerjena s plačami uradnikov in upraviteljev. Kot smo že omenili je vsa titovska policija mobilizirana, da prepreči morebitne stavke Tudi med ribiči družbe «Riba» vlada veliko nezadovoljstvo ker do danes ni bila še določena cena ribam. Pričakuje se, da se bodo tudi ti delavci odločna uprli proti titovskim oblastem. Iz Dekanov je pred kratkim po-begnUo nekaj oficirjev. Zaradi tega so titofašistični razbojniki izlili svoj bes na tamkajšnje prebivalce. Aretirali so mnogo ljudi. Med aretiram i je tudi nekaj mladincev, ki so že več časa stalno zaposleni v coni A. Te so prijeli na tradicionalnem prazniku v svoji vasi. Vse aretirance so odpeljali v zapor v Koper, kjer so bili takoj zaslišani. Problem socialnega skrbstva postaja v Trstu iz leta v leto bolj pereč. Vse večje postajajo potrebe javne pomoči brezposelnim, upokojencem, sirotam, bolnim in drugim potrebnim kategorijam. Krivdo za to je iskati v naraščajoči brezposelnosti, v naraščanju draginje in s tem v manjšanju realne vrednosti mezd in plač nameščencev ter pokojnin upokojencev, Realne potrebe socialnega skrbstva lahko razvidimo iz nekaj gollih številk. Brezposelnih je danes v coni A 20.000, toda ta številka grozi, da se bo zaradi nameravanih odpustov še zelo pomnožila; tem bolj v zimskem času, ko odpadejo ali se zmanjšajo številna dela, kot so popravljanje cest, urejevanje nasadov, zidanje hiš in drugih objektov, poljska dela in drugo. Tem je treba prišteti še nad 30.000 drugih ljudi, ki so potrebni javne pomoči; gre predvsem za večino upokojencev, katerih pokojnina ne dosega življenjskega minimuma ter se suče povprečno med 3 do 5000 lir mesečno. Dalje so še vojne in druge sirote, hiral-ci, bolniki, zapuščeni in nazo-konski otroci itd. Skupno število pomoči potrebnih znaša nad 50.000 oseb. Ce pomislimo, da je tem nasproti komaj 85.000 zaposlenih delavcev in nameščencev, večina katerih pa 3 svojo borno plačo ne morejo kriti niti življenskih potreb svojih družin, šele moremo presojati, kako velika je beda na našem ozemlju. Naravno bi bilo, da bi država in občina morali kriti če ne vse, pa vsaj večji del teh velikanskih potreb iz svojih sredstev. Zal pa ni tako. Kajti največji del bremena pade prav na rame 85.000 delavcev in na- meščencev, ki morajo vzdrževati v svoji družini bodisi očeta, ki prejema beraško pokojnino, ali pa brata, sestro ali druge sorodnike, ki ne dobe zaposlitve. Ne samo to; tudi javna «zimska pomoč» dobiva velik del svojih sredstev iz na-plačil na tramvajski listek, na vstopnice za razne predstave Hd., da sploh ne govorimo o raznih zasebnih dobrodelnih ustanovah in organizacijah, katerim so darovi in razne nabiralne akcije med delovnim ljudstvom takorekoč edini vir dohodkov. Ker je delovno ljudstvo tudi največji davkoplačevalec države in občine, je več kot očividno, da mora prav delovni človek s svojo skromno plačo nositi tudi večji del bremen za pomoč potrebnim. Kljub velikemu bremenu delovnih slojev pa javno socialno skrbstvo še zdaleka ne zadovoljuje najosnovnejših potreb deset tisočev, ki se zatekajo po pomoč. Poleg države, cone in občin, ki vzdržujejo razne zavode, kot so na pr. ubožnice, hiralnice, poboljševalnice, zavetišča za najdenčke in podobine, imamo 195 ustanov in organizacij, ki se bavijo z dodeljevanjem pomoči v raznih oblikah, v denarju, obleki, hrani, prenočiščih, zdravilih in drugem. Zal je velik del vseh teh organizacij v rokah ljudi, ki zlorabljajo bedo svojega bližnjega v izrazito politično špekulativne namene. To velja prav posebno za razne podporne organizacije, ki so v rokah duhovnikov, nun ali pa so sicer pod vplivom cerkve in klerikalnih strank. V tržaški občini je po svojih sredstvih in organizaciji največja «Občinska podporna usta- nova» (ECA). Njen letni proračun za leto 1949 izkazuje 750 milijonov .izdatkov za pomoč v raznih oblikah; za letošnje leto pa je neposrednih izdatkov 800 milijonov, skupno s pomočjo, ki jo preko ECA dajejo druge ustanove pa presegajo ekupmi izdatki eno milijardo lir letno. Ne glede na mnogo premajhna sredstva ki je največja pomaj-kljivost te glavne podporne ustanove, je treba ugotoviti pri ECA nebroj drugih nedostat-kov, ki niso odvisni le od sredstev, temveč tudi od organizacije in splošne podporne politike sedanjih njenih upraviteljev — demokristjanov. Predvsem niso dopustili demokristjani, da bi tudi predstavniki občinske manjšine sodelovali v upravnem svetu ECA, in so na ta način popolnoma izključili vsakršno nadzorstvo in vpliv na razdeljevanje pomoči in splo-čno skrbstveno politiko občine in njene ustanove. Ze' iz tega dejstva je razvidno, da so si demokristjani in «sorodniki» napravili tudi v tej važni panogi javne uprave svoj monopol, ki ga seveda izkoriščajo v svoje politične namene. S to monopolizacijo Občinske podporne ustanove so bili v prvi vrsti prizadeti vsi potrebni Tržačani v splošnem', ker so italijanski šovinisti dajali prednost predvsem ezulom in svojim pristašem ne glede na to, od kod so bili in če so sploh imeli pravico dobivati podporo. Dočim morajo navadni prosilci hoditi dneve in dneve, da’ dolbe malo podporo v denarju ali obleki, pa «privilegiranci» dobe vse to in še kaj več po «krajši poti», to je potom priporočil šovinističnih strank in organizacij ali «vplivne» osebe, največkrat v du- hovniški obleki. Nadaljnja velika pomanjkljivost sedanjega sistema številnih tukajšnjih podpornih ustanov je tudi ta, da kdor je podjetnejši ali ima več «stricev», dobiva podporo na več krajih hkrati. Odveč bi bilo dokazovati, da gre to na škoid/o vseh ostalih, Veliki nedostatki so tudi v obliki in načinu dodeljevanja pomoči. Tako na pr. skoro nobena menza ECA nima svoje jedilnice, kjer bi mogli ljudje vsaj dostojno ponziti svoj skromni obed. Tako- pa morajo ali nesti hrano na dom, če ga imajo, ali pa na cesti pojesti svoj lonček mineštre. Prav tako ni v teh menzah poskrbljeno za dietično hrano za one, ki imajo sladkorno1, bolezen na jetrih, ledvicah, želodcu ali druge, pri katerih uživanje navadne hrane poslabša zdravstveno stanje bolnika. Pravi prebivalstvo okraja, ulice, delavnice, v trgovini, doma itd. Ce ne poznamo teh mnenj, bo naša propaganda ostala največkrat brez vsakega učinka, ne br. zanimala ljudi er ne bo dosegle zaželenih uspehov. Prav zato morajo naši sekcijski in celični komiteji dobro poznati okolje, v katerem dela Partija, politične sile in družbene sloje, ki se v njem nahajajo, vprašanja, ki so za prebivalstvo življenjske važnosti. Ta vprašanja bodo potem, ko jih bomo pravilno razčlenili, o njih razpravljali ter jih pravilno prikazali, služila kot temelj za delo, ki ga morajo izvesti propagandisti v določenem okraju. Poleg rednega dela bodo morale komisije agitpropa razviti širokopotezno delo za zbiranje informacij. Takšne informacije moremo dobiti s čitanjem nasprotnikovih lepakov, z zbiranjem pomembnih izjav govornikov drugih strank, v diskusiji in razgovorih z nasprotniki v trgovini, na ulici, v delavnici, uradu, tramvaju, kavarni ali drugod. Skratka, poučeni moramo biti o vsem, kaj se govori tako med našimi somišljeniki kot tudi v sovražnih taborih. Na ta način bomo mnogo uspešneje tolkli naše nasprotnike; brez teh informacij pa bo naša propaganda neučinkovita. Argumenti splošnega značaja so sicer dobri, toda odločilnega pomena pa postanejo, kadar jih znamo povezati z argumenti krajevnega značaja. Nasprotnemu govorniku moramo zastavljati stvarna vprašnja o krajevnih problemih, ki najbolje razkrinkujejo protiljudsko delovanje vseh reakcionarnih strank. To so le nekatere pomanjkljivosti socialnega skrbstva, pod demokristjanskim monopolom. To/da že iz teh je mogoče posneti, kakšna je razlika v dosedanji skrbstveni politiki in med zahtevami, ki jih postavlja Komunistična partija v svojem volilnem programu. KP zahteva, naj se vise delo za socialno skrbstvo koordinira pod vodstvom ECA, katera pa ne sme več ostati pod vplivom političnih klik, temveč mora biti skupno upravljana po predstavnikih vsega ljudstva. Skrbstvo mora biti priznano kot socialna pravica in se mora odpraviti njegov miloščinslkl značaj, ki ponižuje ljudi, potrebne podpore. S tem bo odpravljena tudi vsaka špekulacija v politične in druge špekulativne namene ter izrabljanje človeške bede v protiljudske cilje. Iz tega izvira nujnost, da neprestano poučujemo naše propagandiste, da povsod organiziramo tečaje za propagandiste. Vsaka sekcija mora organizirati svoj tečaj za propagandiste, vsaka celica mora imeti številno skupino propagandistov, ki se bodo udeleževali teh tečajev. Propagandiste je treba izbirati med vsemi člani in ne samo med onimi, ki dobro pišejo in govore. Treba jih je le izbrati med na.jak-nejšimi, kar nam bo v jamstvo, da bodo dobro delali. Propagando je treba izvajati dobro; mòra o-bravnavati občutene, krajevne probleme, mora biti stvarna in nikdar ne sme potvarjati dejstev. Sovražniku ne smemo nikdar dati prilike, da bi nas ujel na laži. V splošnem zahtevajo partijci, kadar začnejo s kakšno kampanjo, da je treba izdati takoj lep, velik lepak. Vse prav. Toda graditi vse akcije Partije na velikih lepakih bi bilo zgrešeno. Ud vsega početka moramo posvetiti svojo pozornost drobnim sredstvom: zveščičem, letakom, peticijam itd., to je sredstvom, ki nam nudijo možnost, da se približamo čim večjemu številu ljudi. Ta material je najkoristnejši in najučinkovitejši, ker nam omogoča, da uresničimo kar največ svojih nalog. UT Vsekakor pa je najbolje, da STO damo njemu, ker nam obljublja poldrugi milijon bajonetov... UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE. TELEFONSKA ŠTEV, Manifestirajmo naš odpor proti načrtom atlantskega pakta s tem da pospešimo nabiranje podpisov za sestanek petih Prebivalstvo goriške pokrajine je v zadnjih desetletjih že dvakrat občutilo grenkobo vojnih viher, zato noče miti slišati o novih o-bramtonih načrtih. Zato je z brezbrižnostjo in s prezirom sprejelo na znanje vest o obislkiu maršala Montgomerya kakor tudi obiske njegovih predhodnikov. Preteklo soboto je bil na Goriškem namestnik glavnega komandanta atlantske vojske, angleški maršal Montgomery. Za njegov obisk se velikanska večina prebivalstva goriške pokrajine ni niti zmenila. Pač pa se je ob tej priliki ponovno spraševala: Kaj neki pomeni ta obisk? Čemu se vrste tako pogostoma obiski visokih predstavnikov tujih oboroženih sil? (Saj so pred maršalom Montgomeryem o-biskali Goriško in Furlanijo tuldi gen. Eisenhower, Collins, Dunn in drugi). Mi pa dobro vemo, zakaj in po kaj je prišel tokrat pa Goriško maršal Montgomery. Prišel je zato, da na licu mesta podrobno preuči pogoje za uvrstitev sil Italije in Jugoslavije v atlantski pakt, da spravi v življenje to, kar je bilo že pred časom sklenjeno v Wash'ingtonu in ratificirano v Londonu in Parizu, in to, kar je bilo pred nekaj časa sprejeto od rimske vlade in titofašističnega' generala Popoviča. Značilno je, da je maršal Montgomery obiskal Goriško prav v dneh, ko se nahajajo pri Titu številni angleški politiki. Zato je povsem jasno, da ni Montgomery prišel v obmejne kraje zato, da «preuči krivične meje», kot so to poskušali tolmačiti nekateri atlantizirani časopisi, pač pa zato, da začrta atlantske vojne načrte, ki se nanašajo na sredozemski sek- tor in torej na Italijo in Jugoslavijo. Manšal Montgomery je ob tej priliki .obiskal Gorico, Dol, Tržič in Gradež. Obiskal je torej kraje, ki so tesno povezani z Vipavsko in Soško dolino; zanimala ga je obmejna struktura v Dolu in možnosti tranzita preko meje proti osrčju Krasa in Slovenije. Prav tako ga je zanimal Tržič, ki predstavlja izhodišče proti Trstu in Reki. Morda poreče kdo izmed bralcev, ki je še zaslepljen od lažne propagande, da vse to ni res ter da je Montgomery prišel v našo deželo zato, da pomaga rešiti «naše» zadeve. Toda to ne drži. Da ne drži, nam potrjujejo že izjave De Gasperija ob priliki ustoličenja nove vlade in sicer, da predstavlja prijateljstvo z jugoslovanskimi sosedi pravi taktor miru in skupne varnosti. Torej pomislek o dozdevnih «krivičnih mejah» ne drži, kajti po De Gasperijevem mnenju predstavlja atlantski pakt skupno obrambo Italije in Jugoslavije. Dejstvo je, da je ogrožena naša dežela zelo od blizu. Atlantski politiki pripravljajo na koži naših prebivalcev vojaške napadalne načrte, ki so se porodili v prekomorskih prestolnicah in ki podpirajo provokatorsko vlogo novega branitelja za-padne civilizacije krvnika Tita. Toda to ni dovodj. Treba je storiti vse, kar je v naših močeh, za to, da se načrti atlantičarjev ne uresničijo in da naša sončna Goriška ne postane ponovno bojna poljana tujih agresorjev! Partizani miru pozivajo vse ljudi, ki so -dobre volje, naj podpišejo poziv za sestanek voditeljev petih velesil. Odzovimo se temu pozivu, kajti od sestanka med voditelji petih velesil in od sklenitve pakta miru je odvisna tudi naša usoda! Titovci so pozabili na obljube iz volilne kampanje V Sov o cliij ah terjajo krivično odmerjene dii vise Vpisovanje in izpiti na srednjih šolah Popravni izpiti na idustrijsk) strokovni šoli, nižji srednji šoli, gimnaziji, liceju in na uči' teljišču v Gorici se prično 17, septembra ob 8,30; propravni izpiti za maturo na liceju in na učiteljišču pa 1. oktobra. Istočasno s popravnimi izpiti bodo tudi navadni izpiti jesenskega roka. Za te je treba vlo-žiti prošnjo do 1. septembra. Vsa tozadevna pojasnila so navedena v objavi na razglasnih deskah v šolah. Za informacije pa se interesenti lahko obrnejo tudi na šolska tajništva. Vpisovanje v šolo se prične tudi 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Le za dijake, ki imajo popravne ali kakršne koli druge izpite je rok podaljšan do 3. oktobra. SOVODNJE — Titofašisti so za časa volilne kampanje mnogo govorili o svojih načrtih, ki naj bi jih realizirali potem, ko bi dobili občinsko upravo v svoje roke. Med drugim so propagirali, da se bodo- zavzeli za znižanje obdavčenja ter za to, da bodo odpravili razne trošarine, ki preveč tarejo naše občane. To so seveda bile lima, niče, na katere se je ujel kakšen volivec. In zgodilo se je, da so dobili titovci občinsko upravo v svoje roke. Toda čim so jo dobili, so pozabili na svoje velike obljube. Danes se sicer izgovarjajo, da so razmere v občini še neurejene in da bo treba še nekoliko počakati predno bo prišlo do zadovoljive ureditve. To seveda ne drži, kajti sovodenjska občina ni tako velika, da bi se ne dalo v nekaj mesecih že marsikaj ure. diti. Da so titovci, ki so na vod-sltvu občine pozabili na svoje velike obljube iz volilne kampanje se je pokazalo že s tem, da so privolili, četudi na tiho, na terjatev nekih zaostalih davkov še iz leta 1949, ki so bili seveda od prejšnjih uprav pristransko in svojevoljno odmerjeni. Zaradi tega vlalda med sovodenjskimi občani veliko nezadovoljstvo. Ze neštetokrat smo zahtevali, naj se povsod — in torej tudi v Sovodnjah — ustanovijo davčni sveti, kateri naj bi pravično razsodili zmogljivost vsakega občana v pogledu obdavčenja. Talki sveti obstajajo tudi po nekaterih občinah, ki so v rokah demokristjanov. Seveda v Sovodnjah ni duha ne sluha o takem svetu, dasi-ravno je nova občinska uprava old izvolitve do danes imela do. volj časa za to, da bi jih ustanovila. Ako bi danes davčni sveti že obstajali, bi prav gotovo občani ne bili prisiljeni plačevati zaostalih in nepravično odmerjenih davkov. Sožalje Komunisti sekcije KPi in celice «Danilo Sirk» v Krminu izražajo tem potom svoje iskreno sožalje svetovalcu pokrajinskega sveta v Gorici in občin-skega sveta v Krminu tov, Francu Torošu ob smrti njegove matere. Kot vsa Toroševa družina, je bila tudi pokojnica na splošno 'Priljubljena. To je ponovno potrdila velika udeležba pri njenem pogrebu. Sožalju komunistov iz Kr-mlna se pridružuje tudi Federacija KPI v Gorici in uredništvo našega lista. Popravek k poročilu o gostovanju Opencev v Pevml Kulturna prireditev dramske družine z Opčin se je vršila na dvorišču gostilne Karla Fiegla in ne «Pri Francozu», kol je bilo pomotoma napisano v poročilu. Prireditelji se tem potom ponovno zahvaljujejo g. Fieglu za izkazano gostoljubje. Opozarjamo vse one, ki imajo kakršno koli zadevo, ki čaka na rešitev na raznih ministrstvih v Rimu, naj se za tozadevna pojasnila obrnejo na urad za parlamentarne zadeve, ki posluje pri goriški Federaciji KPI v ulici XXIV Maggio št. 18. ZGONIK fi* Naši kmetje se pritožujejo zaradi nepovoljnega skrbstva občinskega živinozdravnika, ki ima svoj urad in stanovanje v občinski hiši v Nabrežini. Morda je to skrbstvo nepovoljno tudi zaradi tega, ker spada pod delokrog enega živinozdravnika preveč vasi. Vsekakor pa treba to zadevo čimprej zadovoljivo rešiti. Večkrat se je že dogodilo, da so prizadeti kmetje klicali živinozdravnika po telefonu. Le malokdaj pa so dobili zadovoljiv odgovor. Ce so ga pa klicali ob neuradnih urah, jim navadno ni nihče odgovoril. Tako se je zgodilo tudi nekemu kmetu iz naše vasi pretekli teden. Telefoniral je, toda zaman. Na sedežu nabrežinske občine ni bilo nikogar, ki bi odgovoril in povedal, kje se zlij inozdravnik nahaja. Povsem jasno je, da noben kmet ne kliče živinozdravnika po nepotrebnem. Dejstvo pa, da živ inozdravnik ne pride k bolni živali ob pravem času utegne povzročiti prizadetemu kmetu resne in nemale posledice. Zato pa je nujno, da i ži-vinozdravniški konzorsij, i občina v Nabrežini poskrbita za to, da ne bi kmetje še nadalje zaman klicali živinozdravnika po telefonu. Skratka hočemo reči, da mora biti organizirano tako, da je v Nabrežini vedno nekdo, ki bi odgovoril na klicanje po telefonu in ki bi seveda vedel povedati, kje se it-»inozdravnik v tistem času nahaja. SAGEŽ Vaščani iz Saieža so znam kot marljivi delavci na kulturno - prosvetnem polju. Ze Prvo svetovno vojno sta v naši vasi obstajali kar dve prosvetni društvi in sicer društvo «Bratska sloga» in «Ljudski oder», ki sta tekmovali med seboj. Seveda sta obe prosvetni društvi zaradi fašizma morati umolkniti in izginiti. Toda v vaščanih je vedno tlela iskra upanja, da se jim povrnejo svobodni časi, ko bodo lahko neovirano spet oživeli svoje kulturno udejstvovanje. In ta iskra upanja se je uresničila in razplamtela kmalu po zlomu fašizma. 24. avgusta 1945 se Je rodilo novo prosvetno društvo, kateremu smo dali ime «Rdeča zvezda». Takoj po ustanovitvi društva se je delo na prosvetnem polju ponovno poživilo. Tako smo tudi Saiežci dokazali da je bil zaman vsak poskus fa šizma, da bi v naših srcih zadušil željo po gojenju naše kulture. Visako leto praznuje naše društvo na več ali manj slovesen način obletnico svoje ustanovitve. Za letošnjo obletnico ustanovitve bo domača dramska družina uprizorila dramo «Na razvalinah življenja». Seveda se bo ob tej priliki dobro odrezal tudi naš pevski zbor, ki je pred nedavnim nastopil na prazniku naprednega tiska v Celovcu. Upamo, da nas bodo ta. dan (ki bo pravočasno najavljer tudi v «Delu») obiskali številni okoličani in meščani. me žena aJi otrok dvajset l1 j za pas s širino cm 1.5 pa najst lir. V začetku so M covali po 30 lir prvega in I 20 lir drugega. NajspretdJ ša žena zasluži, alko dela sem ur dnevno, komaj 3201 'S med tem ko ostale, poseW*«— pa otroci morajo za isto v« to delati deset ur dneV* Baje vodijo ta dela n-, ri duhovniki. To se je iz*! zalo zlasti tedaj, ko so iei protestirale zaraldi prenM| nega zaslužka in je prišell Trsta neki monsignor in il «krščansko» povedal, da, hočejo délati po takšni cejL.,, je prav, ako pa se ne stg ^ jajo, naj le pustijo. Sedaj se naši ljudje iVl šujejo, ali morda živij0! fevdalni dobi. Takšno posl panje z delovnim ljudist'™ -ni gotovo krščanska ljuba*1 i do bližnjega. Dobro vem' last in tako preprešili goje*1' je pravega ljudskega špo*' ta, v katerem se kaj pridu11 udejstvujejo domačini. Seve da so izvedbo njihovih nač*" il, tov preprečili naši občini svetovalci s tov. županom i*s čelu. Tako bo športno igri«# še nadalje na razpela? vsem ljubiteljem ljudske? '*> športa, ne glede na njih P(r litično pripadnost in ne g|e' de na to, če je to po voli1 svetovalcem Kraljiču, Urh1*1 Strajnu Avguštinu ra Hrva*;1 Andreju ki so hoteli tudi i’ športa napraviti kupčij0' Zato dolinska mladina 111 mara takih prekupčevalcev ' občinskem svetu. Na prilN njih volitvah bo volila z* kandidate Komunistične P?’ tije. d Vo Pie, Hii c Jaljn hpn ter fi pne ,0vai ivoj Ne tfebe valst d Jljen 'fitta Gjsv t Vse s ko: 7. Za skalovjem sta šumela dva studenca. Tisti na levi strani se oglasi: Jaz sem polnočna voda. Vse pogrudim, vse zamorim. Oni na desni strani pa mu odgovori: Jaz pa sem pol' danska voda. Vse ozdravim, vse oživim. Pri studencih je ležalo več steklenic. Martinci' napolni eno s poldansfco in drugo s polnočne vodo ter zakliče veselo: Sveta, Kresna noč! Prisrčna *' g hvala za orožje, katero mi pošiljaš za moj pravični lov* Vrnil se je nazaj proti Kranjski deželi. Med potjo je slišal, kako so se živali v hosti pogovarjale. Vse so blebetale in klepetale. Posebno klepetavi so bili polhi. Natanko so vedeli, katerega od njih bo ujel Pavlinov Jožek' katerega Brezarjev Jernejček ali pa Hudoklinov Tonček in koliko jih bodo pojeidiii kmetje, koliko meščani in k0’ iiko gospoda. Stara, srna pa je pripovedovala svojim m‘la' dičem, da bo lastnik gozda kmalu umrl in kakšen t*0 njegov naslednik, kateri bo kmalu obubožal. V volčjef1 brlogu, pa je dejal eden izmed volkov: VI ste lahko brez skrbi. Ustrelili vas bodo šele čez nekaj let, a mene bodo podrli že to jesen: Pred smrtjo bi se rad nauž»* enkrat človeškega lesa. V našem obližju stanuje Oglaf' Ko to sliši Martinek naglo skoči k Oglarjevim. On i11 vsi Oglarjevi se naglo oborožijo in pripravijo na volkov^ Brez velikega boja so jih vse pobili čim so pridrve1* pred bajto. Martinek se nato poslovi od hvaležnega Oglarja ^ se napoti k dobrotljivemu konjerdereu, da mu povrOe večerjo. Dal mu je tudi nekaj zdlišč in mu natanko Pv°' vedal, katere bolezni ozdravijo, Ta dar je prinesel mo^ in njegovim naslednikom veliko lepih dohodkov. Od ta' krat dalje znajo konjederci tudi ljudi zdraviti. Odtod pa je Martinek" odpotoval v mesto, tkljer se 3e preoblekel in razglasil za doktorja. Ravbarjevi gospej novi davek ni nič koristil. MU11’ komarjev in bolh se je namnožilo tdiiko, da ni bilo m5' goče več prestajati. Ko je slišala govoriti o nekem zdra'*' nikiu, ki pokončuje tudi mrčes, je takoj poslala ponj. O*1 pa ji je ukazal, naj se zbere vsa grajska gospoda, ke’ -ine Jr mH!w jn lAflp L U ~T da hoče vsem naenkrat pomagati. Ko se je ta zbrala A dvorišču, je Martinek izpregovoril z močnim glasom: fT šel je lovec, ki pa ne bo lovil muh, komarjev in b0* nego vas peklenske sršene. Ali me poznate? i Ravbar je že mislil poklicati svoje biriče ali mu vrže Martinek v Obraz polnočne vode in tako ^ ; tP) ič njegovi babi, družini in ostali gospodi, ki je vse tafc' pokončala. Z ostankom polnočne vode Oblije nato grajsko zidovje, katero se v tistem hipu zruši. Veseli vaščani so hvalili na ves glas svojega odr613 nika in ga prosili, naj bo zdaj on njihov graščak in Epodar. Martinek pa jim je takoj odgovoril: Enega jaha ste se znebili, pa si že iščete drugega, da bi vas tlac Hotel sem do smrti pri vas ostati, alli zdoj ne maram- Se tisto uro je Martinek zapustil svojo vas in se ^ .. „ .. . .... .,. .. ffl1* potili proti je povedala, Toplicam snubit ljubico. Njena mati pa da se je ravno tisto jutro poročila v LllU,„ Ijano. Mrzla ploha je padla na Martinkovo ljubezen, t0‘ se >e ie je ni mogla pogasiti. V svoji neskončni bridkosti spomnil tudi zelišča tolažmka. Dobrih pet minut ga duhal in šele nato se mu je srce shladilo in potolažilo-Pozneje je odšel v tujno, kjer je zaslovel kot izvr® zdravnik. Vsi boilniki so ga klicali na pomoč. Zasluži*^, toliko, da svojih zlatov ni štel, nego jih meril na vag0'^ Kdor sl želi Martinkove sreče, jo najde gotovo, a s poišče zrnce praprotnega semena in gre z njim na KreS noč na Gočjance. KONEC Ko Iho-rr *l%c laši c teliti iz lov. ^at St0 Š' '*nsk Toi '«da '5 bc *16 v V te-rlč] *jo v : P 1 I flit ST’ in ^ je C S' Sli] del 'Ib. % UI s h' Sko he- Se 1 ut C; V? •* M» u da t;Uič %ta: rst ON Kr S, * ';ks ■c .Kri Na Ss bV , des tedi r; Ku Sij 'V %z I tNe Bodoče volitve bodo pokazale svetu da je naše ljudstvo na braniku borbe za mir NA ZBOROVANJU JE PREDLOŽILA KP SVOJ PROGRAM IN KANDIDATNO LISTO Tov. Tov. Vidali, nosilec kaiididatue liuto ISoiiiiiHifitione partijo xa tržaško okoino Torki o jo podal okraouii dvok lot dola in bork konmiiistioiio skupino Volilno zborovanje naše Parale, ki je bilo v nedeljo v Ki-»U ob morju, predstavlja na-[laljnji in še krepkejši korak :|aprej v tej predvolilni borbi tfr istočasni:» začetek naše vocine kampanje. Na tem zbo-,0Vanju je Partija predložila '"oj vdlilni program, ki vsebuje in. zajema težnje in pozebe najšinših slojev ptrebi-vslstva obeh narodnosti. Na li-ili predloženih kandidatov KP, katere nosilec je naš prilju-^jeni generalni sekretar tov. 'ittorio Vidali, so 'Vključena ^jsvetlejša imena tovarišev 1,1 tovarišic, ki so posvetili Vse svoje delo in prizadevanja v korist delovnemu ljudstvu. Ko je otvorU tov. Vidali *borovanje so bili za predsed-^šikc) mizo člani IK KP STO, il laši občinski svetovalci trža-'ke občine, kot gostje nekateri felitični in sindikalni vodite-ii iz Italijanske republike ter ’^v. Počekaj. Po čitamju kan-J'^atne liste pa so zavzeli me-!to še kandidati za bodoče ob-'•nske volitve. Tov. Ferlan je podal kratko '»da jedrnato poročilo o delu 15 borbah komunistične skupi-1,6 v tržaškem občinskem sve^ ll1 v teh letih. V uvodu je še ^tlčrtal, da sestavljajo seda-večino tržaškega občinske- ga sveta stranke, ki so v službi vfladajočih mogiotcev. Prikazal je nato vzdušje, v katerem so bile razpisane prve 'občinske volitve, ko sta vlada in reakcija računali na popoln poraz KP. Toda kljub vsem prevaram, izsiljevanjem in volilnim sleparijam se je Partija sijajno uveljavila s 13 sedeži v občinskem svetu. Govornik je nato prešel na krajši oris dveletnega trdega in vztrajnega dela naše skupine v občinskem svetu ter prikazal borbe, ki so jih vodili naši svetovalci na vseh poljih, predvsem pa za nacionalne pravice Slovencev, slovenske šole in vrtce, stanovanjsko vprašanje, davčno politiko, ljudsko kulturo in njene potrebe za prebivalce obeh narodnosti ter socialno skrbstvo. Prečital je nato volilni program KP, ki so ga vsi prisotni sprejeli z burnim odobravanjem. Sledilo je nato poročilo svetovalca tov. Malalana, v katerem je zajel še posebno problem nacionalnih pravic Slovencev, ki so jih demokristjani vedno in ob vsaki priliki zapostavljali. Kljub temu pa bomo v tej volilni kampanji nedvomno, slišali vabljive klice licemernih in hinavskih demokristjanov tudi v sloven- Del kandidatov liste KP STO za tržaško občino. ščini, ki bodo skušali s tem izrabiti posebno našim ženicam kak glas. V zaključku je tov. Malalan še poudaril, da bo volilna borba še ostrejša, ker bodo proti nam združene vse strake, od titovcev, liparjev pa do demokristjanov, misinov in indipendentistov. K mikrofonu je nato stopila tov. Marina, ki je začela citat; 60 imen kanditatov KP za tržaški občinski svet. Cim je tov. Marina omenila kot prvo, ime generalnega sekretarja naše Partije tov. Vidalija, kot nosilca liste, je zavladalo v dvo rani nepopisno navdušenje. Sledila so nato imena tovarišev in tovarišic ter njihovi kratki življenjepisi, ki so jih prisotni sprejeli z burnim ploskanjem ter s tem potrdili svoje popolno zaupanje do predstavnikov ljudstva, ki so žrtvovali vse svoje življenje za delavsko gibanje in ki se ne bodo izneverili tej svoji nalogi tudi v bodočem občinskem svetu. V zaključnem govoru je tov. Vidali izrazil priznanje sedanji naši občinski skupini ter še posebno podčrtal, da je vprašanje občinske avtonomije tesno povezano z izvedbo mirovne pogodbe, ki predstavlja edini izhod iz sedanjega zasedbenega stanja našega Ozemlja. Glasovati za Siporerja, Sbocco, titovce in druge, pomeni glasovati za «status quo». Vse politične skupine tekmujejo med seboj, kdo bo bolje služil skupnemu gospodarju v protikomunističnih in protisovjetskih izpadih, kar pa nas ne straši, marveč nas še bolj vzpodbuja v naši pravični borbi. Nacionalistom, ki nam očitajo, da smo protiitalijani lahko odgovorimo, da je prav naša Partija edina stranka v Trstu, ki ima trdne in prisrčne vezi z italijanskim delovnim ljudstvom in narodom. Tudi v preteklosti smo dali mi največ izmed vseh strank za svobodo in mir Italijo. Tistim pa, ki nam po drugi strani očitajo, da Na nedeljskem volilnem zborovanju v Kinu ob morju. smo protislovenci pa odgovarjamo, da smo mi edini, ki stojimo ob strani jugoslovanskih narodov v njihovem trpljenju in borbi proti beograjski kliki. 90 odstotkov slovenskih in italijanskih partizanov se je borilo prav v vrstah jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. V zaključku svojega govora je tov. Vidali poudaril, da bo izid velike volilne bitke pokazali vsemu svetu, da je naše ljudstvo vedno na braniku v borili za mir in demokracijo. * * * Popoldne pa je bila napovedana ljudska veselica na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah, katere so se poleg številnega občinstva iz mesta in dežele, udeležili tudi tov. Vidali, naši župani tov. Pacco, Ijovriha in Pirc ter voditelji naših skupin v občinskih svetih Veseflico sta poleg openskega orkestra razveseljevala tudi pevska zbora iz Zgomika-Sale-ža-^Malega Repna in iz Trebč ter godba «Rinaldi» iz Trsta. Po končanem kulturnem delu so bili volilni govori. Po uvodnih besedah tov. Jakseticha je govoril tov. Gombač. V svojem ognjevitem govoru je orisal delovanje naše skupine v tržaškem občinskem svetu in uspehe naših demokratičnih občinskih uprav na podeželju. Prikazal je vlogo, ki jo imajo v Trstu demokristjani, v ostalih občinah pa zlasti belčki in titovci. Za tov. Gombačem je govorila tov. Karleta, predvsem o načinu delovanja demokrščan-ske občinske uprave v Trstu. Ožigosala je zlasti dejstvo, da ta uprava ni v teku svojega mandata napravila ničesar v korist širokim delavskim .množicam. Mesto da bi poskrbela za gradnjo stanovanjskih hiš. za popravilo cest itd., s čemer bi v znatni meri odpravila brezposelnost, je skrbela le za DEMOKRATIČNI SVETOVALE! SO IZPOLNILI SVOJO DOLŽNOST Dve leti uspešnega dela demokratične uprave v Zgoniku Šola in otroški vrtci za naše najmlajše - Električna razsvetljava po vseh vaseh - Voda v najoddaljenejše predele vasi občine - Kaj je občinska uprava storila za vsako posamezno vas Ko je pred dvema letoma bela poslovati novo izvollje-C občinska uprava, so stale našimi tovariši ddbomi-l1 'n svetovalci velike in tež-naloge. Volilni program, ki Je postavila naša demokrata lista ljudstvu, je nalagal r|jvarišu Pircu kot županu in tlim svetovalcem dolžnosti |j delo za izpolnitev danih ob-t' Sedaj ko se bližajo dru-K, Upravne volitve, na kate-l?'bo moralo ljudstvo izbrati S| ®he ljudi, ki bodo znali vest upravljati občinske koriti* >n skrbeti za blagor obča-|V naši tovariši svetovalci ponosno stopijo pred obte; kajti, obračun njihove-U dela je pozitiven. Vsakdo ugotovi, da je program t liste postal v teku dveh Uprave stvarnost, te-ktrična razsvetljava, o ka-ij * so prebivalci zgoniške oblit Pnej samo sanjali, je da-t Postala dejstvo in je ena ^ ftajvečjiih pridobitev demo-t^čne uprave. Koliko poti tj Napravil tov. Pirc v Trst raznih vojaških in civilnih In asti, da se je končno rešilo it.6*0 potrebno in nujno vpra-Kmalu bodo tudi prebi-Malega Repna in BrišČ-it|V končno spravili petrolejke "karbidke», ker gredo dela li, Napeljavo pn vsaj občini ^aju. It.^la vasica Brišče ter Bajta yKresija niso imele še vodo-Ijt’ ker prejšnja uprava za malo hiš ni smatrala za itj rebn° trositi denar. Današ V Uprava pa je potrosila za i^t'iuvo vodovoda v te kra-tteset milijonov lir ter na-ijt'b tri javne pipe in tri r^jališča. Sicer dela vodo-t še danes preglavice ofo-ra*’ ker zaradi nepravilnega t)(j ki ga je izvršilo podjetje t Oblaganju vodnih cevi, pu-'t,,!. na VBeh spbjib, za-vj česar je bilo treba zapreti do Po vseh vaseh. PopraVi-So v teku in bo tudi ta '^■letnost kmalu odprav- ba tnova šola v Saležu je tfh12« kako je današnja u-skrbela za vzgojo in kjie otrok. V novi šoli je 'llijn.0ra za tri razrede, telo-ravnateljstvo in stano-za šolskega slugo. Pouk šoli se bo začel s pri-Jim šolskim letom. Isto- tako je bila popravljena šola v Zgoniku. V učilnici so bili postavljeni parketi, luč, voda in novo moderno stranišče. Pred kratkim je bila otvoritev nove občinske stavbe, kjer je prostora za vse občinske urade, občinsko ambulanto, sejno dvorano in stanovanje za čuvaja. Zgoniška občina no je bilo staro napajališče. Popravljena je bila cerkev, zvonik in župnišče. Dela v cerkvah v Samatorci in Zgoniku so stala tri milijone in 500 tisoč lir. Popravili so stari občinski urad z napeljavo luči in vode. Uredili so stanovanje za vaškega učitelja. Napravili so novo občinsko sfcladi- Tudi Koludrovica majhno naselje zgoniške občine ima elektriko svoj nov dostojen šče za razno orodje in za apno. Sedaj se bodo pričela dela za nov otroški vrtec, ki bo stal pet milijonov in 260 tisoč lir. Nova cesta pod občinskim poslopjem, ki bo vezala Gabrovec in M. Repen, je tudi že v delu. Nakazanih je petnajst milijonov za novo cesto Z g on ik -G ab rov ec. V teku je preureditev pokopališča. Gabrovec je dobil lep trg tam, kjer je bila prej stara vaška luža. Vse poti po vasi so popravljene in pomnožili so javno razsvetljavo z dvema žarnicama. Nova stanovanjska hiša z devetimi stanovanji, ki je zgrajena v Gabrovcu po zaslugi današnje uprave je vsaj deloma rešila stanovanjsko krizo. Sedaj je že nakazanih pet milijonov in 260 tisoč lir za nov otroški vrtec, ki ga bodo začeli v kratkem graditi. V Malem Repno bo kmalu zasvetila električna luč. Občinska uprava je skrbela, da so vse vaške poti urejene in razširjene. Cesta iz Zgonika v Briščke je danes široka in lepo vzdrževana, tako tudi obcestni zidovi. Poti v hribe in na polja so bile tudi poprav- ljene. V delu je še ena javna vodna pipa. V Briščkih je občina poskrbela, da se je po vasi na novo uredila kanalizacija, da so se popravile vse vaške poti ter pot, ki pelje v Veliki Repen. Postavljena je bila ena nova vodna pipa. Zgrajena je bila na novo ena hiša v odškodnino za odstranjeno pri širjenju poti po vasi. Nakazana sta že nadaljnja dva milijona lir za cesto Zagrec-Veliki Repen. Kot v Malem Repnu, tako bo tudi v Briščkih kmalu zasvetila električna luč. Prostor nam je sovražnik in ni nam mogoče opisati vsa druga manjša dela, ki so bila izvršena v zgoniški občini. Važno je še omeniti, da so bili pri vseh delih zaposleni brezposelni v občini, kar je mnogo pripomoglo revnim družinam, da so se lahko preživele skozi dve zimi. Pozitiven obračun zgoniške občine po dveh letih uprave je najtlepše spričevalo za naše tovariše odbornike in svetovalce ter kažipot vsem občanom pri izbiri bodočih občinskih u-praviteljev. olepšavo središča mesta, kar je v interesu privilegiranih meščanov. Pod to upravo so ostala odprta vprašanja otroških vrtcev, otroških igrišč, šiol in drugih potrebnih ustanov pač pa so bile potrošene ogromne vsote denarja za nepotrebno sprehajališče ob morju. Mesto dela in zaslužka je skušala demokr-ščanska uprava delliti sramotnio miloščino brezposelnim in siromašnim ljudem Mi pa smo proti beraški miloščini. Zahtevamo delo za vse delazmožne ljudi in pravično socialno skrbstvo za one, ki ne morejo delati. Nadalje je tov. Karleta ožigosala kričanje demokristjanov v zvezi z italijanstvom Trsta in ‘krivice, ki se gode Slovencem, zlasti na nacionalnem polju. Ožigosala je tudi krinko, s katero bi radi zakrili zakulisno barantanje in kupčije Tov. Vidali govori na zborovanju. na podlagi takoimenovanih «etničnih» črt. «Mi teh črt ne poznamo, je poudarila govornica, ker naše ljudstvo ne more živeti brez mesta oz. brez bližnjega zaledja. Nihče izmed Opencev, Trebencev ali Bazov-čev - vštevši titovske priganjače — noče niti slišati o Titovem «raju». Naše ljudstvo hoče živeti v miru, zato pa zahteva, naj se spoštuje mirovna pogodba, ki je osnova miru. Zato zahteva, naj naše Ozemlje zapuste okupacijske edinice ter naj se tako enkrat normalizira naše življenje». Po govodu tov. Karlete je tov. Marina prečitala kandidatno listo za tržaški občinski svet, katero so navzoči sprejeli z aplavzom. Na željo prisotnih so spregovoriti tudi podeželski župani in vaditelji naših skupin v občinskih svetih ter tov. Počekaj. Kandidati liste KP STO za novi tržaški občinski svet l) VIDALI VITTORIO, 31) KREČIČ Venčeslav, knjigovodja uradnik 2) BERNETIČ (Bernetti) 32) MALALAN Henrik, Marija, šivilja vrtnar 3) BERTOCCHI Bruno, 33) MANCINELLI Attilio, mehanik železničar 4) BIDOVEC Stanislav, 34) MARTINELLI Nereo, novinar elektricist 5) BONIVENTO Sante, 35) MEULA Santina, gospo- prodajalec rib dinja 6) BRAUN Atto, inženir 36) MONTAGNA Martin, 7) ŽBOGAR (Brocchi) Ka- delavec rei, dr. trgovskih ved 37) OLIVA Adriano,tipograf 8) CALABRIA Arturo. 38) PAOLI Angel, elektro- novinar mehanik 9) KOCJANČIČ (Canciani) 39) P AVA N Romana por. Ludvik, mehanik Zanusso, šivilja IO) CASALI Marija roj. Ba- 40) PESCATORI Davide, rut, šivilja gradbeni izvedenec 11) CATTARUZZI Giuseppi- 41) PETRONIO Bruno, na roj. Bencina, uradnica cevni inštalater 12) ČEBULEC Stanislava roj. 42) ROGASSI Giuseppe, Battista, šivilja advokat 13) CECCO Silvano, delavec 43) PRELC Albino, zidar 14) CERMELLI Giordano, 44) PUGLIESE Mario, uradnik uradnik 15) COSSUTTA Ester roj. 45) RABAR Metod, šofer Pagna, uradnica 46) RADICH Ernesto, 16) DEBEVEC (Debelli) Pa- uradnik vel, kovač 47) RONČELJ (Roucelli) 17. DESSANTI Mario, Roman, bolničar strugar 48) SABADIN Renato, 18) FERLAN Oscar,profesor trgovec 19) FRANZA Angelo, 49) SARTORI Lionardo, novinar doktor kemije 20) GERLANC (Gherlani) 50) SEMILL1 Emil, kotlar Anton, uradnik 51) ŠKERLJ (Škerli) Giorgi- 21) GHETZ Mario, prista- na, roj. Kvesto, gospo- niški delavec dinja 22) GIORGI Mario, trgovec 52) SLAVEC Mario, mehanik z jestvinami 53) SORGO Giovanni, kotlar 23) GIOVANNINI Severino, strugar 54) STEPANČIČ (Stefani) Just, kmet 24) GOMBAČ (Gombacei) Franc,“uradnik’ 55) TOMINEZ Bonomo, ko-vinarski delavec 25) GRABAR Umberto, pristaniški delavec 56) TONEL Claudio,novinar 26) GRUSOVIN Dario, varilec 57) VALENTI Rodolfo, 27) HUSU Marija, šivilja strugar 28) JURAGA Antonio, 58) WEISS Laura, zdravnica uradnik 59) WILHELM [Rudi tram- 29) KOŠUTA Albert, klesar vajski uslužbenec 30) KOŠUTA Justo, režiser 60) ZINI Albin, železničar Slovensko hrvatska prosvetna zveza bo razvila zastavo. Opozarjamo že sedaj vsa naša prosvetna društva na veliko osrednjo prireditev, ko bo SHPZ razvila svojo zastavo. SHPZ se obenem obrača na društva, da po svojih močeh denarno pripomorejo k čim dostojnejši umetniški izdelavi zastave * * * Okrajne prosvetne konference V svrho poživitve celokupne, ga našega prosvetnega delovanja v mestu in na deželi sklicuje Slavensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu, trg Pon-terosso 6/II, -okrajne prosvetne konference. Vsako društvo zastopata predsedmik in tajnik, mesto njiju pa tudi vsak drug član odbora, ki je za to pooblaščen. Za tržaška prosvetna društva se vrši konferenca v po nedeljek 27. t. m. ob 19.30 url na sedežu SHPZ, za openski okraj v nedeljo 2. septembra ob 9. uri dopoldne v Prosvetnem domu na Opčinah, za vse ostal okraje -pa bom-o še pra-v-očasno javili. * * * Kulturna prireditev v PD «Srečko Kosovel» pri Sv. Vidu. V soboto 1. septembra bo PD «Srefko Kosovel» imelo svojo kulturno prireditev, na kateri bodo sodelovali pevski oktet s Proseka ter pioniriji iz PD «Tomažič». Začtek prireditve ob 20. uri. % * * Sagra v Barkovljah. Ob priliki tradicionalne Sagre v Barkovljah bo PD M. Matjašič pripravilo v nedeljo 26. t. m. na svojem društvenem prostoru na prostem prireditev s kulturnim sporedom ki bo posvečena Prazniku miru. Natopili bodo domača godba, pevski zbor iz Skednja, recitacije, govori i. t. d. Začetek ob 20. uri. ima tako sedež iNi vasi v zgoniški občini, v katerih ne bi bila izvršena popravila in razna dela. Občina je skrbela za vse vasi. V Samatorci je občina popravila in razširila vse vaške poti. Popravljeni in razširjeni sta bili tudi obe poti, ki vežeta vas z glavno državno cesto. Za ta dela je občina potrosila štiri milijone in pol. Preurejeno je bilo vaško pokopališče. Popravljena je bila cerkev. Razširjena je bila pot proti Trnovci do- meje nabrežinske občine. Sedaj je v delu nova široka cesta iz Samatorce v Sa-lež. Stala bo osem milijonov in 600 tisoč lir. Salež ima popravljene vse poti v hribe in na polja. Otvorjena je -bila v vasi živinozdravniška postaja, ki ima začasno -svoj sedež v zasebni hiši. V delu je eno napajališče, eno pa bo preloženo1 na zahtevo vaščanov. Popravljene so bile vse vaške poti in obcestni zidovi. V Zgoniku je bila na novo urejena vaška kanalizacija. Vsi obcestni zidovi po- vasi so bili obnovljeni, razširjene so bile vse vaške poti. Popravlja- 3. .Reipentabrc-i so se precej opomogli za časa gradnje severne železnice. Zanjo so porabili mnogo «rezanega» kamenja. Ker so železnico delali na primitiven način brez strojev in drugih pripomočkov, ki jih po-zna današnja gradbena tehnika, so dela trajala dalj časa. Predor pod Repentabrom so menda vrtali več kot eno leto. Ves ta čas je stanovalo mnogo delavcev na Poklonu. Po tamkajšnjih hišah so imeli zasilna prenočišča in tudi 'kuhinje. Med delavci je bilo zlasti mnogo Italijanov in Črnogorcev. Pravijo, da so se včasih tudi resno poprijeli; bogve iz kakšnih razlogov. Vsekakor pa so se dobro imeli. Zaslužili so mnogo. Zato je bilo zlasti ob nedeljah zelo živahno po vseh okoliških gostilnah in osmicah, kjer so povečali živžav furmanov in drugih potnikov. Precej prerekanja je bilo v zvezi z določitvijo kraja, kjer naj bi zgradili železniško ■postajo. Večina inženirjev je bila za to, da bi jo postavili nekje v bližini Krepelj. Temu pa se je odločno uprl takratni repenta-brski župan Ravbar, ki je imel gostilno v Dolu. Zahteval je, naj za repentabrsko občino postavijo železniško postajo v Dolu. Svojo zahtevo je utemeljeval s praktično potrebo, toda nedvomno, je napeljaval «vodo na svoj mlin»; kajti vedel je, da bo s postavitvijo nove postaje njegova gostilna še več spečala. In tako je tudi bilo. Vsekakor pa moramo priznati, da je bil prav župan Rav- IREIIPENIAIB0K bar mož, ki je s svojo odločnostjo in. vztrajnostjo mnogo koristil repentalbrsld občini. No, danes je postaja v Dolu za Re-pentaboi popolnoma brez vsakega pomena; saj je ves osebni promet na odseku železnice od Dutovelj pa do Trsta popolnoma ustavljen. Na tem odseku je živahen le prevoz jugoslovanskega lesa in premoga. Ah, ta nesrečna Jugoslavija. . . Do kedaj bo žrtev brezobzirnega izkoriščanja. . .? Repentabrski kmetje so do zgraditve železnice redili mnogo volov. Rabili so jih zlasti za prevoz kamenja bodisi v Trst kakor tudi v Nabrežino. Po zgraditvi železnice so vozili kamenje tudi na postajo v Dol in deloma na Opčine. Danes oskrbujejo ta prevoz le še kamioni. Zato ne redijo več volov, pač pa predvsem krave mlekarice, od katerih imajo mnogo več koristi. Skoda je le, da na Repemahru še danes nimajo dovolj vode, Zato mora uboga živina čestokrat trpeti žejo. V teh vr .čih mesecih priteče do Cola komaj toliko vode, da lahko napojijo deset ali dva-najst glav živine. Da ni dovolj vode je kriva slaba napeljava vodovoda. In vendar je prav ta vodovod stal toliko milijonov lir! Tudi predno je bil napeljan vodovod so prebivalci repemtabrskih zaselkov trpeli pomarrj, kanje vode. Bilo pa je v toliko bolje, da so imeli več dobrih vodnjakov nego jih imajo danes. Za napajališča živine pa so služili vtfiki kali, ki so že stoletja stali ob vsakem zaselku ali vasi. Skoda, da so te, četudi nehigienske kale zasuli še preldno so bili gotovi glede solidnosti novega vodovoda. O pomanjkanju vode in o voznikih, ki so vozili vodo celo iz dokaj oddaljene Rase, kroži med Repentabrsci več pripovedk. Gušti-no-va mamca ve povedati, kako je nekoč Gerlanc iz Vogelj peljal vodo iz že omenjene Raše. Med potjo proti domu ga je v Koprivi doletela velika nebihta. Dež je lili kakor iz škafa. Voznik je bil prepričan, da so natočili doma že vse posode in da bi se samo osmešil, ako bi pripeljal vodo iz Raše. Zato je že v Koprivi, meni nič, tebi nič, izlil vso vodo in se vrnil, s praznim sodom domov. Toda še predno je prišel do Vogelj, se je na veliko razočaranje prepričal, da ni segla ploha do tja in da so pač doma brez kapljice vode. Lahko si mislite, kako se je osmešil prav zato, ker se je vrnil s praznim sodom. . . Pa še nekaj o Gerlancu, ki je bil zelo svojevrsten človek in ki zlepa ni imel para v vsej repentabrski okolici. Bil je skop, toda kako, vam pove tale zgodbica o njem: «Zakaj bi plačal v Dolu za liter terana 24 soldov, je nekoč dejal Gerlanc, ko pa ga lahko dobim po osmicah na Krasu po 20 soldov! — Izplača se mi, da grem tja in da se ga napijem po mili volj! Cim več ga spijem, tem več prihranim — Pomislite, pri vsakem litru 4 solde! Zato ga spijem namesto štiri litre ka,r pet litrov. . .» 2e v prejšnji številki sem omenil, da se mi je tožil možakar iz Velikega Repna, da je letos toča prekleto oklestila že trikrat tamkajšnje vinograde in da bo zaradi tega letos prav malo vinskega pridelka. Tudi pred leti je strašna toča skoraj popolnoma pokončata vinograde po vsej repentabrski okolici. Neki Lojze, ki so mu po domače pravili Lojze s Krepe, je ves potrt jeseni gledal pokončane piante. Nikjer ni bilo niti enega grozda. Skoraj na koncu piante pa je v nekem zatišju končno le našel en grozdič. Toda, ker je bil jezen in skoraj obupan, je še tistega s palico oklestil. «Na strela božja», je dejal, «ko si vzela vse ostalo, imej še to in ni treba, da me imaš za norca»! Da, Lojze s Krepe je bil žalosten. Temu se ni čuditi, kajti kapljica kraškega terana je predragocena, nenadomestljiva. Ce bi letos ogledoval piante bi bil prav gotovo žalosten. MILIVOJ DOLANC KONEC Sagra v Lonjerju. V nedeljo 26. t. m. bo v Lorgerju ob priliki domače šagre prosvetna prireditev, pri kateri bodo sodelovali: domači pevski zbor, zbor iz Rovt in Sv. Ivana-Podlonjerja. Govorila -bosta tov. Blazina in Poccecai. * * * 50-letniva PD «France Prešeren» v Boljuncu. Prosvetno društvo «France Prešeren» v Boljuncu bo slavilo 9. septembra svoj 50-letni jubilej. Boljunčani in vsi okoličani, posebno vsi pevski Zbori, pripravite se na dostojno proslavitev tega vatnega kulturnega jubileja slovenske ljudske kulture v Bregu. Prostovoljno delo za izgradnjo Ljudskega doma pri Magdaleni. Slovensko hrvatska prosvetna zveza poziva vse člane prosvetnih društev v Trstu, da se udeleže v nedeljo 26. t. m. v jutranjih urah pripravljalnih del za izgradnjo Ljudskega doma pri Magdaleni, * * * Sagra v Škofijah. Ob priliki tradicionalne Sagu bomo priredili v nedeljo 2. septembra v Škofijah lep kulturni spored s petjem, godbo, recitacijami, govori i. t. d. Proslavili bomo obenem «Praznik miru» * * * Jutri, v nedeljo 26 t.m. bo v Križu pevsko-glasbeni konrert. * * * Gostovanje Križanov na Vrdelci. Preteklo nedeljo je gostovalo na Vrdelci PD «Vesna» iz Krito. Bila je to prva večja slovenska prireditev na Vrdelci, katere se je udeležilo veliko število domačinov in članov sosednih prosvetnih društev * * * Predsednik PD «Slovenski dom» Ivan -ler iz Elerjev je daroval kamion kamenja za zgradbo novega Ljudskega doma pri Sv. Magdaleni, za kar se mu PD «Cebulec zahvaljuje. Posnemajte! ŠfRAN 6 25. AVGUSTA 1951. m TAM. VOLILNA PODJETNOST TI-TOFASISTOV. — Cim bolj se bližamo volitvam, tem podjetnejši postajajo predvsem tito-fašisti. Dovolj je, da pogledamo njihovo nedeljsko rubriko BIVC l( Goethe. , 28. 1866. se je rodil Matej Huba* glasbeni pedagog in prero?'1 J teli rva.špfia yhonn-v.^k-pcra nfitj: siaowciii pcuagug m yi ci17:, ^ telj našega zborovskega peu£ 1589. je umiri v Ljubljani P s at el j Jurij Dalmatin. 1948. je umril sekretar VSfjjr Ulili 1 OCfVI CLcU Vj, I zvezne komunistične part1" ’Vij- boljševikov, A. Zdanov. ste.' V Ji mmiMl?* Vega TRST II. Val. dol. 343,9 ' go; ■orisi 1 v , SOBOTA: 13. Šramel kvinti ir. pevski duet - 19. Oddaja * 'O ni najmlajše. ; NEDELJA: 9. Kmetijska odg. ja - 11.30 Aktualnosti - 12. 2,.°vir melodije do melodije - 21. Z “jljo o mače knjižne police - 21.30 Slofjijj,,. ske pesmi - 22. De Falla: ‘ • v španskih vrtovih. »ii a, ------ isKie PONEDELJEK: 13. Popoldan1 koncert - 19. Iz filmskega svet*: i0 jt| [SU'1 'i mi 21. Vokalni koncert Slavice % tistiuta - 23. Ljadov: 8 rusJ* narodnih pesmi. a TOREK: 13. Glasba po željajlWi, i_9_.JVIarnica pripoveduje -_20j|(|1)]K koncert "tenorista DnPt,,;-21. Vzori mladini '.i: ,1*101 kalni Pertota u,. v ,n,!.iumi ,,, raba vodne sile - 22. Dvort: l)i| Simfonija št. 5. Iz novega sv«Jv SREDA: 18.15 Koncert za ivonoen za l " vir št. 5. - 19. Zdravniški vedrt, 3vijc 20. Evropski koncert - 20.30 NJì I hite šola - 21. Vokalni kvartet - ,, f Koncert violinista Stefana delceva. i i°či ČETRTEK: 13. Vokalni duet !, lita-: harmonika - 19. Slovenščina^, t;) Slovence - 21. Radijskf oder («na, Finžgar: «Naša kri», nato Vettr[ . -, ____ . fiem ne melodije. it ; PETEK: 13. Glasba po želj«Wn 19. Pogovor z ženo - 20 Kobc.{S aev violinista Karla Sancina - K 2 Tržaški kulturni razgledi - ..it1 Mojstri Novak. besede Vene BALINCANJE ZA PRVENSTVO STO Spored tekem za jutri 25. 1.1", r["im SKUPINA A: Arzenal - hfL Sportivo, igrišče Mezgec o6-iir t?vSk SKUPINA B: Riosa - Javna sKf;lske«a irrrUe/S«» »-v»« 5 rP 1 v» 1 , i rt V) ; Ik.. Pl dišča. igrišče pri Tirolcu oj? jiltil,?” SKUPINA C: Costalunga - USU.'I1 igrišče Kačun ob 16: SKUPh* .«■h t D: Bellavista - Tirolec, ig'ri^ 'ii ji, Bellavista ob 16. »b oh ZA POKAL ìtm «BAR GUGIELMO» Ji Vespuccj B, jf; 'bini Esso Club - v c*punti i-»’ .in -šče v Barkovlfah ob 16; A----:---- -rišče Potok e 4, j Magdalena, ^ Americana, igrišče Potok Sv. Marko - Magdalena, ižfpit — Vespucci ob 16! Baldon ' - |f 1 tal Soprtivo, igrišče Škamperle oLer $t«j Mezgec - Vespucci A, igrišče Lj- tmf rvh Ifil Ra-vrvirira - Rrvpol. tot ob 16| Bazovica - Rocol, šče Monte Fiascone ob 161 ^ kovlie - Bar Guglielmo A, ( Baldi ob 16; Ponzianini Monte Fiascone, igrišče NardjJ ;Us M Slov 16: Bar Guglielmo B - Dug^jL Sl igrišče ex Celeste ob 16; Sv. ^0 % A - Nardin igrišče py Paf»VJS A - Nardin, igrišče ex Pa.1 ob 16; Fontanot. - Pertot, iSJIi ?" Americana ob 16; Škamperle ',4) , m Aloiz Tonda, igrišče Bellaveo f|- j ^ ob 16; Roncheto - Dugolin Aj%r 16; Sv. Alojz SPtof Izlet za kmetovalce vsaj tiste svoboščine, ki jim po ianskih pravicah pri- vseh človečanskih padajo. Zato pa nikakih slepil ali mamil. Liparski voditelji naj le končno odgovorijo na naša vprašanja. Počakali bomo še en teden. Toda potem jih bomo ponovno objavili in bomo njihovemu številu dodali še kaj drugega. ... ak Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da bo kmetijsko nadzor-ništvo organiziralo prve dni septembra poučni izlet. Ogledali si bodo nekatera posestva v gorskih predelih Lombardije in Benečije. Kdor se želi udeležiti izleta, se mora vpisati pri Kmetijskem nadzorništvu v ulici Ghega št. 6, tel 86-73. Istočasmo pa mora položiti 2500 lir za naročitev prenočišč. Prevoz je brezplačen, udeleženec pa plača poleg prenočišča tudi hrano. SOŽALJE — Ob tragični izgubi ljubljenega brata in svakinje izrekajo tovariši iz magdalenske sekcije tovarišem Trampuš iskreno sožalje. Pridružuje se uredništvo «Dela». Prejšnji teden so se sestali, nu pobudo pripravljalnega odbora, člani Delavsteih zadrug z namenom, da preučijo sedanji položaj, s posebnim ozirom na zadnje stališče nadzornega sveta. Po poročilu pripravljalnega odbora o v zadnjih petih mesecih izvršenem delu za pospešitev sklicanja občnega zbora, se je vnela živahna diskusija. Ostre kritike so bile iznesene proti petim članom nadzornega sveta Delavsteih zadrug, ki jim je glavna skrb za čim tesnejše stike s conskim predsedstvom, dočim so jim mnenja in zahteve članov docela postranska stvar. ' Docela negativna pa je bila intervencija Pinguentinija, čeprav je slednji predsednik odbora za Delavske zadruge pri Delavski zbornici. Slednji je skušal namreč dokazovati, da je vprašanje Delavskih zadrug iz juridičnega vidika nerešljivo. Jasno je, da je Pinguenti-ni docela prezrl pismo, ki ga je poslala VU zadružnim komisarjem 23.1.1950, v katerem jim daje široko pooblastilo. Sledila je nato pozitivna intervencija tov. Jakseticha, ki je ovrgel neresne trditve Pinguentinija in dokazal, da obstajajo možnosti za premostitev zastoja v skupnem sodelovanju na zadružnem pollju. Kot dokaz je naveidei enoten nastop delavcev pri Orehu. V zaključku sestanka so člani pooblastili pripravljalni odbor, naj zahteva sklicanje o-fcrajnih zadružnih skupščin ter za 15. septembra prvo’ zadružno Zborovanje. Titovci in špekulacije s kmeti Titofašisti so zelo nadebudni ljudje. Tako nadebudni, da izrabljajo vsako priliko za svojo nečedno propagando. V naše u-redništvo so prišli nekateri mali posestniki, ki se jim je dogodilo, da jih je titofašistična «kmečka zveza» izvabila na sestanke z obljubo, da bodo na teh sestankih obravnavali važna kmečka vprašanja. Titofašistični plačani aktivisti, ki so vabili male posestnike na te sestanke so pravil', da se bo razpravljalo o dvola-stniških izkaznicah in celo o pen-zijah invalidom, vdovam in sirotam. Naši kmetje so prišli na sesta- nek in so z velikim začudenjem ugotovili, da titofašisti nimajo nobenega namena obravnavati vprašanja, za katera so jih sklicali, marveč da hočejo izrabiti to priliko za svojo volilno propagando, za blatenje Sovjetske zveze in demokratičnega pokreta. Zato se celo titovski pristaši zgražajo nad takim početjem in se ogorčeno sprašujejo, zakaj skušajo titofašisti izrabiti celo svojo tolikokrat razbobnano «kmečko zvezo» za svoje umazane politične špekulacije, ki nimajo nobenega opravka s kmečkimi interesi. Kmetje so nam tudi povedali, da je zelo aktiven pri sklicanju in vodstvu teh sestankov Mirko Koz-mina, voditelj titofašistične «kmečke zveze». Zato pa opozarjamo vse slovenske kmete, naj ne nasedajo titovskim limanicam in naj pokažejo vrata gospodu Kozmini. Zelo klavrno je, da morajo titofašisti uporabljati take zvijače, da bi prišli v kontakt z ljudstvom. To je najboljši znak, da jim ljudstvo ne verjame in jim bo vedno manj verjelo. Gospod Kozmina pa temu dejstvu ne bo mogel odpomoči, niti če se preobleče v sto drugih «ljudskih» plaščev. šče P i n ob va - Sv ob 16; r-u’iuK. - r-usieiegi i.;':. p in , , igrišče Baldon ob 16| Sv. Al®! Jtal - Tovarna siroipv icrišče nl, ' va - Sv. Marko, igrišče Rohf'irj’ 'Olaf! Potok - Postelegra»" t ] vica ob 16. Javne ilob***4 V petek 31. t. m. ob 20. u,i' fi Opčinah javna debata, na Wj' 'Sol. bc govoril tov. Siškovič Ktfi' h: ^ Mitko. Snov debate je: «S}0^' *lSt ska demokratska zveza proti ‘Kj’ [u novitvi STO in nacionalnim y vicam Slovencev». a;( «tljg Diskusija je prosta za pr' katere koli politične strank«' V petek U. t. m. ob 20. «“ini* '''Ort,,: na vrtu PD «Velesila» v «i . 1 javna debata, na kateri bostJLf* ; la vorila tov Ado Slavec in s USIcli Bidovec. --^iNasr Snov debate: «Slovenska ^ i.U cuiov aeuaie: «oiovensKu -.iv. • i, . kratska zveza proti ustan«’/ fto z-STO in nacionalnim pra'" s».vski an je * 01 »slav *9111 »'ihi »riti J v: >ČS' !|va. »e j a uri]! Slovencev». V soboto, 1. septembr»’rft1 od 19.30 do 21. ure v BOBjer (na trgu) javna debata, tj- bodo govorili tov. Angel *j|i ^ žina, Karel Siškovič-MiH*0 Albin Škrk. Snov debate je: «Slove%' r t>Q(, nacionalistične stranke: in 1 jj- * ri- ško vprašanje ter obramb» ^ cionalnih pravic Slovence’ STO». j I,, "re Vabimo predstavnike <\^ 1 I; I političnih strank, da se te udeležijo. ZA VOLILNI SKLAD IN TISK Vsak naj prispeV^ po svojih močef Poziv, ki gai je naslovila KP STO vsem tovariše111^ demokratom za prispevanje v volilni sklad ,je našel ^ našimi množicami takoj polno razumevanje. Iz dneva v i< se vrstijo prispevki tovarišev iz poedinih sekcij, delavc® tovarn in podjetij ter simpati-zerjev naše Partije. $1' VSAK NAJ PRISPEVA PO SVOJIH MOČEH — bo geslo vseh tovarišev in demokratov v teku volilne panje. S posebnim zadoščenjem ome- njamo prispevek v znesku 3.000 lir , ki ga je dal slovenski intelektualec. V prvih vrstah so, kot vedno naši požrtvovalni in zavedni pristaniški delavci, ki so poslali prvo vsoto 111.750, od katere je 81.135 lir iz raznih pobud, 1. celica 3.400 ladijski tol-kači 6.500, tov. Rebec 500, 5. celica 5.110, 2. celica 3.550, 9. celica 1.000, celica «Bazec» 1.000, 1. celica 1.500, celica «Sbisa» 7.500. Sledijo delavci ladjedelnice Sv. Marka z zneskom 52.754, prebivalci Barkovelj 10.900, komunisti in simpatizerji nameščeni pri občini 18.000, tovariši sekcije «Tomažič» 6.500, delavci ILVE (3. zbirka) 3.600, tov. Rudi Piego 1.000, cel. «Chimisso» 8.355, cel. «Rinaldi» 3.000, ženska cel. «Blažina» 3.500, cel. «Ščuka» 1.290, cel. «Chimisso» So N Sub( >mi :CeB t i Pra $1 "lilo k1*1 -C Ui Sj is % Se »a $ ■ Vp med ’ tovariši) 1.500, sekcij3-Jakob (iz raznih pobud) sekcija Sv. Vid 30.000, Colognese 500, ceuca (sekc. Luxemburg) 5.000, pK «Vatutin» 3.000, cel. «PJ# 7.000, cel. Rojan-Piščanci cel. «Žnideršič 1.300. «/taK Voditelji sekcije KP lene Fon Aloj_z, Trocca Wugit^ * So Se Crv: oži Rossi Ercole, Gosetti Anna, K Karel, Vekjet Just, Skrinl3BUK sip, Žerjal Srečko in. ' Edda pa so se obvezali znesek 1.000 lir. Odgovorni urednik j) DOLF BLAŽIČ (Bia* Založništvo «DELA» -j Tiska tip. Adriatica, Rism° Dovoljenje AI5 Cs n e n v 1 Ua