Posamezne Številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—, UREDNIŠTVO >e „ah»ja v M«ri-koru, Jurčičeva ulica it. 4, I. nadalr. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi aliai St 4, pritličje desno* Telefon St. 24. *— SHS postnočekovni račun štev* 11.787. Na naročila brcat denarja sc ne oirire. — Rokopisi se d« vračajo. Poštnina plačana v fioiovin) tene današnle Štev.' Dira 1*—' TABOR ? osame zne številke: N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—* »TABOR* izhaja vsak dan, rasvea nedelje m praznikov, ob 18. uri a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10-—, Xa ino-*^vo D 18-7, dostavljen na dom D Ir—■, na iakaznioe D 10- — inscrati po dog-ovoru. >' pri opravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulic. štev. 4, Naslov Maribor, torek 18. maja 1926. Leto: VII. — Številka: 110. □□□mnmnnm □ Ceni. naročnike opozarjamo, da poravnajo naročnino pred 1. junijem. Upraya. TdnnLJCO. KJULJD a O im mnrnnrri Utemoviieva pogajanja ia sestavo vlade Davldovičevci skoku v vlad© PavidovI(5 zahteva 4 portfelje in sodelovanje muslimanov. — Radičevci hočejo iia vsak način ostati v vladi. Beograd, 17. maja. Mandatar Uzu-ovič se je včeraj pogajal z dvema stran vla^ ladi ustanovitve stabilne delovne vičev • Sti*ie 'c stopil najprej z davido dovi/s •’ nato z radicevci. Uuba Davi-hnini je stavil Uzunoviču pogoje, ki vse-]° naslednje tri točke: v tpi- ^veza K- Uzunoviča, da predloži zakn 1 encfTa rtfcseca narodni skupščini ^0l1 o pobijanju korupcije. Za,“n‘^ajvažnejše socialne in gospodarske ^vizija v marcu t. 1. sprejetega proiaČuna. ci J .,Zven tega so zahtevali davidovičeV v Pritegnitev muslimanov k sodelovanjuj . peloti je zahteval Davidovič štiri mi-ms(erske portfelje. Delegati HSS so tudi predložili svoje tiarf ve' so se’ s0 pripravljeni adaljevati politiko narodnega sporazu-■3- Nadalje so zahtevali ohranitev status vuo m so pripravljeni žrtvovati nekatere oebnosti kakor Pavla Radiča. Na njego vo mesto naj bi prišel radičevec dr. Preka. Stjepan Radič je zahteval tudi od stranitev dr. Nikiča. * BEOGRAD, 17. maja. Danes predpoldne so naletela pogajanja mandatarja Uzunoviča na velike težkoče Do 2. ure popoldne niso pokazala pogajanja nobenega pozitivnega rezultata. Stjepan Radič je bil sprejet oc kralja v avdijenco. Po odhodu iz dvora je izjavil novinarjem, da pozdravlja vstop Davidovičevcev v vlado V ostalem pa se je izmaknil vsakim izjavam. Davidovič je imel danes predpoldne daljša posvetovanja z Uzunovičem in je bil zelo indisponiran. Izgleda, da obstojajo večje diference, ki jih noče Uzunovič premostiti. - 6b9nske volitve v Daimadii Lep napredek samostalnih demokratov. SPIJ?, v , 17. maja. Včeraj so se po " občinah Dalmacije vrnile občiti-■ volitve ob veliki udeležbi in brez /jciclentov. Znatno so napredovali sa-t2stalni demokrati. Radičevci so s ezavo obdržali pozicije. Podrobni ezultati še niso znani. V Splitu so obHi komunisti 10 mandatov, hrv. fe~ —D Ustanovitev policijske diirekcljj® v Mariboru Beograd, 17. maja. Notranje ml-. strstvo je odredilo, da se ustanovi v priboru radi njegovega pomena kot ornejnega mesta namesto policijske-komisarijata policijska direkcija. deralisti 8, Radičevci 7, meščanski blok 10, samostalni demokrati 5, klerikalci 1 mandat; v Šibeniku radičevci 20, jugosl. narodni blok 17, klerikalci 4; v Dubrovniku davi dovičevci 3, radičevci skupno s teža ško stranko 2, radikali 7, sam. dem. 1, združeni Hrvati 3. Smrt hrvaškega učenjaka. p, ZAGREB. 17. maja. Davi je preminul * UiaiT. cm trpljenju znani hrvaški uče-Pol/ •in vseu2- Profesor Mihael Kispatič. W n’k le bil tudi v inozemstvu poznan Ob) prv°vrstcn mineralog in petrograf. iah '® v številnih znanstvenih revi-troJ?cbr°j razprav o mineraloških in pe-u. CTn,fskih razmerah naše države, zlasti rvaške. Jubilejni nogometni turnir v Ljubljani. LJUBLJANA, 17. maja. Včeraj se je vršilo drugo kolo jubilejnega nogometnega turnirja, ki ga je priredila SK. Ilirija —Hašk (Zagreb)—Primorje 3:3; Ilirija— Hajduk (Split) 2:0 (l:). Senzacijonelna zmaga domače Ilirije. Pokal si je pribo ril jubilant »Ilirija,« Delna mobilizacija v Romuniji. DUNAJ, 16. maja. Poroča se, da jfe rumunski ministrski svet odredil delno mobilizacijo rumunske armade Namen mobilizacije ni znan. CURIH, (Avala), 17. maja. (Izvirno). Beograd 9.12, Pariz 15.65, London 25.17, Newyork 517.25, Milano 18.25, Pragii 15.32, Wien 73.32, Budapest 0.00723, Berlin 123.10, Bukarešta 193, Atena 6.35. Dnevna kronika V®lik z bor Š$S v Rimskih Toplicah ®urue ovacije poslancu dr. Pivku. tr V nedeljo 16. tm. se je vršil zlet vseh v ^?vnih organizacij SDS sreza Laško v ^lrr|ske Toplice. Organizacija SDS se §tpi J1 Laško vztrajno krasno razvija irr i*. danes 9* hlivti 9C\r\r\ nro-s ni 7.1 ranili danes že blizu 2000 organiziranih ‘šev. Zlet v Rimskih Toplicah je bil 0r»„l”ien svrlii, da se člani posameznih ^ ^atiizaclj med seboj pobliže spoznajo Ve7j J)e tako še bolj utrdc. medsebojne j- ^Iet je krasno uspel, i* ]e s popoldanskim vlakom prispel Je K;i ^ a narodnl poslanec dr, Pivko, kj j"0 branih že krog 600 zborovalcev, 50 Poslanca burno pozdravljali. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik srezke organizacije, župan trga Laško g. dr. Franjo Roš, z Iskrenim pozdravom vsem navzočim, zlasti pa poslancu dr- Pivku. Med splošno napetostjo je poslanec ■um V^° poc*a'l poročilo o položaju, ki Je bilo z odobravanjem sprejeto. .. V imenu oblastnega načelstva SDS za ljubljansko oblast ie govoril še ravnatelj Jug iz Ljubljane. Okrožni tajnik Golob je nato predložil celo vrsto rezolucij, ki so bile soglasno sprejete. Med velikim navdušenjem zborovalcev, ki je dokumentiralo borbenost v vrstah SDS, je bilo zborovanje zaključeno. Sledila je še animirana prosta zabava. Politične drobtine Maribor, 17. maja. Kralj ni sprejel Uzunovičeve demisije ampak mu je naročil, naj sestavi novo delovno vlado na podlagi srbsko-hrvafr skega sporazuma.« Uzunovič je v radikalnem klubu izjavil, da z Radičem noče več imeti nobenih zvez. Skušal bo sicer sestaviti novo vlado, vendar ne upa na uspeh. Misli, da bo moralo priti do volitev. V radikalnem klubu so se vsi govorniki s Pašičem vred izjavili proti obnovi koalicije z Radičem- Med tem si je Jovanovič z 9 radikal-skimi poslanci, ki so izstopili iz »Kluba narodne radikalne stranke« osnoval novi radikalski klub.« Radikali širijo vesti, da je Korošec pripravljen iti namesto Radiča v vlado Vendar so te kombinacije brez podlage, ker Korošec nc more radikalom prinesti večine. Zato je gotovo, da do Uzunovič končno ugriznil v kislo jabolko in se še zopet — za nekaj tednov! — pobotal Radičem. Radič je takoj v soboto zjutraj sklical sejo svojega kluba in dal tam storiti sklep, da z glasovanjem v skupščini še ni prekinjeno sodelovanje med Radikali in Radičevci. Tudi je Radič že v soboto zvečer preklical svoje izjave od sobote zjutraj, ko je dolžil Uzunoviča nelojalnosti, češ da se je samo — šalil. Zopet dokaz za resnost Stipice Radiča. Položaj pa je vsekakor težaven. Dokaz temu je dejstvo, da je prispel v Beograd znani kraljev zaupnik Živojin Ba-iugdžič, sedajni naš poslanik v Rimu, in da je bil od kralja sprejet v daljši avdi-jenci. Tudi je Balugdžič konferiral z dr. Ninčičem in Uzunovičem. V političnih krogih se povdarja možnost, da se sestavi začasna vlada brez šefov strank, ki bi imela predložiti in izvesti zakon o korupciji. Nato bi se pa šlo na volitve. Občni zbor jugoslovanskega iumarskega udruzenja podružnica Ljubljana Ptuj, 17. maja. V našem mestu se je vršil dne 14. in 15. tm. redni letni občni zbor ljubljanske podružnice jugoslovanskega šumarskega udruženja. Zbora se je udeležilo okrog 40 članov iz raznih krajev Slovenije, večinoma gozdarskih nameščencev in gozdnih posest nlkov. Pred otvoritvijo občn. zbora se jc vršila v Mestnem domu slavnostna seja, koje se je udeležil tudi veliki župan g. dr. Pirkmajer, župan mesta Ptuja g. dr. Senčar, sreski poglavar g. dr. Vončina, načelnik muzejskega društva, ljubljanski šumarski referent ing. Šivic, načelnik agrarskih opera cij v Ljubljani ing. Spiler-Muys, mariborski oblastni šumarski referent g. ing. Urbas in načelnik podružnice lovskega društva g. dr. Šalamun. Na občnem zboru se je razpravlja-o o raznih društvenih in gospodar skih, za mariborsko in ljubljansko oblast varnih šumarskih zadevah. Predvsem važno vprašanje in glavna točka dnevnega reda je bila šu-marska šola, ki bi jo naj dobila naša oblast v Mariboru. Podružnica šumarskega udruženja je v tej zadevi že Izročila vsem našim poslancem spomenico, v kateri prosi za njih pomoč. Sam veliki župan g. dr. Pirkmajer pa se je za ustanovitev take Šo-e odločno zavzel in obljubil nuditi izdatno podporo. Ustanovil se je tudi odbor, koiesra naloga ie. da še tekom Tajnik angleške rudarske zveze Cook f?®.. ........ ki sc je povodom minule stavke pogajaj za zahteve rudarjev z podjetniki in vlado. tekočega leta ukrene vse potrebno, da se bo na jesen že pričelo s poukom. Torej lahko že s sigurnostjo računa# mo z izvedbo tega velepomembnega načrta. Važna točka dnevnega reda je bilo tudi strokovno predavanje g. inž. Ši-vica, oblastnega šumarskega referenta iz Ljubljane, o liberalizmu v šu-marstvu. Po končanem občnem zboru so udeleženci dne 15. tm. priredili izlet pod vodstvom uprave veleposestva v gozdove grofa Herbersteina v gozdni revir Vurberk. Oblastni šumarski referent g. ing. Urbas je na licu mesta temeljito razložil gozdno-gospodarske cilje, ki jih zasleduje uprava v vodstvu teh gozdov. Gosti so si ogledali tudi vurberški grad, kjer so bili tudi pogoščeni od grofa Herbersteina. S tem je bil zaključen oficijelni de! občnega zbora podružnice šumarskega udruženja, ki je za povzdigo gozdarstva v naši pokrajini že mnogo storil in obeta predvsem z ustanovitvijo šumarske šole v Mariboru, uspešno delovati za prospeh n napredek te velevažne panoge našega narodnega gospodarstva tudi v nadalje. — Smrt hrvafskega književnika. V Varaždinu je 15. t. m. umrl v 81. letu starosti hrvatski književnik Higin Dragoših — Za takojšnjo ukinitev vizumov« V Ženevi se je vršila druga mednarodna konferenca o organizaciji potnih listov, ki se je izrekla za takojšnjo splošno ukinitev potnih vizumov. Konferenca je bila mnenja, da je splošno ukinjenje vizumov mogoče v današnjih razmerah in da se lahko nadomestijo s pogodbami med posameznimi državami. — Zopet bančni krah v Beogradu. V petek 14. t. m. je napovedala konkurz beograjska hipotekarna banka (ne državna!) z 4.752.5S5 Din aktiv in 6,104.041 Din pasiv- — Pozor glede 2%-nih Češkoslovaških gradjevinskih srečk! S strani fin. ravnateljstva v Mariboru smo opozorjeni z ozirom na zadnjo notico v gori omenjenih srečkah, da uradno ni o kakem dovoljenju prodaje teh srečk s strani centralne finančne oblasti ničesar znanega in da zato mora fin. okr. glavarstvo vsak slučaj prodaje odnosno nakupa teh srečk kaznovati. °^e pridobnine za I. 1924-25. Finančna delogacija objavlja, da 46 Ur lista V t0rek 18’ 1 m' v m Tiskovine za prijavo davka ielosnlfi delavce? ,ma na prpdaj Matlb. ■ 'arnc d. d. v Jtirčfčevl nlfcl 4. Te tl* letia-110 80 npora^ne 1® ** ve*5ia pod« ■n V MariBorit. Sfne 'IS. tnala 1926.' Dan Rdečega križa. Glavn! odfbor Rdečega križa je določil nedeljo 6. junija kot dan Rdečega križa. — Mednarodni kongres bolničarjev v Beogradu. Beograjsko Društvo Rdečega križa je podvzelo korake, da se bo vršil tekom tekočega leta v Beogradu mednarodni kongres bolničarjev in bolničark. — Nova poljska vlada. Moč v poljski državi leži sedaj v rokah maršala Pil-sudskega, sejmskega maršala Rataja in novega ministrskega predsednika, voditelja narodne stranke dela Bartla. Sestava novega kabineta je bila v soboto zvečer poverjena poslancu in osebnemu prijatelju Pilsudskega Bartlu. V novo vlado so vstopili maršal Pilsudski kot minister za vojsko, Zaleski za zunanje, Mlodzia-nowski za notranje zadeve, Czechowich za finance, Broniewski za javna dela, Razcenski za poljedelstvo in agrarno reformo, Olivicz za trgovino, Pomorski za prosveto. Predsednik Bartl je prevzel še prometno ministrstvo. Bivši ministrski predsednik Skrzinsky ni vstopil v novi kabinet, kakor se je prvotno pričakova-' in španskih čet na raznih točkah maro- lo. Posle odstopivšega prezidenta repub- čanskega bojišča. V ozadju se priključu-Iike je pTevzel začasno po ustavi pred- jejo franooskim oblastem Številne rifov-sednik parlamenta Rataj, kateri je vče- ske družine. Nad francoskimi in španski-raj zaprisegel nove ministre- Maršal Pil- mi četami je postavljeno enotno zapo-sudski se hoče posvetiti reorganizaciji vedništvo. V vrstah rifovskih čet vlada državne vojske in je sporočil, da bo se- ; malodušje, tako da upajo Francozi z no-stavil komisijo, ki bo uvedla protf vsem vo ofenzivo popolnoma zlomiti odpor Ri-politikom in uradnikom, ki so izvršili po- fovcev. neverbe državnega denarja, strogo preiskavo. General in poveljnik Lvova Si-kovski, katerega je namenila bivša vlada Vitoša kot poveljnika čet proti Pilsud-sketnu. je že v petek prestopil na stran maršala Pilsudskega. — Akademski klub za Društvo narodov se je kot posledica svetovnega pacifističnega gibanja ustanovil tudi na ljubljanski univerzi. Prireja predavanja in je uredil za člane tudi seminar s predavanji in debatami o pacifizmu in mednarodni vzajemnosti- Pripravlja tudi izdajanje brošur. — Napredovanje francosko-španske ofenzive na maroškem bojišču. Iz Maroka poročajo o napredovanju francoskih — Novi nemiri v Albaniji. Po najnovejših poročilih iz Albanije so nastali tani zopet precejšnji nemiri. Iz Italije so se prepeljale v motornih čolnih večje trupe albanskih nezadovoljnežev s sedanjo albansko vlado in so že stopili v boj z rednimi albanskimi četami- Vlada cenzurira vse vesti o novih borbah in nemirih. Mariborske vesti Pomladanski plašči Črn plašč Iz tafta z metalno zaponko. Črn plašč iz tafta. JubiBef Berte Bukiekove Gospa Berta Bukšekova, najodličnej ša članica našega gledališča, slavi 251et-nico umetniškega delovanja. Ni samo naj odličnejša, tudi najzvestejša je mariborskemu gledališču. Že od začetka deluje na našem odru. Pa kako deluje! Vrsta njenih vlog je dolga kot litanije- Igrala je najrazličnejše: od mogočnih Ibsenovih žena do prikupljivih slovenskih deklet Videli smo jo kot gospo Alving v »Stra hovih«, kot »Hasanaginico«. kot Aliče v »Smrtnem plesu«, kot ženo v »Ono« in v »Satanu v ženski«, kot Teklo v »Upniku«, kot Magdo v Remčevi »Magdi« itd. Videli smo jo kot tragedkinjo klasičnega stila, kot moderno salonsko ženo, kot ko mično starko, kot kmečko ženo in dekle spoznali smo njene posebnosti v najraz ličnejših odtenkih in bi rekli, da je kot tragedkinja in salonska žena dosegla svoj višek. V teh vlogah je ustvarila mogočne. impozantne odrske postave, ki ne izginejo iz spomina. Te vloge so bile take da enakih mariborski oder še ni razkril Prepričevalne so bile, tesno zlite z umetničino osebnostjo, učinkovite. Prav posebno velja to o Hasanasinici. o Alvingo-vi, o Aliči in ženi v »Ono«. Vendar pa se je umetniška igra ge Bukšekove v drugem žanru, a z enako silo očitovala tudi v nekaerih kmečkih ženah. Z gorko hvaležnostjo smo sprejeli njeno Gervaise v »Ubijaču« in ženo v Schonherrjevetn »Weibsteufel-u«. Da ne omenjamo še nekaterih drugih. Na pr. nežnost, s katero je igrala Varvaro Nasiljevno v »Jesenskih goslih«. Ce jo postavimo ob Teklo v »Upniku« — kakšen kontrast! Ni treba povdariti, da so taki kontrasti vsekdar dokaz umetniške sile. Zakaj umetnik je samo oni. ki v vsaki vlogi izgradi nekaj novega, svojevrstnega, ki vselej vžge glcdalca znova. Samo naše gledališke razmere so krive, če se niso mogle vedno uveljavati sposobnosti ge Bukšekove; ako je morala tuintam prevzeti vlogo. ki ji ni bila simpatična ali ki se je premalo prilegala njeni osebnosti. In vrhu tega ni vseeno, če je treba igrati obenem z ljudmi, med katerimi so taki, ki še razodevajo vse napake začetnikov ali ki se niso dvignili nad niv6 povprečnega ali celo podpovprečnega diletantizma-To. kar nam je tekom let dala ga Bukšekova s svojim mirnim umetniškim delovanjem, ne odtehta našega priznanja. Dala nam ie toliko svoje duše. da tega ne poplačamo. Ostala je zvesta našemu odru in je s svojim vplivom vzgojila mar-( sikatero mlado moč. Imeli smo več ta-: lentiranih igralk, ali usoda mariborskega Maribor, 17. maja- gledališča je taka, da ga talenti zapuste, kadar postanejo godni. Zato tembolj cenimo delo ge Bukšekove, ki mu vidimo kontinuiteto, ki je pomagalo graditi mariborski umetniški oder in ki mu izmed ženskih sotrudnikov gre dobršen del hvale, da smo lahko dobili na dostojni vi’ šini nekoliko lepih dram iz modernega svetovnega repertoarja. 25 let umetniškega delovanja ge Buk-šekove znači 251eten trud nadarjene slovenske žene, da se iz malih začetkov prerije k višjim ciljem. L. 1892- je dobila Ljubljana novo gledališče, ki je v marš' katerem slovenskem dekletu, katero na deskah diletantskega odra zasanjalo® slavi igralskega poklica, vzbudilo in pogum za umetniško pot. Ni bila IaM“ ta pot, kakor ni lahka nobena pot kvisKn-Takrat je stopila na njo tudi današnja lu bilantka. — tiste čase gdč. Berta Br?“ gantova, — da požanje vsa razočaranja in vse — uspehe. Vesel dan je bil ko so jo poslali na Dunaj, kjer je obisko' vala dobro šolo profesoriefe na konzerva* toriju ge Petrasch-Woilmuth. Dunajski šola ji je veliko koristila: mladi ženi s° se razmaknila obzorja in se je Še bolj ? grela za visoke cilje- Kaj bi opisoval ^ no nadaljnje trudapolno popotovanj-Ljubljana, hrvatski odri. zopet Ljubli*11’® in slednjič Maribor. Zanimivo je, da je pred vojno nastopila nekajkrat v SrbiJ1-Igrala je v slovenskem jeziku in si prio°' bila odličnih priznanj. Ga Bukšekova ie hotela — če sij1^ prav poučeni — že nekoliko preje Pr0SLaa" viti 25Ietnico. a so razmere nanesle, slavi svoj jubilej Šele danes. Izbrala si > mogočno vlogo: Marijo Stuart iz s!avne Schillerjeve tragedije. Prepričani st^°' da bo njena jubilejna vloga £ostn. krona dolgi vrsti jubilantkinega reper^’ arja. V Mariji Stuart bo umetnica lažje povedala, kar nam ima povedi1' 'ki ponosno lahko zre zrela žena na svet, katerem ie izpolnila svoje dolžnosti it1., mu je dala to kar ji je naročila življenj usoda. Mi častitamo jubilantki, želeč ”s mnogo uspeha na našem odru! m Sobotui rodbinski večer v nem domu, prirejen od podružnice pod okriljem Podmladka Rdečega kri*3' e bil lepo obiskan. Velika dvorana * bila polno zasedena od narodnih rodDiJ1' ki so z zanimanjem in zabavo sledile izbranemu pevskemu in ostalemu niškemu programu, proizvajanemu P°v čini od naraščaja. Takih prisrčnih in n*e priseljenih rodbinskih zabav si želi na občinstvo od časa do časa še več. Henrik ZbIerzhovsky: Žena domiilSSJe Pancijevič se je zaljubil v voščeno lutko. Čudna je bila ta ljubezen, njen začetek, nenavaden in tajinstven, kakor Hoffmanove pripovedke. Zadeva pa se je pripetila takole: Po dobri večerji in še boljšem vinu se je Pancijevič pozno v noči vračal proti domu. Ni bil vinjen, vendar sta nje, v katerem se je nahajal, ni bilo povsem trezno. Preživljal je minute onega božanskega dionizijskega raz položenja, ko se vse nerazumljivo in vse še tako tajinstveno spreminja v barvo in zvok. Čutil je, da je vendar nekje ona ženska, o kateri je bede sanjal in da ni zgolj sen njegove domišljije. ampak da v resnici nekje živi, da je bitje, ki ifna kožo belo kot ala-baster. Mogoče tudi ona izteza svoji kot lilija beli roki in si želi objeti ga. Vedel pa je tudi. da do tega ne bo prišlo, ker bi sicer prenehalo hrepenenje. In ravno tedaj so zagledale Pancije-vičeve oči, ki so zgubljeno blodile po razkošno razsvetljeno izložbo. »Zenska konfekcijska trgovina« se je blesketala v sijaju in barvah najnovejših pariških in dunajskih modelov. Kot človek, ki ga nosi mesec, je pri- stopil k izložbi in nezgibno obstal pred steklom. Nenadoma se zdrzne in krčevito zgrabi za okvir izložbe, v koji je sedela na lepem stolu ženska iz voska, prav v naravni velikosti. Pariški izdelek, prvovrstno delo voščenega strugarstva. Glavo so ji krasili bujni kodrasti lasje bakreno zlatega sijaja. Izpod dolgih baržunastih trepalnic je zrlo dvoje očes, ki sta bili čisti in svetli, kakor morje v jutranji zarji. Njene majhne, rožnate, malce odprte ustnice so izražale hrepenenje. Ižgledale so, kakor da so ravno pred nekaj trenutki dejale nekomu: »Jaz te ljubim«. Z njenih okroglih ramen je rahlo padala okusna obleka iz svetlomodrega kitajskega krepa in krila njene bele grudi, vitke boke in dolgi lepo oblikovani nogi, kot da bi jih nežno božala. Barva voska je bila tako naravna, da je Izglodalo, kakor bi se v njem pretakala mlada topla kri. Najbolj čudno pa je bilo to, da lice ni imelo onega neumnega izraza, kakor ga običajno imajo lutke. Kakor da se je življenje le za trenutek ohladilo in da čaka Ie na čarobni znak, ki ga bo zopet obudil. Pancijevič je stal še vedno kakor okamsnel in ni mogel odvrniti pogleda od veličastnega voščenega telesa. V njem je kričalo nekaj z močnim gla-soffl, da je to ravno tista ženska, na katero je že toliko let čakal. In tako sta se dolgo časa ogledovala, živi možakar in voščena figura. Toda na njenih ustnah se pojavi rahel nasmeh, in nato zmagoslaven, modri nasmeh Jokonde, ki je prišel do izraza tudi v njenih očeh, ki so se zaiskrila in govorila: »Moj si za vedno«. Prevzet nenadnega strahu si je zmel oči. Ne! To ni blodnja.— Jasno je videl ta nasmeh. Bil je tako istinit, kakor hlad Izložnih stekel, na koje je prislonil razgreto čelo. Bil si je na jasnem, da sc bo, če razbije izložbo in skoči vanjo, ter se s svojimi ustnicami^ dotakne njenih, zgodil največji čudež, kar jih sploh premore pripovedništvo: voščena lutka bo oživela in on jo odnese na stanovanje, kjer mu bo v objemu tajinstveno šepetala, zgodovino svojega življenja, prav do trenutka, ko jo je obudil njegov mogočni pogled, ki je z neizmernim hrepenenjem premagal celo naravne zakone. Ilajali! je krstil to brezimeno ljubico. Ime, ki ga šepetajo angelji v tišini majske noči, v čafcu ko vznemirjeno vesoljstvo pretaka zlate meteorske solze. In ona se mu je zopet nasmehnila, kakor da je razumela nemi govor njegovih misli in v nienih očeh je zaiskri- la solza; kakor da bi hotela reči: »P* di in me vzemi, vzemi za vedno!* Še močneje je prislonil svoje *e na izložbeno okno. Zazdelo se rjitf 3 kakor da se je steklo upognilo. Tedaj pa je spustil nekdo težko ko na Pancijevičevo ramo. Zdrznili, je in hitro obrnil. Pred njim je sta orožnik, dostojanstveno in mrzlo. — Zdi se mi, da ste pili malce PJJ več. Mesto da tu tiščite nos v izloz^ bi vam priporočal, da greste v P°' stelj. i Pancijevič je zardel in polagoma °a, krevsal proti domu. Orožnik pa se ^ zganil. Spremljal je z očmi sumljiv^gv ponočnjaka, dokler se ni Pogrezn'laf temo. Ni se ga videlo več, ver7.t< se je čutilo, da še preži na povra1 sumljivega pasanta. .... Čim je prišel domov, se je PanC’w vič takoj slekftl, legel v posten0 skušal zaspati. Pod vekama pa se je neprestano pojavljala slika v0§£? y ženske. Ni ga hotela zapustiti m1- Z, mrzlici, ki se ga je polaščala. aiflP. je bila še lepša kot v naravi. Prav. zore je kuštral njene bakrenozlaj® ^ se in ji govoril najmilejše besed < .fl jih lahko govori edino pesnik. j® je objemal utrujen od hrepenenja- 1 v bila zanj nepopisna slast, nebes/ jsi svoji veličini. Zgodaj se je Pre^Ura in lažniv napad. Mi tudi tokrat še ne bomo reagirali, ker nam je pred očmi Racionalni in gospodarski interes Maribora. Svetujemo vodstvu SLS, da upliva tudi s_svoje strani, da ne bo njeno strankino časopisje zastrupljalo vodnjakov. Ako pa gg. od SLS nimajo več interesa Jja obstoju Narodnega bloka v Mariboru, na.i to enkrat jasno in odkrito povedo, pa ne pustijo streljati za hrbtom! m Stanovanjsko sodišče naznanja, da se bodo dodelila sledeča stanovanja: 1* Sodna ulica št. 32 II. 1 soba in kuhi-n,la od stranke Vinko Bratuša. 2. Slovenca ulica ^ dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Antonije Pahič. Tozadevne prošnie je treba vložiti do 20. teKa meseca . m Nesreča. Včeraj okrog pol 14. ure le privozil v koleslju po Aleksandrovi u«ci Arzenšek iz Pobrežja. Pri Sodni jjjici pa se mu je splašil konj in v divjem uiru zdirjal mimo frančiškanske cerkve. Na razvoju v Kopališko ulico, pa se je vsled velike brzine voz močno nagnil in v Prednjem trenutku tudi prevrnil. Mo-fn i.e Padel iz voza in ni spustil vaje-ia, konj pa je §e kakih 20 korakov vlekel Prevrnjeni voz in gospodarja po tleh. “■vjanega konja so zgrabili pasanti in °°varovali ljudi in Arzenšeka samega ekie nesreče. Pri padcu se je Arzenšek niocno poškodoval na obrazu. Nad des-ni!n očesom mu je zijala prst široka rana, n°s mu je močno krvavel in roki je imel D°Polnoma odrti. Telefonično poklicar {"esilni avto ga je kmalu naložil in prepe-■’aI na rešilno postajo, kjer so mu nudili Prvo pomoč. Konja in razbit voz pa so spravili v gostilno »Pri grozdu.« m Tedenski izkaz o nalezljivih bolezni*1 v mestnem okolišu mariborskem. Od ?• do 14. t. m. so zbolele na nalezljivih P°leznih tri osebe, umrla je ena, od prej Ie bilo bolnih 13, a so ozdravele štiri. . m Zdravniško društvo v Mariboru lma prihodnio odborovo sejo dne 18- tm. v tukaišnji kolodvorski restavraciji. 62 le m.Pevsko društvo »Luna« pripravlja , .po in zanimivo pomladansko veselico. p1 je bo vršila dne 3. junija v gostilni g. j"0zanka v Lajtersbergu. Podrobnosti se fl0(lo še naznanile. N 61 m Obrtno gibanje v Mariboru v me-*®cu aprilu in maju. Odjavljenih je bilo v £asu od 1. aprila do 15* maja v Mariboru ^ obrti, na novo prijavljenih pa 44. . m Na svinjski sejem v Mariboru dne *4. maja se je pripeljalo 357 svinj in ene-*a kozla. Cene so bile sledeče: Mladi Srašiči S—6 tednov stari komad 95—125 , m, 7—9 tednov stari 150—200, 3—4 me-stari 350—360, 5—7 mesecev stari ^u0-—45o. 8—10 mesecev stari 550—560, ; leto 1500—1600, 1 kg žive teže 10.50— tT50- 1 kg mrtve teže 15—17. 1 kozel -00 rodalo se je 263 svinj in 1 kozel. — JUo videti še enkrat, je bila prva mi-?e‘- ko je pogledal v porajajoče se ytro. Oblekel se je in odhitel na ulico. ■ u*ro je bilo megleno in hladno. Ko se je približal konfekcijski trgo-u!n,i, mu je udarjalo srce kakor zvon, v' oije plat zvona. Čutil je kakor dijak p °srnju prve, čiste ljubezni. Obstal je n izložbo in se zazrl vanjo. Vošče-Jjm ^ena je stala na istem mestu, toda ie popolnoma spremenjena v na-yni svetlobi mladega jutra, v. ^0§čena bledina njenih lic je nali-lfe?Vala na smrtno polt. Smešno so štr-iz t trePa^ice, debele in težke, kakor krta5e izpuljene dlake. V lutkastem nasmehu njenih lic je tičalo ~*aj banalnega. Skozi tanke svilene t pavice se je odražala mrtvaška ®dota poliranega voska, i bajali s tajinstvenim nasmehom Jo- "?nde je izginila za vedno, a mesto je sedela v izložbi voščena figura, ® kateri je visela modna obleka. Pan-LIJeviču se je zgabil pobarvani vosek, ' ? se je spomnil strastnega poljublja- 3r»in °bjemanja. ..Hhun;i je v prah in zbežal v prvo ]llc°. kakor da beži pred zlim duhom, /voščeni model je še naprej razka-^^oidočim svoje robe in se val S*° smejal damam, ki so ogledo- £le Pariško novost iz modrega kitaj-s%e£a krepa. uboga llajalit m Zblaznela deklica. Na vogalu Fran-kopanove in Stritarjeve ulice so v petek popoldan opazili pasanti blazno deklico, ki je s kamnom v roki grozila vsakemu od moških, ki se ji je hotel približati. Kmalu se je ugotovilo, da je to Hedvika pri koji se blaznost periodično ponavlja. Ko se je pomirila so jo pospremili na dom, kjer bo pod dobro oskrbo zopet o-zdravela. m Maščevalnost. Družba petih ljudi se je včeraj popoldan prav prijetno zabavala v vinotoču Jurca v Kamniškem grabnu. Ko so se proti večeru vračali od tam proti mestu, jih je gostilničarka pri Krampergerju povabila, češ, da se naj tudi pri njej malce pozabavajo. Nič hudega sluteč so se odzvali povabilu in sedli k pijači. Ko so se čez nekaj časa zopet dvignili, z namenom,da pojdejo domov, so jih nenadoma in prav brez vsakega vzroka napadli štirje moški in jih nevarno pretepli. Trije so bili tekom pretepa celo ranjeni. Z avtomobilom so jih prepeljali na rešilno postajo, odkoder sta dva sama odšla domov, dočim so tretjega prepeljali v bolnico. Pri zaslišanju so izpovedali, da je napad nanje organizirala gostilničarka, ker niso vse popoldne pili pri njej, ampak v drugem vinotoču. Sum upravičuje dejstvo, da je družbo napadel sosed Krambergerice s svojimi sino- vi. Natančneje bo ugotovila preiskava ki je v teku. m Nagrajeni obrtniški vajenci. Povodom razstave vajeniških del, ki je bila včeraj zaključena, je bilo. kakor smo že poročali razdeljenih 60 nagrad. Prvo nagrado je dobilo deset vajencev, kojih imena smo objavili v zadnji številki našega lista, imena ostalih,pa prinašamo v naslednjem. Drugo nagrado (100 Din) so dobili: Bajde Leopold, knjigovez vaj. pri Weixlu Vilko. Buteš Metod, urar vaj. pri J. Burešu. Lepenik Avgust, brivec vaj. pri F. Novaku- Ban Marija, šivilja vaj. pri Dom, Fabjančič. Jeremic I.,. krojaški vaj. pri M. Lešniku- Sonenvald Alojz, modistinja vaj. pri Fridl Novak. Frangeš Karel, sedlar vaj. pri Ivanu Kravosu. Zupanc Slavko, kolar vaj. pri Jos. Stajnko- Babšek Jožef, čevljar vaj. pri J. Sulič. Križmanič Srečko, čevljar vaj. pri Antonu Jakec. Marinič Ana. šivilja vaj. pri M. Kitzler. Ajd Hedvika, šivlja vaj. pri Marici Kitzler, Fernezi, pek vaj. pri J. Mislej. Kramberger Franjo, 'slaščičar vaj. pri Emanuel Jlich. Deutschman Karol. ključav. vaj. delavnica drž. žel-Dvoršak Ivan, pasar vaj. pri Karlu Trat- nik. Kos Rupert, ključavničar vaj. delavnice drž.,žel. Pšunder Ljudovik, mizarski vaj* pri Jožefu Volčič. Pliberšek Jože, torbar vaj. pri Ivanu Kravos. Deutschman Karl, zlatar vaj. pri Fritzu Binder Tretjo nagrado (50 Din) pa so prejeli: Vouk Hedvika, šivilja vaj. pri Marici Kitzler. Slana Martin, gostilničar vaj. pri Ajndrej Osetu. Solak Marija šivilja vaj. pri Kolar Stefi- Ban Štefanija, šivilja vaj. pri Dominik Fabjančič. Farazino Dominik, dimnikar vaj. pri Franjo Koražija. Pšeničnik Franjo, strugar vaj. delav. drž. žel- Frangeš Anton, strugar vaj. pri del. drž. žel. Supan Avgust, strug. vaj. pri d. drž. žel. Bojčnik Franjo, strug, vaj- pri KR Ježek. Vizovišek Ivan, ključav. vajenec pri delav. drž. žel. Pleteršek Ivan, ključav. vaj. pri del. drž. žel. Belak Albin mizar vaj. pri Antonu Marušič. Juričko Zenzi, modistinja vaj. pri Fridi Novak. Kramer Elza, mod. vaj. pri Fridi Novak. Vute Vera. mod. vaj* pri Fridi Novak. Sti-per Ivan, tapetnik vaj. pri Ferdu Kuhar. Stamper Slavko, kolarski vaj., pri Josipu Stajnko. Žunko Franjo, čevljarski vaj. pri Jakobu Zollenstein. Volčič Joža, mizar v. pri Jože Volčiču- Jerot Miha. slaščičarski vaj. pri Emanu Ilih. Ritonja Lovro, čevljarski vaj. pri R. Monjac. Oolež Rudolf, Čev. vaj. pri R. Neubauer- Grgič Bogdan, slaščičarski vaj. pri Ivanu Pelikan. Ker-ner Josip, slaščičarski vaj. pri Iv. Pelikan. Božič Slavica, čevljarska vaj. pri J. Sulič. Gržina Karol, pozlatar vaj. pri Al. Zoratti. Irman Anton, galvanizer vaj. pri K. Domicelj- Stanko Weixl, knjigovec pri Vilku Wehcl. Bobanec Valter, tiskarski vaj. pri »Ažbe«. Ciner Franjo, krojaški vaj. pri Rajku Zotter. Šafar Stanko, me-dičar vaj. pri Fr. Gert- m JIny Karenina - Tony Heil - Lona Walden • Sarena - Waren Diva dnevno v Klub baru. 955 Narodno gSediliK« Pondeljek, 17. maja. Zaprto. Torek. 18. maja ob 20- url »Marija Stuart«. Jubilejna predstava. Petindvajsetletnica umetniškega delovanja ge Berte Bukšekove. Sreda, 19. maja ob 20. uri »Veseli kmet« ab- A. (Kuponi). Četrtek, 20. maja ob 20. uri »Marija Stuart« ab. B. — PETINDVAJSETLETNI JUBILEJ - -------umetniškega delovanja------— GE BERTE BUKŠEKOVE jutri v torek 18. ma>a v Nar. gledališču. Vprizoritev Schillerjeve tragedije »MARIJA STUART, — _ i.T i ... ■ mmmm ■- . Vesel kotKek V odgovarjajočem slogu. — »Jako lepo stanovanje imate; cek pes je pohištvu prilagodljiv. Kedaj je človek najbolj občutljiv. — »Potrebni ste injekcije. —• Nič ste n« bojte; niti čutili ne boste.« — »Vzbrizgajte mi prosim tudi potem ko bo treba plačati-« r Ljubeznivo. — »Kedal se vrneš, Marta?« — »Kadar se mi bo ljubilo!« — »Dobro, toda prosim te, ne kasne* je!« Preračunljiv snubec. — Imam namreč "dvajsetletno hčerjo, ki bo dobila 500.000 Din dote, dočim bo petindvajsetletna dobila en milijon. Din, ona tri.... — Ali nimate nobene štiridesetletne? KI*• GRAJSKI KINO predvaja od pondeljka 17. do srede 19* maja »Dete drugega«. Krasna, prvovrstna drama v petih činih z Lio Eibenschfltz v glavni vlogi- Silno zanimiva tragedija, APOLO kino predvaja od 16. do 18. maja »Tri dobe« t Keaton, človek, ki se nikdar ne smeji pač "pa tira vsakogar v smeh* KJNO »DIANA« STUDENCI predvaja do vključno torka 18. maja 3ve zanimivi veseloigri »Mali kaplten« in »Harold Lloyd«. Predstave dnevno! Ob delav* nikih: ob H19. in H21. uri. ob nedeljac •n praznikih ob 16-. 3419. in ^21. uri. /p ort Pokalna tekma I, SSK. Maribor; SD. Rapid 5:4 (4;1) Sijajna igra ISSK Maribora. — Zaslužena Zmaga boljšega moštva. — Skrajno napet potek. Včeraj se je odigrala med ISSK Mariborom in SD Rapidom pokalna tekma, k je prinesla »Mariboru« zasluženo zmago. »Maribor« je nastopil s sledečo postavo: Geuer; Wagner, Koren; Štauber. Korošec, Jakovljevič; Starc, Bertoncelj, Hreščak II, Vodeb. Škrobar. Zmagovalno moštvo je tvorilo 8 igralcev bivšega pr vega moštva, dočim so ostale tri nadomestile rezerve, ki so se jako dobro obnesle. Napad s Hreščakom na Centru, Bertoncljem in Vodebom na zvezah ter Starcem na desnem krilu je predvede eno najlepših iger letošnje sezone. Krasne poteze v napadalni tehniki so prišle topot popolnoma do veljave in imele tudi uspeh, kajti vsak pohod izborno razpoloženega napada je končal bodisi v golu, bodisi v kotu- »Maribor« je bil ves prvi polčas v znatni premoči, čemur je znatno pripomogla halflinija, ki je neumorno podpirala napad. Srednji krilec Korošec je v vsakem oziru Zadovoljil. Lepo je delil žoge, najbolj pa s« je razumel z desno stranjo, ki je prodorno dobro napredovala. Rutinirani Štauber je v ostrem tempu vzdržal yso tekmo. Enakovreden mu je bil tudi požrtvovalni Miha. tako da so halfi nudili res pravo podporo napadu. Branilca Wagner in Koren sta čistila pred golom in reševala neverjetne situacije. Pripomniti je treba, da favorit Rapl-da, Tergletz topot ni zabil nobenega gola. kar potrjuje dejstvo, da je bila obram ba na mestu. Geuer, najzanesljivejši mož »Mariborove« enajsterice, je v vsakem oziru zadovoljil. Rešil je, kolikor se je sploh rešiti dalo. V splošnem pač lahko zabeležimo, da je moštvo prvič igralo kot vezana celota in da tekom cele tekme ni bilo opaziti nobene vrzeli. »Rapid« je nastopil z običajno postavo in je bil ves prvi polčas samo v defenzivi. Šele v drugem polčasu se je razvil in prenesel igro na »Mariborovo« polje. Napad je bil sicer izboren, vendar mu je obramba «Maribora» nudila toliki odpor, da mu igra ni uspevala. Izborna je bila halflinija. Frangeš sicer ni opravil tega. kar je storil proti Ljubljani. Branilca sta imela slab dan. predvsem pa iu je spravljal v zadrego odločen napad »Maribora«, ki je tokrat tudi pred golom pokazal nekaj več odločnosti- Vratar ni ravno slab. vendar je še precej nesigu-ren, toda dovolj požrtvovalen. Potek tekme. Tekma ie potekla v jako hitrem tempu, ki ga je diktiral začetkoma »Maribor«, a v drugem polčasu obe moštvi, ki sta pokazali izredno vztrajnost. »Maribor« je imel začetni strel in takoj prešel v odločen napad je po lepem centru z leve končal v »Ra-pldovi« mreži (Bertoncelj). Takoj nato se razbije naskok Rapidovcev ob »Maribo-rovi« obrambi in vrnjena žoga je zopet pred nasprotnikovimi vrati. Nekako pred obrambnim pro-storom diktira sodnik pfosti strej, ki, streljan po Korošcu, po-bfusi ob prečki in izza vratarja zdrsi v gol. Situacija se ne izpremenl. »Maribor« je stalno na »Rapldovem« polju in v 6-minuti zabije Bertoncelj neubranljiv gol, s Čimer Je bil rezultat že odločen. Nato se prenese igra na »Mariborovo« polje in žoga prehaja z leve na desno.. Nastajajo nevarne situacije, toda obramba je dovolj sigurna. Streli na gol obtiče vsakokrat v rokah Geuerja. Po daljšem presledku preide zopet »Rapid« v napad. Tergletz stopa z roko in nakaže sunek z glavo, kar premoti sodnika. Posledica je prvi gol za »Rapid«. Proti koncu polčasa zabije Hreščak četrti gol za »Maribor«, nakar sodnik odžvižga- V drugem polčasu napne »Rapid« Vse sile in prehaja v ostre napade. Opaziti je bilo tudi precejšnjo premoč, ki je imela tudi uspeh. V 7. minuti pade drugi gol za Rapid. Nato prevzame zopet »Maribor« inicijativo, vendar pred golom omaguje. V 22. minuti doseže Rapid tretji gol inv 23. izenači. Nastane oster in odločilni boj. Obe strani si prizadevata in merita svojč moči. »Maribor« kombinatorno in tudi tehnično nadkriljuje nasprotnika. V 27. minuti zabije Hreščak, kljub faulu Kurz-mana peti in odločilni gol. Tempo ni popustil prav do konca drugega polčasa. Sodnik izpregleda dva faula v škodo »Maribora«, a en hands v škodo »Rapl-da«, šele po drugi roki prisodi enajstmetrovko, ki konča v avtu- Včerajšnja tekma je bila najlepša spOrtna prireditev in je nudila v letošnji sezoni največ užitka. Sodil je g. Nemec slabo, to pa predvsem radi hitrega tempa, ki ga naši sodniki niso vajeni. Tudi drugemu sodniku bi se na tem mestu ne godilo bolje. TSK. Merkur: SK. Svoboda 4 :3 (1; 2) Včeraj sta omenjeni moštvi odigrali prvenstveno tekmo, ki se je končala pičlo zmago »Merkurja«. »Merkur« je bil sicer boljši, toda »Svoboda« je igrala požrtvovalneje. Pri Merkurju je bil zlasti napad jako neodločen, kar je predvsem pripisati komodnosti cetitra, ki se ni prav nič potrudil. Najbolj je ugajalo levo krilo, ki je v dru gem polčasu igralo branilca. I. SSK. Maribor rez.: ŠD. Rapid rez. 2:9 (1:3) Zmagovalna rezerva mariborskega okrožja je včeraj doživela visok poraz, to pa predvsm, ker niso nastopili zanjo trije igralci, ki so igrali v pokalni. Rezerva »Rapida«, ki je pred dvema tednoma podlegla z 12 : 4, je tokrat zmagala popolnoma zasluženo. ; Nedeljske mednarodne tekme Gradec: G-A.K. : Stidbahn 8 : 1, Sturm : A.A. C. 1 : 0 Prvenstvene ekme. Dunaj: Rapid : Rudolfs hugel 3 : 1, Wacker : Herta 4 : 1, Semmering : F.A.C. 2: 0. Praga: Sparta : M.T.K. (Budimpešta) 3 : 1; Woolwich Arsenal : Sla-vija 5 : 1. Visoka zmaga angleških profesijonalcev. Barcelona: Barcelona : Pariš 4 : 0 medmestna tekma. Iz življenja in sveta Upadanje površine Kaspiškeda morja Znani ruski geograf Voznjesemski je imel pred kratkim v Moskvi zanimivo predavanje o upadanju gladine Kaspiš-kega morja. Tako so bili mnogi kraji in stepe na zapadni in na vzhodni obali včasih pod morjem, včasih so se zopet pokazali na površje. Na podlagi sistematičnih opazovanj se je konstatiralo, da je upadla površina morja v teku zadnjih osem let za dober meter. Vzrokov temu upadanju niso mogli še dosedaj učenjaki dognati. Tolmačijo pa v glavnem s tem, da kovkaške gore, ki so zelo vulkanične-ga značaja radi svoje mladosti, vsled teh pojavov pritiskajo na kaspiško obal, ki se dviga in pogreza v morje. Slično upadanje moremo opaziti tudi pri obali Črnega morja. Manija gladovanja pri moških in ženskah »Gladovanje« je postalo manija modernega človeka v letu 1926. Nemško in drugo svetovno časopisje je vedno polno senzacijskih vesti, da postajajo številni profesijonalni »gladovci« stalno številnejši- V začetku tekočega leta je poskušal v Parizu eden izmed teh profesijonalcev, da bi dosegel svetovni rekord v glado-vattju In se je zaprl v stekleno omaro. Vendar je komedijant končal zelo komično. Reveža so namreč z omaro vred postavili v neko restavracijo, kjer je prenašal le nekaj dni Tantalove muke, ko je gledal druge okrog sebe, kako jedo Z največjim apetitom dobra jedila. Pa se je skisal, razbil z glavo steklo iri propadel ... Berlinčani so bolj vztrajni ljudje. So celo med njimi ljudje, ki so si z gladova-njem služili vsakdanji kruh. Tako je Jolly »stradal« lepo število dni, prisvoji Si svetovni šampijonat, »zaradil« 175.000 mark in... umrl. Pred kratkim so prinesli budimpe-štanski listi vdst, da »trenira« nemški rekorder v gladovanju za »gladovalne o-llmpijske igre«, ki se bodo vršile prihodnje leto v Newyorku- Se bolj zanimivo pa je sledeče. Ni dovolj, da gladujejo moški in se borijo za rekorde v gladovanju in druge s tem zvezane koristi in nagrade, tudi se že javljajo ženske, ki bi rade gladovale za tekmovanje. Znana Dajsy je gladovala celih 34 dni in odnesla prvo mesto med naj- I boljšimi gladovalkami sveta. V Londona se bo vršilo mednarodno tekmovanje žensk v gladovanju, katerega se bo udeležila tudi omenjena Dajsy. Interesantno je tudi, v kake svrhe tr porabljajo razni ljudje propagando za gladovanje. Tako se na Dunaju Pr0Pf®£ ra gladovanje kot izborno sredstvo tuei proti revmatizmu, živčnim boleznim m diabetes, predvsem pa proti debelosti. V Ameriških državah so letos U^VQJ'.' zitetni profesorji metodično gladovalu Njih so pričeli v lepem številu posnemati njihovi učenci, pa je prišlo radi tega celo do pretepov. Francozi so v splošnem bolj rezervirani napram maniji gladova-nja in raje lepo in okusno uživajo- Kako je pa pri nas, pa vsi dobro vemo. Nova arheološka od* kritja v Mongoliji V Moskvo se je vrnila znanstvena ekspedicija iz Mongolije, jer je taz’s^ vala pokrajino zapadno od Urge V doim reke Toly. Imenovana krajina je nantre zelo bogata na turanskih grobovih- rj Ekspedicija je odkrila lepo število Z°fv,p iz VII. in VIII. stoletja, katere sO b dobro ohranjene. Grobovi so bili t«®1. kopani, da so ležale noge mrtvecev ve no v južno smer. Notranji prostorij so bili prevlečeni. s krasnimi svilam, draperijami, obloženi z vazami, kadil111 mi posodami, vse iz bronca. Po svetu Med Pekingom in Hankokom Je skoEjj s tira osebni vlak. pri čemur je bilo 50 osebh mrtvih, večje število pa ra® u nih. — Med Piso in Genovo je zfvo21 škof Trivosto, ki je bil na inspekcijsk^r potovanju po škofiji, s svojim avtom0® lom v vlak. Skof in njegov spremljevalk sta bila takoj mrtva. — V Bantznn J. umrl vsled izstradanja znani »glad°vnL šampijon Marx. — Ialijanska vlad® ]* izdala zakon, po katerem so stavke ifl PrDtfsm lepo i*vno mnfno 8 Ho 4 ra dolgo kolie a fiiol ter droge za pe-karje- Vpraka se pri T 1 i a r, Jezdarska ni. 19 957 Družinska hiša se proda. VpraSati t K rali Matjateti ulici št. 34. Studenci pri Mariboru. 953 lune birmanske slike Foto atelje JAPELJ M., Aleksandrova ca tu št. 25 IH, »Trgoviki dom11 3 E 960/26-8 Dražbeni oklic. Drte tO. julija 1926, dopoldne ob 11. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga: t. d. o. Špičnik, vi. št. 19, 2. d o. Špičnik, vi, št. 41; cenilna vrednost: fldl. 2415 Din, ad 2. 253.491-50 Din; vrednost pritikline: 24220 Din[ ki je všteta v cenilni vrednosti ad 2.; namanjši ponudek: ad 1.’ 1610 Din, ad 2. 172.995 Din. j Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., . ________________ dne 5. maja 1926. Vtkmr: »Meriboreka Tlakam * Marfbom, predstavnik: Stanko D. te la. ravnatelj. Fredetemikc Vekoslav Spladle* UOTn-n*j- Sarthore hlnde veiic mnnjlne ku